Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 8. oktobra 2021, leto 6, šte­vil­ka 17 Šola na hribu dobila novo igrišče z vami strokovna in prijazna ekipa Elektrocenter, d. o. o., PE Kamnik Ljubljanska cesta 21i, 1241 Kamnik kamnik@elektro-center.si M: 031 646- 151, T: 01 83 12 546 Široka ponudba elektroinštalacijskega materiala – vse od doze, kablov, žic do stikal, svetil in drugo. Temeljita prenova Podružnične šole Zgornji Tuhinj, ki ji domačini rečejo kar šola na hribu, je trajala več let, investicije pa so se zaključile z ureditvijo novega igrišča, ki so ga uradno odprli minuli teden. Naprave za obrt in industrijo ter široko potrošnjo. Ponudba priznanih znamk Osram, Ledvance, Philips, Vimar, Horoz Electric ter vrste drugih. Jasna Paladin Nadaljujemo dolgoletno tradicijo. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si www.pohistvo-dabor.si Vabljeni v naš salon na ogled novih eksponatov kuhinj Alples in mladinske sobe Magnet! Slavnostni trak so prerezali župan Matej Slapar, predsednik KS Tuhinj Dejan Bajde, vodja Podružnične šole Ivanka Bajde in ravnateljica matične OŠ Šmartno v Tuhinju Darja Krašovec. / Foto: Jasna Paladin novljena. Hkrati z deli na otroškem igrišču je potekala tudi zamenjava celotne ograje na obeh igriščih,« je novo pridobitev opisala ravnateljica OŠ Šmartno v Tuhinju mag. Darja Krašovec in se z darilcem, ki so ga izdelali učenci, zahvalila predsedniku KS Tuhinj De- Hvaležni za novo igrišče so se učenci potrudili s prisrčnim kulturnim programom. janu Bajdetu in županu Mateju Slaparju. Župan Slapar je poudaril, da so z ureditvijo novega igrišča v Zgornjem Tuhinju zaključili sklop investicij v tamkajšnji podružnični šoli, ki najmlajšim pa tudi drugim krajanom prinaša boljše pogoje za učenje in preživljanje prostega časa. Zbranim se je pridružil tudi minister za obrambo Matej Tonin, tudi doma v Zgornjem Tuhinju, in obudil nekaj spominov na to, kako je sam preživljal otroštvo na šolskem igrišču, in tako lepe dneve zaželel tudi današnjim učencem šole. Ti pa so pred uradnim odprtjem skupaj s svojo učiteljico Vladko Bučevec krajanom Zgornjega Tuhinja sporočili: »Vsem, ki se boste na igrišču mudili, bi radi na srce položili, bodimo varuhi igrišča prav vsi, čuvajmo ga, kot čuvamo svoje dragocene stvari.« OBČINSKE NOVICE AKTUALNO STAREJŠI ZANIMIVOSTI Seja v znamenju prostorskih aktov Samski dom bo kmalu prazen Upokojenci odprli vrata svojega društva Pretekel Sto milj Istre Občinski svetniki so na septembrski seji sprejeli več prostorskih aktov, tudi takšnega, ki omogoča širitev Calcitovega kamnoloma, ter odloke, vezane na pokopališko dejavnost. Samski dom na Cankarjevi cesti ima novega lastnika, ki pa obstoječe dejavnosti ne bo več izvajal. Najemniki sob morajo te zato do konca oktobra zapustiti. Tradicionalni dan odprtih vrat Društva upokojencev Kamnik je znova minil v znamenju športnih dosežkov. V društvu uspešno namreč deluje kar šestnajst športnih sekcij. Foto: Jasna Paladin prisluhnila našim željam in predlog potrdila ter skupaj s Krajevno skupnostjo Tuhinj začela sanacijo. Širitev igrišča je zahtevala poseg v del škarpe nad cesto in utrditev tega dela. Na novem prostoru so se namestila tri nova igrala za predšolske otroke, že obstoječa igrala pa so ob- stran 3 stran 6 stran 9 Kamniški tekač Boštjan Erjavšek - Beli je septembra na teku 100 milj Istre v slabih štiriindvajsetih urah pretekel 168 kilometrov, premagal 6390 višinskih metrov in tekmo končal na petem mestu med 181 tekači. stran 13 DABOR D.O.O., ULICA JAKOBA ALEŠOVCA 7, KAMNIK Izkoristite ! jesenske popuste Kuhinje, vgradne omare, mladinske sobe, predsobe, spalnice, vzmetnice, sedežne garniture KUPON SAMO od 8. 10. do 13. 10. 2021 AD VITA D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 7 B, SLOVENSKE KONJICE Zgornji Tuhinj – Po tem, ko so se ob začetku letošnjega šolskega leta nove večnamenske ploščadi razveselili učenci podružnične šole na Vranji Peči, se bodo odslej s še večjim veseljem pred šolo igrali tudi učenci podružnične šole v Zgornjem Tuhinju. Dobili so namreč prenovljeno zunanje igrišče, ki je celoviti prenovi šole v zadnjih letih dodalo piko na i. »Danes je za nas prav poseben dan. Po obnovi podružnične šole leta 2019 smo sedaj pridobili še obnovljeno otroško igrišče ter panelno ograjo. Otroško igrišče je bilo postavljeno že leta 2010, vendar smo ob uporabi ugotovili, da peščena podlaga ni najbolj optimalna, zato smo izrazili željo, da se pesek nadomesti z varnostnimi gumijastimi ploščami, ki zagotavljajo boljše pogoje in varno igro na igrišču. Prisluhnili smo tudi željam krajanov Tuhinja, da bi se ob menjavi podlage otroško igrišče nekoliko povečalo ter dopolnilo še z igrali za predšolske otroke. Občina Kamnik je 10 % Dodatni popust na vse posteljnine in brisače Ob predložitvi tega kupona od 8. 10.–13. 10. 2021 lahko kupite vso posteljnino in brisače z dodatnim 10 % popustom. Velja tudi na znižane cene. Kupon je unovčljiv samo v trgovini Svilanit OUTLET Kamnik. Kuponi, darila in ostale ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Vsak lahko izkoristi kupon samo enkrat. Svilanit OUTLET Kamnik Kovinarska cesta 4 01 839 61 00 Vsak delavnik med 8. in 19. uro. 2 petek, 8. oktobra 2021 Občinske novice Slovesnost veteranov v Golicah Letošnji slavnostni govornik je bil župan Matej Slapar. Jasna Paladin Golice – Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda so 2. oktobra v Golicah pripravili tradicionalno slovesnost, ki je bila letos posvečena 30-letnici samostojne Slovenije. Skladišča orožja so bila tudi v Tuhinjski dolini Ko se je Slovenija pripravljala na pot k osamosvojitvi, se je med ljudmi izkazala velika enotnost in posledično uspeh slovenskih oboroženih sil. Ena najpomembnejših nalog je bila takrat ohranitev orožja, ki je bilo zato iz Kamnika odpeljano na skrivne lokacije. Tudi v Tuhinjski dolini so bila od 1. oktobra 1990 dalje tajna skladišča orožja. Prevzele in hranile so ga: v Zgornjem Tuhinju družina Poljanšek, na Vasenem družina Žavbi, na Pšajnovici družina Pestotnik, v Rakitovcu družina Žibert, v Stebljevku družina Šimenc in v Snoviku družina Urankar. Navedene družine so maja leta 2000 dobile tudi republiško priznanje, naziv slovenska družina. Naloge obrambe je prevzelo vodstvo krajevne skupnosti. Takratni izvršni svet občine Kamnik je določil pomembne objekte, ki jih je bilo treba fizično zavarovati. Na področju Tuhinjske doline so bili to vodni viri, bencinska črpalka in prelaz Kozjak. K razmisleku o državi je treba spodbujati mlade Zbrane ob obeležju je sprva v imenu organizatorjev nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda mag. Zvonko Cvek, slavnostni govornik pa je bil letos župan Matej Slapar. »Še posebej slovesno je letošnje leto, saj praznujemo 30-letnico slovenske države, za svobodo katere ste se med drugim borili tudi pripadniki operativne enote Manevrske strukture narodne zaščite na območju občine Kamnik, in sicer namestnik načelnika Jože Arko, Pavel Žavbi, Danijel Kuzma, Tomaž Rajgelj, Rudi Zore, Božo Zupančič, Igor Kvas, Igor Brozovič, Ciril Križelj, Franc Potočnik in Rudolf Baloh. Organizator Manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik je bil Boris Zakrajšek in seveda številne družine, ki so na teh območjih na svojih domačijah skrivale orožje in neposredno sodelovale v vojni za osamosvojitev Slovenije. Naj se ob tej priložnosti spomnimo tudi tistih pomembnih akterjev, ki so ali ste delovali v Tuhinjski dolini: to je bil predsednik Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj Zdravko Hribernik, Marjan Poljanšek, ki je operativno vodil naloge, in vodja Narodne zaščite Zgornji Tuhinj Anton Kadunc, takratna milica, ki je izvajala varovanje premikov iz matične lokacije, od nakladanja orožja in streliva, prevoza in skladiščenja na novih lokacijah, operativno varovanje in spremljanje dogajanja, ter drugi angažirani posamezniki iz vrst gasilcev, pripadnikov civilne in narodne zaščite, lovcev in številno civilno prebivalstvo Tuhinjske doline. Prav slednji so ali ste odigrali ključno vlogo,« se je v imenu občine številnim zahvalil župan in govor, v katerem je potegnil vzporednice s sedanjostjo, sklenil z mislijo, da je mlade treba spodbujati k družbenemu angažmaju in razmišljanju o prihodnosti naše države. Dogodek so popestrili zastavonoše, učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj pod vodstvom Vladke Bučevec, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline in članice in člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča. Seja v znamenju prostorskih aktov Občinski svetniki so na septembrski seji sprejeli več prostorskih aktov, tudi takšnega, ki omogoča širitev Calcitovega kamnoloma, ter odloke, vezane na pokopališko dejavnost. Jasna Paladin Kamnik – Po sprejetju zapisnika in svetniških vprašanjih so svetniki najprej potrdili razporeditev proračunske rezerve v letošnjem letu. Kot je pojasnil pomočnik vodje Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance Občine Kamnik mag. Matjaž Srša, želijo s tem denarjem zagotoviti sredstva za izvedbo ukrepov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. Za stroške, vezane na epidemijo covida-19 v občini Kamnik, so zagotovili do 70 tisoč evrov, za preventivne ukrepe do 30 tisoč evrov in za sanacijo zemeljskih plazov do 145 tisoč evrov. Kaj bo prinesla širitev kamnoloma Sledila je obravnava sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik št. 3 v drugem branju, ki pa je prinesla kar burno razpravo. Kot smo že poročali, omenjeni prostorski akt podjetju Calcit omogoča širitev kamnoloma za dodatnih 25 hektarov severno od obstoječega kamnoloma. Kot je svetnikom predstavila vodja Oddelka za urejanje prostora Občine Kamnik dr. Marija Tadeja, se količina dnevno odkopane mineralne surovine ne bo povečala, kar posledično pomeni, da se ne bodo povečale niti prometne obremenitve tovornega prometa na javno cestno omrežje. Prav tako naj izkoriščanje na tem območju ne bi imelo vpliva na zajetje Iverje, manjši bo vpliv na vizualno degradacijo, pozitivna mnenje k širitvi pa so dali tudi vsi državni soglasodajalci v postopku. A številnih svetni- Občinski svetniki na septembrski seji / Foto: Jasna Paladin kov to ni prepričalo, prav tako niso bili soglasni niti člani odbora za prostor, komunalno ureditev in varstvo okolja. »Tako povečanje je preprosto preveliko in prinaša prevelik vpliv na okolje. Nihče ne ve, kaj bo čez deset let, zato bi se lahko zaščitili vsaj tako, da bi potrdili večanje po tretjinah, ne pa kar za sto odstotkov naenkrat. Pustimo kakšno odločitev tudi prihodnjim generacijam!« je v imenu svetniške skupine LMŠ, ki predloga ni podprla, dejal Igor Žavbi. Na to, da bo morala družba Calccit lokalni skupnosti v zameno dati kaj več, kot daje sedaj, je opozoril tudi Anton Tone Smolnikar (LTS), Karla Urh (LMŠ) pa je dejala, da so se občani v dolini že veselili, da kamnoloma enkrat ne bo več. »V našem koncu ni hiše, kjer ne bi bilo raka. Občanom moramo zagotoviti varnost in v zameno nekaj zahtevati, ne pa le kimati,« je še dejala. Da podpira gospo- darstvo in da tako uspešne družbe, kot je Calcit, ne gre uničiti, je izpostavil Jože Korošec (SLS), a tudi poudaril, da bo moralo podjetje v lokalno okolje vložiti več. Sklep o širitvi je bil sprejet, a za las, saj je zanj glasovalo 15 svetnikov, proti pa jih je bilo 13. Trinajstih svetnikov prostorski akt, ki omogoča širitev kamnoloma v Stahovici, ni prepričal in so zato glasovali proti. Na seji so svetniki obravnavali in sprejeli še odloka o Občinskih prostorskih načrtih KA-112 (v Šmarci) in LS01 Laseno (kjer bo omogočena stanovanjska gradnja), Odlok o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za OPPN KA-112 in sklep o lokacijski preveritvi za območje OPPN B15 Spodnji Alprem. Potrdili pokopališki red Z (le) 14 glasovi za so v drugem branju potrdili odlok o pokopališkem redu v občini Kamnik, ki ureja pokopališki red na pokopališčih Kamnik, Mekinje, Nevlje, Sela pri Kamniku, Motnik, Špitalič, Zgornji Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, Loke, Gozd, Stranje, Tunjice in Podgorje, z (le) 15 glasovi za pa še Odlok o podelitvi koncesije ter izvajanju 24-urne pogrebne dežurne službe in storitev pokopališke dejavnosti v občini Kamnik. Predstavil ga je strokovni sodelavec Timotej Štritof in med drugim poudaril, da odlok določa način in pogoje za podelitev koncesije ter izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zagotavljanja 24-urne pogrebne dežurne službe in pokopališke dejavnosti kot izbirne občinske gospodarske javne službe. Dom starejših bo dobil prizidek ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Devetnajsta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2021 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 22. oktobra 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 14. oktobra 2021. Jasna Paladin Kamnik – Dom starejših občanov Kamnik (DSO) je oddal vlogo na Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva upoštevajoč deinstitucionalizacijo, ki so ga pripravili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »V primeru, da bomo izbrani na razpisu, načrtujemo dozidavo obstoječega objekta DSO Kamnik. V pritličju prizidka bodo prostori dnevnega centra in prostori za kratkotrajno namestitev, v nadstropju pa oddelek z eno- in dvoposteljnimi sobami, v katere bodo nameščeni oskrbovanci, ki sedaj bivajo v večposteljnih sobah oddel- ka 5 in 6, kjer je predvidena ukinitev večposteljnih sob, kot določajo sodobni standardi,« nam je povedala direktorica DSO Kamnik Maja Gradišek in dodala, da trenutni stavbni kompleks DSO Kamnik ne izpolnjuje v celoti novih minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje institucionalnega varstva starejših oseb. Hkrati je treba prido- biti dodatne prostore za dnevno varstvo, kako pomembno pa je imeti dovolj prostora, pa se je pokazalo tudi med epidemijo novega koronavirusa, ko je bilo zagotavljati primerne bivalne razmere v skladu z izdanimi smernicami zdravstvene stroke ter z minimalnimi tehničnimi zahtevami za izvajalce socialnovarstvenih storitev izredno težko. 3 petek, 8. oktobra 2021 Občinske novice Kolesa v prvem planu Obvestilo o popolni zapori državne ceste skozi Tuhinjsko dolino predvidoma med 5. in 18. oktobrom ter med 16. in 29. oktobrom Občanke in občane obveščamo, da bo podjetje Trgograd, d. o. o., Breg pri Litiji 56, 1270 Litija, za investitorja Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo izvedlo obnovo voziščne konstrukcije države ceste Kamnik–Ločica. V soboto, 18. septembra, se je Občina Kamnik skupaj z Zavodom za turizem in šport Kamnik pridružila Evropskemu tednu mobilnosti, ki vsako leto poteka med 16. in 22. septembrom. Na dogodku E-nostavno na kolo smo med 9. in 12. uro na Glavnem trgu lahko izvedeli več o različnih trajnostnih oblikah prevoza. Gradbena dela bodo potekala predvidoma:  med 5. in 18. oktobrom 2021 za prvo fazo (pred odcepom za naselje Kostanj do hišne številke Laze v Tuhinju 5) ter  med 16. in 29. oktobrom 2021 za drugo fazo (od uvoza za Liplje do zaključka prelaza Kozjak proti Špitaliču). Jasna Paladin Dela se bodo izvajala pod popolno zaporo državne ceste, in sicer predvidoma med 8. in 16. uro. V času vzpostavljene popolne zapore bo omogočen prevoz intervencijskim vozilom in vozilom, namenjenim šolskemu prevozu, sicer pa bo v bližini zagotovljena možnost začasnega parkiranja vozil. Obvoz za vozila bo označen po trasi državnih cest Ločica– Trojane–Blagovica–Lukovica–Domžale–Kamnik in obratno. Za vsa vprašanja v zvezi z gradbenimi deli se, prosim, obrnite na odgovorno osebo izvajalca Franca Novaka (Trgograd, d. o. o.) na telefon 041/648-447. www.kamnik.si Foto: Jasna Paladin Kamnik – Obiskovalci, ki so ta dan obiskali Glavni trg, so se lahko naučili osnov popravil kolesa, preizkusili "pametno" čelado, spoznali prednosti električnih koles in se z njimi po mestu tudi popeljali, pridobili informacije o kolesarskih poteh in kolesarskem turizmu ter preizkusili "pijana očala", ki predstavljajo nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Pripravili so tudi predstavo za otroke s klovnom, ki je tudi najmlajšim pojasnil, kako se in kako se ne kolesari. Vse to so omogočili Špica šport, LAS Srce Slovenije ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Kamnik. Zbranim sta se pridružila tudi župan Matej Slapar in direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Rok Jarc. »Občina Kamnik gre s prejeto strategijo trajnostne mobilnosti po poti oblik prevoza, ki so okolju prijazne. Še letos bomo začeli graditi kolesarsko stezo od Kamnika mimo Mengša in Trzina do Ljubljane, naslednje leto bomo zgradili kolesarsko stezo od Kamni- Obiskovalci so lahko spoznali prednosti e-koles in preizkusili "pametne" kolesarske čelade. ka – od Keršmančevega parka – do Godiča, država pripravlja dokumentacijo za drugi tir železnice, v Kamniku imamo že sedem postaj Kamkolo, kar nekaj električnih polnilnic za kolesa je že po mestu in še veliko drugih stvari razvijamo, s katerimi želimo spremeniti potovalne navade Kamničank in Kamničanov in tudi turistov, ki se zadr- žujejo v naših krajih,« je povedal župan. Gorenjsko kolesarsko omrežje Poudarek projekta E-nostavno na kolo, v katerem sodeluje tudi Občina Kamnik, je na izgradnji infrastrukture in označevanju. Število turistov kolesarjev se iz leta v leto povečuje, vendar trenutna ponudba ne zadovoljuje njihovih potreb oz. potenciali za razvoj kolesarskega turizma še niso izkoriščeni. Projekt E-nostavno na kolo prepoznava potenciale na tem področju in preko investicij v podporno infrastrukturo in opremo, ureditve kolesarjem prijaznih postajališč na že vzpostavljenih kolesarskih poteh ter dodajanjem vsebin spodbuja kolesarstvo kot obliko trajnostne mobilnosti in poslovnih priložnosti. Ena od vsebin je tudi nadgradnja turističnih produktov, kot je Gorenjsko kolesarsko omrežje. Foto: Jasna Paladin Živi zdravo. Potuj trajnostno. Dogodek je povezoval Goran Završnik, tudi sam redni uporabnik sistema Kamkolo. V Kamniku smo Evropski teden mobilnosti, ki je letos potekal pod sloganom »Živi zdravo. Potuj trajnostno.«, zaključili z delavnicami za otroke. V sredo, 22. septembra, so na postajah sistema Kamkolo na Duplici in pri Domu kulture Kamnik otroci Osnovne šole Marije Vere in Osnovne šole 27. julij Kamnik s kredami risali kolesa, in sicer pod vodstvom striparja Ivana Mitrevskega. Kamnik med bolj transparentnimi Jasna Paladin Kamnik – Ker nič manj pomembno vlogo kot vlada v naših življenjih igra lokalna samouprava, so na inštitutu Danes je nov dan z Organizacijo za participatorno družbo ter Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja nedavno izvedli raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin – z namenom predstaviti dobre in slabe prakse ter podati priporočila, kako stanje izboljšati. Prva raziskava odprtosti in transparentnosti slovenskih občin je pokazala, da imajo slovenske občine še precej možnosti za napredek, saj večina pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Pod drobnogled so vzeli vseh 212 slo- venskih občin, analizirali pa so jih z osemdesetimi kazalniki, razdeljenimi v pet sklopov. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi občinskih spletnih mest, zakonodaje oz. javno dostopnih dokumentov, kot so občinski poslovniki, pri enem od sklopov pa tudi z neposrednimi odgovori občin na vprašalnike. Ocenjevali so transparentnost delovanja občinskega sveta, pre- glednost občinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vključenost v postopke sprejemanja proračunov, dostopnost spletnih mest ter vključenost javnosti v delovanje občin. Občina Kamnik je med vsemi slovenskimi občinami zasedla šesto mesto. Rezultati so zbrani na interaktivnem spletnem mestu https://danesjenovdan.si/lestvica-transparentnosti. Več o zapori in spremembah avtobusnega prevoza si lahko podrobneje preberete na uradni spletni strani Občine Kamnik. Občinska uprava ima novo direktorico Jasna Paladin Kamnik – Vodenje občinske uprave je s 1. oktobrom za obdobje petih let prevzela Bogomira Skvarča Jesenšek, ki je pred tem v občinski upravi opravljala zahtevnejša dela s področja inšpekcijske- ga nadzora. Na javni natečaj za položajno delovno mesto direktor občinske uprave, ki ga je občina objavila 19. julija, se je sicer odzvalo devet kandidatov, pritožbe na sklep o izbiri pa ni bilo. Novo direktorico bomo predstavili v eni od prihodnjih številk. Zadovoljni s turistično sezono Kamnik – Na Zavodu za turizem in šport Kamnik (ZTŠK) z zadovoljstvom ugotavljajo, da jim je kljub epidemiji uspelo preseči lanskoletne vrednosti. Podatki Statističnega urada RS za avgust namreč kažejo, da so turistični ponudniki v občini našteli skoraj 22.500 nočitev, od tega je bilo skoraj devet tisoč tujcev. Lani je v istem obdobju v Kamniku prenočilo 21.600 turistov, od katerih je bilo 4300 tujcev. »Pohvalimo se lahko z izjemnim obiskom Belgijcev in Čehov (1200 in 1800 prenočitev julija in avgusta); Italijanov, ki so eden izmed ključnih trgov, je bilo razmeroma malo, ustvarili so 700 prenočitev,« je podatke povzel Andrej Sitar z ZTŠK in dodal, da na zavodu vlagajo napore v obnovo infrastrukture, saj je ta nujno potrebna tako obnove kot razširitve, s čimer se bodo trudili uspešno zadostiti rastočemu povpraševanju tudi v prihodnosti. J. P. Na poštnih znamkah tudi podoba Motnika Kamnik – Na Zavodu za šport in turizem Kamnik (ZŠTK) so se pestro dediščino območja Kamnika širši javnosti odločili predstaviti tudi s serijo poštnih znamk različnih tarifnih razredov. Nedavno so tako izdali znamko, posvečeno Motniku, trškemu naselju, ki je zaščiteno kot spomenik državnega pomena. »Oblikovalec Matic Jelovčan si je zamislil združitev Valvasorjeve upodobitve motniškega gradu in njegove kapele s krajevnim grbom; ta motiv bo krasil znamko tarifnega razreda B. Gre torej za znamko, veljavno v notranjem poštnem prometu, namenjeno pošiljkam do teže 50 gramov,« so sporočili iz ZŠTK, kjer so s prodajo znamk zelo zadovoljni. Tudi znamka s podobo Motnika je naprodaj v prostorih TIC-a v Kamniku. J. P. Zapora ceste zaradi popravila mostu Rudnik pri Radomljah – Občina obvešča, da bo zaradi popravila mostu v obdobju od 22. septembra do 29. oktobra veljala popolna zapora lokalne ceste Radomlje–Rudnik pri Radomljah–Volčji Potok. V času popolne zapore bo urejen dostop do vseh stanovanjskih objektov, obvoz pa bo urejen v smeri Rudnik–Hudo–Volčji Potok (mimo prodajnega centra in uprave Arboretum) in obratno. Dela izvaja Komunalno podjetje Kamnik. J. P. 4 petek, 8. oktobra 2021 Občinske novice, mnenja Nevarno parkirišče Ker stanujem na Glavnem trgu, večkrat parkiram na parkirišču pri Veroniki. Pred nekaj dnevi pa me je čakalo presenečenje. Za brisalcem sem našla za pest velik kamen. Pri pregledu avta sem ugotovila, da je kamen poškodoval po- Turistični biser Novi razvojni brez parkirne hiše potenciali Preventivna akcija Bodi viden – bodi previden! Kamnik – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik je z redarsko službo Občine Kamnik v torek, 21. septembra, pred Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju najmlajšim udeležencem v cestnem prometu razdeljeval odsevna telesa v okviru akcije Bodi viden – bodi previden. Z akcijo so učence ozaveščali, da morajo v temi ali ob slabši vidljivosti nositi svetla oblačila ter imeti ob telo pripet odsevnik, da ta prosto niha ob telesu, saj ga le tako lahko obsveti avtomobilski žaromet. V ta namen so razdelili približno sedemdeset odsevnih trakov in kresničk. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik bo tudi v prihodnjih dneh namenil skrb najmlajšim udeležencem in razdeljeval odsevne trakove in kresničke tudi v bližini drugih kamniških šol. Pa ne le najmlajši, v prometu so med najbolj ogroženimi pešci vseh starosti, a se veliko nesreč v prometu zgodi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. J. P. Prostofer, brezplačni prevozi za starejše do zdravnika, občine, javnih uradov Dr. Janez Rifel, občinski svetnik NSi Natalija Berlec, svetnica SDS Dr. Jernej Markelj, svetnik NSi V srednjem veku je bilo mesto Kamnik cvetoče obrtniško središče s kovnico denarja in dom številnih znanih rodbin. V pisnih virih se prvič omenja v sredini 12. stoletja, v času, ko je bil center obširnih kranjskih posesti znane bavarske plemiške rodbine, grofov Andeških. Majhno mesto v dolini pod Kamniškimi Alpami je bilo nekdaj eno večjih slovenskih industrijskih središč. V Kamniku in njegovi bližnji okolici so vse do devetdesetih uspešno delovala podjetja: Alprem, Kemijska industrija Kamnik – KIK, Eta, Stol, Svilanit, Svit, Titan, Tovarna gumbov Kamnik, Triglav – tovarna testenin Šmarca in Živilska industrija Kamnik, Utok, Zarja in nekoč tudi Tovarna ščetk in čopičev brata Naglič. V osemdesetih letih je Kamnik beležil najvišji bruto dohodek na prebivalca v Sloveniji. Nato je slovensko gospodarstvo zajel val divje privatizacije in razprodaje podjetij; takrat se je začel tudi propad kamniške industrije. Iz leta v leto je delovalo manj tovarn, ljudje so izgubljali delovna mesta. Danes Kamnik postaja priljubljena turistična destinacija. Turizem predstavlja vedno bolj pomembno panogo, saj že same naravne in kulturne danosti, ki jih mesto z okolico ponuja, nudijo dobre možnosti nadaljnjega razvoja turizma. Številna kmetijska društva skrbijo za lokalno pridelano hrano, ki jo ponujajo V teh dneh se bo začela gradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta. Gre za projekt z dolgo brado, kot se je izrazil že nekdanji župan Tone Smolnikar. Zadnjih 14 let je ta projekt zaposloval občinsko upravo, o njej so in smo razpravljali občinski svetniki, okupirala je vodstvo šole in starše, pritegnila pa je tudi širši krog občanov. Gradnja v naslednjih dveh letih bo podrobno spremljana, ne bo pa več zavzemala pozornosti tako širokega kroga ljudi. Lahko se bomo torej intenzivneje posvetili idejam o prihodnjem razvoju občine tudi na drugih področjih. Med njimi je tudi območje Velike planine, ki se sooča s številnimi izzivi – varstvenimi pa tudi razvojnimi. Na junijski seji občinskega sveta nam je direktor družbe Velika planina Mark Anžur predstavil strategijo razvoja za obdobje 2021–2030. Kot ključne cilje opredeljuje dvig standardov varovanja okolja, ohranitev etnološkega in naravnega okolja z razvojem območja kot unikatne turistične destinacije ter rast prihodkov iz turizma. Poleg ukrepov po zmanjšanju obremenjevanja okolja me razveseljuje, da so v strategiji kot eno od prioritet postavili oblikovanje celostne arhitekturne, krajinske in vsebinske podobe ter infrastrukture in za ta namen nameravajo organizirati javni natečaj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. tako občankam in občanom, sodelujejo pa tudi z vrtci in šolami. In kaj si želimo v prihodnosti? Da Kamnik (p)ostane domačinom in turistom prijazna občina v smeri povezovanja s turističnimi in gospodarskimi ponudniki. Razvoj mesta naj gre v smeri trajnostnega, zelenega in turistom ter domačinom prijaznega okolja, pri čemer naj bosta pomembni tudi oživitev in celostna ureditev mestnega jedra in Šutne. Prav tu v mestnem jedru na križišču Parmove in Usnjarske ceste stojijo ostanki nekdaj uspešne tovarne Utok. Marsikoga vsakodnevni pogled na deloma neurejeno in zanemarjeno okolico opominja, da bi morali poskrbeti za videz centra, ki bi bil v ponos vsem tamkajšnjim prebivalcem in Kamničanom, turistom pa vreden ogleda. Lastnik območja bi vendarle moral v prvi vrsti poskrbeti za varno, urejeno in prijazno okolico. Prostor pa bi namenili gradnji stanovanj za mlade družine, rekreacijskega parka ali parkirne hiše, ki jo Kamnik še kako potrebuje. OPN št. 3 – CALCIT NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA V mesecu marcu 2021 smo se tudi v občini Kamnik priključili vseslovenski akciji Prostofer, ki je projekt zavoda Zlata mreža. Projekt zagotavlja mobilnost starejših, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov. Prevoze opravljajo prostovoljci, starejši aktivni vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. Ime Prostofer je torej sestavljeno iz besed prostovoljni šofer. Prostofer je namenjen starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke ter tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov ipd. Trenutno v kamniški občini brezplačne prevoze opravlja deset prostovoljnih šoferjev. Do konca septembra 2021 je bilo opravljenih 70 prevozov. Projekt je torej zaživel, še vedno pa je veliko prostora in rezerve za povečanje števila uporabnikov storitve ter tudi števila prostovoljnih šoferjev. Nekateri so za možnost brezplačnih prevozov izvedeli iz medijev, informacija o projektu Prostofer pa se širi tudi med uporabniki od ust do ust. Če imate med sorodniki, prijatelji, sosedi kakšnega človeka, ki bi lahko izkoristil možnost prevoza, ga na to opozorite. In kako se uredi prevoz? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče brezplačno številko 080 10 10 vsak delovnik med 8. in 18. uro vsaj tri dni pred želenim prevozom. V komunikacijskem centru se zabeležijo podatki uporabnika in lokacija prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu ter uporabniku potrdi želen prevoz. Voznik prejme vse podatke o prevozu skupaj s podatki uporabnika v obliki SMS-sporočila na svoj mobilni telefon. Vsak voznik prejme identifikacijsko kartico z imenom in priimkom ter občino, v kateri vozi, in vizitko s svojimi podatki. Električno vozilo je zagotovljeno s strani Občine Kamnik, za katerega je bilo pridobljeno 4500 EUR nepovratnih sredstev s strani Eko sklada, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje vozila, voznika ter sopotnikov. Šofer lahko po­ stane vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Mnenje občinskega svetnika Na 19. seji občinskega sveta smo odločali o spremembah OPN št. 3 – Calcit. Kljub temu da je odlok, ki smo ga v prvem branju obravnavali aprila, do septembrske seje dobil vsa potrebna soglasja ministrstev, ga v svetniški skupini LMŠ tudi tokrat nismo podprli. Razlog ni v tem, da ne bi podpirali razvoja enega vidnejših kamniških podjetij. Odloku nasprotujemo zato, ker se območ­je za pridobivanje rude v Grohatu naenkrat povečuje za več kot sto odstotkov – 24,5 ha izkopa je v spremembah odloka dodanih novih 25,5 ha. V LMŠ smo mnenja, da gre za prevelik enkraten poseg v naravo, zato smo že v prvi obrav- navi predlagali, da se območje razdeli na tretjine in se OPN sprejema postopoma. S tem bi zagotovili nemoteno delovanje kamnoloma za nekaj nadaljnjih let in ne bi onemogočali razvoja podjetja, ki upravlja koncesijo. Območje, veliko 25,5 ha, ki bo v prihodnje nova rana, je sedaj dom mnogim prostoživečim živalim. Ne smemo zanemariti niti dejstva, da imamo v neposredni bližini kamnoloma vodovodno zajetje, iz katerega se s pitno vodo napaja večji del občine. Koalicija je skoraj brez razprave naše predloge in vprašanja tudi tokrat preglasovala. Spremembe OPN-ja so potrjene. V prihodnje bo za povečanje kamnoloma treba sprejeti tudi podrobni prostorski načrt. Upamo, da bo vsaj tokrat nad kapitalom prevladal razum in občina ne bo dovolila enotnega OPPN, pač pa se bo ta razdelil v več faz. Igor Žavbi Vodja svetniške skupine LMŠ Upam, da bodo šli s to idejo naprej in se lahko v bližnji prihodnosti veselimo natečajnega razpisa in odličnih rezultatov. Vzporedno s predstavitvijo strategije je začela delovati tudi občinska komisija za možnost ustanovitve regijskega krajinskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, katere član sem tudi sam. Komisija je imela v septembru z vodstvom Notranjskega krajinskega parka srečanje za izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Območje Cerkniškega jezera v zadnjem času na podlagi njihovih aktivnosti postaja vse bolj prepoznavna in urejena destinacija. Vsi se zavedamo, da je tudi Velika planina pravi dragulj, ki ga moramo ustrezno varovati in razvijati. Ideja o ustanovitvi parka na tem območju ni nova. Prve zamisli o tem so se pojavile že med obema svetovnima vojnama in nato še večkrat. Z ustanovitvijo regijskega parka bi pridobili možnost kandidiranja na razpisih, na katerih je na voljo vse več sredstev. Bodimo pri tem preudarni, a hkrati tudi ambiciozni. Otroška in športna igrišča OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU Prejeli smo Mnenje občinske svetnice krov motorja. Ker je takih in še večjih kamnov na parkirišču še več, je očitno, da kamenje s pobočja Malega gradu pogosto pada. Samo vprašanje časa je, kdaj bo škoda večja. Lahko padejo na ljudi, tudi otroke. Zato bi bilo nujno potrebno zavarovanje parkirišča pred padajočim kamenjem. Na občini že imate dopise z opozorilom sosedov. Prosim vas, da čim prej ukrepate. Saša Cerar Škorjanc, Kamnik Živimo v času, ko se premalo zavedamo širšega pomena objektov, ki so namenjeni igri otrok in mladine, saj le ti preveč časa namenijo telefonom, računalnikom in spletu. Prepričani smo, da se nam vsak vložen evro kasneje večkrat povrne skozi zdravje odraščajočih otrok in mladine. Na žalost se vse prevečkrat na takšnih objektih srečujemo z vandalizmom in nerazumevanjem pomena objektov med ne uporabniki. V letošnjem letu so bila obnovljena otroška igrišča pri OŠ Stranje, pri POŠ Zgornji Tuhinj in urejena večnamenska ploščad pri POŠ Vranja peč. Pričeli smo z gradnjo večnamenskega športnega igrišča na Gozdu, pri OŠ Marije Vere pa prenavljamo atletsko stezo. Ko se je širša javnost seznanila s temi informacijami sem zasledil komentarje, da se povsod gradijo igrišča, le v Kamniku ne. Širši center Kamnika je v preteklosti izgubil znamenito igrišče pri OŠ Toma Brejca, z gradnjo le te. Tudi igrišče pri OŠ 27. Julij se je spremenilo v parkirišče?! Seveda to ne pomeni, da v centru ni potrebe po športnih površinah, a potrebno bo počakati, da bo najprej zgrajena nova OŠ Frana Albrehta. Potem pridejo na vrsto zunanje športne površine za potrebe obeh osnovnih šol in upam, da tudi širše. Poudaril bi, da če bi se v preteklosti OŠ FA projektirala vsaj malo bolj varčno, bi lahko imeli tudi v širšem centru mesta, kakšno igrišče več. Sandi Uršič 5 petek, 8. oktobra 2021 Aktualno Stari stebri dobivajo novo namembnost SREČANJE OO SDS GORENJSKE REGIJSKE KOORDINACIJE Več obiskovalcev Velike planine je opazilo aktivnosti na objektih opuščene vlečnice Tiha 1. Na zgornji postaji vlečnice so obnovili streho, nekaj stebrov pa prebarvali. Preverili smo, kaj se dogaja. Jasna Paladin Gugalnice ne bodo adrenalinske Spomnimo, da je Gugalnica projekt, ki ga je ekipa v sestavi Nina Koželj, Blaž Bergant in Manca Kemperl predstavila na Turističnem startup vikendu junija v termah Snovik. Predstavili so idejo, s katero bi obiskovalce na Veliko planino vabili s pomočjo velikih gugalnic, ki bi bile nameščene na stebrih zapuščenih žičniških naprav. In ta projekt so zdaj začeli uresničevati. »Zelo smo bili veseli, da je bila naša predstavitvena ideja všečna komisiji na Turističnem startup vikendu in tudi direktorju družbe Velika planina in naš projekt je zdaj že v zaključni fazi implementacije. Po pregledu terena smo se odločili, da postavimo štiri gugalnice – tri bodo namenjene odraslim (14+), ena pa otrokom (3–14 let). Pri izbiri lokacij smo upoštevali več parametrov – ohranjenost stebrov, možnost razmeroma enostavnega dostopa (tako za obiskovalce kot za vzdrževalce) ter seveda lep razgled. S temi parametri smo izbrali štiri lokacije – dve v bližini Prenovljeni steber opuščene vlečnice Tiha 1 / Foto: Bojan Pollak planšarskega naselja, eno pri nekdanji končni postaji 'Enke' ter eno pod Purmanom. Izvedba projekta poteka na več nivojih hkrati. En del se ukvarja z že obstoječo konstrukcijo – opuščenimi stebri vlečnice, kjer nas predvsem zanima statika in ohranjenost, drugi del projekta pa išče rešitev za izvedbo same gugalnice, saj so zahteve za postavitev zelo stroge – pri vseh teh zahtevah nam pomaga inštitut Isera iz Celja, ki bo ob zaključku projekta, če bomo zagotovili vsem zahtevam, tudi izdal uporabno dovoljenje. Zahteve so še toliko strožje, saj smo se odločili, da bodo imele gugalnice za odrasle lesena sedala, kar seveda projekt dodatno zaplete – lesene gugalnice so namreč prepovedane, vsi vgrajeni elementi pa potrebujejo a-teste. Zdaj smo našli rešitev v varnostni obrobi, obvezen pa bo tudi pozicijski pas. Tretji del se ukvarja s samimi opozorili in navodili za uporabo, ki so seveda na koncu najpomembnejši del uporabnega dovoljenja,« nam je pojasnila Nina Koželj in dodala, da se ob vsem zgoraj naštetem ukvarjajo tudi s celostno grafično podobo projekta, saj bo projekt izražal tudi umetniške elemente, in pa izbiro imena. »Za zdaj nam je najbolj simpatično ime 'Guncnca', ob kateri se zdi, da melodija besede vzbuja asociacijo na počasno, romantično zibanje – to je nekako cilj, te gugalnice namreč ne bodo adrenalinske.« Kot so nam še pojasnili, je testna izvedba za pridobitev uporabnega dovoljenja predvidena konec oktobra, saj mora biti projekt zaključen do konca novembra, gugalnice pa bodo vsako zimo sneli, jih tako zavarovali pred vremenskimi vplivi in hkrati izvedli remont. Sezona »guncanja« se bo tako za obiskovalce dejansko odprla aprila prihodnje leto. Omenjeni projekt je bil sofinanciran tudi s strani Občine Kamnik – ekipa je za po- Gugalnice so bile že testirane, za obiskovalce pa bodo na voljo spomladi. / Foto: Blaž Bergant stavitev štirih gugalnic namreč dobila 5.275,36 evra občinskega denarja. Občina podprla še druge projekte Je pa Občina Kamnik letos podprla več inovativnih turističnih projektov, ki so bili predstavljeni na Turističnem Startup vikendu. V skladu s Strategijo razvoja turizma v občini Kamnik za obdobje od 2016 do 2025 namreč spodbujajo turistične ideje in v ta namen so objavili razpis in tako finančno podprli pet idej. Poleg že omenjene Gugalnice so občinski denar dobili še: družba ETC Adriatic za idejo GREENtovci oz. vzpostavitev štirih programov (9.130,43 evra), družba Heba za idejo Go climb Kamnik oz. ureditev plezalnega območja s poudarkom na balvaniranju in športnem plezanju (8.115,94 evra), Ksenija Mravlja za idejo Pot piva in svobode oz. vzpostavitev in trženje enodnevnih in dvodnevnih programov vodenja (7.608,70 evra) in pa David Pele za idejo Po poteh mamuta Maksa oz. za postavitev informativne table, stebričkov in oznak za učno pot ter vzpostavitev in trženje štirih programov vodenja (4.869 evrov). »Vsi našteti upravičenci do občinskih sredstev so se odločili, da bodo prijavljeno idejo v 50 odstotkih podprli z lastnimi sredstvi, kar pomeni, da morajo za črpanje vseh dodeljenih sredstev projekt podpreti z lastnimi sredstvi vsaj v višini sredstev, ki jim jih zagotovi Občina Kamnik. Vse zgoraj naštete ideje naj bi se izvedle do 30. novembra 2021,« so nam pojasnili na občini. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA; OO KAMNIK Velika planina – Nedolgo nazaj so v kamniški javnosti zaokrožili pomisleki in nestrinjanja v zvezi z domnevnimi načrti družbe Velika planina, ki naj bi na mestu opuščene vlečnice v Tihi dolini uredila poletno sankaško progo in spust po jeklenici (t. i. zipline). Čeprav je vodstvo družbe Velika planina to že zanikalo, so je nedavno pri mnogih obiskovalcih Velike planine znova pojavila bojazen, da se ureja prav to. Delavci so namreč speskali in prebarvali nekaj stebrov zapuščene vlečnice. »Zamenjali smo streho na postaji vlečnice, ki je bila že v povsem razpadajočem stanju, zato smo se odločili za obnovo, izključno zato, da se ne dela nadaljnja škoda. Nove funkcije za zdaj ta objekt ne bo dobil. Pripravljamo pa natečaj za arhitekturne rešitve tako za spodnjo in zgornjo postajo nihalke kot za gostišče Zeleni rob, ki naj bi bil objavljen jeseni. Vse skupaj si želimo povezati v celotno zgodbo,« nam je povedal direktor družbe Velika planina Mark Anžur, v zvezi z obnovo stebrov pa, da jih je obnovila ekipa, ki pripravlja turistični produkt Gugalnica. V soboto, 4. septembra 2021, je v Snoviku pri Kamniku po­ tekalo srečanje občinskih odborov Slovenske demo­ kratske stranke Gorenjske regijske koordinacije. V uvodu je zbrane nagovoril gostitelj srečanja predsednik Občinskega odbora SDS Ka­ mnik Jože Mežan. Dotaknil se je zgodovine SDS in obu­ dil spomin na Franceta Tom­ šiča, ki se je v času nekdanje­ ga totalitarnega režima boril za demokracijo. Zahvalil se je tudi celotnemu članstvu za njihovo delo. Sledil je nagovor predsedni­ ka Turističnega društva Tu­ hinjska dolina ter idejnega vodja in prokurista Term Snovik Ivana Hribarja. Gost srečanja je bil tudi žu­ pan Matej Slapar, ki se je ak­ tualni vladi zahvalil za zave­ danje pomembnosti vlaga­ nja v razvoj občin in lokalne samouprave, saj se prejšnja žal tega ni. Izrazil je zado­ voljstvo, da ima Slovenija po dolgem času najnižjo brez­ poselnost. Svoj nagovor je zaključil z: »Hvala vam za vse, kar delate v SDS s pred­ sednikom vlade na čelu.« Nato je zbrane nagovoril predsednik Gorenjske regij­ ske koordinacije in državni svetnik Bogomir Vnučec in spodbudil k udeležbi na voli­ tvah, ki bodo sledile v pri­ hodnjem letu. Sedanji vladi se je zahvalil za velik uspeh in pogum ter nadaljnje delo za blaginjo Slovenije. V imenu podmladka sta zbrane nagovorila podpred­ sednika Slovenske demo­ kratske mladine Simona Pur­ kat in Andrej Hoivik, ki sta mlade spodbudila k član­ stvu. Evropska poslanka in pod­ predsednica Slovenske de­ mokratske stranke Romana Tomc je poudarila, da mora­ mo zagotavljati zdravstveno varnost in oskrbo pred covi­ dom ter spodbuditi gospo­ darsko okrevanje po pande­ miji. Slovenija je med vsemi državami članicami EU v obdobju pandemije zabele­ žila eno izmed rekordnih gospodarskih rasti v zad­ njem času. Poudarila je me­ dijsko spregledan izreden dosežek notranjega minis­ tra Aleša Hojsa, ki je v Bru­ slju dosegel popolno so­ glasje vseh minis­trov EU o tem, kako bo EU ravnala v povezavi z migracijami iz danes kritičnega Afganista­ na. »Pred EU je izziv, ko se bo morala odločiti, ali bo pustila odprta vrata in prost vstop v EU, ali pa bo zaščitila svoje meje.« Aleš Hojs je v nagovoru obudil lepe spomine na Ka­ mnik, kjer je tudi sam kandi­ diral za Državni zbor. Na kratko so se predstavili kandidati za naslednje voli­ tve v Državni zbor, med nji­ mi tudi domačinka Nežka Poljanšek, ki je poudarila zavzemanje za vrednote, kot so družina, domovina, vera, običaji in kultura, ter spod­ budila mlade k sodelovanju. Kot glavni govornik srečanja je nastopil predsednik SDS in predsednik Vlade RS Ja­ nez Janša. Spregovoril je o prihodnjih državnozborskih volitvah, ko se bo odločalo o dilemi med razvojem in ne­ razvojem; ali bomo gradili nove šole, vrtce, športne dvorane, negovalne bolni­ šnice, domove za starejše. Na področju politike se bo odločalo med ustavno de­ mokracijo in levim fašiz­ mom, ki se vse bolj razrašča in si nasilno prisvaja vse več javnega prostora. Naslednje volitve bodo odločanje med tistimi, ki trdno stojijo na branikih slovenske ustavne demokracije, in tistimi, ki bi porušili parlamentarno de­ mokracijo in ki pravijo, da bodo Slovenijo popeljali iz evro območja in NATA. To so zametki levega fašizma in temu se je treba upreti. Srečanje je bilo popestreno z glasbeno-kulturnim pro­ gramom – zapela in zaigrala sta izjemna zakonca Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt, o lepotah Tuhinjske doline je prepeval moški pevski zbor Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, za veselo vzdušje pa je skrbel odlični ansambel Domačini. 6 petek, 8. oktobra 2021 Aktualno Vzdrževalna dela na nihalki in sedežnici Velika planina – Družba Velika planina obvešča, da bodo od 4. do 24. oktobra na nihalki in sedežnici izvajali redna letna vzdrževalna dela v večjem obsegu, zato bo v tem času veljal spremenjen obratovalni čas žičniških naprav. Nihalka bo 4. od 24. oktobra obratovala od ponedeljka do petka vsak dan štirikrat dnevno, in sicer ob 8., 9., 15. in ob 16. uri, ob sobotah in nedeljah pa po voznem redu, in sicer od 8. do 17. ure, vsako polno uro. Sedežnica bo obratovala vsak dan od ponedeljka do petka dvakrat dnevno, in sicer ob 8.30 ter ob 15.30, ob sobotah in nedeljah pa po normalnem voznem redu, in sicer od 8.30 do 16.15. Izjemoma bo sedežnica popolnoma zaprta od ponedeljka, 11. oktobra, do vključno ponedeljka, 18. oktobra, tudi med vikendom. J. P. Stražni stolp je zažarel v zeleni Delavski dom s t. i. samskimi sobami na Cankarjevi cesti v Kamniku, ki so ga prodajali vrsto let, ima novega lastnika, ki pa obstoječe dejavnosti ne bo več izvajal. Najemniki sob morajo te zato do konca oktobra zapustiti. Jasna Paladin Kamnik – V sredo, 6. oktobra, smo obeležili svetovni dan cerebralne paralize, kar praznujemo že od leta 2012. Ob tem so v Zvezi Sonček občine pozvali, naj čim več javnih zgradb na ta dan osvetlijo v zeleno barvo in tako pomagajo javnosti približati svet cerebralne paralize, spregovoriti o njej in se zavzemati za takšno skupnost, ki jo bo sprejemala brez predsodkov. Letošnji dan je potekal pod geslom #CPMilijonRazlogov; cerebralna paraliza namreč prizadene več kot 17 milijonov ljudi po vsem svetu, pravijo v Zvezi Sonček. Na njihovo pobudo so se znova odzvali tudi na Občini Kamnik. V sredo zvečer je v zeleni tako zažarel stražni stolp na Malem gradu. J. P. Brezplačni računalniški tečaji za odrasle Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik obvešča, da bodo v oktobru (če bodo zbrali dovolj prijav) potekali brezplačni računalniški tečaji za odrasle, in sicer od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30. Pogoj za udeležbo na tečaju je izpolnjevanje pogoja PCT in upoštevanje drugih priporočil za omejevanje širjenja bolezni covid-19. Prijavite se lahko osebno v knjižnici (1. nadstropje), na telefonski številki 01 320 55 83 ali po e-pošti andrej.kotnik@kam.sik. si in mateja.keber@kam.sik.si. J. P. 4M Group d.o.o., Medvedova ulica 11a, 1241 Kamnik www. 040 123 711 Samski dom bo kmalu prazen .net eanpay” nakup na obroke “L N iž je n e g r e - n o v o ! peleti A1 Woodland od 3,75 €/vrečo Kamnik – Samski (takrat delavski) dom v Kamniku je bil ustanovljen leta 1975 s strani Občine Kamnik ter nekaj podjetij iz kamniške regije (Rudnik kaolina Črna, Podjetje Kamnik, Industrijski kombinat Svit Kamnik, Komunalno podjetje Kamnik, Gradbeno in montažno podjetje Alprem, Obrtno montažno podjetje Zarja Kamnik) z namenom zagotavljanja sob za delavce iz republik bivše Jugoslavije, ki so bili v tem okolišu na začasnem delu. Družba Delavski dom Kamnik je leta 2007 vložila na Občino Kamnik prošnjo za statusno preoblikovanje v javni zavod, vendar ni izpolnjevala zakonskih pogojev, na podlagi katerih bi se lahko opredelilo, da opravlja dejavnost javne službe. Družba Delavski dom Kamnik, ki je stavbo morala vrniti v postopku denacionalizacije, je šla leta 2016 nato v stečaj, novi lastnik pa je vse od tedaj razmišljal o prodaji. Kupca so letos le dobili. Najemniki sob so v začetku julija na oglasni deski tako dobili obvestilo, da bo zgradba do konca leta prodana in predana novemu kupcu, ki z najemniki ne bo več sklepal najemnih pogodb, zato morajo sobe najkasneje do 31. oktobra izprazniti. Obrnili smo se na upravnika stavbe Mateja Brodarja iz družbe Orbis print, ki je bila tudi dosedanji lastnik stavbe, ki nam je pojasnil, da se najemniki že vse poletje izseljujejo in da jih v stavbi ni ostalo več veliko. »Okoli deset delavcev, ki živijo tu, še nima urejenega nadomestnega stanovanja, a gre za zaposlene in opravilno sposobne ljudi, ki bodo to lahko sami uredili. Za vse kakorkoli socialno ogrožene smo v podjetju Orbis print skupaj s Centrom za socialno delo že poskrbeli in jim že našli nastanitve. Kakšne socialne bombe v tej zgodbi tako ni,« nam je zatrdil, na vprašanje, komu so stavbo prodali, pa dejal, da gre še za poslovno skrivnost. Neuradno smo izvedeli, da je novi kupec družba Calcit, kjer pa nam na vprašanja v zvezi s tem niso odgovorili. Od julija se z nastalo problematiko ukvarjajo tudi v kamniški enoti Centra za socialno delo (CSD). »Samski dom v Kamniku je bil za CSD in osebe, ki so se znašle na cesti, vedno kot neka rešilna bilka, na katero smo se obrnili za možnost nastanitve tako strokovni delavci CSD v okviru iskanja pomoči za uporabnike kot uporabniki sami. Uporabniki so si v domu pomagali med seboj, upravnik pa je spremljal njihovo bivanje v domu in jih usmerjal po pomoč na različne institucije. Takoj po obvestilo o izselitvi so se uporabniki s prošnjami za pomoč pri iskanju novih nastanitev začeli obračati na nas, zato smo se v tem času sestali tudi s predstavniki Občine Kamnik in uskladili reševanje problematike. Z namenom čim boljše pomoči posameznim uporabnikom sva strokovni delavki obiskali uporabnike v samskem domu in vse zainteresirane povabili k vključitvi v individualno pomoč posameznikom na CSD. CSD namreč nima pristojnosti reševanja stanovanjske problematike in tako lahko posameznikom in družinam le pomagamo pri iskanju primerne nastanitve in drugih virov pomoči. Zainteresirani posamezniki so se na naš center do sedaj že obrnili za pomoč in vsem smo uspeli pomagati najti neko novo nastanitev. Teh uporabnikov je bilo šest,« nam je pojasnila Marija Dobnikar, pomočnica direktorice CSD Osrednja Slovenija – Vzhod, Enota Kamnik, in poudarila, da bodo pomoč v okviru pristojnosti še naprej nudili vsem, ki se bodo obrnili na njih, ne le občanom in državljanom Slovenije. Prav na slednjo problematiko – najemnike, ki povečini prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije in zaradi neurejenih razmer pri podjetjih, za katere delajo, nimajo vseh pravic, pa so ob zapiranju samskega doma v Kamniku opozorili na Delavski svetovalnici. Kot pravijo, so delavci-najemniki zdaj plačevali 130 evrov za sobo, ki si jo delijo s sostanovalcem, ali 260 evrov na mesec za samostojno sobo, kuhinjo, kopalnico in stranišča pa so imeli v souporabi. Pravijo, da bodo dostojno in dostopno nastanitev v okolici v tako kratkem času težko našli. »Veliko delavcev iz samskega doma se je znašlo v protislovni situaciji. Poškodovali so se na delovišču v Sloveniji. Zdaj so na bolniški in ne smejo zapustiti države. Po drugi strani pa nimajo več kje živeti, saj jih lastnik čez noč meče ven iz hiše, kjer so bivali več kot desetletje. Zaradi zaprtja samskega doma so cene najemnin poskočile in si jih z bolniškim nadomestilom enostavno ne morejo privoščiti. S temi delavci ne ravnamo kot z ljudmi, ampak kot s potrošnim materialom: po uporabi zavrzi,« nam je povedal predstavnik Delavske svetovalnice v Kamniku Ivan Mitrevski. Gasilska vaja sektorja Tuhinj Po lanskoletnem premoru, ki so ga zahtevali preventivni ukrepi pred okužbami, smo letos v Tuhinjski dolini ponovno organizirali gasilsko sektorsko vajo, s katero smo preizkusili svoje znanje, opremo in pripravljenost. Igor Žavbi Šmartno v Tuhinju – Organizator tokratne vaje je bilo PGD Šmartno v Tuhinju. Poudarek vaje je bil predvsem na preizkusu znanja strojnikov in preizkusu črpalk ter opreme, potrebne za izvedbo verižne vaje. V petek, 17. septembra, ob 18.07 so pozivniki najprej zapiskali v domačem društvu, nekaj minut kasneje pa še v PGD Nevlje, Sela, Srednja vas, Zgornji Tuhinj, Špitalič in Motnik. Požar skladovnice lesa in bližnjega gozda, Ravne pri Šmartnem. Tako se je glasil poziv. S pomočjo gasilskih cistern in gasilcev iz Šmartna, Sel, Tuhinja in Špitali- ča smo skušali pogasiti požar, ki se je ob močnem vetru začel širiti na bližnji travnik in gozd. Ker voda v gasilskih cisternah ni zadostovala, zaradi suše pa nismo mogli uporabiti hidrantnega omrežja, se je vodja intervencije odločil za vzpostavitev verige. Od Klemenovega malna, kjer je bil odvzem vode, in do Sle- Na vaji smo uspešno pogasili požar skladovnice lesa in bližnjega gozda na Ravnah. menška je bilo v 1,5 km treba premagati še 200 višinskih metrov in vodo spraviti na 880 metrov nadmorske višine. Več kot devetdeset gasilk in gasilcev je s pomočjo osemdesetih gasilskih cevi, petih gasilskih črpalk in petnajstih gasilskih vozil v 75 minutah pripeljalo vodo do požarišča in požar pogasilo. Po končani vaji smo si bili enotni, da so takšne vaje nujno potrebne za naše preventivno in operativno delo. Šmarski gasilci se zahvaljujemo vsem sodelujočim gasilkam in gasilcem in krajanom Raven. Posebna zahvala gre tudi Slemenškovim in Grošetovim, ki so nam omogočili izvedbo vaje. 7 petek, 8. oktobra 2021 Kultura Zgodbe od Kamnika do Motnika O prstnem odtisu V galeriji Pogled je na ogled umetniški projekt z naslovom IN PRINT akademskega slikarja Matjaža Borovničarja. Igor Kavčič Kamnik – Vstop v galerijo Pogled je tokrat tudi vstop v umetniški projekt slikarja Matjaža Borovničarja, ki prihaja s slovenske obale, v Kamniku pa se predstavlja s prostorsko postavitvijo z naslovom IN PRINT. Ko stopimo skozi vrata, tudi dejansko stopimo na umetniško delo. ampak problem posploši na posameznika znotraj družbe, k delu, k svoji predstavi pa povabi še dva sodelujoča umetnika, ki sta s svojimi deli znotraj umetnikovega projekta tista, ki ukradeta. Tokrat je to Borovničarjev prstni odtis, o katerem avtor razmišlja kot o edinstvenem odtisu, ki je za vsakega posameznika dokončen, večen, nespremenljiv; ki se pojavi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je v sodelovanju z Društvom sv. Jakoba Kamnik 27. avgusta ob 20. uri v novi dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku pripravila Pripovedovalski večer z naslovom Zgodbe od Kamnika do Motnika. Jožef Pavlič Kamnik – Nastopajoči pripovedovalci so na njem z ljudskimi pravljicami, povedkami, anekdotami in spomini obudili podobe krajev, dogodkov in posameznikov. Kulturni dogodek je bil prvotno predviden na vrtu frančiškanskega samostana, vendar sta ga organizatorja zaradi deževnega vremena prestavila v dvorano tega samostana. Organizator je tudi poskrbel za spoštovanje varnostnih ukrepov v zvezi z nevarnostjo okužbe s covidom-19. To je bilo potrebno zaradi velikega števila obiskovalcev, ki so zasedli razpoložljivi prostor v dvorani, pred njo in zunaj nje. Zbrane je najprej pozdravila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar. Posebej je omenila vrednost in prizadevanja pripravljavcev Križnikovega festivala. Za njo je nastopajoče predstavila ravnateljica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Udeleženci kulturnega večera so pozorno prisluhnili V umetniškem projektu ukradene identitete / Foto: Igor Kavčič in obstane od otrokovega rojstva do posameznikovega konca,« je k razstavi zapisala kustosinja Saša Bučan. Prstni odtis je tisti, ki označuje eno in edino osebo. Na stenah tako vidimo platna monotonih barv – v rdeči in modri, Borovničar pa je barvo nanje nanašal oziroma odtiskoval s prstnim odtisom, svojim palcem. »Tako za seboj ne pušča le likovnega dela, ki beleži na stotine njegovih signatur, ampak s prstnimi odtisi oblikuje tudi zanimivo strukturo, teksturo, ki daje monotonemu platnu besede, misli in podatke avtorja,« dodaja Bučanova. Svoj razmislek o prstnem odtisu kot o individualnem podpisu posameznika nadaljuje z omenjenih avtorjev, ki mu v pripadajoči instalaciji na različne načine kradeta identiteto. Emilija Podjavoršek Matjažev fotografski portret računalniško, z intervencijami dodajanja ali odvzemanja, spreminja v svojega lastnega. Z mobilnimi telefoni pa sledimo podobi avtorja in njegovega prstnega odtisa ter vstopamo v svet ekshibicionističnih podob. Tu je še mala plastika v obliki palca, ki ima seveda svoj prstni odtis – v galeriji Pogled do 12. novembra. Sprehod po avtorjevih podobah / Foto: Igor Kavčič Javni zavod za kulturo Kamnik, Polčeva pot 10, Kamnik Za kaj gre? »Koncept, ki sem ga zasnoval za to postavitev, je kraja identitete,« pove avtor Matjaž Borovničar, ki je v projekt povabil še dva avtorja, Emilijo Podjavoršek in Miha Pečarja, ki sta mu s svojima deloma – prispevkoma v umetniški projekt – na neki način ukradla identiteto. Postavitev je sicer večmedijska, pred nami so tako slikarska platna, fotografije z računalniškimi intervencijami, iz lesa improvizirani mobilni telefoni z različnimi motivi, tu je mala plastika, osrednji del pa so nedvomno fotoprinti, ki se razprostirajo po tleh galerije. Sprehodimo se torej po fotografijah, bolj ali manj prepoznavnih Borovničarjevih portretih. »Fotografije so posnete s tako imenovano web kamero in so presvetljene. Kakih tristo jih je, z njimi pa sem pokril tla galerije,« pojasnjuje umetnik in pravi, da so namenjene za hojo po njih, saj bodo po zaprtju razstave šle v smeti. »Mogoče obiskovalec doživi nelagodje, celo stres, ko hodi po podobah.« Avtor v projektu IN PRINT gledalca provokativno zapelje na pot razmisleka o problemu kraje identitete. »V tem primeru ne le identitete umetnika, V prijetnem pomenku po prireditvi / Foto: pripovedovanja veščim nastopajočim. Zaporedoma: Vereni Perko O ježu; Maticu Mačku Pogorelci; Barbari Zonta Cirkuški pajaci; Zdenki Čebašek Travnik, Zgodba o kamniškem grbu; Bredi Podbrežnik Vukmir Pokora; Tonetu Ftičarju Rad bi jo videl in Anžetu Slani O čudni službi. Prireditev sta s petjem polepšala mezzosopranistka Darja Resnik Debevc in baritonist Urban Križaj; spremljala ju je pianistka Mateja Grašič. Jožef Pavlič Na koncu se je dr. Marjeta Humar zahvalila vsem nastopajočim in udeležencem zares lepega kulturnega večera, pa tudi gostitelju gvardijanu p. Cirilu Božiču in Janezu Repanšku, ki je skupaj s p. Cirilom pripravil dvorano. Nastopajoči, p. Ciril Božič in Janez Repanšek so v zahvalo dobili lep šopek rož. Da sta organizatorja prav naredila, ko sta prireditev »prestavila« v dvorano, je potrdilo hladno vreme in dež. V frančiškanski dvorani pa je bilo lepo, humorno in razveseljujoče. Izkazalo se je, da ima občina Kamnik številne pripovedovalske, glasbene in najprej organizacijske talente. Prireditve se je udeležil tudi župan Matej Slapar, ki je s posebnim zanimanjem prisluhnil pripovedi o kamniškem grbu in za mesto Kamnik poleg sv. Marjete in sv. Veronike najzaslužnejši svetnici sv. Neži. Malo za šalo malo zares: če bo našel njen skriti zaklad, potem mu ne bo težko zgraditi nove šole. 8 petek, 8. oktobra 2021 Kultura, zanimivosti Likovnega ekstempora Mekinje 2021 se je udeležilo dvaindvajset slikarjev. Jasna Paladin Mekinje – Kamniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Likovnim društvom Tone Kranjc Kamnik 18. septembra organizirala Likovni ekstempore Mekinje 2021. »Za namen tovrstnih likovnih srečanj smo imeli v Kamniku resda že več lokacij in prav vsaka je imela neki svoj čar, a nekako se je za najbolj priljubljeno med slikarji izkazalo prav okolje Mekinjskega samostana, ki nudi tako vedute na Kamnik in okolico kot na samo arhi- tekturo in različne detajle. Verjetno se bo ekstempore tako za vsaj nekaj časa ustalil tu,« nam je povedal Tone Ftičar in poudaril, da s tovrstnimi dogodki nadaljujejo dediščino, s katero je na Kamniškem začel pokojni slikar Dušan Lipovec. Letos se je vabilu organizatorjev odzvalo dvaindvajset slikarjev, večinoma iz kamniške občine. Vreme jim je odlično služilo, obiskal pa jih je tudi župan Matej Slapar in si zaželel, da bi v prostorih samostana uredili tudi kakšno galerijo, v kateri bi bila slikarska dela lahko dlje in večkrat na ogled. Na dvorišču samostana sta ustvarjala tudi Mišo Kokovnik in Marko Novak. / Foto: Jasna Paladin Po stoletjih spet enotna V četrtek, 23. septembra, je bil v Medobčinskem muzeju Kamnik zgodovinski dan, saj je zgornja polovica rimskega kamna, ki jo hranijo v lapidariju, dobila svojo spodnjo polovico. Jasna Paladin Kamnik – V lapidariju Medobčinskega muzeja Kamnik je že od leta 1998 na ogled kamen iz pohorskega marmorja z napisom, ki sta ga leta 168 dala vklesati cesarja Mark Avrelij in Lucij Ver in s tem ovekovečila obnovo nekega pomembnega pogorelega poslopja na antičnem Atransu (Trojanah), ki sta jo omogočila. A gre le za zgornjo polovico kamna, spodnjo so vse od leta 1949 hranili v Celju, v današnjem Pokrajinskem muzeju Celje. Kot nam je povedala kustosinja kamniškega muzeja Janja Železnikar, je iz dokumentov razvidno, da je bil precejšen del tega spomenika odkrit leta 1949 na zemljišču Jožefa Brvarja, kakih 50 cm pod rušo. Že takrat so po velikosti črk in debelini kamnite Foto: Medobčinski muzej Kamnik Slikarji ustvarjali v okolici samostana Kamen z napisom iz leta 168 je sicer razdeljen v dve polovici, a odslej znova na enem mestu. plošče arheologi sklepali, da gre za precej velik kamen. »Zgornji del istega napisa je bil že leta 1874 odkrit na istem zemljišču in vzidan v hišo V Zideh 4, kjer sta bila Pokazali so spoštljiv odnos do športnikov V torek, 14. septembra, je bilo na nogometnem igrišču v Šmarci 17. srečanje športnikov in medijskih osebnosti Slovenije, ki ga je skupaj s podporniki organiziralo Društvo Dogodek Kamnik. Kamnik-Schlenk je uspešno podjetje, ki je del mednarodne skupine Carl Schlenk AG s sedežem v Nemčiji in se ukvarja s proizvodnjo in trgovino kovinskih pigmentov. V svoj kolektiv vabimo nove sodelavke/sodelavce za opravljanje del na delovnem mestu: SKLADIŠČNIK (m/ž) (za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: vsaj IV. stopnja tehnične smeri pasivno znanje angleškega jezika poznavanje MS Office, Excel, Word zaželen opravljen izpit za voznika viličarja motiviranost za delo, komunikativnost, pozitivna naravnanost kandidati s poznavanjem programskega orodja SAP imajo prednost Opis del in nalog: prevzem blaga dobaviteljev in prevzem blaga iz proizvodnje priprava podatkov iz IS in izpolnjevanje skladiščne dokumentacije priprava označevanja blaga za odpremo in odprema skrb za red in čistočo ter skrb za varno delovno okolje Jože Arko Šmarca – Vse prisotne je pozdravil župan Matej Slapar. Poudaril je pomen športa in predstavil vlaganje Občine Kamnik v dejavnost športa in športne objekte. Vsem je zaželel dobro počutje in vračanje v občino ter ogled lepot Kamnika in okolice. Predstavnika Art Football Association Europa za Slovenijo Nani Matjašič in Tomaž Strgar sta Društvu Dogodek Kamnik izročila zlato plaketo za odlično večletno organizacijo športnega dogodka in povezovanje ljudi med seboj. Prisotni so se poklonili spominu na pre- minule udeležence dosedanjih srečanj Simonu Lorberju, Bojanu Globočniku in Danilu Popivodi. Spomin nanje je obudil Janez Burnik z nagovorom. Organizatorji so s srečanjem želeli pokaza ti spoštljiv odnos do sedanjih in predvsem nekdanjih vrhunskih športnikov ter njihovih dosežkov. Znano pa je tudi, da šport krepi vrednote, kot so ekipni duh, prijateljstvo, spoštovanje nasprotnika in pravil, delovne navade, red in disciplino. Gostje so se pomerili v nogometu. V ekipi A, ki je nastopala v dresih Lespala, so igrali: biatlonec Andrej Lanišek, tehnični direktor NK Nudimo vam: enoizmenski dopoldanski urnik dela, vikendi prosti stimulativno mesečno nagrajevanje delno plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in možnost plačila prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pridobivanje novih znanj dinamično delo v mednarodnem okolju Delo se sklepa za polni delovni čas. Vse kandidate in kandidatke vabimo, da nam prijavo z življenje­ pisom v 14 dneh od objave posredujejo izključno po elektronski pošti na naslov: mateja.zurbi@kamnik-schlenk.si. Udeleženci letošnjega srečanja / Foto: Lado Vavpetič Domžale Grega Krmavnar, Dejan Matijevič, nogometaš NK Domžal Juninho Xavier, nogometaš Maribora in Olimpije Admire Wacker in reprezentant Albanije Kliton Bozgo, glasbenik Matej Kregar, nogometaš Olimpije in trener Darko Karapetrovič ter organizator srečanja Jože Arko. V ekipi B, ki je nastopila v dresih Broline, so igrali: polkovnik Tomaž Strgar, novinar in režiser Nani Matjašič, nogometni reprezentanti Slovenije Mirnes Šišić, Suad Fileković in Darko Domadenik, pevec Omar Naber, podžupan Sandi Uršič, rokometaš Luka Denič in nogometni sodnik Tilen Strgar. v fasadi vzidani še dve polovici grobne stele za Hilara. Vse tri kose kamnitih spomenikov je leta 1998 odkupil kamniški muzej, ki je teritorialno pristojen za zbiranje gradiva tudi iz območja občine Lukovica. Nekdanja direktorica Mirina Zupančič pa je na Trojanah večkrat zaščitno izkopavala,« nam je povedala Janja Železnikar, ki se je z dr. Juretom Krajškom, kustosom Pokrajinskega muzeja Celje, v zadnjih letih dogovorila, da celjski muzej spodnji del marmornega napisnega kamna podari kamniškemu muzeju, da bo gradbeni napis na ogled na lokaciji, kjer so razstavljeni tudi ostali spomeniki antičnega Atransa. Spodnjo polovico so konec septembra tako dostavili na grad Zaprice, kjer je spomenik po 1835 letih tako znova združen v celoto. Srečanje je bilo zanimivo in kvalitetno, kar je zaradi nogometnega znanja reprezentantov razumljivo. Zmagala je ekipa B z rezultatom 8 : 7. Tekmo so si med drugim ogledali tudi selektor nogometne reprezentance Slovenije in Latvije, trener Domžal, Celja in Crvene zvezde Slaviša Stojanovič, nogometaš in trener Robert Englaro, predstavnik SSK Triglav Janez Zelnik, glasbenik Stane Kregar, podjetniki Tomaž Hrovat, Borut Pangeršič in Igor Štebe, predsednik sekcije za gorski tek pri Atletski zvezi Slovenije, podpredsednik Športne zveze občine Kamnik in svetnik Dušan Papež, dolgoletni župan Občine Velike Lašče Tone Zakrajšek, glavni trener NK Radomlje Rok Hanžič, nogometaš in trener NK Aluminij Oskar Drobne, predstavnik Zavoda za turizem in šport Kamnik Franci Kramar, »alfa in omega« vaterpola v Kamniku Darko Homar, legendarni hokejist Blaž Lomovšek, skakalec, proizvajalec smuči in druge športne opreme Peter Slatnar, kitarist ansambla Galop Damjan Krmavnar in fotograf Lado Vavpetič. Sojenje nogometne tekme je potekalo pod budnim očesom Janeza Burnika in Lojzeta Piška. Za napovedovanje in odličen zabavni program je poskrbel Franc Pestotnik - Podokničar. Za pogostitev na prizorišču so poskrbeli Božo Pilej, Branko Bezovšek, Jože Zupin, Jani Berlec, na koncu pa Srečo Radulovič, predsednik Teniškega kluba Duplica. Vsem organizatorjem in pokroviteljem prireditve se najlepše zahvaljujemo. 9 petek, 8. oktobra 2021 Starejši Upokojenci odprli vrata svojega društva Kegljaška sekcija najboljša na Gorenjskem V sredo, 15. septembra, je bilo na osemsteznem kegljišču v Kranju Regijsko prvenstvo društev upokojencev Gorenjske v kegljanju. Štefan Flerin Tradicionalni dan odprtih vrat Društva upokojencev Kamnik je znova minil v znamenju športnih dosežkov. V društvu uspešno namreč deluje kar šestnajst športnih sekcij. Predsednik komisije za šport Tone Prešeren Podpredsednik DU Kamnik Miha Resnik / Foto: Jasna Paladin izpeljano pokrajinsko prvenstvo v tenisu, ki je bilo letos v juniju, je prejel Mitja Redja. Zahvale na področju prostovoljnega dela pa so prejele Justi Hočevar, Mimi Kadunc in Alojzija Kürbus. Za kulturni program med samo prireditvijo, ki jo je povezovala Valerija Štupar, so z glasbo in recitacijami poskrbeli Angelca in Jože Jagodic, Erna Pahor in Tone Iskra. Foto: Jasna Paladin Kamnik – Dan odprtih vrat svojega društva so kamniški upokojenci pripravili z enotedensko zamudo (pravzaprav enoletno, saj lani srečanja zaradi epidemije ni bilo), saj druženja na prvotni termin zaradi slabega vremena niso mogli izvesti. Zaradi strogih epidemioloških ukrepov so dogodek namreč morali pripraviti zunaj, na dvorišču društvenega doma, naposled pa jim je vreme res dobro služilo. Zbrane je najprej nagovoril podpredsednik društva Miha Resnik, ki je poudaril, da ima društvo nekaj več kot 2200 članov in je tako največja in najmočnejša organizacija v občini. Sledilo je poročilo predsednika komisije za rekreacijo in šport Toneta Prešerna, ki je lahko znova poudaril vrsto uspehov – kamniški športniki-upokojenci namreč v številnih športnih sodijo v slovenski vrh med svojimi vrstniki. Med športnimi aktivnostmi v društvu organizirano spodbujajo balinanje, kegljanje, kegljanje s kroglo na vrvici, kolesarstvo, namizni tenis, pikado, plavanje, ples, prstomet, pohode in sprehode, smučanje, streljanje, šah, tenis in nordijsko hojo. Zaslužnim članom so podelili tudi nekaj društvenih priznanj. Priznanje za opravljeno preteklo delo v komisiji za šport je dobil Miha Prosen. Priznanje za uspešno delo pri ureditvi novega igrišča za kegljanje na vrvici na Duplici je prejel Marjan Hribar. Priznanje za odlično Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik – Nastopilo je sedem ženskih in enajst moških ekip. Vsaka ekipa je štela štiri igralce z možnostjo ene rezerve. Kegljaška sekcija DU Kamnik se je tekmovanja udeležila z obema ekipama. Žensko ekipo so zastopale Lidija Pirman, Majda dic osvojil drugo mesto v konkurenci posamezno. Takoj za moško ekipo so nastopile še ženske, ki zadnja leta nimajo resne konkurence na Gorenjskem. Tudi tokrat je bilo kaj hitro jasno, da bodo prepričljivo ugnale vso konkurenco. To se je uresničilo in tudi ženska ekipa je postala prvak Gorenjske za Jože in Angelca Jagodic / Foto: Jasna Paladin Alojzija Kürbus, Marijan Hribar in Justina Hočevar Člani in članice Kegljaške sekcije Društva upokojencev Kamnik Lužar, Štefka Flerin in Tatjana Hace, moško pa Rudolf Vidic, Štefan Flerin, Miro Homar, Pavel Serša in Tone Klemenc. Najprej je nastopila moška ekipa, ki je imela težko delo, saj so pred njimi igralci DU Šenčur podrli odličnih 2176 kegljev. Toda po odigranih dveh setih je bilo že jasno, da bo prvo mesto pripadlo DU Kamnik. Na koncu smo dosegli rezultat 2223 podrtih kegljev, ali povprečno 555,75, kar je na nivoju 1. B državne lige, ter prepričljivo osvojili naslov prvaka gorenjske regije. Poleg tega je Rudolf Vi- leto 2021. Odlične so bile tudi v posamični konkurenci, saj je Lidija Pirman osvojila prvo mesto, Majda Lužar pa je bila tretja. V skupni uvrstitvi, za katero šteje seštevek ženske in moške ekipe, je Kegljaška sekcija DU Kamnik prav tako osvojila prvo mesto. Tako je že drugič zapored osvojila prehodni pokal in se z obema ekipama uvrstila na državno prvenstvo, ki bo 20. (ženske) in 21. oktobra (moški) v Slovenskih Konjicah. Ob tem velikem uspehu vabimo vse ljubitelje kegljanja, da se nam pridružijo. Jesenska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom Izbirali boste lahko med več kot petdesetimi recepti in pripravili: prestice, kuminove palčke, koruzne krekerje, fino sirovo pecivo, fižolove pogačice, profiterole, empanade, grisine, pirine krekerje, sirove polžke, svedrce s slanino, čapate in druge hrustljave dobrote. 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. www.gorenjskiglas.si Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Trda vezava, 16 cm x 22 cm, 88 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 8 70 EUR + po št ni n a 10 petek, 8. oktobra 2021 Šport Kosirnik prvak v diviziji Super Buggy Odličen začetek sezone Sonja Kosirnik Drugi konec tedna v septembru se je začelo tekmovanje kegljačev v državnih ligah. V lanskem letu se je zaradi korone tekmovanje končalo po šestih krogih. Kot kaže, se letos to ne bo zgodilo, saj so kljub poslabšanju razmer zaščitni ukrepi uspešni. Kamnik – V nedeljo, 12. septembra, je pod okriljem hrvaškega kluba AMK SKOK potekala 2. nagrada Gambetića 2021, ki je štela za autocross prvenstvo Hrvaške in prvenstvo Slovenije. Sončen dan je privabil navijače iz Slovenije in Hrvaške, ki so prišli na ogled dirke pri Poreču. Tekmovalci so verifikacije opravili že zjutraj, ob 11. uri pa so se začele že prve kvalifikacijske vožnje za vse divizije. Kljub manjšim težavam, ki so jih imeli nekateri udeleženci na progi, se je vse skupaj rešilo brez poškodb. Prah in vročina nista bila ovira za tekmovalce, ki so se v kvalifikacijskih vožnjah pomerili za najboljše startne pozicije in poskrbeli, da navijači niso ostali ravnodušni. Za razburljiv dvoboj sta tokrat na progi poskrbela David Kosirnik iz Tunjic (klub ASC Mustang Domžale) in Igor Kern (ŠK Tornado) v diviziji Super Buggy, ki sta štartala iz prvih startnih pozicij in si bila za petami vseh sedem krogov finalne vožnje. Cilj je prvi prečkal Kosirnik in tako s svojim Buggyjem Alfa Romeo 3.0 V6 4X4 postal zmagovalec tekme v diviziji Super Buggy. Štefan Flerin Kamnik – Po treh odigranih krogih namreč ni bilo niti ene odpovedane tekme zaradi korone. Zelo uspešni pa so tudi kegljači KK Calcit Kamnik, ki letos spet kot edini nastopajo s petimi ekipami. V dosedanjem poteku lige je edino druga ženska ekipa enkrat tesno izgubila v gosteh, vse ostale ekipe pa imajo popoln izkupiček. Prva moška ekipa v prestopnem roku ni pridobila novih igralcev, izgubila pa je dva standardna člana, Jureta Starmana in Kristjana Mijatovića. Zato se je vodja in trener Franci Spruk na treningih bolj kot doslej posvetil domačim fantom, predvsem na graditvi samozavesti. Za zdaj to deluje odlično, saj so trenutno kot edina neporažena ekipa prvi na lestvici. Da je to več kot zasluženo, pove dejstvo, da so premagali ekipo Gorice v gosteh, prav tako v gosteh aktualnega državnega prvaka Konstruktor, v tretjem krogu pa po odlični igri še glavne favorite za na- Peter Jantol in Matej Turk slov Triglav Kranj. To je bila po dolgem času tekma na vrhunski ravni. Videli smo kar pet rezultatov preko 600 ter odličen ekipni rezultat Calcita 3573 podrtih kegljev. Prva ženska ekipa prav tako ni pridobila nobene nove igralke, izgubila pa Klaro Koprivec. Vprašljiv je tudi nastop poškodovane Tie Schatz. Kljub temu je vodja in trener Franci Grubar prepričan, da bodo dekleta osvojila prvi naslov državnih prvakinj. V prvih krogih je šlo vse po načrtih. Najprej so zmagale v Mariboru pri ekipi Miklavž, v drugem krogu pa še v Pivki proti istoimenski ekipi. V zadnjem krogu so bile proste. Druga ženska ekipa letos prvič nastopa v 1. B državni ligi. Vodja ekipe Marija Ravnikar potihoma upa na uvrstitev med prve tri, žal pa ve, da ne bo imela vedno na voljo vseh najboljših igralk, saj ima prednost prva ekipa. V prvem krogu so bile uspešne in so zmagale v gosteh pri ekipi Brest v Cerknici. Tudi v drugem krogu so go- stovale, tokrat v Kočevju, kjer pa so precej nesrečno izgubile s 3 : 5. V tretjem krogu so bile proste. Druga moška ekipa je glede na lansko sezono praktično brez sprememb. Vodja Uroš Poljanšek odkrito pove, da ga zanima le prvo mesto in uvrstitev v 1. B ligo. Tudi njim načrt zelo dobro uspeva, saj so v prvih treh tekmah zmagali. V domači tekmi proti neposrednemu tekmecu Siliko sicer la za štiri keglje, v gosteh proti Ljubelju pa za pet kegljev. So pa v drugem krogu proti KI Škofja Loka gladko zmagali in dosegli odličen ekipni rezultat, 3396 podrtih kegljev. Tretja moška ekipa, katere vodja je Brane Potočnik, prav tako meri na prvo mesto in uvrstitev v višjo ligo. Ekipa je mešanica mladosti in izkušenosti, kar za zdaj odlično deluje, saj so vse tri dosedanje tekme dokaj prepričljivo dobili. Doma so bili boljši od ekip Pivke in Škofje Loke, v gosteh pa so premagali ekipo Lokomotiva iz Ljubljane. V formi tudi ob koncu tekmovanj Tanja B. Emberšič David Kosirnik na najvišji stopnički / Foto: Sonja Kosirnik Matic Romšak slavil v Srbiji Jasna Paladin Kamnik – Tretjo nedeljo v septembru se je več kot dvajset slovenskih triatloncev odpravilo na državno prvenstvo Srbije v triatlonu, med njimi tudi Kamničan Matic Romšak, ki je pred dvema letoma v svoji kategoriji že slavil na istem tekmovanju. Kljub covidu-19 se je v nedeljo zjutraj pri Jezeru na Adi Ciganliji zbralo več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopili na 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in za konec na 21 km teka. Slovenci so v lepem sončnem vremenu in skoraj idealnih pogojih nastopili uspešno, saj so osvojili tri zlate medalje, najbolj suvereno je v svoji kategoriji zmagal prav Matic Romšak, ki je drugouvrščenega tekmovalca premagal kar za 41 minut, srbskega državnega prvaka na 3. mestu pa za 53 minut. »Kljub slabši vremenski napovedi nas je hladno nedeljsko jutro pozdravilo s soncem. Vetra na tekmi skoraj ni bilo, tako da sem slaba dva kilometra odplaval z lahkoto, v 31 minutah. Na menjavi me je drugouvrščeni Slavko Petrič sicer prehitel, vendar sem ga v drugem od štirih krogov na ravninski kolesarski progi prehitel in do konca kolesarjenja naredil 10 minut razlike. Kolesarjenje s povprečno hitrostjo nekaj nad 37 km/h mi je v nogah še pustilo toliko moči, da sem mali maraton s kar nekaj višinskimi metri odtekel v času 1;40. Konkurenca v moji skupini res ni bila najmočnejša, bi pa z lahkoto zmagal tudi v mlajši kategoriji 50 do 54 let, saj je bil moj čas za 24 minut boljši od časa avstralskega zmagovalca. Tekma mi je bila v užitek,« Je Matic Romšak povedal v cilju. Kamnik – Zadnji konec tedna v septembru je potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke v Novem mestu. Kamničan Jan Emberšič je v metu šestkilogramskega kladiva dokazal, da je še vedno v dobri formi, čeprav se sezona atletskih tekmovanj zaključuje. Na ekipnem prvenstvu, kjer so dovoljeni le štirje meti, je v vseh presegel 69 metrov in postavil končni rezultat 69,73 m. Letošnja sezona mu bo ostala še posebno v spominu zaradi dveh mednarodnih tekem za starejše mladince v poletnih mesecih. Na evropskem prvenstvu v Estoniji je dosegel odlično 8. mesto. Na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo od 17. avgusta dalje, pa je zasedel 14. mesto. S samim rezultatom ni bil najbolj zadovoljen, saj je pričakoval daljše mete. Vendar pa mu je afriška izkušnja pokazala, da je svet tam nekje več kot 8000 kilometrov stran precej drugačen od domačega Kamnika. Bore malo je ostalo od ogleda mesta Nairobi, saj so bili zaradi varnostnih razmer primorani ostali v hotelu. Le na atletski stadion so lahko odšli, pa še to le v spremstvu vojske. Tudi življenjske razmere so precej drugačne, saj je pitna voda le tista v plastenki. Vse te izkušnje, prilagajanje na različne klimatske razmere ali pa pogoje za tre- Jan Emberšič ning in tekmo mu bodo prišli prav v naslednjem letu, ko bo njegov cilj biti Številni uspehi v Završnici Kristijan Erjavec Kamnik – Završnica je bila prizorišče predzadnje dirke slovenskega pokala SloXcup za gorske kolesarje v olimpijskem krosu. Dirko članov elite je dobil Rok Naglič, člani Calcit Bike Teama pa so se znova izkazali z odličnimi rezultati. Naglič je na koncu slavil z minuto prednosti pred pr- vim zasledovalcem Gregorjem Dimicem. Preostala člana naše A ekipe Blaž Žle in Matic Kranjec Žagar sta zasedla peto in šesto mesto. Sledila sta jima Gal Pavlič in Anže Dolenšek na sedmem in osmem mestu, Tilen Jagodič je bil 10. Na dirki ženske elite je Maruša Knap osvojila drugo mesto, hitrejša od nje je bila le Vita Movrin. »Dirka je bila super! Odlična organizacija in dobro vzdušje. Rada dirkam na domačih tleh in tako je bilo tudi danes. Res sem uživala,« je bila zadovoljna Knapova. Ambrož Vovk je med tekmovalci do 17 let osvojil drugo mesto: »Šlo je tekoče, vsak krog sem odvozil hitreje. Nov del na progi mi je bil zelo všeč, je ena najboljših prog letos.« čim višje na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo v mestu Cali v Kolumbiji. Lepe uspehe so dosegli naši mladi upi. Neža Šekoranja je bila najboljša med tekmovalkami do sedem let. Anamarija Kosec je bila tretja v kategoriji U11. Tajda Šoštarko je slavila v U13, v kategoriji U15 pa sta si drugo in tretje mesto priborila Gašper Štajnar in Nik Golob. Hana Kranjec Žagar je zmagala med tekmovalkami do 17 let. Boštjan Hribovšek je zmagal med veterani 1, Valter Tomšič med veterani 3, Bojan Kemperl je bil drugi med veterani 4. 11 petek, 8. oktobra 2021 Šport Minulo soboto se je začelo letošnje državno prvenstvo v prvi slovenski odbojkarski ligi. Za kamniški ekipi polovično uspešno, saj so branilke naslova, odbojkarice Calcita Volleyja, sezono začele z zmago, medtem ko so Kamničani po hudem boju morali priznati premoč Merkurju Maribor. Miha Štamcar Kamnik – Toda za obe ekipi je bilo najbolj pomembno, da so bili na tribunah spet navijači, ki bodo na svoj račun spet prišli že to nedeljo, še bolj pa v sredo, 13. oktobra. Varovanke Gregorja Rozmana so v svoji prvi tekmi sezone proti ljubljanskemu Krimu nekaj težav imele le v prvem nizu, pa še to le do sredine, v nadaljevanju pa so popolnoma prevladovale na igrišču. Čeprav jih že to nedeljo čaka obračun z Novo KBM Branikom, ki naj bi bila tudi letos njihov glavni konkurent za naslov državnih prvakinj, trenutno bolj kot o domačem prvenstvu razmišljajo o ligi prvakinj. Včeraj so v Dnepru igrale prvo tekmo drugega kroga kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakinj, povratna, ki bo odločala o napredovanju v tretji krog, bo na sporedu v sredo. »Že v začetku sezone moramo biti v vrhunski formi. Dejstvo je, da so tudi tekme domačega prvenstva zelo pomembne, med drugim nas pred povratno tekmo čaka še derbi z Mariborčankami, vendar smo v tem trenutku vse svoje misli usmerili v tekmi z Ukrajinkami. Gre za zelo močno ekipo, v kateri je cela vrsta ukrajinskih reprezentantk, tik pred začetkom sezone pa so ob treh bolgar- Članice prve ženske ekipe Calcita Volleya / Foto: Klemen Brumec skih reprezentantkah pripeljali še kubansko korektorico. Ne glede na izid prve tekme se bo o napredovanju odločala tekma v Kamniku. V vsakem primeru bomo naredili vse, da pridemo do končne zmage in odločilnih tekem za uvrstitev v ligo prvakinj,« je popolnoma osredotočen na ukrajinski Prometej trener Kamničank Gregor Rozman. Evropski nastopi v letošnji sezoni čakajo tudi kamniške odbojkarje, vendar šele sredi novembra. Do takrat bodo vse svoje sile usmerili v domače prvenstvo, ki se zanje ni začelo ravno po željah. V prvem krogu so v zelo kakovostni odbojkarski predstavi izgubili z Mariborčani, ki branijo lanskoletni naslov, tudi brez Roka Možiča in Alena Šketa pa bodo tudi le- tos imeli zelo močno ekipo. »Veseli me, da so bili spet gledalci na tekmi, žal mi je le, da niso videli naše zmage. Tekma je bila na visoki ravni, naša največja težava pa je bila, da smo bili premalo učinkoviti v napadu. Poznalo se nam je, da zaradi poškodbe ni mogel igrati Mitja Gasparini, toda to ni noben izgovor za poraz. Bilo je nekaj trenutkov, ko bi se tekma lahko odvila v našo korist, vendar smo bili v teh situacijah preveč predvidljivi. Na drugi strani so imeli Mariborčani v svojih vrstah odličnega Ikhbariya, ki je podobne igre kazal že v lanski sezoni, zato to za nas ni bil presenečenje. Skušali smo ga zaustaviti, žal nismo bili uspešni,« je poraz svoje ekipe komentiral trener Matija Pleško, ki ga v soboto s Kamničani čaka nova težka preizkušnja, gostovanje v ljubljanski dvorani Tivoli proti ACH Volleyju. Vse pohvale za odličen začetek sezone si zasluži druga ženska ekipa Calcita Volleyja, ki je v novo sezono vstopila v še pomlajeni zasedbi, saj so kar tri njihove igrale prestopile v prvo člansko ekipo, Lana Žužek je odšla v Grosuplje, Zala Krašovec pa v ljubljanski Krim. Kljub temu so v svoji prvi tekmi sezone v Rušah zmagale s 3 : 1. »Samo veseli smo lahko, da čim več naših igralk napreduje v prvo ekipo. To pomeni, da se v klubu z mladimi dela dobro. V Rušah smo tekmo dobro začele in vse do sredine tretjega niza smo imele vajeti igre v svojih rokah. Nato smo naredile preveč lastnih napak in dovolile nasprotnicam, da so se razigrale, toda v četrtem nizu smo spet prišle do svoje igre. Na koncu so lahko zadovoljni s prikazano igro, pa tudi s pristopom igralk,« je bila ob svoji prvi samostojni zmagi na klopi Kamničank zadovoljna Tjaša Gadža, trenerka Calcit Volleyja II. Da se v Kamniku resnično dobro dela v mlajših kategorijah, so potrdile tudi starejše deklice, ki so v prvem kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev v prvo ligo zabeležile dve prepričljivi zmagi. Plavalci želijo pokriti bazen Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport Kamnik sta omogočila, da so plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik lahko plavali skoraj do konca septembra, vse dokler temperature niso bile prenizke. Zdaj se morajo znova vsakodnevno voziti na pokriti bazen v drugo občino. Matjaž Spruk Kamnik – Plavalci plavalnega kluba Calcit Kamnik poletni del treningov opravijo na domačem bazenu Pod skalco. Pogoje za treninge na bazenu v Kamniku nam omogočijo Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport Kamnik, za kar smo neizmerno hvaležni. A ko se shladi, treningi na zunanjem bazenu niso več možni. Pozimi so naši plavalci po navadi plavali v pokritem bazenu v Radovljici, kjer pa bazen letos prenavljajo, tako da nam je uspelo pridobiti nekaj prog na bazenu v Kranju. Ker je povpraševanje veliko, so termini zelo neugodni. Prva tekmovalna skupina pod vodstvom Mihe Potočnika šteje štirinajst plavalcev. Plavajo od pone- deljka do petka od 6. do 8. ure zjutraj v Kranju. To pomeni, da je odhod iz Kamnika že ob 4.45, vračajo pa se okoli 9. ure. V tej skupini so tudi srednješolci Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Drugo tekmovalno skupino s sedemnajstimi plavalci vodi trener Emil Tahirović in plavajo med 14. in 16. uro z odhodom avtobusa ob 12.50 iz Kamnika. Zaradi takšnih terminov prvi zamudijo uro ali dve zjutraj, drugi morajo toliko prej iz šole, prav vsi pa uspešno usklajujejo šolske obveznosti in plavalne treninge. V tretji tekmovalni skupini je malo lažje, ker so še mlajši. Pod vodstvom trenerke Lare Seretin na bazenu Cirius plava dvanajst plavalcev. Poleg vsakodnevnih treningov se vsi veselijo plavalnih priprav, ki jih organiziramo v času jesenskih krompirjevih in prvomajskih počitnic. Da, za te otroke so enotedenske priprave, na katerih intenzivno plavajo dvakrat na dan in se vrnejo čisto izmučeni, super počitnice. Toliko jim pomeni plavanje! Največji osip plavalcev se prav zaradi usklajevanja in logistik zgodi ob prehodu v srednjo šolo, saj ne ostane veliko drugih možnosti kot šola v Kamniku. Kateri od plavalcev takrat zamenja klub, ker mu je bližje srednje šole, v Ljubljani, Kranju, velika večina pa jih kar konča s plavanjem. Vendar škoda, ker plavalci našega kluba redno posegajo po najvišjih mestih na tekmovanjih, tudi po naslovih državnih prvakov, uvrstitvah v reprezentanco, nagrajeni so z občinskimi priznanji. K vsemu temu bi veliko pripomogel pokrit bazen v Kamniku. Odpadla bi vsa utrujajoča (in ne nazadnje tudi draga) vožnja. Termini bi bili bolj človeški. Marsikateri otrok bi lahko v miru izbral srednjo šolo v Ljubljani, se vrnil domov, pojedel kosilo in odšel na trening. Res da je bil v zadnjem letu s strani občine predstavljen projekt pokritega olimpijskega bazena. A ta bazen bi se nahajal pri Termah Snovik, kar ni najboljša rešitev, ker bi bilo zopet treba organizirati prevoz. Mnenja smo, da Kamnik potrebuje mestni pokriti bazen, kar je bilo že ničkolikokrat obljubljeno. Očitno je »bazen volivcev« dovolj velik in ti volivci bi zagotovo z veseljem hodili na pokriti bazen, vendar naš bazen je še vedno brez strehe. Državnega prvenstva v jahanju islandskih konj, ki je bilo 21. avgusta na posestvu gradu Prestranek, se je udeležila tudi Kamničanka Kaja Rokavec. Jasna Paladin Kamnik – Kaja se s konjeništvom ukvarja dobrih deset let, a je do sedaj jahala in trenirala le dresurne in skakalne konje, tokrat pa je zgrabila priložnost in se preizkusila tudi v drugi disciplini – jahanju islandskih konj. Islandski konji so manjše rasti in imajo za razliko od ostalih trihodnih konj (korak, kas, galop), štiri ali pet hodov (korak, tölt, kas, galop, leteči pas), kar zahteva veliko dodatnega znanja. Kaja se je državnega prvenstva udeležila po le treh mesecih treningov jahanja islandskih konj in že takoj dosegla odličen rezultat. Nastopila je z islandskima ko- bilama, vzrejenima in z letalom v Slovenijo pripeljanima prav iz njihove rodne Islandije. Njun ponosni lastnik in trener je Milan Šilc, ki je tudi aktualni predsednik Društva rejcev islandskih konj Slovenije in večkratni udeleženec svetovnega prvenstva. Kaja je v kategoriji V5 s kobilo Audur fra Efri Raudalaek osvojila naslov državne prvakinje, v kategoriji V3 s kobilo Hrafntina fra Efri Raudalaek naziv državne podprvakinje in v kategoriji T8 s kobilo Odi Audur fra Efri Raudalaek naslov državne podprvakinje. Naslednja preizkušnja jo čaka že naslednji mesec na pokalu Koroške v sosednji Avstriji. Foto: osebni arhiv Najbolj veseli gledalcev Državna prvakinja z islandsko kobilo Kaja Rokavec se je po dresurnih in skakalnih konjih preizkusila tudi na tekmovanju v jahanju islandskih konj. Do novih točk v slovenski boksarski ligi Katarina Kumer Kamnik – V soboto, 18. septembra, se je v dvorani Dejan Zavec Gym na Ptuju odvijal 4. krog slovenske boksarske lige 2021. Za kamniški Boksarski klub Hayat sta nastopila dva tekmovalca, oba s svojim prvim nastopom v ligi. Kot po maslu se je izšlo naši komaj 13-letni tekmovalki Hayi Veinhandl Obaid, sicer odlični judoistki, ki se je v ringu, v rdečem kotu, pomerila proti tri leta starejši nasprotnici iz domačega kluba BK Ring Ptuj in jo s skupno sodniško odločitvijo premagala s 3 : 0, kar pomeni zmago v vseh treh rundah. Haya pravi, da ji zmaga pomeni veliko, saj je dokazala, da s trdim delom in veliko treninga lahko tudi v kratkem času dosežeš želeni rezultat. Do zmage ji je pomagala tudi dobra kondicij- ska pripravljenost, ki jo ima s treningov juda, saj trenira boks in judo hkrati. Haya je v ringu ves čas prevladovala, vodila je gibanje in nasprotnico večkrat dobro zadela. Kot drugi tekmovalec pa je v modrem kotu nastopil Kamničan Žan Predalić, ki v BK Hayat trenira komaj tri mesece, a je takoj pokazal veliko željo po tekmovanju in že prvič nastopil v boksarskem ringu. Žan je odlično boksal vse tri runde, vendar se mu za zmago žal ni izšlo in je po sodniški odločitvi izgubil proti Celjanu iz BK Intercom. Zelo smo ponosni na oba tekmovalca, saj je že za borbo v ringu potrebno veliko poguma in dobra psiho-fizična pripravljenost. Z nastopi v ligah se je sedaj Boksarski klub Hayat Kamnik povzpel na skupno 16. mesto slovenskih klubov. 12 petek, 8. oktobra 2021 Društva Obiskali smo zasavski Triglav Tretja sobota v septembru je bila za člane Športnega turističnega in kulturnega društva Brezje nad Kamnikom in Komornega zbora Šutna imeniten dan. Mihaela Gabrovec Kamnik – Začel se je že zgodaj zjutraj, ko smo se najbolj pripravljeni po romarski Nežini poti iz kraja Sopota odpravili na Triglav – tisti zasavski, seveda. Po uri in tri četrt smo dosegli vrh Kuma. Poleg imenitnega razgleda smo se navduševali tudi nad okusnim zavitkom, a smo se zaradi vetra hitro odpravili nazaj v dolino. Sestopili smo proti kraju Podkum, kjer smo se pridružili ostalim prijateljem. Domači župnik nam je prijazno dovolil, da smo svoje romanje lahko zaključili z mašo. Komorni zbor Šutna Kamnik je s pomočjo pevske prijateljice prof. Pie Brodnik, tokrat v vlogi zborovodkinje, ter Marije Holcar na orglah poskrbel, da je bila maša, ki jo je daroval Pavel Pibernik, še bolj slovesna. Odpeli smo namreč mašo, ki jo je v jeseni svojega življenja ustvaril Kamničan skladatelj in zborovodja Viktor Mihelčič. Pozabili pa seveda nismo tudi na lačne želodčke. Zanje je poskrbel kuharski mojster Lojze Čop in njegova ekipa gostilne Pr´Čop. O prijaznem sprejemu, vseh dobrotah, s katerimi so nas razvajali, in o zabavni predstavitvi Marije Čop bi se lahko na dolgo in široko razpisali, a bomo rekli le, da tudi vam priporočamo obisk v teh krajih. Kar se pa našega druženja tiče – smo hvaležni gostiteljici za idejo in nadvse prijetno druženje. In se veselimo novih srečanj, če ne prej, pa ob letu osorej. Zeliščarice pogumno v novo šolsko leto Snovik – Novo šolsko leto se je začelo tudi v Društvu Lipa Domžale. Upoštevajoč vse protikoronske ukrepe, smo se zeliščarice odpeljale proti Snoviku. Mentorica Veronika nas je popeljala do izvirske vode, ki izvira v Vasenem, Potoku in Snoviku. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za visokokakovostno pitno vodo, ki je čista in brez primesi ter bogata z magnezijem in kalcijem. Po najnovejših raziskavah blagodejno vpliva na ščitnico, kožo in kosti. Ob izviru raste tudi invazivna rastlina žlezava nedotika – enoletnica, ki zraste tudi do dva metra visoko in je bila k nam prinesena s Himalaje. Na listnih pecljih so žlezni laski. Cvetovi so škrlatni ali rožnati. Plod je glavica, ki ob dotiku kar eksplodira in se iz njega vsujejo številna semena. Iz žlezave nedotike delajo Veterani vojne za Slovenijo smo 11. septembra obiskali Dravograd, kjer smo se seznanili s pomembnimi zgodovinskimi dogodki. Zvonko Cvek Kamnik – Že sam datum strokovne ekskurzije je pomemben; 11. septembra so islamski teroristi izpeljali kar nekaj akcij v Ameriki, najodzivnejši je bil napad na stolpnici v New Yorku. Po 11. septembru se je marsikaj spremenilo, protiteroristični ukrepi so nam močno zagrenili življenje. Omejevale so se določene svoboščine, katerih izvajanje je bilo prej samoumevno. Covid-19 ne uvrščamo med teroristična Glede na to, da smo bili udeleženci ogleda dvorca Bukovje veterani, je bil večji del predstavitve posvečen nastajanju naše države, tako rekoč novejši zgodovini. dejanja, vendar ukrepi za zajezitev posledic te epidemije tudi močno posegajo v človekove pravice in državljanske svoboščine. Žal. Pred prihodom v Dravograd smo se zaustavili v gostišču Repolusk v bližini Vitanj, kjer se nahaja Center Noordung Hermana Potočnika, znanstvenika. Poznamo ga kot slovenskega raketnega inženirja, vojaškega častnika, pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Žal nam program ni Udeleženci izleta Marina Kopač Veterani na ekskurziji tudi Bachove kapljice – za umirjenost in potrpežljivost. Med invazivne rastline sodi tudi japonski dresnik. V Aziji ima status božanstva, zaradi vsesplošne uporabe v tradicionalni medicini. Korenina japonskega dresnika vsebuje resveratrol, ki blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem. Invazivna rastlina sta tudi kopriva in zlata rozga, obe pa dobro vplivata na sečila in odvajanje vode iz telesa. Po učni uri smo si natočile izvirsko vodo in se odpeljale še do Term Snovik, kjer imajo ob apartmajih urejen zeliščni vrt. Od ginka, baldrijana, mete, melise, bazilike, šetraja, majarona, žajblja, rožmarina, aronije, rumene rozge, sivke … Vse rastline na vrtu bodo zaživele in vzcvetele v vsej svoji lepoti, ko jih bo obsijalo pomladno sonce. In ne pozabimo: Rožice nam pomagajo pri spreminjanju čustev iz negativnih v pozitivne. dopuščal, da bi si center ogledali, ogled centra pa močno priporočam. Preko Slovenj Gradca smo hitro prispeli v Dravograd, v baročni dvorec Bukovje, ki je umeščen v slikovito ravnico na desnem bregu Drave pod pohorskim gozdnim pobočjem Bukovja. S kulturno dediščino dvorec spominja na njegove zgodbe vse od 18. stoletja, pred njim pa se srečujemo z zgodovino gradu Pukštajn, redkeje prevedeno grad Bukovje, ki je bil zgrajen okoli leta 1200. Po požaru leta 1706 ni bil več obnovljen. Če imate srečo in naletite na vodnika Jožefa, vam bo obisk Bukovja še dolgo ostal v spominu. Glede na to, da smo bili udeleženci ogleda dvorca veterani, je bil večji del predstavitve posvečen nastajanju naše države, tako rekoč novejši zgodovini. Baročni dvorec je preživel tri vojne, po končani 2. svetovni vojni so bili v njem nastanjeni vojaki JLA. Garnizija je pokrivala skoraj vse karavle na meji z Avstrijo. Konec 80. let je bil močno obnovljen, prenovo pa doživlja tudi zadnjih nekaj let. V času osamosvojitvene vojne je garnizija štela skoraj 500 vojakov in oficirjev. Z ogledom filma in pričevanjem Jožefa smo se seznanili s potekom bojev za zaustavitev kolone JLA, ki je hotela iz smeri Maribora priti na pomoč dravograjski garniziji pri prevzemu mejnih prehodov z Avstrijo. Teritorialna Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda Zvonko Cvek je vodniku Jožefu na gradu Bukovje izročil društveni zbornik. obramba Dravograda je s pomočjo teritorialcev bližnjih občin, celo Velenja, uspešno zaustavljala in zaustavila napredovanje JA. Vsekakor je bil cilj naše strokovne ekskurzije, da se spoznamo z delovanjem teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne na območju Dravograda dosežen. Zgodovina nastajanja naše države je tudi zgodovina vasi Libeliče v obdobju 1920–22, ki smo jo obiskali po ogledu dvorca Bukovje. Libeličani so se s svojimi izjemnimi dejanji zapisali v slovensko zgodovino kot svetel zgled narodne zavednosti, poguma in neuklonljive vztrajnosti. Prebivalci Libelič in sosednjih vasi so od nekdaj veljali za trdne Slovence. Na plebiscitu so se jasno opredelili za priključitev k matični domovini, žal so bili del cone A in po 10. oktobru 1920 priključeni k Avstriji. Tedaj je bil to začetek njihovih izjemnih dejanj. Avstrijske oblasti in nove meje Libeličani niso priznali. Z odločnim uporom jim je uspelo. Čez dve leti so jih priključili matični domovini. Libeličani so še danes ponosni na ta zgodovinski dogodek. V vasi smo si ogledali plebiscitno sobo – plebiscitni muzej, kmečko zbirko, staro šolsko učilnico in črno kuhinjo. Uspešno strokovno ekskurzijo smo zaključili s tovariškim srečanjem in izmenjavo izkušenj iz današnjega življenja in nastajanja naše prelepe domovine. Lovci tekmovali v streljanju Lovska družina Kamnik je v nedeljo, 29. avgusta, za člane in veterane pri lovski koči v Palovčah organizirala občinsko lovsko strelsko tekmovanje. Marjan Schnabl Zgornje Palovče – Skupno je nastopilo devetindvajset članov in devet veteranov iz lovskih družin, ki imajo lovišča v občini Kamnik. Vsak tekmovalec se je lahko prijavil dvakrat, vendar je za ekipno uvrstitev štelo prvo streljanje. Strelci so se pomerili v disciplini na glinaste golobe v lovskem stavu in na tarčo srnjaka z malokalibrsko puško ob uporabi optike in sede z naslonom ob količek. Idealni vremenski pogoji in vzorna organizacija z upoštevanjem vseh varnostnih ukrepov so omogočili odlične rezultate, kar se je na koncu pokazalo pri seštevanju zadetkov oziroma točkovanju. Ekipno prvo mesto so zasedli strelci LD Kamnik, ki so v postavi Primož Osolnik, Dobitniki medalj in pokalov / Foto: Primož Osolnik Marko Osolnik in Zdravko Vrankar zbrali skupaj 544 točk. Drugi so bili strelci LD Motnik – Špitalič z doseženimi 518 točkami in tretji člani LD Sela pri Kamniku s 503 točkami. Posamezno v kombinaciji glinasti golobi + tarča srnjak je pri članih prvo mesto zasedel Primož Osolnik (LD Kamnik), ki je zbral 193 točk, drugi je bil Grega Mežnar (LD Motnik – Špitalič) s 187 točkami in tretji Miha Burja (LD Tuhinj) s 182 točkami. Pri veteranih je v enaki kombinaciji zmago slavil Zdravko Vrankar (LD Kamnik), zbral je 188 točk, drugi je bil Rudi Pirš (LD Motnik – Špitalič) s 174 točkami in tretji Rado Hribar (LD Tuhinj) s 164 točkami. Po tekmovalnem delu prireditve je potekalo še priljubljeno streljanje za zabavo na glinaste golobe z izpadanjem, kjer se posamezni tekmovalec lahko prijavi večkrat. Sledila je podelitev medalj, pokalov in glavne nagrade – odstrel trofejnega srnjaka v lovišču LD Kamnik, ki jo je žreb namenil članu LD Tuhinj. 13 petek, 8. oktobra 2021 Zanimivosti Pretekel Sto milj Istre Kamniški tekač Boštjan Erjavšek - Beli je septembra na teku 100 milj Istre v slabih štiriindvajsetih urah pretekel 168 kilometrov in premagal 6390 višinskih metrov ter tekmo končal na petem mestu med 181 tekači. Boštjan Erjavšek - Beli s svojo družino / Foto: osebni arhiv prišla stisnit še Sabina in Nal in premagati je moral še zadnje kilometre, kjer pa je na plan prišla tudi njegova tekmovalnost. Z zadnjimi močmi je tik pred ciljem namreč prehitel Slovaka, s katerim sta se prehitevala celo traso, in tekmo zaključil kot peti v absolutni konkurenci. Od 181 tekmovalcev na progi jih je v cilj prišlo 107. Luka Strajn / Foto: osebni arhiv da je EuroSkills tekmovanje, kjer sodelujejo predstavniki različnih panog, in da vsaka država, ki sodeluje na njem, ne glede na panogo, ima prej predizbor na državnem nivoju. »Pri nas je to SloSkills, obstaja pa potem tudi WorldSkills, kjer pa Slovenci ne tekmujemo.« V prihodnosti se Luka Strajn absolutno vidi v strežbi. Smeje prizna, da bo sedaj imel nekaj časa kar problem, da se bo iz nivoja, za katerega je treniral, vrnil na klasično strežbo, ki jo poznamo v Sloveniji. Njegov cilj pa je, da bi se v prihodnosti približal strežbi, ki jo je doživel in izkusil na tekmovanju. Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_21_17 NALOGA LAŽJI SUDOKU 8 7 9 4 6 2 1 5 4 8 3 9 1 3 5 6 2 8 1 7 8 6 5 3 9 6 7 1 9 3 4 2 Rešitev: 9 1 7 5 3 6 8 4 2 2 5 3 7 8 4 1 6 9 REŠITEV sudoku_LAZJI_kam_21_17 sudoku_TEZJI_kam_21_17 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_21_17 4 8 7 9 4 6 2 1 5 4 8 3 9 1 3 5 6 2 8 8 6 6 7 1 3 2 1 7 3 9 9 TEŽJI REŠITEV SUDOKU 5 7 3 5 2 7 5 4 6 3 8 1 4 9 2 8 3 3 4 8 7 7 2 4 6 1 5 8 9 4 1 7 5 9 4 8 7 3 2 6 5 8 1 6 2 3 2 5 6 7 4 9 8 3 1 8 6 5 7 4 2 9 1 8 1 2 7 9 5 8 5 9 6 4 6 3 7 6 7 2 8 1 4 5 2 3 9 4 1 2 1 5 6 3 4 6 7 8 9 1 4 6 3 8 7 5 2 9 sudoku_TEZJI_kam_21_17 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_LAZJI_kam_21_17 NALOGA Rešitev: 7 2 3 1 9 6 8 5 4 8 1 6 4 5 2 7 3 9 9 4 5 7 8 3 2 6 1 3 5 7 6 1 4 9 8 2 6 8 1 9 2 5 4 7 3 2 9 4 8 3 7 5 1 6 5 6 9 3 4 8 1 2 7 4 7 2 5 6 1 3 9 8 1 3 8 2 7 9 6 4 5 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_21_17 1 6 7 8 9 2 5 6 4 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 4 7 5 7 2 3 sudoku_TEZJI_kam_21_17 NALOGA 6 8 1 2 7 4 4 8 8 3 5 piše in riše Ivan Mitrevski 4 6 8 2 1 9 7 3 5 niti obrniti. Na mojo srečo je bilo vse dobro,« opiše nočni pripetljaj. Po skoraj stotih kilometrih so tekači prispeli v Buzet in nato do jezera Butoniga ter naprej proti Livadam. Tu postane že pošteno vroče, za njim pa tudi že zadnja postaja, na kateri je dovoljena pomoč spremljevalne ekipe. Tik pred Grožnjanom sta ga 1 2 4 3 9 8 6 5 7 Kljub težavam nadaljuje proti Brgudacu, čeprav je na spustih zaradi bolečih nog precej trpel. Za dodatno energijo so poskrbeli domačini, ki so ob njegovem prihodu v vas skozi zvočnike spustili Avsenikovo Golico in že kmalu za tem je bil v Trsteniku. »Tečem po kolovozni poti, ura je bila malo čez eno ponoči in kar naenkrat slišim lomastenje medveda ob poti, vidim veje, kako so se stresle, ta ogromna zver pa je nato še zarjula. Sem že videl, kako bo skočil proti meni. Hitim naprej in se dolgo časa nisem upal 3 7 9 6 2 5 4 1 8 Pes po Kamniku Za energijo Golica, za adrenalin pa medved 6 8 5 1 4 7 9 2 3 »Komaj sem čakal, da se zapodimo iz Labina proti Umagu, letos še toliko bolj, ker sem imel najboljšo možno spremljevalno ekipo; sestavljala sta jo moj dolgoletni prijatelj Tomaž Jeras in starejši sin Val. Ker sem vedel, da bom na dovoljenih postajah stisnil sina, je bilo vse veliko lažje. Pri tako norem podvigu moraš biti zelo dobro fizično in psihično pripravljen. Taka tekma zahteva veliko treningov in še več odrekanja. Tudi če pride dan, da ne bi šel na trening, moram obuti copate in se pognati v breg. Brez jeklene volje in discipline žal ne gre,« začne Boštjan, ki sta ga v Istri spremljala tudi žena Sabina in mlajši sin Naj. Tekači – na startu se jih je zbralo 181 – so se s startne črte pognali ob 14. uri, v Kamnik – Na njem je tekmoval tudi Kamničan, bivši študent Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana – BIC Ljubljana Luka Strajn. Nasmejani petindvajsetletnik nam razloži, da bi moral tekmovati še v času študija, a je vmes posegla korona, tako da se je zadeva pač zamaknila v letošnje leto. Luka Strajn je na letošnjem EuroSkills tekmoval na področju strežbe in na omenjenem prestižnem tekmovanju osvojil medaljo za odličnost in medaljo Best of Nation, kar pomeni, da je izmed vseh slovenskih udeležencev na tekmovanju zbral največje število točk. Medalje za odličnost pa prejmejo tekmovalci, ki spet dosežejo določeno število točk. Včasih lahko celo tisti, razloži Strajn, ki posežejo po prvih treh mestih, ne dosežejo dovolj točk zanjo. Tokrat se je Strajnu zgodilo, da je bil četrti, a je presegel zgornjo mejo točk in jo osvojil. Za njegov uspeh je zagotovo zaslužen predavatelj in mentor Boštjan Humski, ki ga je vedno spodbujal in na tekmovanjih tudi spremljal. »V bistvu me je naučil vsega, kar znam,« pravi Kamničan. Naprej pa nam pojasni, 5 4 1 8 7 2 3 9 6 Brez jeklene volje in discipline ne gre Alenka Brun 7 3 6 9 5 1 2 8 4 Kamnik – Epidemija novega koronavirusa je zagodla tudi športnikom, saj so tekme tudi letos odpadale kot po tekočem traku. Čeprav trenira skorajda vsakodnevno, je bila tekma 100 milj Istre za Boštjana Erjavška - Belija 10. septembra tako prva letos. prvih 50 kilometrih pa so že morali premagati 3000 metrov višinske razlike, zato je bilo treba teči preudarno in pravilno razporediti moči. Pot jih je vodila mimo Plomin Luke, Mošćeničke Drage, Poklona … »Ta del poti so kar lepo spremenili in res je bila vse do Ućke brutalna strmina. Ker pa mi strmina odgovarja, nisem imel večjih težav. Na Poklonu me zopet čakata Tomaž in Val, razmišljam, da bi zaključil, ker so me začeli opozarjati krči v stegenskih mišicah,« Boštjan nadaljuje svojo pripoved. V avstrijskem Gradcu je konec septembra potekalo tekmovanje EuroSkills 2021. 8 9 2 4 6 3 5 7 1 Jasna Paladin Medalja za odličnost 7 2 3 1 9 6 8 1 6 4 5 2 9 4 5 7 8 3 3 5 7 6 1 4 6 8 1 9 2 5 2 9 4 8 3 7 5 6 9 3 4 8 4 7 2 5 6 1 1 3 8 2 7 9 14 petek, 8. oktobra 2021 Prireditve, zahvale Prireditve v oktobru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v oktobru? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sobota, 9. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Slovesna akademija v spomin na slovenskega arheologa dr. Staneta Gabrovca in srbskega arheologa dr. Dragoslava Srejovića O življenju in delu obeh arheologov bodo spregovorili dr. Biba Teržan, Janja Železnikar in dr. Slaviša Perić. V kulturnem programu bodo nastopili Tone Ftičar ter Ana in Tomaž Plahutnik. Četrtek, 14. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Medobčinski muzej Kamnik – že šest desetletij z vami Ob 60-letnici Medobčinskega muzeja Kamnik vas vabimo na slavnostni večer, na katerem bomo odprli razstavo o šestih desetletjih delovanja muzeja. Slavnostna govornica bo ddr. Verena Vidrih Perko. ZAHVALA ZAHVALA Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babi in prababi Ivana Cestnik Stojković iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede tolažbe in iskrena sožalja. Hvala njeni zdravnici dr. Dolenčevi, sestri Jani in oddel­ ku DTS – KC Ljubljana. Hvala KP Kamnik, g. župniku Demšarju, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zdaj zvezda si na nebu, ki svetila bo na nas. Ostala velika je praznina, le zakaj zapustil si ti nas. Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata Miha Robiča nimamo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili njegovim številnim prijateljem, NK Olimpija, NK Radomlje, NK Komenda, SKA Celovec, našim prijateljem in sorodni­ kom. ISKRENA HVALA. Družina Robič ZAHVALA Žalujoči vsi njeni Sreda, 20. oktobra, ob 11.30, OŠ Komenda Moste Peter Pavel Glavar. Duhovnik, prosvetljenec, gospodarstvenik, dobrotnik v stripu Odprtje razstave in predstavitev knjižice Peter Pavel Glavar, duhovnik, prosvetljenec, gospodarstvenik, dobrotnik v stripu Prireditev muzeja se lahko udeležite ob izpolnjevanju PCT-pogoja in ob obvezni uporabi zaščitne maske. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Sobota, 9. oktobra, ob 10. uri Izmenjevalnica oblačil Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je ... ZAHVALA Če pride kdaj dan, ko ne bova več skupaj, me obdrži v srcu, tam bom ostal večno. (medvedek Pu) Tudi v letošnji sezoni smo se povezali z društvom Makadam Kamnik. Vstop prost. Sreda, 13. oktobra, ob 18. uri Delavnica kuhanja čili omake Vstop prost Četrtek, 14. oktobra, ob 18. uri Popoldne družabnih iger: Munckin Torek, 19. oktobra, ob 17. uri Popoldne družabnih iger: Kubb Četrtek, 21. oktobra 18. uri Večer retro igranja Tokrat bomo na piedestal postavili antično konzolo Nintendo SNES in se pomerili med sabo. Po dolgi in neozdravljivi bolezni se je od nas poslovila naša ljuba hčerka, sestrica, vnukinja, pravnukinja, nečakinja in sestrična Eva Zavasnik iz Šmartna, 2007–2021 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem, sodelavcem, Evinim sošolcem in učiteljem iz OŠ 27. julij za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje, darove za svete maše in cerkev. Hvala gospodu župniku Ediju Strouhalu, kvartetu Krt in izvajalcu Tišine za lep pogreb­ ni obred. Hvala tudi našim sosedom, ki so nam stali ob strani, in vsem, ki ste Evo pospremili na zadnji poti. Obisk dogodkov Kotlovnici je mogoč le ob upoštevanju PCT-pogoja. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 12. oktobra, ob 17. uri Kolo ustvarjalnosti Predstavitev in vpis v ustvarjalne delavnice za otroke Kontakt in dodatne informacije: rosanaart@yahoo.com, 040 838 570 FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN Petek, 15. oktobra, ob 19.45, dvorana Frančiškanskega samostana Film, posvečen p. Lavrenciju Anželu Predstavitev prikazuje življenje in delo letos umrlega p. Lavrencija Anžela s posnetki spominov nanj in filma, v katerem spregovori sam o svojem življenju in delu. KROG ZA NARAVNO ŽIVLJENJSKO POMOČ Četrtek, 14. oktobra, ob 19. uri, po Zoomu Informativno predavanje: Pomoč in ozdravitve s pomočjo učenja Bruna Groeninga Informacije: 041 321 872 Janez Hočevar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni­ kom, sodelavcem OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brej­ ca, družinama Kopše in Borca, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe. Hvala ekipam Nujne medicinske pomoči ZD Kamnik, gospo­ du župniku Luki Demšarju za opravljen obred, pevkam Ženskega kvarteta ter pogrebni službi Pogrebnik za or­ ganizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi September 2021 ZAHVALA Vsi njeni September 2021 ”Sedaj ostajajo le vera, upanje in ljubezen. To troje. A največja med njimi je ljubezen!’’ (iz pisma Korinčanom, 13:13 ) Petek, 22. oktobra, ob 17. uri Video delavnica Na delavnici bomo spoznali kamero Blackmagic Pocket Cinema Camera 4K, dotaknili pa se bomo osnov snemanja, kadriranja in montaže. Delavnici bosta pod vodstvom Jana Šuštarja potekali v dveh sklopih, prvi del bo v petek, 22., drugi pa v soboto, 23. oktobra. Število mest je omejeno, prijave pošljite na info@kotlovnica.si. Po hudi bolezni nas je v 60. letu starosti tiho zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, tast in svak ZAHVALA Kadar človek umre, njegova luč ugasne ob jutranji zarji, vendar z njegovo smrtjo ne ugasne tudi sonce! (R. Tagore) V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat, stric in tast Ivan Žibovt Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni­ kom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena soža­ lja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala bivšim sodelavcem ZD Kamnik in članom ZŠAM Kamnik za sočutne besede slovesa. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za poslovilno melodijo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi September 2021 V avgustu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Srečo Mali Vsem, ki ste bili in ste še vedno v času žalovanja z nami, se iz srca zahvaljujemo za vsa darila, izrečeno sožalje in za vso podporo, ki nam jo nudite. Še posebej se za­ hvaljujemo dr. Logarju in sestri Tatjani, ki sta nam stala ob strani z nesebično podporo ob teh težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku za lep obred zadnjega slovesa od našega dragega ata. In ne nazadnje hvala vsem sorodni­ kom, sosedom in prijateljem, ki nam z veliko ljubeznijo stojite ob strani v času neutolažljive žalosti. Vsi njegovi 15 petek, 8. oktobra 2021 Zahvale Časopis ZAHVALA občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak Kdor živi v spominu svojih dragih, šte vilka 1 Oglašujte Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! ni mrtev, le oddaljen je. (Immanuel Kant) Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal i večne tek kem finalu suvere no me rezultatom 10 : 5 (5 : ce AVK Triglav Kra 1, 2 : 1, 2 nj z : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signaliz kap etan signalizacij acijo ter Stele dva Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran nav opr žele edb ezniški pos pod taji Kamnik ah Slovenskih žele skladišče. rli ods luž eno znic do des Graben / Vlaki v letu A prenovlj Foto: Jasna et Paladin eni peron 2021 v Kam časa sam je nek spr aj emenjene eval niku voz Ljubljana tniški pro , saj je javni poijo po m voznem lan met zara in i obr na Sloven red atno. »Do konca leto mije zast di ske železn u. Občina je nam al, prvi dan epide- pob slovenskihšnjega leta bo po ga znova udo, da ice več reč delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evrope, dosegajo mn ob 22.18 članski pok ik–Ljublja in ob 23. alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min župan Matej Slana). 07 ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so pril udoje železnic o let. »Kamnik de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dob ško il Dušan Mes jo pos leta ko za kolesa,« dovolj prostora se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zahtajo,« je dejal žup je vlak l an pod vali ob Alo om jel tem lem dogodk peljali prot jz tudi poveseSlovenskim ministrstvu ter osemdes Prašnikar. Sredi tor Slovens u povedal direkKot je najpi Ljubljani. etih let smo milijonsko železnicam za vlake, rej poudari dob šan Mes kih železnic Dupan, gre l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam za V Kamnik - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz bitev, na zelo veliko pridou bo Več sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru investic zdravstve železniško tud i na ov, ki bodo vozili som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O rav PRODAJA PESKA Ob izgubi naše drage mame Boge Erac Časopis Kamničan-ka brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva Hčerki Vita in Ljuba z družino Sezono bo treba razširiti na celo leto Foto: Gora zd Kavči č se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sošolcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo pevskem kvarte­ tu Grm. Hvala vsem vam, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. v občini Kamnik. KULTURA Coprnije zažive MLADI Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj 45. stran le v Družba Veli ilustracijah ZADNJA Naš Kam ka planina kon ca nik sep tem bra ima od Miha mnogih obr , prostor Hančič vodstvo. nov o Vsako leto Nad azov mi opremil je z ilustracijaznova vršilca dolž zorniki so za V avli navdušijo ti Coprijan monografijo Sve imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je . Raz stav Marka Anž cij, ki so razs na Vsa a ilustrakušenega ka vas, Naš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakšnega kraj pri nas ima ga glavna jasličarja, naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obranet i z strategijo pripraviti še 25-le ki preseca januarja a Wie razs geleta, razvoja druž tnega tudi na sple na ogled tančnostjo, ežn ostj o, nabe. tu. arhitekture.magistra inženirja jaslic. Jasl tematiko svojih ičarji so svoj umetniki, evrstni ki lja ne zma jim idej in vese njka. Tud niškem ni i na nič drugače. Kam- stran 5 POGREBNE STORITVE Testiranje v Kamnikutudi stran 7 stran 9 stran 16 Aleš Sen ožetnik čnega cep ljenja. Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu. ljajo ment in kart Kamnik – ga zavarova ico zdravstvene nih drugihTako kot v številbodo ude nja. O rezultatih je tudi v krajih po državi Kamniku obveščeni leženci testiran brezplačno j možno odvzema v dveh urah od mi antigentestiranje s hitribrisa. Kot skimi test jajo v Zdr opo okužbo z avstvenem zari na dr. novim koro dom Julija som. Hitr o testiran naviru- gativen Polca Kamnik, u neod torka je dalje v Dompoteka da tren izvid testa pomeni, ture Kam utno v bris u kulnik, u virus ni zaznav no opravit test pa je mož - občutkaen, kar naj ne daje tek, med i še danes, v pelažne varn 8. lahko do osti meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj resa pa bod že kmalu e tudi tni termini o dodapo test iranju. V primeru prihodnjih na voljo tudi še v poz pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran www.gorenjskiglas.si z Duplice V času pred 1. novembrom, na Žalah v Kamniku ter v Mekinjah. 041 634 948 Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik ZAHVALA V 99. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in teta Angela Čevka Janeščova mama iz Bistričice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za sv. maše. Hvala Kvartetu Krt za so­ čutno zapete pesmi in trobentaču. Hvala župniku Boš­ tjanu Dolinšku za duhovno oskrbo in gospodu župniku Gregorju Šturm za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni V 82. letu življenja je v večnost zaspal Franc Žibert Šimnov ata z Velikega Rakitovca V 95. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama, teta, tašča in nona Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in prijateljem za so­ čutnost, pomoč, pozornost in čas ob slovesu od našega ata. Lepa hvala tudi gospodu župniku Bernardu Rožma­ nu, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Nuša za do­ stojanstveno organizacijo pogreba. Ana Kerec rojena Devetak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvet­ je, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku Luki Dem­ šarju, pevcem kvarteta GRM, trobentaču in KPK. Po­ sebna zahvala gre dr. Plavčevi, sestri Emi in patronažni sestri Aniti. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Zdaj ne trpiš več, dragi Miran, počivaš tam, kjer ni skrbi, naš dom je prazen in turoben, odkar te več med nami ni. Tako kot reka v daljavi se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. 30. 9. 1963–18. 9. 2021 Pravijo, da te ni več med nami. Si. Ostajata tvoja toplina in neizmerna pozornost, ki si ju razdajala med nas. Ostajajo tvoji ljubeči nasmehi in dobra volja, tvoja srčnost in hvaležnost za vsak dan. In ostajajo neštete zgodbe, povedane na tvoj primorski način. Draga naša mami, draga nona, hvala za vse. Radi te imamo. Počivaj v miru. Mnogo si ustvaril, rad si nas imel, zdaj vsak korak spominja nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ... ZAHVALA Miran Grčar ZAHVALA ZAHVALA Žalujoči vsi njeni September 2021 ZAHVALA Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 71. letu starosti naju je zapustila draga žena in mama Silviana Črnič Ob slovesu od dragega Mirana se iskreno zahvaljuje­ mo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem podjetja Schlenk, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarne prispevke in darove za sv. maše. Hvala duhovniku za lepo opravljen obred in pevcem Krt. Hvala zdravnici Mateji Lopuh, ki je bila vedno v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste bili z nami na dan slovesa. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Heliosa in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, KPK ter pevcem za zapete pesmi. Žalujoči vsi njegovi September 2021 Žalujoča: mož Vlado in sin Matjaž Vrhpolje, september 2021 roj. Hribar, 1951–2021, z Vrhpolj pri Kamniku V 81. letu starosti nas je nena­ doma in tiho zapustil naš dragi mož, ati in stari ata Jože Kočar Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečena sožalja, daro­ vane sveče in ostale darove za cerkev, za vsak stisk roke in topel objem. Iz srca hvala našemu župniku Pavletu Piberniku, ostalima župnikoma, ministrantom, vsem za ganljive govore. Iskrena hvala gre pevcem na koru za čudovite glasove, ne moremo pa mimo ganljivega govora spoštovanega gospoda Toneta Ftičarja. Iz srca hvala Do­ miniku Krtu za ves trud ter prelepo odpete pesmi, hvala prijatelju Mišu Frelihu in snemalcu fotografu. Hvala še enkrat vsem, ki ste ga poznali, spoštovali in pospremili na njegovi zadnji poti. Naj mu večno igrajo mekinjske orgle, v katere je bil zaljubljen in nanje ponosen. Dragi ati, lepa hvala za vse, kar si dobrega storil. Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Žalujoči: žena Francka, hčerke Irena, Vesna, Monika, Lucija ter vnuki Rok, Maj in Stella Ati, počivaj v miru! 16 petek, 8. oktobra 2021 Smo mladi, a nismo neumni Velika planina – Pastirji in njihova živina so do naslednje pašne sezone že zapustili Veliko planino, a ta ni dolgo samevala. Kot je v navadi že več kot devetdeset let, so jo na prvo oktobrsko soboto s simbolno predajo ključa planine prevzeli bajtarji, ki planinske bajte tradicionalno zasedejo prek zimskega obdobja. Bajtarski praznik vsako leto mine v znamenju bajtarskega golaža, mi pa smo se bajtarjem letos pridružili že en dan prej – kuhanje golaža namreč zahteva vrsto priprav, ki se jih lotijo že na Jasna Paladin Foto: Jasna Paladin Mlada okoljska aktivistka Tamara Tomanić Tudi letos so sezono na prvo oktobrsko soboto odprli s tradicionalnim bajtarskim golažem. Jasna Paladin Tako lokalnim politikom sporoča mlada okoljska aktivistka Tamara Tomanić, organizatorica podnebnega protesta Mladih za podnebno pravičnost v Kamniku. Kamnik – V petek, 24. septembra, ob 11. uri so v več slovenskih krajih v organizaciji Mladih za podnebno pravičnost potekali globalni podnebni protesti, tudi na kamniškem Glavnem trgu. Napoved protesta so resno vzeli tudi kamniški policisti; trije so dogodek opazovali od blizu, a razloga za skrb ni bilo. Peščica zbranih (dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so se tokrat na protest odpravili v Ljubljano) je protestirala povsem mirno. »Zakaj danes nismo v šoli? Zato, ker je podnebna kriza že tu. Ker se ne moremo delati, da se dogaja nekje drugje, nekje daleč stran. Zato smo se danes zbrali mladi po celem svetu, da politikom spet povemo, da naše prihodnosti ni brez čistega okolja. In da naša prihodnost ni Bajtarji že prevzeli Veliko planino njihove roke, a to še zdaleč ni največ do sedaj. »Največji golaž smo skuhali pred petindvajsetimi leti, ob 65-letnici bajtarstva na Veliki planini. Takrat smo sesekljali kar štirideset kilogramov čebule in skuhali golaž iz prav toliko kilogramov mesa,« so razložili. Letos je bilo golaža za dobrih sto porcij. Že šesto leto so kuhalnico zaupali Gregorju Mokorelu, ki nam je pred začetkom kuhe zaupal, kako se bo bajtarskega golaža lotil letos. »Čebulo na svinjski masti začnem pražiti že v petek popoldne in to traja do poznih večernih ur. Naslednji dan pa vstanem že ob Udeleženci podnebnega shoda na Glavnem trgu v Kamniku / Foto: Jasna Paladin naprodaj. Smo mladi, ampak nismo neumni!« je med drugim dejala Tamara in opozorila predvsem na pitno vodo, ki postaja eden od večjih kamniških problemov. »Nikoli ne bom pozabila dni, ko smo morali vodo prekuhavati, v šoli pa smo dobivali pitno vodo v plastenkah. Takrat sem bila v šoli večkrat žejna, saj nisem hotela podpirati proizvodnje plastenk in proizvajati nepotrebnih odpadkov. In to v šoli, ki se nahaja pod gorami in v objemu šol. V eko šoli. Eden od razlogov, da je pitna voda tudi v naši občini ogrožena, je uničevanje narave na Veliki planini, pa naj gre za gradnjo ali za preveliko število turistov. Letos smo videli, da se za zaščito voda ne moremo obrniti na Ministrstvo za okolje in prostor. Zato smo danes tu, da nagovorimo župana in občinsko upravo. Ne potrebujemo množičnega turizma na Veliki planini, potrebujemo čisto pitno vodo za nas, ki tu živimo, in za živali, ki živijo v reki in ob njej,« je v megafon brala Tamara. Kot je še povedala, naša prihodnost ne sme biti igrača za politike, boj za podnebne spremembe pa bo končan šele, ko se bo politika začela usmerjati proti »zeleni smeri«. Kot je še poudarila, je ta dan protestiralo na tisoče mladih po vsem svetu – na Japonskem proti dvigu morske gladine, v Indoneziji proti seč- nji tropskega deževnega gozda, v Avstraliji proti ogrožanju Velikega koralnega grebena, v Turčiji proti gozdnim požarom, v Nigeriji proti širjenju puščav … »Podnebne spremembe so globalne, zato je globalen tudi naš boj. A je tudi lokalen. In zato je pomembno, da smo danes tu, v Kamniku. Da tudi tu sporočimo, da zahtevamo podnebno pravičnost. Naš boj še zdaleč ni končan,« je sklenila Tamara Tomanić, ki bo v teh dneh skupaj s svojimi somišljeniki v občini in ob strokovni podpori kamniških gozdarjev na nekdanji deponiji na Duplici posadila nekaj sadik bukve in tudi na tak način opozorila na pomen podnebne pravičnosti. Bajtarji so že v petek popoldne olupili in narezali dvajset kilogramov čebule … / Foto: Jasna Paladin … ki jo je je kuhar Gregor Mokorel nato do poznega večera pražil v velikem kotlu. / Foto: Jasna Paladin DOBAVLJIVA TAKOJ Peugeot je v Sloveniji član skupine Emil Frey peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0,0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0 do 0,0507 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,0 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0,0 do 3,98. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 169–183. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 2008 in 3008 MOČ IZBIRE BENCIN, DIZEL, ELEKTRIKA ALI HIBRID RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si PEUGEOT-SLO-oglas_2008_3008_A5_nve_v9.indd 1 26/08/2021 09:17 petek. »Golaž je že vse od začetka spremljevalec našega praznika in že vsa leta ga kuhamo na prvo oktobrsko soboto. Že večkrat nas je pospremil tudi sneg in spomnim se, da smo nekoč morali odstraniti kar 30 centimetrov snega, da smo lahko zakurili pod kotlom. A ne glede na vreme – bajtarski praznik še nikdar ni odpadel. Prva leta smo golaž kuhali v Tihi dolini, nato pa smo se postopoma selili do pastirskega naselja in zdaj smo že vrsto let tukaj, pred 'parlamentom',« nam pojasni bajtar Viki Lešnjak. Priprave za kuhanje golaža so se začele že v petek popoldne, ko so bajtarji začeli lupiti in rezati čebulo. Dvajset kilogramov je je šlo čez šesti uri, da je golaž tako nared za obiskovalce, ki pridejo ob 11h. Zelo pomembno je, da je čebula sesekljana in ne zmleta, čeprav bi pri takšnih količinah to šlo hitreje, a zmleta čebula ne naredi prave strukture, zgolj plava v golažu. Letos bom skuhal golaž iz divjačine in govedine, dodal pa bom tudi bučke, papriko in korenje, ki golaž zgosti; moke namreč ne uporabljam. Tudi začimb je veliko, a te so vedno kuharjeva skrivnost,« nam pojasni v smehu in doda, da meso zalije z jušno osnovo in vinom. Da je bil golaž tak, kot mora biti, je v soboto dopoldne z blagoslovom v družbi levega in desnega ministranta poskrbel bajtarski župnik.