ZM- LETO XII. 21. FEBRUARJA 1959 ŠTEV.237 NAŠA >KRIVA VERA< Ni nas iznenađil delno neugoden odmev na naš prvi uvodnik v ja= nuarski številki KLICA TRIGLAVA ("Nova sredstva"). DoLili smo nekaj kratkih kritik od strani bralcev,ki so jim lasje vstajali,ko so ga brali, ki so sredstva označili kot naivna in so človeka,ki je vsto = pil v komunistično partijo zato, "da bi pomagal narodu",imenovali po kvarjenca, neznačajnega. Kaj nas je potem privedlo do tega, da smo o tej zadevi sploh tako pisali? Čeprav smo uvidoma obrazložili, kolikor je prostor dopuščal, za kaj z dosedanjimi sredstvi ni več mogoče naprej, vidimo, da nismo po vedali dovolj. - ' Menda ne bo nihče zanikal, da je v politično-vojaškem pogledu vsaj, če že ne tudi v gospodarskem, prišlo med obema svetovoma do rav no tež ja. Č-e se morda tega dejstva emigranti ne zavedajo, se ga goto= vo dobro zavedajo zapadne velesile. To je merodajno in odiočilno.Za= to zaznamujemo zadnji čas živahno razpravo o tem, kako bi bilo mogo= če svet premakniti z mrtve točke. Čisto nič ni gotovo, če bodo taki poskusi uspeli odnosno kdaj in kako. Predvsem drži, da se Zapad tako boji'vojne kot se je Sovjetska zveza, ker si pač nihče več ne more privoščiti tak špas, ne da bi postavljal na kocko lastni obstoj. Za= to torej poskusi na obeh straneh, da se odstrani negotovost oziroma napetost,ki utegne biti slejkoprej nevarna. Tudi če dopuščamo,da gre pri vsem tem Rusom za razumljive geopolitične interese (zlasti naspto ti Nemčiji), vendar bi bilo noro pri vsem tem pozabiti, da jim gre i sto-'časno tudi za ideološko in s tem stvarno svetovno nadoblast.Ker se je tekom zadnjih štirideset let pri Sovjetih eno prepletalo z dru gim, je jasno, da Zapadu to ni nepoznano. Vendar pa stoji ZaPad pred alternativo: da razpravlja s Sovjeti danes, ko so še kolikor toliko voljni razpravljati, ker še niso nevarno premočni, ali pa bo moral z njimi razpravljati kasneje, ko bodo v svoji premogi - Se bo *lo v i* a tem zaletu naprej - zahtevnejši in bolj ukaznjoši, s tem pa tudi ne varnejši. Zapad sicer more računati na čas, ki bo postopoma tudi sa= mim Sovjetom delal preglavice, čim bolj se bo dvigala civilizacijska raven ruskega prebivalstva, ( z jedjo namreč raste apetit,) toda ta odločujoča točka vendar ni tako hitro dosegljiva in prav v meddobju lahko pride do nevarne krize. V takem položaju stojijo emigranti pred alternativo: ali še na= prej trobiti na stare antikomuniatične trobente ali pa se prilagodi= ti razvoju in na najprimernejši način skušati vplivati na za.padno javnost, da. je treba s Sovjeti občevati previdno in pri ten ne zata'-j iti osnovnih načel v taki meri, da se bomo sami prodali. Žal, emi = grnnti kljub Članstvu v vseh štirih internacionalah ne moremo kroji= ti svetovne politike« Tudi je že čas,da spoznamo in priznamo,da je na grešnem zapadu vloga osebnih ali skupinskih interesov pročesto od ločilnejša kot pa visoke ideje o Svobodi in celo Demokraciji. Čeprav se nam to morda upira, se ne moremo temu dejstvu ogniti,ko smo se en krat odločili, imeti opravka s politiko. Ta je namreč v bistvu nazad nje samo v življenje sprovedena ideja, ko o sredstvih odloča pred = vsem razum, torej v pretežni meri korist, ne pa čustva. Zato je poli tika tudi umetnost možnega in ne idealiziranje o nemogočem. KLIC TRIGLAVA se dobro zaveda,da nima vpliva na merodajne kot je to primer domalega z vsem emigrantskim tiskom,ki ga sicer po raz nih uradih in ustanovah berejo in registrirajo. Toda svobodni tisk omogoča in pomaga naši razpravi, nas sili, da o stvareh razmišlja = mo in začenjamo iskati rešitve starim vprašanjem na drug način kot doslej. In to je bil poglavitni namen našega januarskega uvodnika. Kolikor laže in prijetneje bi bilo zapisati nekaj udarnih antikomu= nističnih gesel in pridati nekaj pikrih rja račun Zapadal Toda vpra= šajmo se vendar iskreno, kakšno praktično korist bi to 'imelo. Ko je bilo omenjenih nekaj primerov, kako ljudje iščejo in se odločajo za nova, doslej neortodoksna sredstva, smo pazili, da se nismo zavzeli niti za eno naštetih, kajti prerano j.e izrekati sodbo, ne da bi naj prej''dosegli razpravljanje o tej zadevi v načelu. Vemo, da je jugoslovanski primer vprašanje posebne vrste,ki ga je v nekem pogledu mogoče ali celo potrebno obravnavati ločeno. To= da ker ideje ne poznajo meja, je praktično nemogoče, da ne bi ena a li druga rešitev perečih svetovnih vprašanj imela tudi gotov vpliv na Jugoslavijo. Tako stojimo pred umetnostjo: kako iz svetovnega v vprašanja narediti naše vprašanje? Samo ako uspemo v tem, bo naše slovensko in jugoslovansko vprašanje postalo svetovno vprašanje,kot nam morda sprva zveni tuje. In samo v takem primeru bomo mogli in znali govoriti k svetovnim vprašanjem. Ako pa bomo še vedno vztra= j ali pri več ali manj zastarelih ali vsaj praktično neuporabnih an= tikomunističnih frazah, potem je jasno, da bo svetovni razvoj šel mimo nas, brez nas ali celo proti nam, naša usoda pa bo usoda prvih ruskih emigrantov, ki so zamudili čas. Dopuščamo, da so te misli za emigracijo kriva vera. Toda tisti, ki nas bero enajst let nazaj., ne bodo mogli zanikati, da se je ta naša kriva^vera ob različnih vprašanjih pokazala kot stvarno preso= janje položaja, četudi priznamo, da smo pogosto prehitevali emigrant ski čas. Te naše načelne misli,zadnjič in danes, bodo dosegle’ svoj namen, če se bodo emigranti vsaj vprašali: pa res, kako daleč smo pa praktično prišli s svojim dosedanjim političnim stovon? >60 S NA BOSANCEM !< V emigraciji se. pogosto govori o sporazumu,ki da je potreben med Srbi,Hrvati in Slovenci, pri tem pa se hote ali nehote pozablja 'da obstojata väaj dve doslej neupoštevani skupnosti, o kazcrih komu nisticnn oblast vodi računa,/mi" s e pa ponašamo,., kot da ju ni. Ena taka skupnost je Macedonija, o kateri je zadnjič pisal g.Simonič'in kateri je pokojni prof .S lobodah Jovano.vič neposredno pred smrtjo Tre senetljivo priznal 'svojski "dialekt" in "politično sanoupravo"(Naša Reč 95). Druga je Bosna, o kateri smo doslej govorili kot da se ti-ce Hrvatov v Zagrebu in Srbov v Beogr-du * no. pa samih Bosmcev, ki se komaj zmenijo za Zagreb ali Beograd. Tq kritično vpraš-nie st^ nedavno pokrenila "Hrvatski dom",ki go v Švici izdaja g.:Zulfiknrpo= šić, m pa "Der Gerade Feg",ki jo na Dunaju izdaja dr.Is-^oil Bolid. Oba lista se zavzemata,da je treba nehati s tem,da se hoče o Bosni reševati brez Bosancev in da tako srbski kot hrv-tski ekstre= misti izrabljajo Bosno kot svoje oporišče.ali odskočno desko proti nasprotniku, prisvajajoč si pri tem Bosno■kajpak zase. Tod- "Bosna je v narodnostnem pogledu sestavljena enota. Obžalovati jo treba"da ?.G Ae. vrrašnn3 e Bo3ne običajno reševalo zunaj, brez stvarnega sode = lovanja bosanskega^prebivalstva. Načrte, izdelane v Beogradu ali v Zagrebu nli pa nekje dlje, še; je vedno Poskušalo-spro ves ti preko ti stih sil,ki žive v Bosni,pa pripadajo narodnostni ali kulturni sredi ni, ki je bila blizu dotičnim načrtnikom.Pri tem pa se nikoli ni vo dilo dovolj računa o gospodarskih, kulturnih, verskih in tudi ne bi oloških koristih ostalega prebivalstva...",piše ing.öctovid v du = ncjskem listu. G.ZulfikarpaŠid pa je opozoril, da je "iiarodnostna m verska nestrpnost nerodo v Jugoslaviji" močno orožje v rokah ko= fnunistipnega režima,ki se ga poslužuje v krepitev svojega položaja, oeš đa je samo komunistični režim sposotei vzdržati red in prepreei= ti pokolj. Pišoevo mnenje je, da vodi "pot k narodnostnemu sporazu= mu preko doLre volje vodilnih demokratskih predstavnikov, da o tem razpravljajo, da se ta vprašanja z medsebojnimi stiki in razgovori rešijo. Na žalost mnoge demokratske sile v domovini in zlasti v e= migraciji zapostavljajo to vprašanje..." in .končuje, "da so narod = nostni spori in medsebojni pokolj najhujše,kar se nam nore dogodi = ti. Največ ji doprinos jačanju protikomunističnih sil v domovini je, najti pot za miroljubno rešitev narodnostnih vprašanj in okrepiti zaupanje v boljšo bodočnost po padcu komunizma." Z zadovoljstvom smo brali gornje besede,ki - upamo - jih bo-n-o vi^rod skrbnej e premislil kot so to delali naši očetje. Ker ni mo = goče potegniti meje med Srbi in Hrvati v Bosni in ker je troba ra = čunati nc le s prebivalci,ki se ne prištevajo niti k enim ali dru = gim, ampak tudi z. večino, ki čuti v prvi vrsti bosansko, je pogoj, da svobodni Srbi in svobodni Hrvati, ki jim je do svobode njihovih lastnih narodov.v domovini ne pa do medsebojnega klanja, prekinejo z dosedanjo prakso in navežejo neposredne stike s svobodnimi Bosan= ci. Sodelovanje med Srbi in Hrvati bo lažje in učinkovitejše, če se oodo tega vprašanja lotili z nove strani. Odkar je pričel izhajati prvi časopis in dokler bo živel člo _ veški rod, utegne 'teči razprava o tem,, kaj je naloga časopisa. Mi smatramo, da je prva, najvažnejša naloga svobodnega tiska , obvešča ta in poročati. Samo na tak način je tudi moč dobiti poučeno, torej tudi mislečo in odgovorno javnost. v „ Takega mnenj,a pa,, kaže, ni "Svobodna beSeda",ki jo dvakrat do štirikrat izda na leto argentinsko krilo Slovenske demokratske stran ke, sicer nam ne bi zamerila, da 'smo septembra 1956. v Simoničev! (srbsko-hrvatski) rubriki objavili poročilo o aferi z jugoslovansko zastavo v New Yorku, kot je o tem pisal) glasilo Hrvatske Seljačke °tränke - "Ameriški Hrvatski Glasnik". Ni dvoma,da se je zdelo g.Si monieu poročilo samo ne le^verodostojno,ker je šlo za resen in do= ber hrvatski list ampak tudi Samo po sebi dovolj zgovorno, da ni po = trebovalo nobenega njegovega niti našega komentarja. Pa so kasneje to poročilo ponatisnile "Slovenska država", "Slovenska not" in u &■ staška "Hrvatska", pač ni naša krivda, niti ne, da so ga po svoje komentira1e. Nam se komentar ni zdel potreben, ker dokaj cenimo in= teligenčno raven svojih naročnikov,ki znajo tudi sami misliti. Zato ue lirL:3 P03^00!10'^ 23 nas stvar opravljena, dokler nas ni 20.decem Dral956. precej neokusno napadla "Svobodna Slovenija", ki je po iz javi strankinega tajništva v New Yorku■zanikala, da bi g.dr.Basa! nosil jugoslovansko zastavo, češ da jugoslovanske zastave na prire= ditvi sploh ni bilo.(Ko smo za to strankino izjavo zvedeli, smo tu= .1 0 poro call;KT 3•fbr.1957.) Pri vsem tem je bilo zanimivo to, da se tajništvu Slovenske ljudsko stranke ni zdelo posredno ali ?nlra\edno vredno demontirati Ameriški Hrvatski Glasnik (IS.juliia l956v 21-1 K1}C Trisl'ava (15.sept.1956.) pa tudi ne kanadske Slo - venske države (20.okt.1956 .) Sele Slovenska pot (15.nov.1956.) je dvignila arah v Buenos Airesu. V uredništvu Svobodne Slovenije so brali poročilo v Klicu Triglava najkasneje koncem oktobra, - pa se J in vendar ni zdelo potrebno takoj vprašali v New York, kaj pravilo InrXl^r* a?6" ^Jiš-fcvu. S tem pojasnilom in kratkim sporoči = lom Svobodni Sloveniji",ki nas je neslano napadla, smo smatrali za devo drugič kot zaključeno. Zdaj, po dveh letih in pol od tistega dogodka, se ti pa-oglasi v "Svobodni besedi" "Spectator" in celo reč znova pogreje, a pri vsem še zapiše, da "bi bilo v našem interesu, da bi se bila ta naša sramota eimpreje pozabila..,"(ko se namreč ju goslovanski emigranti niso mo^li zediniti, đa bi nastopili pod skup no jugoslovansko zastavo). Obenem zameri Klicu Triglava in 31oven= ski poti, da 'nista končala to abderitsko polemiko in sta afero še nadalje prežvekovala'. Iz vsega tega imamo vtis, da je "Spectator" mnenja - in z njim tudi "Slovenska beseda"? - naj se take in podob ne afere rešujejo tako, da se o n|ih molči ali pa skrbno prikrije naši javnosti. Ugotovimo, da je vse to za nas načelno vprašanje,za to opetovano reagiramo; vprašanje namreč je: kaj je naloga svobod= nega tiska, kako se ustvarja svobodno mnenje in kako dobimo odgO‘' = vorno javnost? KDO BO NJIH VARUH Novoletna "Slovenska država" je objavila v angleščini na uvod nem mestu pismo g.dr.Cirila Zebota,prof.ekonomi je na Georgetown u= niverzi( in predsednika Slovenskega državnega gibanja),ki ga jo na= s lovil uredniku "The New York Timesa".(Škoda,da Država ne pove, če in kdaj je bilo pismo objavljeno.) V njem avtor razlaga, koko-je prišlo do^razpnda Avstro-Ogrske monarhije in kako so avstrijski Nem ci preprečili,da bi bila ustvarjena srednje-vzhodno evropska fede= racij a.Ob tem nadaljuje,da ne bilbilovnnravno, če ne bi danes pod= jarmi jeni sredn j e-vzhodno,, evropski narodi glcboko obžalovali raz = bitje tega ozemlja in z upom zrli v bodočo skupnost njegovih svo = hodnih narodov. Pri tem bi morala biti Avstrija, ki ni ipadla v ko= munistične mreže, zelo občutljiva (sensitive) za razvijajočo se ob čutke in težnje sedanjih sosedov in nekdanjih družabnikov.Zato bi bilo modro od strani Avstrije,da bi bila pravična in velikodušna do slovenske manjšine na. Koroškem, ki edina od slovanskih narodov (poleg one v Italiji) živi na tej strani Železne zavese, kar ima lahko pomembne posledice glede razpoloženja zasužnjenih milijonov do Avstrije in Zapada sploh, zaključuje dr.Žebot.' Zanimivo, je, da prav to pro-avstrijako (v bistvu pn "proti -beograjsko','ki ni nujno tudi v celoti proti-srbsko) razpoloženje ne le pronekaterih Slovencev in Hrvatov nekomunistov on ok tudi samih partijcev izkorišča Informbiro, ki poudarja, da se samo pro ti-titovska avstrijska. Komunistična stranka prizadeva, za sloveni ske narodne pravice in da morejo zato Slovenci uresničiti svoje narodno ' težnj g samo s pomočjo Sovjetske zveze. Öe ne bi bil avstrijski vladajoči razred v srcu teko gospodo^ Valentin protislovenski, bi človek verjel, da se bo oklenil stare že večkrat izražene misli, ki jo to pot znova beremo pri dr.Žebo = tu. Zato je več verjetnosti, da bi se avstrijska oblast uklonila samo sovjetskemu pritisku, ko že Zapad nima smisla za talce reči. V tem primeru bi seveda kapital Sovjetske zveze močno poraste!,zla = sti v^-okviru slovenske in hrvatske komunistične partije, kor toli= ko več velja v Moskvi, dočim bi Titov ugled še bolj padel, in to spet v lastni partiji. Ta možni razvoj pa "Beograd",to je jugoslovanska vlada, lahko ustavi samo tako, če preneha z diskriminacijsko gospodarsko politi ko Proti Sloveniji in^Hrvatski v korist juga. Stvar utegne biti bolj kočljiva, ker režim nima to pot opravka samo z nezadovoljnim nekomunističnim prebivalstvom ampak z lastno partijo, ki vidi v Sloveniji najhujšega nasprotnika v centralistično brezčutnem Edv-r du Kardelju. UREDNIŠTVO okoli 20.v mesecu m ga izdaja "Slovenska Irav da .Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisa ni od izvršnega odbora.- Naročnina znaša v Angliji 24/- na leto v bev.Ameriki pa. / 3*50 za navadno in / 7 za letalsko dostavo, drugod pa temu odgovarjajoče. - Naš naslov je: BM/TRIGLAV, London,w.C.1. KAJ PRAVIJO DOMAČI (Od sodelavca iz Trsta) V minulih mesecih sem razgovarjal z vec ljudmi iz domovine, ki so bodisi prišli na obisk v Italijo ali pa so sem pribežali. V mno= gih pogledih se njihove izpovedi ujemajo, v nekaterih pa močno na= sprotujejo. Zato je stvarem včasih silno težko priti do dna, zlasti če upoštevamo, da starejši in mlajši neredko na isto vprašanje gle= data iz povsem nasprotnega zornega kota; isto sem opazil, kadar je šlo za gospodarsko boljše in s tem neodvisnej še stoječega človeka in za ekonomsko šibkega, ki se ni mogel uveljaviti. Podobnih primer j.av bi lahko navajal še več, a naj zadostuje, da vseh izpovedi zato ne.gre jemati kot čisto zlato, čeprav so bile podane v iskrenem pre Pričanju, da je tako. Pač pa je mogoče iz njih v mnogočem poiskati skupna gledišča, ki kajpak morajo imeti nekaj na sebi. « + Po letu 1945t je bil teror zelo hud, ne samo v smislu zadušit= ve vsaka kontra-politične akcije ali gospodarske sabotaže ampak tudi v smislu svobode govore,ki.v politično-ideološko-kulturnem smislu sploh ni obstojala* Zgodovina pa kaže, da Se terorju običajno poko= n do,tri Četrtine naroda iz čisto egoističnih namenov; obdržati sve jo Materialno osnovo, ki bi jim bila sicer v primeru rovarjenja eno stavnonodvzeta. Öe te je režim imel na rešetu, ni bilo vse do leta 1951. nobenega vprašanja,kako se te bo znebil. Enostavno so izdali zaporno povelje, te obsodili in zaplenili vse premoženje. S tem so komunistivnesli med ljudi strah, nezaupanje in zato je lahko trditi da je z letom 1951.prenehal vsak odpor,ki bi utegnil postati nova = ren. Zato po tem letu v Sloveniji tudi ni bilo kakšnega velikega Procesa; kar jih je bilo, so imeli le bolj lokalno-polltični značaj •m pomen. Za tem pa je prišla prefinjena Politično-gospodarska akci Da: popuščanje v gospodarskem in tudi v Političnem življenju,ki je bila sicer iz enegr* vidika namerno, z drugega pa zaradi spora z In= formbirojem nujno. Ljudje so nekako pozabili na. ustrahovalno dobo Prvih petih let in so optimistično gledali naprej ter pričakovali demokratizacijo. Gospodarska povezanost z Zapadom, gospodarska po = moč Združenih držav in ostalega Zapada, delno povišanje živil eniške ravni z uvozom novih predmetov, iz zapadnih držav,zlasti tehničnih, so pogojevali znosnejšemu -čhsp od leta 1951.do 1956. 'Tudi se ni bi= lo bati.kakih novih političnih akcij, ker ni bilo za. tc nobenih po= vodov niti osnov; na ljudi,ki. so se zdeli nevarni, je pa. Notranja u Prava z.lahko to pazila, saj si je tekom več let znala pridobiti po= trebne izkušnje.. Zato je bilo enostavno onesposobiti vsa..1.:ega,ki bi brez posebne politične ambicije zagrešil kako napako uri dolu ali Pa napisal kaj za režim nesprejemljivega. Toda takšni primeri so na vsezadnje le ostali osamljeni, brez posebnega odmeva v narodu. V glavnem prevladuje mnenje, da je jugoslovanska'zunanja poli= tika Po letu 1948. pametna, da je do leta 1956. kazala zilake močne prilagodi ji vos ti položaju in se je .dojenj dobro utrdila v svetu,kjer Postaja mnenje in dejanje majhnih,gospodarsko slabših držav (n.pr.v atinski Ameriki ali v Aziji in Afriki) . ’ vodno važnejše.To da ne gre pozabiti, da je stališče Beograda glede neodvisnosti,ne = vmešavanja v notranje zadeve, koeksistenca držav z različno državno ureditvijo.samo latentno miniranje in zastrupljanje zapadnoga gospo carskega sistema s sociali tieno—konünis ticninii ide jami »Osnovni čili še vedno os tone svetovna revolucija in to bo tudi ostala ključna po zicija komunisti onega nauka. To navadno na zapadu pozabljajo. Naša notranja politika ostaja na starih osnovnih položajih sto odstotnega nadzora vsega javnega življenja, vključujoč pri tem tu= di gospodarska zadeve. Zakon o delavskih svetih, parola "tovarne de lovcem imajo namen delavstvo utrditi v prepričanju, do so oni kot pojem v novem sociolistipnem redu v prvi liniji. To je le ena stran - dejansko pa je trgovinsko gospodarska plat vse industrije in tudi privatne oLrti v rokah Narodne banke, preko katere morajo iti vsi trgovski posli. (Privatna obrt ima danes strašansko konjunkturo in odira ljudi na veliko, zato privatni obrtniki dejansko doživljajo svoj gospodarski vzpon, ki temelji deloma na pomanjkanju obrtnikov deloma pa na brezkonkurenanosti dela.) Toda medtem ko mali obrtniki lahko obidejo Narodno banko in si ustvarijo Slste,neobdavčene dohod ke, tega velika socialistična podjetja ne morejo, v kolikor si jim ne posreči ponarediti knjig in računov,kar pa ni lahka stvar in je zato oblast dejansko ostra v preganjanju gospodarskega kriminala. Na^tak način ima.režim praktično vpogled v vse gospodarsko življenje države,to je v tisto gospodarstvo,ki je zanj bistvene važnosti pa naj gre pri tem za zvezne, republiške,okrajne ali občinsko institu= cije. To bi bila na kratko srž samoupravljanja in d centralizacije gospodarskih podjotij.^Dejonsko je tako nastalo več samopobude, več možnosti razvoja in večja možnost za uveljavitev sposobnejših. Pri tem pa se je silno razvila korupcija, uporaba zvez in poznanstev. Tako nastaja položaj,ki tudi v gospodarskem sledi političnemu: v o= beh panogah družbenega razvoja nastaja "klasa" z določenimi privile giji in prednostmi in to na vseh stopnjah od zveze do občine. Tako nastaja Djilasov "novi razred". Mnenje o ameriški pomoči Pomoč Združenih držav Jugoslaviji je naletela na dober odmev PTi ljudeh.Ta je pripomogla, da. se je pričelo splošno razpoloženje in duševna mentaliteta naroda znova obračati v zapadnem smislu.Z go spodarsko pomočjo je prišla tudi določena duševna, osvežitev,ki je posledica dviga standarda in postopne gospodarske neodvisnosti oz. bolje rečeno nekake zamišljene stabilnosti družine. Tako lahko reče mo, da je nekako uspel poskus približati ljudi Zapo.du in jih v glav nem odvrniti od Vzhoda. To pa ne velja za komandni kader,ki gleda na to zgolj materialistično, dasi ima od tega največ koristi. (Bo še) SRD OB KOROŠKIH ŠOLAH (Narodni svet koroških Slovencev in Zveza sloven= skih organizacij na Koroškem sta 15.novembra la= ni poslala avstrijski zvezni vladi "Spomenico ko roških Slovencev o šolskem vprašanju".) Besen sem bil, ko sem prebral koroško spomenico. Prevzemal me je nemoani srd nad hudobijo, nasiljem in neumnostjo. Posvetilo šemi je, da so koroški Slovenci še vedno pod oholo in okorno oblastjo Av strijcev, katere smo se ostali Slovenci vendar le rešili 1918.leta. Ne da bi se.šele takrat zavedel tega očividnega dejstva, a preje mi ni šlo do živega, kot tudi večini ne gre do živega, čeprav iz nava= de zdihuje o tužni Koroški. Ko sem bral spomenico, sem nekoliko do= jel pravo žalost vprašanja. Spomenica se sklicuje na 7.člen avstrijske državne, pogodbe, ki zagotavlja pravice manjšinam. Potem zabeleži, da se je po odloku za vezniške uprave iz leta 1945. vršil slovenski pouk v prvih treh vsega 87.osnovnih šol. Nekaj nemških otrok se je tako moralo učiti slovenščine. Nemcurjem slovenske šole nikakor niso šlo v ra = čun, a nekaj časa po vojni niso mogli dvigati glave, ker so bili u= B^i.od hitlerjenskega blata. Vendar so se,pričeli organizirati 1. 1935. m so se konono povezali v koroško "Domovinsko službo" (Hei = matdienst). Domovini so služili na ta način, da so organizirali boi kote slovenskih šol in politično in gospodarsko pritiskali na Slo = vence. Za jesen 1958. so pripravljali veliko "šolsko stavko".To je đalo povod deželnemu glavarju socialistu Wedenigu,da je z odlokom dovolil odjavljanje od slovenskega pouka, češ da mu "vzgoja koroš= ke mladine leži pri srcu". Spomenica dokazuje pravno neveljavnost tega odloka. Karkoli je že glavarju ležalo pri srcu in kakorkoli se odlok na prvi pogled zdi nedolžen in neškodljiv, so Lile posledice vse prej kot nedolžne in neškodljive. Spomenica navaja številke po šo= lah, ki kažejo, da so se tudi mnogi slovenski otroci objavljali od slovenskega pouka. Kako je' do tega prišlo, pojasnjujejo naslednje strani spomenice. Zagrizeni Nemci in nemčurji, ki se jih tudi ne manjka in imajo svojo "Vindišarsko zvezo" včlanjeno v "Domovinski službi", so sprožili ostro protislovensko gonjo in pravo "papirna= to vojno". Kdor ni odjavil otrok od slovenskega pouka, je bil pro= glašan za "domovini nezvestega", za izdajalca in za titovca,ki ni= ma kaj opraviti na Koroškem. Spomin na hitlerjevske čase je poma = gal pri tej gonji. Grozili so namreč isti ljudje, ki so imeli oprav ka z nacističnim preganjanjem in izseljevanjem koroških Slovencev med vojno. Poleg tega so Nemci na Koroškem krepko izrabljali svojo poli= tično, gospodarsko in kulturno nndmoč. Prikazovali so svojo borbo kot nemško obrambo pred slovenskim prodiranjem, medtem ko je ža = lostna resnica, da slovenska manjšina s težavo brani svoje borne pravice. Dejstvo je namreč, da so koroški Slovenci v glavnem mali posestniki, bajtarji in delavci, medtem ko je bogastvo v rokah Nem cev. Spomenica našteva pritisk nemških učiteljev, orožnikov,sodnih in občinskih uradnikov in železničarjev ter posestnikov in tovar = narjev na slovenske starše, naj odjavijo svoje otroke od slovenske ga pouka. Lahko si predstavljam debelega avstrijskega posestnika v tirolskem suknjiču in klobuku, kako se priduša v zo.goltni nemšči ni» da ne bo zorel njive bajtarju s svojim traktorjem,°čo bo ta še vedno pošiljal otrokev slovensko šolo. Lahko.si zamišljam dclovo= djo na žagi, tudi v tirolskem klobuku, kako grozi ubogim, param, da ne bo dela zanje, če ne podpišejo izjave proti slovenskemu pouku. Irimeri pritiska, ki jih spomenica navaja, so za nas Slovence več ket zadostni. Toda na žalost se mi zdi, da bi spomenica v tem Pogledu lahko bila boljša. Dvomim namreč, da je zadostna zc nepou= cenega, nejevernega, a nepristranskega tujca. Taka spomenica nam = rec ni propaganda, kjer potok besedi lahko nadomesti trdna dejstva. Vsebovati bi morala več podrobnih dokazov in manj splošnih trditev. iMic ne pomaga, oe rečeš, da bi primerov lahko navajal še in še. Za kajso niso potrudili insestavili zares udarno listo dokazov? Še manj zaleže, da so dokazi pomešani tudi v poglavje o pedagoški stra m vprašanoa, katero zaradi tega izgubi svojo ostrino. Z nekaj več muoe bi ta del spomenice lahko bolje uredili. Moram tudi priznati da nisem mogel razvozlati uganke, po kakšnem redu so uvrščene pri= loge spomenici, od katerih nekatere nimajo datuma. n- Škoda šemi zdi tudi, da koroški Slovenci niso dovolj zagrabi nudiie avstrijske oblasti. Kokoški ŠLželnits vet ^j.rn^mrcč^izd-l^d lok, kjer določa, k-ko naj uče otroke, ki so se odjavili od sloven skega pouka, a ne razumejo nemščine. Kje je zdaj srce gospoda de= zelnegn glavarja? Kaj mu vzgoja otrok;ni več pri srcu? Kako neki jo mogoče učiti otroke v jeziku, ki ga ne razumejo? Öe je glavarjevo' srce še na pravom mestu in ne v hlačah od strahu prod nacisti,bi moral zdaj Pač priznati, da je bil njegov odlok izrabljen v krive vamene m ni olajšal pouka Nemcem, temveč ga je nepopisno o težko = cli olovencem. gospodarska,zgodovinska in državno-družbena teorija je Prikazana in nato kritizirana v Gričnikovi razpravi "0 MARKSIZMU" Service &Ä Bo^ j trnn 8. KLIC TRIGLAVA Štev.237. . MILOŠ AĆIN-KOSTA: ■ NJUNE ZABLODE •'Povej mi s kom hodiš, pa ti povem, kdo si'f. Glasilo Slovenske krščanske demokracije SLOVENIJA (št o 6 in 7 ,o^' tober-december 1958) prinaša politični govor nekega ameriškega trgovca.SLC-V'VIJA piše: ;,0b priliki, protikomunističnega dne v Niagara Falls dne 31.av' •usta je imel William A. Smyths trgovec in industrijalec iz New Yorka govor F le ne omenja prisotnost g,dr.Kreka na tem zborovanju, niti da so bili pok budniki Ijotičevct, člani fašistične organizacije ZBOR, Rad bi verjel, dr vest o prisotnosti g.dr.Kreka ni bila objavljena, ker so uvideli, da demo' krači ji sploh, krščanski demokraciji pa še posebno, ni mesta v taboru to ta' litarcev. če se motim, naj, me SLOVENIJA popravi.. Mr.Smyth je izjavil, da ljubi narode Jugoslavije, Od srca mu isva la. Toda kako to on ljubi? Njegovo čudno, smešno ljubezen najboljše ilustrr r jo te vrste, ki jih posnemam iz SLOVENIJE: , .Mihailoviču in želel se;- :;u uspeh prav tako, kakor sem želel Nediču, Ljotiču in Rupniku:', če to željo prenesemo na širšo, mednarodno osnovo, potem bi ta glasila: ''...Rooseveltu in želel sem mu uspeh prav tako, kakor sem ga želel Francu, Hitlerju in Mussolini ju'1. V luči take želje postane politični tik dr.Smytha smešen, a se vedno izrazito protikomunistični. General Draža Mihailovič je simbol borbe z/’ demokracijo - proti vsem diktaturam, Ljotič je bil simbol borbe za diktaturo - proti vsem demokracijam, posebno proti demokraciji Združenih drsaV Amerike. Draža Mihailovič je bil nosilec nove, resnično demokratske Jugosl^ vije, v kateri bo prevladovalo načeto federalizma in enakopravnosti vseh n? rodov, demokracija in socialna pravda. Mnogi nazadnjaki širom sveta so vsf jeti propagandi Gbebets-Molotova in tako začeli hvaliti generala^Dražo Ni' h -.ilovica v veri, da je on res šovinist, nazadnjak in protikomunist. Cim , bolj resnica o Draži Mihailoviču prebija svetlobe mednarodne tribune, toli" ko več se sliši s strani nazadnjakov, kako so se razočarali v Dražp Mihailoviča. Tudi Mr.Smyth je razočarani Iz ljubezni do narodov Jugoslavije je imel - Mr. Smyth govor, v ka-torem je obtožil Srbe, da so politično nezreli. Zares, čudna ljubezen in še bolj čudno poznavanje resnice. Po njem naj b,i Srbi ne vedeli za razliko mj ruskim carjem Nikolajem in ubijalcem ruskega naroda Stalinom, Resnica pa jc ravno obratna. Samo v Srbiji ni bilo od novembra T94I pa do prihoda Rdeč'.1 Armade na Donavo, niti Osvobodilne fronte, niti ''narodno osvobodilnih oboe rovniti partizanskih odredov. Ves ta čas je bil Cika Draža ''gorski c:U Srbije'1. Cel protikomunistični govor Mr.Smytha se je osredotočil na dvo-ie: (l) obtožba srbskega naroda in (2) obtožba generala Draže Mihailoviča in njegovih pristašev. Daleč sem od tega, da bi verjel, da' so bile te obtežbe razlog prisotnosti g.dr.Kreka, ali vseeno se vprašam, kaj je iskal dr.Krek v taki zastrupljeni sredini? Cernu je govor, ki ni nič drugega kot parafraziranje zboraških spikerjev fašističnega radia DONAU, prinesla SLO" VENI JA? Grozno je čuti odmev Goebelščine v 1.1958 in to iz Niagara Falls,a ;■ > bolj žalostno nekaj takega objaviti v glasilu krščanskih demokratov. Po Mr.Smythu so general Draža Mihailovič in njegovi pristaši . i Hvi. ker v pretekli vojni niso hoteli sodelovati z okupatorjem, ker se nv •o kot Nedič, Ljotič in Rupnik vključiti na plačilni seznam nacistične Nemčije in fašistične Italije in potem kot okupatorjeve sluge izvrševali ukaze. Hitlerja in Mussolinija. Resnica je, da niti general Draža Mihailovič niti zares njegovi oboroženi soborci niso bili nikoli tujčeve sluge in pls", čenči. Draža Mihailovič se ni vozil v limuzini po okupiranem Beogradu, Za,?" robu ali Ljubljani, niti ni krojit za časa vojne svoje uniforme po Goerin^ Mr.Smyth govori o Jugoslaviji, r. Hrvate, narod, ki je drugi pm velikosti v Jugoslaviji, soloh ne omenja. Smatram, da je to ne samo žalitev za hrvaški'narod, temveč tudi' neoprostljiva napaka. Mr.Smyth ni obto-/.it zver-človeka Paveliča in hrvaške ustaše za brezštevilne zločine. Da tu omenim sledeče’ pokolj Srbov, prodajo Dalmacije Italiji, ombgocitev formiranj a# združevanja in siljenja organizacije Josipa Broza na ozemlju. N -D.H; Mr.Smyth niti ne smatra, 'da' je vodstvo H,S,S. odgovorno in krivo, ker nt i. tanovilo niti en,edini odred za borbo proti okupatorju, še manj za borbo proti partizanom. Če je bilo vodstvo H.S.S. uverjeno, da je treba po vojni ustanoviti samostojno državo Hrvatsko, -je moglo - kot je odbilo - odbiti sodelovanje z generalom Dražom Mihailovičem^ a jo bilo dolžno., da se bori proti totalitarcem, če že samo ni prežeto z totalitarno ideologijo. Neretva jo tedaj bila v mejah in današnje vodstvo H,S.S> išče skoro iste mo- je. Kako potem, da nista kriva niti Paviel ič ,niti Maček, da'se je partizan— otvo razvilo, in obdrža.lo na ozemlju, za katero oba izjavljata, da sta kompetentna? Ko.bi.dala Hrvatska moža, čeprav vrednega le pol Draže Mihailoviča in separatistično usmerjenega, le da bi ta mož formiral svoje odrede in o-nemogočil.partizane v tedanjih mejah N.D.H,, kot je to storil Mihailovič v ožji Srbiji, ne bi niti Angleži mogli pomagati nekaj, kar ni obstojalo,niti bi ne mogla Rdeča Armada biti ;,povabljena:' v Srbijo in s tem v Jugoslavijo. Po logiki.tega.ameriškega trgovca je radi toga, ker Hrvati, ra~ ^on stavnih in častnih izjem, niso hoteli v borbo proti okupatorju in partizanom, . niti v sklopu jugosl.vojske.niti izven nje, kakor tudi zato ker J.V. v D. ni hotela kotaborlrati z Nemci, „ Anglija prenesla svojo podporo na Josipa Broza. Kaj o tem piše v SLOVENIJI", ''Mihailovič in četniki so največ krivi za to spremembo, ker niso zaustavili Tita na Neretvi v marcu 1943... ko so jih (partizane) Nemci vanjo nagnali, da bi jih tam likvidirali". V resnici so Stalinov politični diktat, ki je zahteval brezpogojno likvidacijo Ravnogorskega gibanj a,in potno podporo njegovemu agentu Brozu, ter slepa podvrženost Churchitl-a in Roosevelta temu moskovskemu diktatu, zadušili demokratske sile Jugoslavije in vsiliti diktaturo K.P,J. Zaradi ene borbe, pa niti zaradi eno bitke so ne prenaša politična, vojaška In moralna pomoč od zaveznika na krvnega sovražnika. Ne te da sta tudi An-Uja in S.S.S..R, izgubili vrsto borb in bitk temveč sta bili celo pred propadom, ni nikdar prišlo na pamet Ameriki, da bi prenesla pomoč na naci-■ tično Nemčijo^in fašistično Italijo» Broz & Co, javno priznavajo sedem begov pred sovražnikom, sedem oboroženih porazov» Partizani niso nikdar držali vojaško ali ekonomsko važno ozemlje» Vsi vemo, da so Hercegovina, Bosna kr^Crna Gora ekonomsko pasivni kraji, kakor tudi, da niti ena strateško važna komunikacija ne gre čez te kraje. Po drugi strani je Jugosl»vojska v Domovini tako pred in po borbi na Neretvi, neprestano kontrolirata vso strateške komunikacije ki s severa, juga, vzhoda in zahoda Evrope gredo čez ozemlje Jugoslavije. Vse se stikajo pri Beogradu in gredo po moravsko-var-durski dolini v smeri proti Solunu, Atenam in Garigradu. Strateške progo od Berlina do Beograda, od Pariza do Beograda, od Dunaja do Beograda so funkcionirale cel čas vojne» Toda to moramo vedeti, na ozemlju katero-je kontrolirala J.V.v D., od Beograda na jug do meje, je bil promet vojske in prevoz materijala venomer prekinjen, pretrgan in onemogočen. Na ta uačin ne samo da so bile vso zveze prekinjene, temveč je bilo zavidljivo število sovražnih divizij prikovano, na to ozemlje». Naloga gverile je tudi v tem: a) privezati in vznemirjati čim večje število sovražnih sil, b) pripravljanje splošne vstaje.in^prehod gverilskih.edinic v redno vojsko ko bo a. tuaci j a na. svetovnih bojiščih to zahtevala in c) onemogočanje ekonomskega izkoriščanja okupiranega ozemlja in trganje sovražnih komunikacij.J.V,v D» je vse te naloge, vkljub mikroskopsko majhni zavezniški pomoči v orožju, vkljub abstinenci Hrvatov, vkljub zverskim represalijam okupatorjev,vkljub izdajalskim formacijam domačih slug Kremlja, Berlina in Rima, - z zavidljivim uspehom izpolnila. Partizani ne samo da tega nikoli niso naredili, ker riso nikdar bili razporejeni na strateško - važnih smereh in ekonomsko bogatih-ožemi j ih, temveč so doživeli še to sramoto, da so jih popolnoma demor"-izirane nemške edinice držale v šahu šest mesecev na sremski fronti 1944-•-45, kakor tudi, da so "osvobodili Zagreb" dva dni po koncu Druge svetovno Vojne. To je obenem tudi odgovor Mr.Smythu čemu ni večina J,V,v D. zapustila strateško najvažnejšega ozemlja Jugoslavije - Srbijo - in odšla v nič važne globeli Neretve. "Encyclopedia Brttanntca" piše, da so Angleži do septembra 1942 izgubili samo v Sev.Afriki 80.000 vojakov, a da je v tem kritičnem obdobju 'J.V»v D. v oni sami tridnevni borbi v Moravsko-vardarski dolini uničila 1.200 sovražnih vojakov a izgubila 900 borcev. Piše tudi tc ; "250.000 jugoslovanskih gverilcev pričakuje vest o izkrcanju Zaveznikov, javlja general Mihailovič iz svojega tajnega štaba po radio"» Ane piše,da so istočasno peli partizani: "Ce pridejo debeli Angleži».»j ih bodo kosili naši mitraljezi!" Ta Stalinov politični diktat so komunisti, skriti na najvažnejših mestih v Ameriki in Britaniji podprti do makstma. Mr.Smyth se naj spomni šefa sovjetske obveščevalne službe, onega strašnega H.Dexter IVhite-a, Rt je ves čas vojne sedel v Bell Hiši» On je zadušil na diplomatskem polju Arnu j o Krajovo na Poljskem, J.V,v D. In zavrl gibanji generala De Gaulle--In čang-kaj-čeka. Na njihovo mesto jo Stalin z blagoslovom Roosevelta In Churchilla postavil svojo agente. Odtod latžno obtožbe, kot n.pr.: general Mihailovič je ''kriv1', kor ni dvignil vstajo tudi v Zagrebu, a general Bor-T'omorowskl je ;,krlv:' ker je dvignil vstajo v Varšavi. ''Veliki trije" so se zločinsko vmešali v notranje probleme Jur0' riavlje, medtem ko je Churchill osebno ukazal generalu Badogltu (koncem avgusta 1943), da morajo Italijanske divizije v Jugoslaviji predati orožje partizanom. Do tedaj so Zavezniki pomagati z orožjem J A/,v D. na ta način eh $o poslali orožje in rabljeno opremo za vsega en bataljon -(podatki so vzet-1-..vz Churchillove knjige "Closing the Ring") medtem ko je J.V,v D. rešila dosti večje število anglo-ameriških vojakov, kot je dobila pušk. J.V.v D. j° potem tudi na Drini, spomladi 1944 in na Ibru L.1944, do tal potolkla najboljše partizanske divizije, a se Angleži niso spomnili, da bi prenesli po-mo.č na generala Mihailoviča. Mr.Smyth pozablja tudi dejstvo, da edinice, kl 30 sodelovale v borbi na Neretvi, večinoma niso bile dejansko edinice J.V-V D., temveč lokalne sile. Njihovi komandanti so šemo nominalno in občasno priznavali generala Mihailoviča. V politično-ideološki smeri oni niso biU pripadniki Ravnogorskega gibanja. To dokazuje tudi emigracija, ker so oni proti Jugoslaviji, medtem ko so pravi ravnogorci za Jugoslavijo. G.dr.Kreka in Mr»Smyth-a želim prepričati, da se samo z bolj-c ideologijo more tolči komunistična ideologija. Ta boljša ideologija je čist' demokracija. .. .oooOOooo... PRED DESETIM! LETI "Nihče ne more zonik^ti dejstva, da smo prišli in ostali v emigraciji _redvse.m zaradi našega načelnega protikomunističnega stališča...Toda ob -j aktivni opazovalec bo moral vedno bolj ugotoviti,da postaja ta naš proti komunizem samo še postranski del našega političnega begunatva, ali' pa cel'1 ostaja samo še senca tistega,kar nam je nekoč pomenilo "biti ali ne biti• "Je tudi do neke mere razumijivo,da je tako.Nekakšna utrujenost tri= letnega kampovskego životarjenja in "čakanja,kdaj se bo komunizem zrušil"“ triletno nenormalno življenje... Danes predvsem še gledamo,kako bi izgini l.i iz tega evropskega kontinenta in prišli "nekam na varno",kjer bi mogli začeti z novim živijenjem.Siti smo vsega!... Druga stran podobo pa je še tragičnejša.Prišli smo v svet tedaj,ko še zdaleka nismo imeli tolikšne mo ralne podpore ljudi doma in v tujini kot jo ima^o danes.Ne toliko s svojo dejavnostjo kot predvsem s svojim obstankom v tujini smo dokazali svetov= ni javnosti,da nekaj za železno zaveso ni v redu... "Ne gre tu za naivno pričakovanje nečesa,ne gre tu za čakanje vojne, ki se je vsak boji,ne za ustvarjanje oborožene protirevolucije doma.Gre z/ določitev značaja našega emigrantstva včeraj in danes, danes in jutri ter za izvajanje zaključkov,ki iz prvega izhajajo. "...ali je kakšna- razlika med dejavnostjo naroda doma in dejavnostjo emigracije v svetu? Žalostna ugotovitev je,da je skoraj ni.Nasprotnorna'= rod doma vsaj s pasivnim odporom sabotaže in bojkota vladnih uredb izraža svojo protikomunističnost,dočim je emigracija niti v tolikšni meri ne.Emj j emigracija do danes storila,da bi svetovna javnost ne samo spoznala. ^ nekje na tem božjem svetu živi slovenski narod,ki ga že stoletja tlačijo vsi mogoči imperializmiampak da bi tudi s svojo organizirano akcijo h irinesia čim več,da bo naš slovenski problem pred svetovno javnostjo pra-^vilno zastopan,trpijenje našega naroda dovolj močno dokazano,mi pa vklju čeni kot aktivni del v svetovno demokracijo? %Toda ni dovolj le destruktivni del programa,s katerim rušimo komuni stični barbarizem v Jugoslaviji...Treba je, da svetu jasno in iskreno dokažemo,da imamo nekaj več vrednega,kot je titovski komunistični red,trebe j , d-a dokažemo, da za "japonsko Kitajsko ne bo prišla šc hujša reakcionar-na nacionalistična Kitajska!" Treba se je odločiti zn takšne politične in gospodnrsko-aocialne reforme,ki bodo dokazale neupravičenost napadov,češ ĆD smo politična in socialna reakcija... Treba se je združiti na takšno jasno in napredno politično in socialno osnovo,ki bo jamčila resnično svo bo-^o in enakopravno skupnost Jugoslovanov, obenem pa stremela, da odpravi vsakršno socialno bedo in zatiranje šibkih slojev...",^.,. m > 0 (Klic Triglava'št.13) B. SIMONIČ: ["(A /XjL ^IjEZBRIŽNI SLOVENCI: Z zadovoljstvom obveščam čttatelje, da je začel po- novno Izhajati časopis NAŠA REČ5 glasilo Zvezo "'Oslobodjenje!,o Prej^je ta 'asopls tiskal deset let v Parlzus preteklo leto je prenehal redno Izhaja-a^nodavno, pred tremi mesecis sta bili njegova redakcija In tiskanje jo London. Kažeda po materialna sredstva zagotovljena In upati 's dn bodo CLtatelj l NASE RECI v bodoče prejemali ta odličen časopis z zadovoljstvom še mnoga leta. V januarski številki prinaša tudi NAŠA REČ, kot je to običajna praksa na celem svetu, uvodnik, v katerem: se ozira na preteklo 1.1958 In Iz naša upe, da bo.Novo loto res novo Itd,Itd. Na koncu uvodnika ugotavlja u-rednlk, da je minulo celo 1.1958 ''...v nikdar ostvarljlvem srbskem zedinjenju, .v hrvaškem, samoodvaj anju In samoograjevanju, v brezbrižni slovenski o~ samljehostl. Ali ne zvone zvonovi na začetku 1.1958 pred vestjo naše emlgrar , Dosedaj ni niti NAŠA REČ, niti kak drug srbski demokratski časo- pls (ne v preteklem, ne v prejšnjih letih) pokazal na pot In način, ki bi -ul ros stvaren, po katerem bi prišli do skupnega nastopa demokratskih Sr~ epov, Hrvatov In Slovencev. Priznati je.treba, da je bilo brezštevlla na-1 n tov In predlogov, a niti eden od njih ni bil realen, temveč vedno enostav-- ponavljanje, z manjšimi ali večjimi varljacljaml, že zastarele a vedno nsstvame teme o ostvarltvi. ''federativne emigracije1'. To je ona pesom: najprej naj se( Srbi posebej, Hrvati posebej In Slovenci posebej "zedlnejo5*, potem se bo pa.našlo skupno predstavništvo... Itd. Odkar smo v emigraciji, -e dobiin petnaj st let, so bile celo gore papirja porabljeno, morje črnila prell.to,. besed. Izgovorjenih brez števila, da bi se ostvarll Ideal: "federativna emigracija'. Upati je, da bo v tem letu vse večje število ljudi Uvidelo, da je poskus ostvarltve "federativne emigracije" propadel,'da ni bil nikoli., realen l.n da je potrebno začeti reševati cel problem akcije demo-bratske jugoslovansko emigracij c na popolnoma drugačnih temeljih. Da bi no bilo nesporazuma je potrebno naglasiti, da sem tudi jaz, kakor mnogi drugi demokrati navdušen pristaš federativne ureditve večnarodne države,pa naj bt.blta ona ^Jugoslavija, balkanska ali evropska federacija. Toda, vsaj ^a.dar je v. vprašanju Jugoslavija, bodoča demokratska federativna Jugo sl avl-ja In akcija demokratske jugoslovanske emigracije danes, tedaj som odločno proti 'federativni ureditvi" demokratske jugoslovanske emigracije! V kulturno- socialnem pogledu morejo delovati demokratski Srbi, Hrvati In Slovencu vsak zase In se lahko mnogokrat dopoljnjujejo. V političnem pogledu pa .e danes, ko mora biti edini cilj demokratskim jugoslovanskim emigrantom: Azpostavltev' politične demokractie v Jugoslaviji (a to je bistvo ''borbo ] roti Titu), vsaka radvojenost brez smisla. Prt demokratskih Srbih (a to so v resnici Srbi pri časopisu NA-Av REČ) je najzalost še vedno globoko zakoreninjen mit o nekakšnem problemu, katerega se mora danes v emigraciji rešiti In po-Um b° vse prekrasno. A ko ‘akc smatrajo, da je ta mitološki problem real-uost, trosij o demokratski Srbi vse svoje sile, duhovne In materialne, da ta problem 'rešijo'. Prt reševanju tega problema ne morejo sodelovati demo-rat skl Slovenci - razen da sq brezpogojno postavijo na eno ali dru osamljenost. Po nekih Srbih bi morali biti olovenci neke.vrste posredniki med Srbi In Hrvati, po drugih bi pa morali _ati rezpo^ojno na srbski, strani (ker Slovenci, baje, nefnorejo živeti brez ugostavije.) , a po tretjih naj se Slovenci brigajo za svoje stvari tn se ne vmešavajo v reševanje srbsko-hrvaškega problema". Vse to je, vsaj po ^ oj ein nu.sLjGnjU5 nosrnt s elnost in nedernokrat ski način rGŠGV,njnja edino va.ž— neera« nai važno i čoan nrnhl omp nrori hh ; rv,; ott_______/• -rbsko-hrvaskt problem. Vspostevttev POLITIČNE DEMOKRACIJE v Jugoslavtlt OO predstav1jalo tudi rešltev"srbsko-hrvaškoga problema". Ta "problem^ io hastal ravno zato, ker niso poznali niti ,* ^ A p:; e J' f Au'na Bearla, Samozaložba,Trst 1958. 1 SRBSKI RASISTI: Časopis GLAS KAK/DSKIH SRBA, glasilo demokratskih Srbov Iv solj eneev tn emigrantov v Kanadi, prinaša v svoji novomberskl številki obširno poročilo o razcepu v vrstah fašlstlčke organizacije, ki jo je po voj' ni osnoval profesor dr=Slobodan Draškovlč. Ta je bil za časa vojne v ujetništvu, po vojni pa je osnoval gibanje 'Dušan Silni" In začel , zago.varj ati ustanovitev srbske države, sebe- pa proglasil za srbskega "flihrer j a". Naletel j e. na znaten odziv tako pri srbskih Izseljencih v Ameriki, kot pri Srbih emigrantih, posebno onih, ki šo prebili vojno v ujetništvu. Kasneje jc bilo Ime gibanja spremenjeno v "Srbski kulturni klub * Sveti. Sava'’Dr.Draško vida sm že preje^na kratko v tej rubriki omenil. V prvih letih obstoja dr< Draškovlčevega fašističnega gibanja je bila cela organizacija postavljena na fašistične osnove In v njej je vol fašistični duh, ki je dobival potreb1 no hrano v brezumnem, norem, srbskem nacionalizmu. Tako jo dr.Draškovlč pl' aat v eni svojih.prvih tajnih okrožnic članom: "Množice In mase niso nikdar In ne bodo nikoli odločevali o človeški družbi. To je posel organi zlite' nIh manj sin...Sploh ne more biti govora, da se Izvršitev naše naloge, od katere^zavist usoda In obstanek srbskega naroda, stavi na kocko neresnemu političnemu modrovanju in naivnosti usvajanja demokratskih principov, o sposobnosti množice da upravlja sebe... Po nekolikih letih ujetništva id DP življenja je prihod v Ameriko na mnoge vplival nepovoljno im mnogi sma", trajo: če se lahko kritizira Trumana, zakaj se ne bi moglo kritizirati tud1 vodstvo "Dušana Sitnega"! To je zelo nevarno modrovanje».. ".V glavnem je 'r poslednjih desetih letih to dr.Draekovičevo gibanje brez prestanka trosil strup med srbsko emigracijo in vedno koristno služilo hrvaškim fašistom in celo znatnemu številu Hrvatov iz HSS, ki so izjave in mišljenja dr.Draškc-viča in njegovih doglavnlkov predstavljali kot izjave in mišljenja vseh Srbov. Pred kratkim pa je prišlo do razdora v tem fašističnem "kulturnem klubu", tn skupina članov iz Kanade je začela odktivati tajnosti to f -šistične organizacije. Do razdora je naravno prišlo radi denarja» To jo 'glavni razlog, a vse Ostalo je samo dodatek. Po tem se vidi, da je od u-stanovitve gibanja, šlo skozi roko dr.Draškovtča okoli pol milijona dolarjev, s katerim je dr.Draškovlč razpolagal kakor je on hotel. Gibanje ni t-melo nadzornega odbora in v denarno knjigo ni smel nihče pogledati. Dolžnost članov je bila samo, kakor trdijo "uporniki", da plačajo čl an arino, kupujejo razna izdanja gibanja in dajejo obilne prispevke. In vse to v demo-rat skl Ameriki! Ob priliki razdora se j e tudi odkrilo, da je v samem gibanju vladal teror, da so bili člani zastraševali in sploh če bi bila možnos^ el prišlo do prt totalttarcth običajnih likvidacij. Naravno se "uporniki", ki so se odcepili od dr.Draškovtča, niso, spremenili v demokrate. V pismih Uredniku GLASA KANADSKIH SRBA; najprej' opominjajo ta časopis, da je svoječasno podpiral dr.Draškovtča (nekdaj v začetku, ko se je še verjelo, da dr.Draškovlč mogoče ni fašist, moja„op.) tn da njihova organizacija v Kanadi obdrži isto ime in isti cilj: "Mi, čeprav no prekinili zveze z dr.Draškovtčem, nismo izdali niti idejo, niti organi' nacijo» Mi nadaljujemo borbo^še naprej, ker smo rekli, da se lahko bori za ■ srbski narod tudi brez Slobodana Draškovtča". Drugi neki "upornik" pravi v pismu uredniku tudi to: "...Vohun je oni, ki ti je dal naš 'razdor", a katerega si ti plačal» Nikdar ne boš razumel tega: da jo to naša notranja stvar. A ko ti bo treba prerezati grlo mi bomo složni, da ti ga prerežemo-0 moj urednik, dr.Draškoviču sem rekel, da mu ne bi zabodel nož v hrbet, temveč v prša in to kot možu! A tob. bi dal samo tri sekunde, da. visiš na vrvi okoli vratu, 'kor si srbskemu narodu mnogo dobrega storil." NOVA REVIJA , (Od dopisnika v Kanadi) Sandy MacDonald je poročal v The Brandon Daily Sun,da je v Kanadi is šel novi rsese-čnik v slovenščini z naslovom "Povest". Urednik je enaintridesetletni Ivan Dolenc, ki je pribežal iz Jugoslavije pred poldrugim le == tom-. List je nepolitičen, "neodvisen od vseh preminulih,sedanjih in bodo = čih‘slovenskih političnih strank in taborov",ki ne bo objavljal "komuni = stično ali fašistično usmerjene literature" in bo objavljena dela honori= ral.Oblika s: tiskom je okusna, vsebina pa primerna za širše ljudske plasti* Celoletna naročnina znaša direktno ^ 5 za Sev.Ameriko,pri "SAVA Service Agency, 198 Balsam Ave.S.»Hamilton,Ont,, pa samo ^ 4.50 », z dodatkom pri o = beh zn poštnino v Anglijo. Na 24 velikih straneh, z več Ilustracijami,najdemo Puškina,Chmrlotte Bronte,Trdino,Cankar ja, Jurčiča, Turgenj eva,T.Zagor- ; ca in druge. Savn Service pošlje prvo številko brezplačno na ogled. ^ , PISMA UREDNIKU "JUSOSLOVEWI N.A Oikoko si g.limonic zamišlja,dn bi se moglo to zbiranje izv - Knr PR zadeva omembe Jugoslovanskega narodnega odbora, moram, d n 'J1 težkega srca, priznati, dn je imel g.Simonič prav. H.Gjurkovečki , BRuZ NAo": G,urednik! .Gosp.KPS ima popolnoma prav (KT 236) S0 + trSrdn varljivo presojati stvari v domovini iz euigr ^cije.Prav -ato bi moral biti bolj previden,ko pojasnjuje razpoloženje tam.Mislim, poznam položaj bolje kot on,ker sem prišel v tujino pred tremi leti on pa je najbrž.v emigraciji že kakih 13 let. - Slaba stran starihemi-grantov je,da niso doživeli razvoja mišljenja v domovini,ampak: so se us taviirnekje med 1939 in 1945.Medtem so ljudje,ki so jim leta sedeli na rn'? komunisti, spoznali, da ni patriotizem samo v tem, da skušaš rešiti rojake v tujih državah ampak tudi,da skušaš' vrniti svobodo 1 judom v last ni državi. Poleg tega, da smeš govoriti v lastnem jezikajo še mnogo dru dn 'v:l■c,^1 30 za življenje prav tako važne.Nekateri neši ljudje gre= 00 zn mop okus nekoliko predaleč .Naletel sem.na našteto Prin.orcev in lin jeroevjki so resno razmišljali,kej bi se dalo napraviti, da bi prišla Pri *??? itn1^0 ^iSJ^erska Pod Avstrijo in bi se na ta na = -in lahko rešili komunizma. Primorcem res ni mogoče oči trti,da ne bi bi U vedno dobri narodnjaki. Kljub temu so jih komunisti prignali10 tega, "knn?nH tŽSS"lh be^n3::L v Italijo... Duhovnik,ki je Bevku služil za model PCa V? 0PMnl r Itnli3° 3 pojasnilom, da jo »še vedno vi v Italiji svoboden kot v Jugoslaviji zaprt" ! K0munsiti sami so kri Zai°Stne^ dejstva.Na Hrvatskem ekstremizem cvete tudi zato,ker *nogi Hrvatje upajo,do se bodo z Jugoslavijo znebili tudi komunistov. Kar zadeva ljudsko podporo Tita v tržaški krizi, vom, đ-^ niso bili red= 1 taki,ki so upali,d-0 bo prišlo do vojne,ko bo Tita odnesla.Izven Slove-ni j e se za Trst komaj kdo zmeni.Po drugi strani je še ros,da so tisti Poapir^o Tit» znr.di Trata,podobni Non-oon,l:i so podMrJli -itierja zaradi Gdanska - in storili nemškemu narodu to uslugo Ao sn no log Gdanska izgubili vse do Odre in Niše. Ali bi bili trž-ški o1 ovenci hvaležni Titu,če bi se Titu končno res posrcčilo"da bi iih spri pod svojo oblast, - da o ostalem prebivalstvu sploh no govoriti'? Seveda /ljudje podpirajo Tita proti Sovjetom,toda lc,Ver ja manjše zlo z »i našli koga.ii pod’ pirati proti Tl tu.Sicer ima pa borba titovcev proti Moskvi nekaj fnešnoSn ta Pokvarjenega na sebi. 8«*o ta kožo se jin je älo.pa so Vili pro?/ ^ Fislitn, da rojaki ve^o ali vsaj slutijo, da imajo tkzv. ;'socialni ukre= pi" režima tudi drugo plat medalje.Predvsem nikdar ne delujejo tako,kot komunisti obl j ubija jo, drugi?? pa so prav ti ukrepi pogosto krivi, da je življensjka raven v Jugoslaviji tako nizka. Stavek,da so na zapadu "mnogi prav zato komunisti,ker komunizma še o kusili niso",bi tudi lahko obrnilirna vzhodu si mnogi Zapad predstavljajo vse preveč idealno,ker ga še niso videli. To je vzrok razočaranja,ki Zahod doživi jo,zlasti še če v težkih pogojih, begunstva.A vendar je Zapsd stokrat boljši kot katera koli komunistična dežela. Toda nasprotnik komunizma postaneš tudi,če o Zapada nič ne veš. Človek z normalnimi občut ki se ne more počutiti dobro sredi laži,nadutosti,puhloglavotsi.Kolikor vem,se tega kmalu začno zavedati tudi tisti povojni letniki,ki hodijo še v ljudsko šolo .Vsekakor je.nekje vzrok, da ravno mladina v tisočih beži iz Jugoslavije.Morda g.KPS ne bo razumel,toda vsakdo,ki pride od doma,b° razumel,kaj to pomeni: "ni perspektive". Ne verjamem, da bi g.KPS mislil pod "komunizmom" tisti komunizem, kako*1 je definiran v utopični definiciji "znanstvenega marksizma" t.j."stanjej ko se bodo dobrine zlivale v potokih in bo vsakdo prejemal po svojih po trebah". Kaj njemu komunizem pomeni? Ali ni to komunistični režim? Lvo11 mim,da pri tem ljudje mislijo doma kaj drugega kot Tita in njegovo vlado ali Hruščeva z njegovo. Če pa si predstavljamo pod komunizmom neki idealizem, čeprav morda zgrešen,ki bi rad napravil dobro vsem ljudem,potem lahko trdimo,da so nekateri ljudje proti režimu in za tak idealizem,ide alni komunizem.To trdi glede Madžarov tudi g.KPS. Toda kaže,da je takib ljudi v Jugoslaviji že tako malo,da Tito rajši lovi kaline na Trst in ioroško kot pa na "socializacijo in planifikacijo". Da Madžari niso hoteli nazaj "bankirjev,grofov in baronov",je tipične komunistična agitprop fraza.To frazo je verjetno Kovacz namenil'Hrušče-vu,saj so si Madžari prizadevali prepričati Sovjete, da se jih nimajo kaj bati,ker so za socializem,pa čeprav proti Rakosiju.Tudi sovjetski tanki niso bili daleč. Zahod pa se ni zganil. Odpadli komunisti so pa zato vo dili,ker se je bilo mogoče organizirati le komunistom,drugi se pa niso mogli niti kako izražati ali uveljaviti. In tu se prične perverznost emigrantov. Namesto, da. bi bili kristali' zecijska točka,okoli katere bi se lahko vsaj od daleč zbrala opozicija proti režimu in proti komunizmu,s e ukvarjajo s tem,da razlagajo ljudem» ki prihajajo od doma,da so pravzaprav za režim ali komunizem in da so e* dini,ki imajo kako bodočnost,odpadli komunisti. Ne zanikan možne velike vloge odpalih komunistov - navadno so itak bolj proti komunizmu kot pa mnogi emigranti,- toda tako stališče je kljub temu posledica-negotovosti ki se pri emigrantih pojavlja na dnu srca. Skušenj s komunizmom nimajo, pa se sprašujejo,da morda le niso pogrešili in je na stvari nekaj dobrot Ne gre za prepir med mano in g.KPS,če je 95$ ali 80$ Jugoslovanov v?c ti režimu ali proti komunizmu.Po izkušnjah lahko rečem,da bi bila. velil$ večina, vključno mladina, srečna, če bi jutri Tito izginil.To si želijo mrJf iz kokih teoretičnih razlogov,ker tepretično povezave komaj lahko kdo pregleda,kot zato,ker je na komunističnih režimih nekaj gnilega,nenaraV noga,kar ljudje dobro čutijo. ° ■ ^ ^ MA ČEPONU A: G.urednik! Kaj vendar je padlo v gl->vo sicer dok-j ši-rokosrčnemu g.Simoniču,da izjavlja:"Jasno je, da (komunisti) teže za tem, da popolnoma odcepijo (Macedonijo) od srbskih vplivov, da ’pocepaš ju Srbe’, .kot se temu pr^vi." Mislil sem, da le zabitim,-in omejenim Sr bom ni jasno, da so komunistični koraki uperjeni proti Bolgarom in ne proti Srbom. Z občudovanja vrednim realizmom so komunisti pač spoznali» da Macedonijo iz sovražnika lahko spremene v zaveznika Jugoslavije.Tog" bi morali biti veseli tudi Srbi, če le vidijo preko šovinističnega plota. In kako da g.Simonič tega ne vidi? Ali je prezrl recimo čl-uiek v londonskem Timesu iz pozne jeseni? Ali pa sem mordm jaz prezrl ironijo v njegovem članku? M.I - "NAMESTO OBLETNICE": G.urednik! Česa vendar je bilo deset let ob izteku 1958.leta (v članku g.Luva, KT 236)? In s čem je mogoče nadomesti ti obletnico česarkoli? ‘ ^ B .K OD MESECA DO MESECA Hruščev in drugi so ostro napadli jugoslovanske komuniste na XXI. kongre su v 'Oskvi. ?RA’ DA je patetično vzklile nila: ''Herojski narodi Jugoslavije, ki so prelili toliko krvi za svobodo in pravico, da bi si ustvarili svoje živ= 1jenje na socialistični osnovi, pač za^ služijo boljšo usodo:" Po besedah, ki smo jih slišali na kongresu, vlada v Jugoslaviji nezaposlenost, gospodarska anarhija in revščina - a kulaki se ja= čajo iz dneva v dan, da o vedno večjem vplivu mednarodnih, posebno ameriških monopolov s loh ne govorimo.- Uradni titovski krogi so na te napade odgovo= rili z obtožbo, da se Sovjeti in ostali vmeaujejo v notranje jugoslovanske zade ve in da poskušajo ločiti "narod od svo jih voditeljev" - kar jim pa "ne bo u= spelo'. V Beogradu trdijo, da bodo oko= liščine v "socialističnem taboru" prejo ali sleje prisililo tudi sovjetske in druge komuniste, da bodo prišli na se= danjo jugoslovansko linijo v notranje in zunanjo političnem pogledu. Pred krat.'.im se je vršila v Kairu Afro-azijska mladinski, konferenca, na kate= ro so Jugoslovani nameravali poslati svojo delegacijo. Pripravljalni odbor, konference je to odobril, tod., plenum je povabilo odklonil na pritisk sovjet= skih, kitajskih in drugih delegatov.Tc.= ko sc je znašla jugoslovanska dclegaci= ja, ki je medtem žc prispela v Kairo, na hladnem. dvard Kardelj jo poslal posebno posla= nieo kongresu italijanske socialistično stranke, ki je zase daj, v Neaplju. V njej j c poudaril "načela1' nevezanja za razne bloke (Vzhod, Zahod), mirno sožitje mod narodi in borbo delavcev za organiziram nje'družbe na osnovi družbene samoupra= ve. Kongres se je Kardelju - ki jo tre= nutno vršilec dolžnosti prozidenta re= publiko - zahvalil in mu zagotovil, da Republikanski kongresi Zvezo Komuni= se italijanski socialisti borijo za i= stov se bodo vršili od marca do junija, ste cilje. Kot je poznano se je Nennijo Kongres slovenskih komunistov se bo ver va stranka nonovno izrekla -"roti sedelo jotno vršil 2. junija, v Ljubljani^, vanju z italijanskimi komunisti, kar jo Zveza slovenskih komunistov jv. štel;, povzročilo razcep v socialno-demokrat= 1. januarja letos 53 • ('50 članov. To jo ski stranki kot tudi levem krilu krščm z c. 3)300 planov več kot pl« dec. 1957. sko-domokr atske stranke in zrušilo F an= Pravijo, d... s e- bo število povečalo na fanijevo vlado. 55-000 do letošnjega junija. pet in trideset) jugoslovanskih stro= kovnjakov, ki pomagajo pri razvoju a= besinskega cesarstva. Ti strokovnjaki so pripravili petletni načrt, ki sc sedaj izvaja in s katerim je cesar ba je močno zadovoljen. Zveza Jugoslovanskih Študentov jo ime la svoj 4.kongres v Sarajevu. Priso = stvovalo mu je 300 delegatov in števil ni predstavniki tujih študentovskih organizacij iz zahodne Evropo in sever no Afrike. Tito je poslal kongresu ph= smo, v katerem je izrazil upanje, da so mladi ljudje '‘pripravljeni sprejo« ti družbene obveznosti in delati za velike plemenite cilje socialistično preobrazbe naše dežele"«- Kongres je potrdil potrebo zaostritve študija na šolah, toda j^. obenem tudi poudaril potrebo za izboljšanjem splošnih pogo jev,- Zveza študentov šteje okroglo 65-OGO članov. Na jugoslovanskih uni= verzah j^. lani študiralo 112,000 štu= dentov, sedemkrat več kot pred vojno. Okrog ona tretjina študentov ima šti= pendije. Po osmih letih pravnega prerekanja ali naj ZDA izroči bivšega Paveličevega notranjega ministra Artukovičn Jugoslaviji, je končno federalno sodišče v Los Angelesu odločilo, da ni zado= stnih dokazov, da je Artukovič kriv C. zločine, Za katero ga Jugoslavija ob= tožuje. Ti zločini vključujejo poboj okrog 300-000 pravoslavnih Srbov in Zidov. Medtem ko so so katoliški kro= gi v ZDA močno zavzeli za Artukoviča, so židovski krogi v Nev; Torku zahteve, li njegovo izročitev. Ostaja sedaj sa mo še pritožba na Vrhovno Sodišče, a če tudi ta izročitev odbije, potem je stvar zaključena in Artukovič lahko celo zaprosi za ameriško državljanstvo. Tito se jo po končanem obisku v Aziji napotil v Afriko, kjer je bil na obi= sku v Abesiniji in Sudanu. Te dni je v Združeni Arabski Republiki. Ob priliki svojega obiska v abesinski prestolnici je sprejel v avdijenco 135 (beri: sto Zbirka člankov o revoluciji v Jugoslaviji in razvoju jugoslovanske KP bo iz šla letos v čast 40-iotnico ustanovi= tve KPJ in SKOJ-a. Zbirka bo izšla v večih zvezkih, a članka bodo prispeva« li Tito, Kardelj, Rankovič in drugi. GOSPODARSTVO: Z ozirom na prosto zame= njavo angleške funte in razveljavije= njem dosedanje vrednosti nekaterih ev= ronskih valut so v Beogradu izjavili, da "ni govora, da bi prišlo do kake iz premeaibe v pogledu veljave dinarja’1. Do lar je še vedno uradno 300 din, a angl. funta 8k0 din. Kdor pošlje denar svoj= ceni v Jugoslavijo preko banke, jugosl. banka izplača dvojno vsoto (1 dolar -600 din in 1 funta - l6u0 din). Isto velja za one, ki potujejo iz Jugoslavi je v inozemstvo in kupijo dolarje odn. funte pri jugosl.banki.. Plačati morajo dvojno ceno. Po uradnih podatkih se je proizvodnja v 1959*letu znatno dvignila v primeru s 1957‘letom: za kk/o v tobačni industri ji, 24,^ v električni, 23,o v kemični, 18,c v električni struji, in od 10 do 14,j v prehrambeni, kovinski, petrolejski in gradbeni industriji. Zgrajenih je bilo 29.000 stanovanj, a 33-000 jih je še v nezgrajenem stanju. V ljubljanskem sre zu mislijo letos zgraditi 2.000 stano= vanj. kar predstavlja 270.000 ton voc celot na jugoslovanska proizvodnja pred voj no. Premogovnik Kreka, ki jo največji izmed 25 rudnikov v tej republiki, j.e izkopal 3i040.000 ton. V Bosni bodo l^tos posejali 17.300 hektarjev zemlje, ki so jo z velikim trudom očistili lansko leto. Ta proces se bo nadaljeval sedaj še na kal:ih 50 tisoč hektarjev nove zemlje. TRGOVIhA: Vrednost izvoza iz Sloveni= je.1958.leta znaša nekaj več kot 19 milijard dinarjev. Petino to vsote so zaslužili z izvozom losa in lesenih izdelkov. Twm so sledili kovinski iz= de-lki, a izvoz poljedeljskih izdelkov je bil na zadnjem mostu (deveti del). Nov trgovinski sporazum z Združeno A= rabsko republiko predvideva, da bo Ju goslavija poslala Egiptu industrijsko opremo v vrednosti 31/£ milijona dolar= jev - na kredit. Rok odplačila jo pot let s triodstotnimi obrestmi.- Jugosla vij a uvaža iz Egipta bombaž in - auto= mobilske gumo: Jeseniška jeklarna slavi svojo 90-lotni Jugoslovansko-spanski trgovinski spo= co. Svojo predvojno proizvodnjo je po= dvojila in bo letos proizvedla 310.000 ton raznih železnih in jeklenih predme= tov, ki jih uporabljajo v težki in lah= ki industriji, kakor tudi jekleno plo= šče za ladjedelnice. 1959 plan kranjskega okraja predvideva povečanje industrijske proizvodnjo za 7)o in nacionalnega dohodka za 54. Inve sticijo za celo Gorcnjlsko se bodo pove Čale za 29,^ v primeru z 1957- Znašajo okrog 8 milijard dinar j ev. Mariborski prispevek nacionalnemu dohod nu Slovenije predstavlja eno petino co= letne vsote, odn. 200.000 din po osebi. Akribor ima sedaj okrog 100,000 ljudi. Štiri glavne tovarne, - tovarna automo= bilov TAM, tekstilna tovarna, Elektro-Kovind, in Metalna -, zaposlujejo skup» no 11.000 delavcev. Vsa mariborska po= djetja skupaj zaposlujejo 59)234 oseb, od katerih je 40.000 delavcev. To števi lo se bo načrtno povečalo na 72,330 do 1961.lota, odn. 4% letno.- Največji pro blemi Maribora so: kanalizacija, vodo= vod in stanovanjska stiska. Cona dvosob nemu stanovanju s kuhinjo in pritiklina i znaša 1,850.000 din (povprečna plača je 30.000 din na mesec.), kar je celo precej manj kot v drugih krajih. razum predvideva izmenjavo blaga v vi šini 5 milijonov dolar jev na obeh str a noh. Fašisti so fašisti - toda businoss je businoss. Jugoslavija ima okrog 80 kilometrov pristaniških obal z okroglo 200.000 kvadratnih metrov pokritega skladišč= nega prostora. Lansko loto je šlo sko zi jugosl.pristanišča nekaj več kot osem in pol milijona ton blaga. Jugo= slavijo, ima tudi45 ročnih pristanišč, toda samo 29 izmed njih ima zidano oba lo.- Okrog 221.770 potnikov in 55.530 ton blago, je lani šlo skozi slovenska pristanišča v Kopru, Piranu in Izoli. Kopersko pristanišče lahko sedaj upo= rahljajo tudi ladje do 12.000 ton no= silnosti, kar precej razbremenjuje pri stanišče na Reki. Ladjedelnica NUljanik" v Puli je do vršila doslej največjo ladje zgrajeno v Jugoslaviji - 20.000 ton tanker "1= stina". Na Japonsko je odšla delegacija, ki bc razgovarjala o nabavi japonskih fosfa tov in strojev za tekstilno in pc.pir = no industrijo. RAZNO: PREŠERNOVE NAGRADE za 1959 so dobili: pisatelja Miško Kranjec in Da nilo Lokar; slikar Slavko Pengov, ki= V Bosni in Hercegovini so lani izkopali 7,300.000/premoga (povečini rjavega), par ja Zdenko Kalin in G.-rev Putrih, 0= porni pevec Ladko Korošec, igralca Sta ne Sever in Marija Zakrajšek.- I.STANE