
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
2
Oglasi
TD NAŠ KRAJ 
 FLOSARSKI BAL 
20. 7. 2019 – 4. 8. 2019
LJUBNO OB SAVINJI
Sobota, 20. julij 2019
13. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil 
ZGORNJA SAVINJSKA 2019
Organizator Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične 
dediščine Zgornjesavinjski starodobniki
8.30 – 10.00 Zbiranje starodobnih vozil - Prireditveni 
prostor Vrbje 
10.00 – 14.00 Panoramska vožnja po Zgornji Savinjski 
dolini - Smer: Ljubno ob Savinji – Luče – Solčava – 
Logarska dolina
18.00 Priprava in prižig kope za »kuhanje« oglja - Piknik 
prostor GRIL - organizator TK Gril
Nedelja, 21. julij 2019 
14.00 9. Pohod prijateljstva - organizator Savinjsko 
gozdarsko društvo. Smer pohoda: Radmirje (gasilski 
dom) - Jelovnik - Trbovšek - Vrtnik - Žačnik - Budna - 
Kotnik - Jrgl - Oprčan - Hojnik - Glojek - Gostišče Kegljišče
Sreda, 24. julij 2019 
17.00 Otvoritev informativne table pri lipi na turistični 
kmetiji Kladje - organizator Savinjsko gozdarsko društvo 
in družina Podlesnik - Turistična kmetija Kladje 
Petek, 26. julij 2019
15.00 Turnir v odbojki - organizator OK KLS Ljubno - OŠ 
Ljubno (telovadnica) 
20.00 Flosfest 2019 (Siddharta, Kingston) - organizator 
KZSŠ - Prireditveni prostor Vrbje 
Sobota, 27. julij 2019 
10.00 Festival nogometa - organizator NK Ljubno -
Gostujoče ekipe NK Zagorje, NK Slovenj Gradec, NK 
Peca (selekcije U7, U9, U11, U13, U15 in članska tekma NK 
Ljubno – NK Zagorje) - Športni park Foršt  
13.00 - Razsek in konfekcioniranje mesa drobnice ter 
kulinarična priprava izdelkov - Turistična kmetija Loger  
17.00 Popoldansko druženje s piknikom z ovčerejci 
društva Raduha - Turistična kmetija Loger  
18.00 Razdiranje kope za oglje - Piknik prostor Gril 
20.00 Flosfest 2019 (Parni Valjak, Pop Design) - 
organizator KZSŠ - Prireditveni prostor Vrbje 
Nedelja, 28. julij 2019
9.00 Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Flosarja - 
organizator SSK Ljubno BTC - Smučarsko-skakalni center 
Savina 
14.00 Sv. maša po namenu flosarjev - Cerkev v Rastkah  
16.00 Nedeljsko popoldne z Ljudskimi godci, sledi 
glasbeni večer z ansamblom Savinjski kvintet - Bar Lovski 
dom
Ponedeljek, 29. julij 2019
10.00 – 12.00 Interaktivno doživetje vrtičkanja za otroke od 
6. leta starosti dalje - organizator Zavod Savinja – projekt 
Jejmo lokalno - Fašunova hiša  
Torek, 30. julij 2019
9.00 Turnir v tenisu za Pokal Flosarja in memorial Franja 
Jakopa - poteka od torka do sobote - Športni center Jakop 
16.00 Vezanje flosa - organizator Flosarsko društvo Ljubno 
ob Savinji - Prireditveni prostor Vrbje 
Sreda, 31. julij 2019
10.00 Srečanje društva upokojencev Ljubno ob Savinji - 
Prireditveni prostor Vrbje   
17.00 Tekmovanje v kegljanju za pokal Flosarja - 
organizator KK Ljubno - Kegljišče Ermenc 
Četrtek, 1. avgust 2019
17.00 Pohod po Ljubnem - organizator PD Ljubno - 
Štart: Osnovna šola Ljubno ob Savinji  
20.00 S pesmijo po Radmirju - organizator KD Radmirje -
Štart: stara šola Radmirje
Petek, 2. avgust 2019 
19.00 Svečana proslava ob občinskem prazniku - Kulturni 
dom Ljubno  
20.30 Srečanje z Ljudskimi godci - Pod šotorom v Vrbju   
Sobota, 3. avgust 2019
8.00 Binetov memorial - organizator Ribiška družina 
Ljubno ob Savinji - Ribiški dom Ljubno ob Savinji 
9.00 Nogometni turnir za pokal Flosarja in memorial 
Srečka Solarja - organizator KMN Ljubno - Športni park 
Foršt
12.00 FIS tekma v smučarskih skokih - organizator SSK 
Ljubno BTC - Smučarsko-skakalni center Savina
20.00 Flosarski večer z ansamblom MODRIJANI - 
Prireditveni prostor Vrbje  
Nedelja, 4. avgust 2019
9.00 – 14.00 FIS tekma v smučarskih skokih - organizator
SSK Ljubno BTC - Smučarsko-skakalni center Savina
14.00 Etnografska Povorka - Smer: Foršt – Trg – Vrbje   
15.00 Flosarsko popoldne z ansamblom Žarek in nastop 
folklorne skupine Flosarček - Prireditveni prostor Vrbje  
15.30 Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago - 
Prireditveni prostor Vrbje  
16.30 Udiranje in spust flosa po reki Savinji - Prireditveni 
prostor Vrbje
17.30 Flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob 
Savinji - Prireditveni prostor Vrbje  
18.30 Flosarski večer z ansamblom FRANCA MIHELIČA -
Prireditveni prostor Vrbje  
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 29, 19. julij 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Tema tedna:    
Ekstremna neurja krojijo letino tudi v 
naši dolini  ........................................................................... 4
Zdravstvo: 
Zdravnici iz tujine prišli, najkasneje v 
mesecu dni bosta lahko delali samostojno  .. 6
Luče:
Obeležili 50 let Zveze delovnih invalidov
Slovenije .............................................................................. 9
Zlata maša p. dr. Viktorja Papeža:
Pol stoletja duhovništva praznoval v 
domačem kraju  ............................................................... 11
Nova Štifta:
Atraktivna nočna lokostrelska tekma  ............. 15
Šaljive igre med naselji na Rečici: 
Prehodni pokal že drugo leto v lasti 
Rečičanov  ......................................................................... 18
Slovenija se segreva vse hitreje
Podnebne spremembe so dejstvo, ki ga nih-
če, razen ameriškega predsednika Donalda Tru-
mpa, ne more več zanikati. Meritve namreč ka-
žejo, da je na Zemlji vedno bolj toplo, kar prinaša 
s sabo številne negativne posledice, zlasti pogo-
stejše in bolj intenzivne vremensko pogojene do-
godke. Celine se segrevajo hitreje kot oceani, za-
to tudi v Evropi in tudi v Sloveniji opažamo bolj in-
tenzivno segrevanje, kot kažejo povprečja.
Če se je v zadnjih 135 letih temperatura zraka 
na globalni ravni dvignila za 0,7 stopinje Celzija, 
na kontinentih pa za eno stopinjo, je bil ta trend 
v Sloveniji še bolj intenziven. V zadnjih 50 letih 
smo zabeležili dvig za 1,7 stopinje Celzija. Devet 
do desetih najtoplejših let v tem obdobju je bi-
lo po letu 2000.
Slovenija se najhitreje segreva poleti in spo-
mladi, nekoliko počasneje pozimi. Temperatu-
re površinskih voda se dvigajo za 0,2 stopinje, 
temperature podzemnih voda pa za 0,3 stopinje 
Celzija na desetletje. To pomeni daljše rastne 
dobe rastlin, a tudi suše in poplave.
Zaradi višjih temperatur se je izhlapevanje 
vode v letih od 1971 do 2012 povečalo za peti-
no. Ta podatek je pomemben zaradi tega, ker vo-
da določa velik del vremenskega dogajanja. To-
plejši zrak lahko sprejme več vode, zato so lah-
ko neurja močnejša. 
Rast temperatur se bo še nadaljevala, napo-
vedujejo klimatologi, dvig pa bo v največji me-
ri odvisen od izpustov toplogrednih plinov. Po 
optimističnem scenariju bodo temperature do 
konca stoletja v povprečju višje za 1,3 stopinje 
Celzija, po pesimističnem scenariju pa za 4,1 
stopinje Celzija.
Po istem optimističnem scenariju se bo pov-
prečno število vročih dni v Sloveniji, ko tempe-
ratura zraka preseže 30 stopinj Celzija, do konca 
stoletja povečalo za šest, po pesimističnem sce-
nariju pa za 27 dni. Po vseh scenarijih je predvide-
no povečanje števila in trajanja vročinskih valov. 
Slednje pomeni dvig temperature površinskega 
sloja tal, s tem pa zgodnejši razvoj rastlin in dalj-
šo rastno dobo. A to ni nujno dobro, kajti spomla-
danskih pozeb zaradi tega ne bo manj. 
Količina padavin se je v letih od 1961 do 2011 
zmanjšala za 15 odstotkov, najbolj poleti in spo-
mladi. Na količino vode v rekah vpliva tudi koli-
čina snega. Skupna višina snežne odeje se je v 
istem obdobju zmanjšala za 55 odstotkov, viši-
na na novo zapadlega snega pa za 40 odstotkov.
Najbolj neposreden vpliv imajo podnebne 
spremembe na kmetijstvo. Ekstremni vremen-
ski pojavi, kot je toča, povzročajo veliko škodo 
na poljščinah, sadnem drevju, vinogradih in tudi 
travnikih. O tem smo se pogovarjali s sogovorni-
ki v tokratni temi tedna.
 
(PV)
(TG)
(MŠ)
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
4
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
Kako ekstremni vremenski pojavi vplivajo na kmetijstvo 
v naši dolini?
Kmetijstvo je zaradi odvisnosti od vremena in podnebja med 
najbolj občutljivimi sektorji, ki jih ekstremni vremenski dogodki 
prizadenejo. Škoda, ki jo ljudje utrpijo zaradi tega, je iz leta v le-
to večja. Največ so jo letos utrpeli zaradi toče, pozebe, preobilnih 
padavin, kar vse vpliva na količino in kvaliteto pridelka. Kaj meni-
jo o tem Zgornjesavinjčani?
Marija Fužir, Lepa Njiva
Preteklo neurje, ki je pustošilo po Mozirju, 
nam v primerjavi z Mozirjani ni naredilo tako 
velike škode. Vrtičkarji bomo že nekako preži-
veli. Bolj so nastradali kmetje, ki so odvisni od 
kmetijskih pridelkov. Živina je tako ostala brez 
krme. Zelo pohvalna je akcija deljenja sadik, 
saj so ljudje s tem pokazali, da znajo prisluh-
niti sočloveku v nesreči.
Anton Kumer, Krnica
Sam se ukvarjam s čebelarstvom, mladi 
pa s kmetijstvom. Kar se kmetijstva tiče, ve-
like škode nismo utrpeli, pridelali bomo do-
volj krme za živino. Je pa katastrofa v čebe-
larstvu. Vse do srede junija je bilo tako hla-
dno, da smo morali čebele hraniti, same na-
mreč niso mogle leteti. Že lanska sezona je 
bila slaba, letos pa sploh ne medi. 
Anica Bider, Žlabor
Letošnji kmetijski pridelki bodo zelo slabi. Zara-
di obilnih padavin v spomladanskem času vse za-
muja. Prav tako je na sadnem drevju pozeba nare-
dila svoje. Tako pri nas ne bo sadja. Velike količi-
ne dežja v spomladanskem času nam niso naredi-
le velike škode, naše obdelovalne površine so na-
mreč v bolj strmem delu in tako voda hitro odteče. 
Silva Letojne, Ljubija
Vreme letos ni naklonjeno kmetovanju. Spo-
mladi je bila velika pozeba, potem dolgotrajno 
deževje, sedaj pa je še toča naredila veliko ško-
de. Ostali smo brez skoraj polovice letošnje-
ga pridelka. Živina bo nekako preživela, saj bo, 
vsaj upam, krme dovolj. Bo pa zelo malo zele-
njave in sadja za ljudi. Letos bo komaj kaj zras-
lo, da bomo lahko imeli doma za preživetje, ne bo pa za prodajo oziro-
ma bo zelo slabe kvalitete. 
Dejan Ugovšek, Spodnje Pobrežje
Ekstremni vremenski dogodki so posledica 
globalnega segrevanja. Za slednje pa smo kri-
vi ljudje. Nam je nekaj škode na sadnem drevju 
naredila spomladanska pozeba. V junijskih na-
livih je na območju naše občine škodo delala 
predvsem meteorna voda. Sicer pa je naša do-
lina usmerjena predvsem v živinorejo in hrano 
pridelamo le v manjših količinah, tako da upam, da ne bo občutiti po-
manjkanja pridelkov. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
NEGATIVNI VPLIVI VREMENA NA KMETIJSTVO
Ekstremna neurja krojijo letino tudi v naši dolini
Majsko in junijsko vreme je bilo nenavadno 
hladno in deževno. (Foto: IS)
V letošnjem juliju je vreme izredno spremen-
ljivo in je do sedaj postreglo z visokimi tempera-
turami ter številnimi nevihtami s hudim vetrom, 
nalivi in točo. Ta je nedavno klestila tudi na na-
šem območju, najhuje je bilo v občinah Mozirje 
in Nazarje. Tudi sicer je bilo letošnje leto glede 
na padavine netipično. 
VZROK KLIMATSKE SPREMEMBE?
Številni strokovnjaki opozarjajo, da se izje-
mne vremenske spremembe, ki smo jim priča v 
zadnjih letih, posledica globalnega segrevanja 
ozračja. Tudi če vprašamo starejše ljudi, bodo 
potrdili, da je bilo vreme včasih drugačno. Naša 
bralka iz Solčave je oni dan dejala: »V letošnjem 
juliju se vreme menja na vsakih nekaj ur, kakor 
da bi bil april. Julij je nekoč res postregel s kako 
nevihto in kdaj tudi s točo, nato pa je bilo nekaj 
časa lepo vreme.«
Ekonomisti menijo, da bo verjetna posledica 
uničenih pridelkov in posledično zmanjšane ko-
ličine ponudbe le-teh rast cen nekaterih osnov-
nih živilskih proizvodov. 
DEŽEVNA MAJ IN JUNIJ
Majsko in junijsko vreme je bilo nenavadno 
hladno in deževno. To je precej vplivalo na raz-
mere v kmetijstvu. Še posebej v naši dolini, kjer 
se na kmetijah v veliki meri ukvarjajo z živino-
rejo in pridelavo mleka. Paša je v takem vreme-
nu sicer možna, so pa na udaru strmejši tereni, 
kjer živali s hojo po razmočenem zemljišču lah-
ko povzročajo erozijo. 
Košnja je bila otežena, količinsko je bila pri-
delava travne krme zadovoljiva, je pa ta slabše 
kakovosti zaradi pozne košnje. Ko je vreme do-
puščalo košnjo, je bila krmna trava že ostarela in 
je zgubila na kakovosti, pravijo na mozirski sve-
tovalni službi.
TOČA HUDO OKLESTILA POLJŠČINE IN 
VRTNINE
Štefka Goltnik z mozirske izpostave Kmetijsko 
gozdarskega zavoda Celje je predstavila posledi-
ce nedavnega neurja z močno točo: »Toča je zelo 
močno klestila v samem kraju Mozirje, v Lokah in 
Ljubiji ter delu Nazarij, predvsem na Prihovi. 
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 5
Tema tedna, Aktualno
Štefka Goltnik: »Toča je ponekod povsem 
uničila pridelek zelenjadnic.« 
Blaž Jan: »Dokončno hmeljsko letino bosta 
krojila še preostanek julija in avgust.«
Na območju Mozirja so bile zelenjadnice uni-
čene, ocenjujemo med 80 in 100 odstotki. Pri 
krompirju je bil ponekod nadzemni del povsem 
uničen. V tem primeru je treba pridelek, kolikor 
ga pač je, izkopati. Kjer nadzemni del krompir-
ja ni bil povsem uničen, smo svetovali ustrezno 
varstvo posevka in škropljenje z aminokislinski-
mi pripravki.«
KORUZA SE BO LAHKO ŠE OBRASLA
Veliko škodo so utrpela tudi žita, ki so bila 
tik pred žetvijo. Klasje je bilo polomljeno oziro-
ma so žitna zrna iz klasov izpadla na tla. Pri žitih 
ocenjujejo izpad pridelka med 50 in 70 odstot-
ki. Koruza je bila takoj po toči videti izredno sla-
bo, saj so bili listi povsem scefrani. »Kljub temu 
se posevki koruze obraščajo. Rastline se obraš-
čajo oziroma rastejo naprej, saj srce rastlin ni 
bilo poškodovano. Bo pa seveda pridelka manj, 
ker so spodnji deli rastlin ostali poškodovani. Te 
rastline bodo bolj dovzetne za bolezni, manj bo 
pridelka,« je še povedala Goltnikova.
PRAZNO DREVJE IN LAČNE ČEBELE
Zaradi hladnega in deževnega vremena rav-
no v času cvetenja sadnega drevja, ki je kaza-
lo dobro, čebele in drugi opraševalci niso mog-
li opraviti svojega dela; sadno drevje je marsikje 
ostalo prazno, gospodarske čebelje družine pa 
je bilo potrebno krmiti, saj čebele v naravi niso 
nabrale dovolj za svoje preživetje.
Tako kot drugod po Sloveniji so začetek me-
dene sezone na našem območju čebelarji ozna-
čili kot katastrofalen. Tudi nadaljevanje zaenkrat 
ni nič kaj boljše.
KAKO KAŽE LETOŠNJI HMELJ?
Če večina pridelovalcev v naši dolini s svoji-
mi pridelki zadovoljuje predvsem potrebe po kr-
mi in za lastno porabo, je pridelava hmelja čis-
to tržna. Na Rečiškem polju že nekaj let hmeljari 
družina Jan iz Spodnje Savinjske doline, ki imajo 
skupaj 22 hektarjev hmeljišč.
Blaž Jan je povedal: »Letošnje leto vreme 
pridelovalcem ni najbolj naklonjeno. Na začet-
ku sezone je bilo zelo hladno, kar je oviralo rast 
hmelja, potem pa kar naenkrat ekstremna vro-
čina. Zelo veliko bo odvisno od preostanka julija 
in avgusta. Če ne bo ugodnih razmer v avgustu, 
zna biti letina pod povprečjem. 
Globalno gledano se s hmeljem posajene po-
vršine vsako leto širijo, razmere na trgu so odvi-
sne od letnih pridelkov v ZDA in Nemčiji, ki sta 
največji pridelovalki hmelja.«
Tekst in foto: Marija Lebar
Med 80 in 100 odstotki
naj bi bile zaradi toče uničene zelenjadnice 
na območju Mozirja.
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD 
Svetniki za selitev Komunale in Občine
Zgradba na Kocbekovi cesti, kjer domuje Komunala in kamor se bo selila gornjegrajska 
občina. (Foto: Marija Lebar) 
Javno podjetje Komunala Gornji Grad se sreču-
je s prostorsko stisko. Še zlasti so omejeni pri pro-
storu za vozni park in opremo ter pri skladišče-
nju posipnih materialov za vzdrževanje cest. Pro-
stori, kjer je sedaj gornjegrajska občinska upra-
va, pa so za maloštevilno zasedbo preveliki, zato 
je župan Anton Špeh občinskemu svetu predla-
gal idejno rešitev o zamenjavi, prodaji in nakupu 
prostorov, ki jo je ta tudi soglasno podprl. 
KOMUNALA V INDUSTRIJSKO CONO
Direktor Komunale Zdenko Purnat je svetni-
kom razložil sedanji položaj in predstavil pred-
log, da bi Komunala odkupila del objektov nek-
danje Smreke, in sicer poslovno halo in odpr-
to skladišče. Pogovarjali so se že z lastnikom – 
Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec, ki je 
zainteresiran za prodajo. Komunala bi bila tako 
na lokaciji, kamor tudi sodi, to je v poslovni coni, 
je še dodal Purnat.
NOVI OBČINSKI PROSTORI V PETELINJEKU
V izpraznjene prostore na Kocbekovi cesti, v 
tako imenovani Petelinjek, bi se preselila občin-
ska uprava. Kot je dejal župan, so sedanji pro-
stori preveliki, dostop za občane je otežen, za in-
valide pa povsem onemogočen, kar bo možno 
dobro urediti na predvideni novi lokaciji. 
V zgradbi so tudi stanovalci, s katerimi so 
se dogovorili glede prestavitve sedanjega par-
kirišča. Tega bo potrebno prestaviti tudi zaradi 
nameravane nove gornjegrajske obvoznice. Ob-
stoječe občinske prostore bodo ponudili v od-
kup nazarski območni enoti Zavoda za gozdove 
Slovenije, saj se gozdarji, ki so zaposleni na gor-
njegrajski krajevni enoti v Petelinjeku prav tako 
srečujejo s premajhnimi prostori. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
6
Aktualno, Zdravstvo
SOLČAVSKO
Kmalu dodatne električne polnilnice 
Ena od polnilnic za električne avtomobile 
stoji na parkirišču ob cerkvi v Solčavi. 
(Foto: Marija Lebar)
Doslej sta v občini Solčava delovali dve pol-
nilnici za električne avtomobile. Ena je v Logar-
ski dolini pri TIC-u, druga pa na parkirišču pri 
cerkvi Marije Snežne v Solčavi. V nekaj mesecih 
bodo bogatejši še za tri take polnilnice.
NEPOVRATNA FINANČNA SPODBUDA
Občina in občani so se zavezali trajnostno na-
ravnanemu razvoju in zelenemu turizmu, zato že 
dolgo posvečajo pozornost tako imenovanim 
mehkim oblikam mobilnosti, med katere sodijo 
tudi električni avtomobili. Na podlagi poizvedb 
med občani se je občina nedavno prijavila na 
razpis Eko sklada in že dobila pogodbo za ne-
povratno finančno spodbudo za postavitev treh 
polnilnic za električna vozila. Eko sklad je za na-
ložbo odobril 8.700 evrov. 
9 MESECEV ZA PROJEKT
Nove polnilne postaje bodo nameščene ob 
objektih posameznih turističnih ponudnikov na 
Solčavskem. Projekt mora biti zaključen v roku 
devetih mesecev. 
Marija Lebar
8.700 evrov
je za naložbo odobril Eko sklad.
NA PODROČJU ZDRAVSTVA BO VROČEMU POLETJU SLEDILA ŠE BOLJ VROČA JESEN 
Zdravnici iz tujine prišli, najkasneje v mesecu dni bosta lahko 
delali samostojno
V Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazar-
je sta prišli zdravnici iz Bosne in Hercegovine. 
Sedaj ju čaka enomesečno uvajanje v Zdra-
vstveni postaji Vojnik. Zaradi letnih dopustov 
in uvajanja novih zdravnic bo delo v ambulan-
tah redno steklo šele v drugi polovici avgusta. 
Takrat bodo ponovno zasedene tri ordinacije v 
nazarskem zdravstvenem domu. Koliko in ali 
bosta zdravnici v času uvajanja smeli že de-
lati v svojih ambulantah, bo, če bodo doseglji-
vi pristojni na zdravstvenem ministrstvu in na 
Zdravniški zbornici Slovenije, znano v tem ted-
nu. V nazarski zobni ambulanti se bo s 1. av-
gustom zaposlila nova zobozdravnica Vjollca 
Ahmetaj.
DVE AMBULANTI ZAPOLNJENI
Ambulanto zdravnika Pozniča (ambulanta 3) 
bo prevzela Sanja Kecman Prodan, ambulan-
to Podbregar Marševe (ambulanta 2) pa Lilja-
na Potkonjak – Panić. Obe imata veliko delov-
nih izkušenj, saj sta v Bosni in Hercegovini dela-
li kot družinski zdravnici, Kecman Prodanova je 
tudi inštruktorica prve pomoči. Obe sta zaključili 
podiplomski študij in objavljata članke v zdrav-
niških revijah. 
LE ENOMESEČNO UVAJANJE
Zaradi znanja in delovnih izkušenj sta 
obe dobili le enomesečno uvajanje pred sa-
mostojnim delom, predvsem zato, da se sez-
nanita s pravili zdravstvene zavarovalnice. 
Večina tujih zdravnikov, ki pride delat v Slo-
venijo, ima od tri- do dvanajstmesečno uvaja-
nje, kar pomeni delo pod mentorstvom zdrav-
nika mentorja in obvezno kroženje iz posa-
meznih strokovnih področij. 
KMALU ZNANE VSE PODROBNOSTI
Direktorica nazarskega zdravstvenega doma 
Darja Es je zadovoljna, da sta se v tem tednu 
obe zdravnici uradno zaposlili pri njih. Z njima 
je šla na zdravniško zbornico urejat zadnje po-
drobnosti in k mentoricama v Vojnik.
NADOMEŠČANJA V ČASU DOPUSTOV
Da pacienti v tem času v Nazarjah niso brez 
oskrbe, prihajajo zdravnice iz drugih zdravstve-
nih postaj in koncesionarki. V tem času sta zara-
di obremenjenosti ambulant v vsaki po dve me-
dicinski sestri, ki skrbita za naročanje pacien-
tov, preveze in sprejemata naročila za recepte, 
napotnice in bolniške liste. 
V AMBULANTAH SESTRE PRISOTNE VSAK 
DAN
Sestre so v ambulantah vsak dan v rednem 
delovnem času ambulante. Paciente prosijo 
za strpnost in razumevanje, saj imajo obilo te-
lefonskih klicev. Prav tako se v tem času, zara-
di manj ur dela v ambulantah, ne morejo toč-
no držati urnika naročenih pacientov. Razpo-
red dela v času dopustov je objavljen na sple-
tni strani zdravstvenega doma. Zaradi letnega 
dopusta ne dela ambulanta Bojana Leskovška. 
Trikrat tedensko v času dopusta pediatrinjo Bri-
gito Pukmeister Rožič nadomešča pediatrinja 
iz Slovenj Gradca.
V Civilni iniciativi za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov ugotavljajo, da glede večine 
zahtev nimajo informacij s strani sveta zavoda, županov ali vodstva zavoda. 
(Foto: Štefka Sem)
Razpored dela v času dopustov je ob-
javljen na spletni strani zdravstvenega 
doma.
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 7
Zdravstvo, Iz občin
PRITOŽBA PACIENTKE
O kaotičnih razmerah, ki trajajo 
od junija dalje, takrat se je po odpo-
vedih treh zdravnikov vsem iztekel 
odpovedni rok, je javno pismo ob-
javila ena od pacientk, ki po njenih 
besedah ni dobila potrebne oskrbe 
v nazarski zdravstveni postaji. Eso-
va je potrdila, da je tudi do nje prišla 
pritožba pacientke, to pa je bila tu-
di edina pritožba, ki jo je prejela. Za-
veda se, da so za vsemi težki mese-
ci, ko ni bilo lahko pacientom, sama 
pa je vso energijo vlagala v prihod 
zdravnic, kar je bilo tudi najnujnej-
še. Meni, da je s prihodom zdravnic 
izboljšanje na vidiku.
AKTIVNA CIVILNA INICIATIVA
Na svoji spletni strani se je na 
začetku julija oglasila tudi Civil-
na iniciativa za ohranitev zdravja 
Zgornjesavinjčanov. Objavili so se-
znam zahtev, ki so jih postavili na 
protestnem shodu v maju, in ugo-
tovitve, kako se zahteve izvršujejo. 
Civilna iniciativa ugotavlja, da gle-
de večine zahtev nima informa-
cij s strani sveta zavoda, županov 
ali vodstva zavoda. Edina izpolnje-
na zahteva je prihod obeh zdravnic 
v juliju. 
CIVILNA INICIATIVA BO DOBILA 
ODGOVORE
Za pojasnilo smo prosili Esovo, 
ki je odgovorila, da pripravlja od-
govore glede zahtev, ki jih bodo 
pisno dobili tako v civilni iniciati-
vi kot tudi župani in vsi člani sve-
ta zavoda. Določene stvari se iz-
vajajo, tudi revizijska hiša je že iz-
brana, a se postopek revizije še ni 
začel. Glede izvajanja nujne me-
dicinske pomoči dogovor z Zdra-
vstvenim domom Velenje velja 
do konca avgusta, nazarski zdra-
vstveni dom pa išče tri zdravnike 
urgentne medicine na zavodu za 
zaposlovanje, pri Zdravniški zbor-
nici Slovenije in tudi na Hrvaškem 
za zagotavljanje 24-urne nujne 
medicinske pomoči.
KOMENTARJI OBČANOV
Občani na spletni strani civilne 
iniciative podajajo razne komen-
tarje in mnenja. Veliko je nezado-
voljstva zaradi čakanja pri zdravni-
ku, neizvajanja nujne medicinske 
pomoči med tednom … Prav tako 
se je razplamtela burna razprava 
glede prvih posredovalcev. Občani 
so podajali tudi pritožbe glede pre-
majhnega števila defibrilatorjev po 
občinah, večina niti ne ve, kje so 
postavljeni. 
PRVI POSREDOVALCI
Tečaji iz prve pomoči in predsta-
vitev projekta prvih posredoval-
cev, ki naj bi bili po vseh občinah, 
so zaradi nezanimanja obstali na 
mrtvi točki. Prvega je po dogovo-
ru z župani v Solčavi izvedel vodja 
reševalne službe nazarskega zdra-
vstvenega doma Leon Ločičnik. 
Še pred poletjem bi morali obiska-
ti vse občine, a se je projekt usta-
vil že na prvi točki. Solčavska žu-
panja Katarina Prelesnik je takrat 
komentirala, da bi lahko civilna ini-
ciativa spodbudila ljudi k številnej-
ši udeležbi. 
ENOTNOSTI NI
Celotno dogajanje okrog zdra-
vstva je še dodatno začinila po-
nudba podjetnika Iztoka Pod-
križnika, da na Ljubnem ob Sa-
vinji zgradi moderen zdravstve-
ni center, v katerem bi svoj pros-
tor imele ambulante, laboratorij, 
fizioterapija in ostale zdravstve-
ne storitve nazarskega zdra-
vstvenega doma. Različna stali-
šča zgornjesavinjskih županj in 
županov glede tega so še dodat-
no razburila javnost.
ČAKA NAS VROČA JESEN
Jesen bo zato na področju zdra-
vstva v dolini še zelo vroča, saj žu-
pane čaka kar nekaj odločitev, ki 
so nujne za obstoj kvalitetnega 
zdravstva v Zgornji Savinjski doli-
ni. Je pa področje zdravstva v Slo-
veniji trenutno tempirana bom-
ba, saj se jeseni iztečejo odpove-
dni roki zdravnikom v Kranju, Ce-
lju in še marsikje, v Slovenj Grad-
cu pa se jim je pred časom, tako 
kot v Nazarjah, podrl sistem nuj-
ne medicinske pomoči in dežurno 
službo le še s težavo zagotavlja-
jo. Zdravnikov v Sloveniji pa de-
jansko ni dovolj. 
Štefka Sem
OBČINSKI SVET NAZARJE
Zlati grb občine Veri Pečnik
V začetku julija se je sestala ko-
misija za odlikovanja, nagrade in 
priznanja Občine Nazarje. Pregle-
dala je prejete predloge, ki so pris-
peli na javni razpis za podelitev ob-
činskih priznanj. Komisija je na tej 
osnovi oblikovala zapisnik in pre-
dloge posredovala v obravnavo in 
potrditev občinskemu svetu.
Svetniki so na seji v četrtek, 11. 
julija, predlog komisije soglasno 
potrdili. Na občinski slovesnosti, ki 
bo sredi septembra, bodo tako po-
delili zlata, srebrna in bronasta pri-
znanja. Zlati grb Občine Nazarje bo 
prejela Vera Pečnik, srebrni grb 
gre Martini Zakrajšek in Boštjanu 
Cigaletu, bronastega pa prejmeta 
Meri Gluk in Alenka Verbuč.
Marija Lebar
GORNJI GRAD 
Prenova okolice šole, 
zdravstvenega doma in 
lekarne
Zaradi posodobitve okolice šole je bilo potrebno odstraniti 
tamkajšnje breze. (Foto: Marija Lebar)
V času letošnjih počitnic se je 
Občina Gornji Grad kot investitorka 
odločila za prenovo okolice Osnov-
ne šole Frana Kocbeka, lekarne in 
zdravstvenega doma. Za dela so 
objavili javni razpis, na katerega 
sta prispeli dve ponudbi. Ugodnej-
ša je bila ponudba podjetja Karbon 
iz Velenja, ki je že začel z deli. 
PROJEKT BO ZAKLJUČEN DO 
ZAČETKA NOVEGA ŠOLSKEGA 
LETA
Preuredili bodo parkirišče pri le-
karni in šoli ter tam izvedli dostop 
za invalidske vozičke. Na stenah 
podzemnega dela objekta zdra-
vstvenega doma, kjer domuje gor-
njegrajski vrtec, bodo naredi hi-
droizolacijo. Za projekt bo občina 
iz proračuna plačala okoli 45 tisoč 
evrov, zaključen pa bo do začetka 
novega šolskega leta. 
POSEKALI BREZOVA DREVESA 
OB ŠOLI
Zaradi nove ureditve je bilo pot-
rebno posekati brezova drevesa ob 
šoli, pri čemer se je izkazalo, da so 
bila ta v notranjosti trhla in nagni-
ta. Občina načrtuje novo zasaditev. 
O tem, kakšna naj bi bila, se bodo 
pred odločitvijo posvetovali s stro-
kovnjakom, je povedal župan An-
ton Špeh.
Marija Lebar
Okoli  45 tisoč evrov 
bo za projekt plačala občina iz 
proračuna.
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
8
Organizacije
SPOMINSKA SLOVESNOST NA MENINI PLANINI
Marjan Šarec: »Žrtvam smo dolžni, da naredimo vse za svojo 
državo in da jo imamo radi« 
Med udeleženci slovesnosti sta bila tudi nekdanji partizanski poveljnik na Menini planini 
Franc Sever Franta (tretji z desne) in predsednik vlade Marjan Šarec (drugi z desne). 
(Foto: Marija Šukalo)
Slovesnosti na Menini so se udeležili številni praporščaki. 
(Foto: Marija Šukalo)
Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje 
Savinjske doline, Celja, Kamnika, Trbovelj in 
Žalca so v sodelovanju z občinami naše doli-
ne na prvo julijsko soboto pripravila spomin-
sko slovesnost na Menini planini. Dogodek so 
posvetili 74-letnici legendarnega preboja iz 
sovražnikovega obroča na Menini in 75-letni-
ci osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Slav-
nostni govornik je bil predsednik vlade Mar-
jan Šarec. Udeležence slovesnosti sta pozdra-
vila tudi župana Gornjega Grada in Kamnika, 
Anton Špeh in Matej Slapar. 
JUGOSLAVIJA DEL NAŠE ZGODOVINE
Predsednik Šarec je orisal dogodke na Menini 
v času druge svetovne vojne. Dotaknil se je tudi 
vključitve v skupno Jugoslavijo. Dejal je, da je tu-
di to del naše zgodovine, ki je nima smisla zanika-
ti. »Danes imamo svojo državo, za katero so mno-
gi dali svoja življenja, pri čemer pa nekateri pra-
vijo, da vse skupaj ni bilo nič. Bilo je. Vsako življe-
nje, ki je dano za narod, za svobodo, je vredno, da 
se ga objokuje. Hkrati se je treba zavedati, da smo 
žrtvam dolžni, da naredimo vse za svojo državo in 
da jo imamo radi,« je med drugim povedal in se 
zavzel za ohranitev Evrope. 
NAŠA VLADA NI NE PRORUSKA IN NE 
PROAMERIŠKA
Za vlado, ki jo vodi, je dejal, da ni ne proame-
riška ne proruska, ampak proslovenska in pro-
evropska. Dotaknil se je tudi aktualnih razmer. 
Danes nam po njegovih besedah tako kot parti-
zanom na Menini sicer ne grozijo nemške divizi-
je, obstajajo pa druga pereča vprašanja, ki jih je 
treba reševati. Med drugim, kako vsem zagoto-
viti primerno življenje, kako reševati migrantska 
vprašanja, kako preprečevati kibernetski krimi-
nal in kako zagotoviti, da bo Slovenija ostala v 
krogu razvitih držav. Da bi se to zgodilo, je treba 
po njegovem mnenju med drugim narediti vse, 
da bi Slovenija nastopala enotno. 
RAZLIČNOST NAS BOGATI
V govoru se je zavzel za ohranitev Evrope in 
za njeno širitev na druge države, saj nas različ-
nost bogati. »Vsak, ki pride k nam, je dobrodoš-
el, ampak tako, da spoštuje našo kulturo in našo 
identiteto. Ne bomo se prilagajali samo zato, ker 
nas je dva milijona. Na svoji zemlji smo mi gos-
podar,« je zaključil predsednik vlade.
BOGAT KULTURNI PROGRAM
Kot že vrsto let je dogodek obogatil zanimiv 
izbor partizanskih melodij, napevov in recita-
cij. Tega so pripravili Godba Zgornje Savinjske 
doline, pevci in pevke ženskega in moškega 
pevskega zbora bočkega kulturnega društva, 
učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji 
Grad. Režijska »palica« je bila v rokah Mije Pil-
ko, misli o vojni in legendarnem preboju pa je 
prispevala moderatorka Alenka Mozgan. 
K spomeniku padlim na Menini so venec po-
leg premiera Marjana Šarca položili predstav-
niki Združenja borcev za vrednote NOB Zgor-
nje Savinjske doline in drugih borčevskih zdru-
ženj.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 9
Organizacije, Iz občin
50 LET ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE OBELEŽILI V LUČAH
Praznovali preteklost, izboljšujejo prihodnost 
Mag. Andrejka Fatur Videtič je dejala, da 
je zveza prisotna pri oblikovanju smeri 
razvoja vseh področij, ki oblikujejo politiko 
invalidskega varstva v državi.
Ivan Kostrevc je povedal, da se njihovo 
poslanstvo odraža skozi skrb za izboljšanje 
kakovosti življenja delovnih invalidov in 
oseb s telesno okvaro.
Nastop Mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov Mozirje pod vodstvom Matjaža 
Železnika 
V soboto, 6. julija, so se na zaključnem pra-
znovanju zlatega jubileja zveze zbrali delovni 
invalidi Slovenije. Srečanje pod naslovom Pra-
znujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost 
je pripravilo Zgornjesavinjsko medobčinsko 
društvo delovnih invalidov Mozirje v sodelo-
vanju z Občino Luče in Zvezo delovnih invali-
dov Slovenije. Udeležence sta pozdravila pred-
sednik organizatorja Anton Gračner in župan 
Ciril Rosc.
SKRB ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slo-
venije Ivan Kostrevc je dejal, da se njihovo pos-
lanstvo odraža skozi skrb za izboljšanje kakovo-
sti življenja delovnih invalidov in oseb s teles-
no okvaro ter izvajanja posebnih socialnih pro-
gramov na področju zaposlovanja, usposablja-
nja, izobraževanja, informiranja, kulture, športa, 
pravne pomoči in ohranjevanja zdravja.
ZVEZA DELUJE NA NIVOJU POSAMEZNIKA
Slavnostna govornica mag. Andrejka Fatur 
Videtič, predsednica strokovnega sveta zveze, je 
povedala, da slednji deluje na nivoju posamezni-
ka. Pomaga mu namreč reševati njegov socialni 
položaj, usmerja ga h krepitvi zdravja. S projek-
tom Občina po meri invalidov vzpodbuja razvoj 
lokalne skupnosti, da postaja temeljna nosilka 
vključevanja vseh invalidov v njeno večplastno 
delovanje. Kot socialni partner je prisotna pri 
oblikovanju smeri razvoja vseh področij, ki obli-
kujejo politiko invalidskega varstva v državi in s 
tem položaj delovnih invalidov v njej. 
K STALNIM PROGRAMOM DODAJAJO NOVE
»Pogled na rezultate njenega 50-letne-
ga delovanja kaže, da se vsebinsko dograju-
OBČINSKI SVET LJUBNO
Naziv častni občan 
prejme Peter 
Breznik
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, 
volitve in imenovanja Jože Hudej je ljubenske-
mu občinskemu svetu predstavil zapisnik seje, 
na kateri je omenjena komisija obravnavala le-
tošnje predloge za občinska priznanja. Svetni-
ki so na julijski redni seji predloge podprli in so-
glasno sprejeli sklep o podelitvi naziva, priznanj 
in nagrad. 
LETOS BO PODELJEN NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častnega občana ni podeljen vsako le-
to, tokrat bo. Prejel ga bo Peter Breznik. Srebr-
no priznanje bo dobila Ana Kladnik, bronasta pa 
Jože Orešnik, David Pečnik in Valentin Jeraj. Pri-
znanja župana bodo podeljena Mojci Pikl, Miri 
Cigüt in Blažu Miklavčiču. 
PREJEMNIKI DENARNIH NAGRAD
Priznanja župana se podeli tudi tistim deve-
tošolcem, ki so vseh devet let dosegli odličen 
uspeh in morebitnim zlatim maturantom v mi-
nulem šolskem letu. V občini Ljubno podeljuje-
jo tudi denarne nagrade. Letošnji prejemniki so 
Sverjanski gadi, učenci ekipe Zlata kuhalnica in 
učenci ekipe Turizmu pomaga lastna glava. 
Naziv, priznanja in nagrade bodo podeljeni na 
slavnostni seji v okviru občinskega praznovanja. 
Seja bo v petek, 2. avgusta.
Marija Lebar
je in širi področje svojega delovanja, tako da 
svojim stalnim, že utrjenim programom do-
daja nove, inovativne, podprte tudi s prime-
ri dobre prakse. Ne želi stati ob strani. Soob-
likuje nove družbene vrednote, ki slonijo na 
vzajemnem zaupanju in prevzemanju odgo-
vornosti vsakega posameznika, tudi delovne-
ga invalida, tako da postajamo družba enakih 
možnosti za vse,« je med drugim dejala pred-
sednica strokovnega sveta. 
UDELEŽENCI SODELOVALI V RAZLIČNIH 
IGRAH 
Slovesnost v Lučah so s kulturnim progra-
mom obogatili Mešani pevski zbor upokojencev 
in invalidov Mozirje, vokalni sestav Oktet Žetev, 
lučki pevci in osnovnošolci. Udeleženci so lahko 
sodelovali v različnih igrah, si ogledali znameni-
tosti občine in se podali k maši. 
Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
10
Ljudje in dogodki
SREDNJEVEŠKA GOSTIJA V NAZARJAH
Dvorišče grada Vrbovec ponovno srednjeveško obarvano
Na čelu svečanega sprevoda sta hodila Konrad I. Vrbovški (Bojan 
Štrukelj) in njegova soproga Cecilija (Sonja Štrukelj).
Obiskovalci so se lahko ustavili tudi v srednjeveški lekarni.
Člani KUD Galiarda so prikazali, kako so plesali na srednjeveški 
dvorih.
Obiskovalci so bili priča tudi srednjeveškim bojem.
Člani Turističnega društva Nazarje so v srednjeveški vasi pripravili 
otroške delavnice.
Četrto leto zapored je plemič 
Konrad I. Vrbovški (Bojan Štru-
kelj) na svojem gradu Vrbovec 
gostil plemiče in plemkinje, vite-
ze, trubadurje, glumače in grajske 
ogleduhe na Srednjeveški gosti-
ji. Prikaz srednjeveškega življenja, 
ki je potekal 6. julija, je organiziral 
Muzej Vrbovec v sodelovanju z Ob-
čino Nazarje in številnimi društvi.
SREDNJEVEŠKI SLAVNOSTNI 
SPREVOD
Kot zdaj že veleva tradicija, je na 
samem začetku prireditve potekal 
slavnostni prihod grajskih plemi-
čev iz gradu do mesta gostije, ki je 
potekala na prostoru pred Vrbov-
cem. Konradu I. in njegovi sopro-
gi Ceciliji (Sonja Štrukelj) so se v 
sprevodu pridružili vitezi, grajske 
gospe in njihovi podaniki.
NA DVORIŠČU PLESALCI, VITEZI, 
DVORNI NORCI
Osrednje dogajanje je poteka-
lo pred samim gradom. Člani KUD 
Galiarda iz Celja so predstavili ple-
se, ki so se v srednjem veku ple-
sali na evropskih dvorih. Za njimi 
so člani Društva Srednjeveški na-
jemniki predstavili življenje naje-
mnikov, vitezi Reda kraljevega or-
la pa so se pomerili na viteškem 
turnirju. Zavod Enostavno prijate-
lji je za najmlajše pripravil srednje-
veško gledališko predstavo Dvorni 
norček Beni, zaplesale so trebušne 
plesalke Sayyidah, za konec je po-
tekala še ognjena predstava.
SPREHOD SKOZI SREDNJEVEŠKO 
VAS S TRŽNICO
Obiskovalci so se lahko spre-
hodili skozi srednjeveško vas, kjer 
so se lahko ustavili v kovaški, lon-
čarski, tiskarski in drugih delav-
nicah, se preizkusili v lokostrel-
stvu in mečevanju ali se zavrte-
li na srednjeveškem vrtiljaku. Na 
tržnici so svoje izdelke predstavili 
lokalni pridelovalci.
BOGATA KULINARIKA
Posebnost letošnje gostije je bi-
la radodarnost gostitelja Konrada I., 
saj je vsem obiskovalcem omogo-
čil zastonj hrano v obliki pečenega 
vola. Za rujno kapljico so poskrbe-
li člani kolektiva restavracije Grada 
ob sotočju, grajski vinar Miha Faj-
far je za goste pripravil grajsko vi-
no modro frankinjo, v srednjeveški 
pivnici pa je bilo moč poskusiti sre-
dnjeveško pivo Volk Turjaški.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 11
Ljudje in dogodki
ZLATA MAŠA PATRA DR. VIKTORJA PAPEŽA
Pol stoletja duhovništva praznoval v domačem kraju
Pater dr. Viktor Papež 
Zgornjesavinčanom svetuje, 
da med sabo sodelujejo v prid 
doline. Mladim pa, da se dobro 
pripravijo na prihodnost, ki zna 
biti včasih težka. 
Svečan dogodek je obeležil z zlato mašo v nazarski farni cerkvi 
minulo nedeljo.
Zlatomašnik Viktor Papež (peti z desne v prvi vrsti) v družbi vseh, ki so ga spremljali ob njegovem 
jubileju. 
Pater dr. Viktor Papež, rojen kot 
Ivan Papež leta 1943 v Dobletini, le-
tošnje leto praznuje petdeset let du-
hovniškega poklica. Svečan dogo-
dek je obeležil z zlato mašo v nazar-
ski farni cerkvi v nedeljo, 14. julija.
SOMAŠEVALI ŠTEVILNI 
DUHOVNIKI
Pred obredom se je Viktor Papež 
z zbranimi poklonil pokojnim star-
šem in bratu Ediju, ki so pokopani 
na nazarskem pokopališču, in za-
tem vodil sveto mašo. Somaševa-
li so domači župnik Andrej Pollak, 
nekdanji nazarski župnik dr. Sil-
vin Krajnc, nekdanji Nazarčan Kri-
zostom Komar, Gregor Gorenc in 
dr. Tadej Strehovec. 
DOKONČAL PRAVNO SLUŽBO V 
RIMU
Papež je osnovno in nižjo šo-
lo obiskoval v Nazarjah in Mozir-
ju, nato je vstopil k frančiškanom 
v Novem mestu. Kasneje je šola-
nje nadaljeval na gimnaziji v Šen-
tvidu nad Ljubljano, kjer je matu-
riral leta 1964. Po maturi je študi-
ral teologijo v Ljubljani, jo nada-
ljeval in končal z magisterijem na 
papeški univerzi Antonianum v 
Rimu. V Rimu je na pravni fakulte-
ti omenjene papeške univerze le-
ta 1973 zaključil študij kanonske-
ga prava z doktoratom.
KOT DUHOVNIK SLUŽBOVAL 
ŠIROM SLOVENIJE
Deset let po vstopu v red manj-
ših bratov je slovesne zaobljube 
duhovništva izrekel 8. oktobra 1967 
v domači župniji v Nazarjah. Prib-
ližno dve leti kasneje je v Rimu 
prejel duhovniško posvetilo. Kot 
duhovnik je služboval v Maribo-
ru, ljubljanski Šiški in v Bežigradu. 
Večkrat je bil spovednik na Brez-
jah na Gorenjskem. Slednjo služ-
bo opravlja od leta 2016 do danes.
SLUŽBOVAL V RIMU
Po koncu študija je večino ča-
sa služboval v Rimu. Med letoma 
1985 in 2002 je bival v Rimu in op-
ravljal razne odgovorne službe v 
Cerkvi. Ves čas je bil hišni duhov-
nik pri francoskih sestrah San Giu-
seppe de Cluny. Na Pravni fakul-
teti papeške univerze je bil profe-
sor kanonskega prava, dva manda-
ta celo dekan fakultete. Bil je član 
nekaterih papeških kongregacij, 
na papeškem prizivnem sodišču 
Rimska rota je opravil posebni tri-
letni študij pravnih znanosti in do-
segel akademski naslov advokata 
Apostolskega sodišča Rimska rota. 
Imenovan je bil tudi za branilca za-
kona (Defensor Vinculi). 
Po vrnitvi v Slovenijo leta 2002 
je bil imenovan za predsednika 
Metropolitanskega cerkvenega 
sodišča v Ljubljani, kjer je od le-
ta 2016 podpredsednik. Bil je tu-
di profesor kanonskega prava na 
Evropski pravni fakulteti s sede-
žem v Novi Gorici in frančiškanski 
provincial v Ljubljani.
PREBIVALCI NAŠE DOLINE NAJ 
SODELUJE MED SABO
»Zgornjesavinjčanom bi priporo-
čal, da imajo radi Savinjsko dolino, 
ki je zelo lepa. Veseli me, da so lepo 
urejena polja, vrtovi, hiše, in to daje 
čar kraju ter daje znak, da so ljudje 
delovni in pridni. Prav slednje bi jim 
želel naprej ter da se razumejo med 
sabo in sodelujejo v blagor družbe, 
ki je potrebna zdravih vrednot. Že-
lim še, da bi znali sodelovati pri na-
predku krajev,« pater Papež svetuje 
prebivalcem naše doline. 
»Mladim pa želim, da bodo 
imeli srečno otroštvo in priho-
dnost. Naj se dobro pripravijo na 
življenje, ki zna biti včasih zah-
tevno. A verjamem, da je v njih 
toliko moči in iznajdljivosti, da 
bodo znali kljubovati vsem teža-
vam, na katere bodo naleteli,« pa 
zlatomašnik na srce polaga mla-
di generaciji.
DVA DUHOVNIKA IZ ISTE 
DRUŽINE
Na slovesnost v Nazarje je priš-
la tudi Viktorjeva sestra Štefka 
Vrtačnik, ki sedaj živi v Nemčiji. Iz 
družine Papež iz Dobletine je bil 
duhovnik tudi zdaj že pokojni Ma-
tej (Jože) Papež. Pater Viktor se je 
pred dnevi sešel z nekdanjimi so-
šolci po 60 letih od zaključka šo-
lanja na nižji gimnaziji Osnovne 
šole Mozirje.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
12
Kultura
40. OD LIPE DO PRANGERJA
Les preteklosti skozi oči likovnikov, otrok in vezilj
O likovnih in literarnih delih osnovnošolcev je spregovorila predstavnica mentoric Sabina 
Kramer.
Veliko zanimanje je na razstavi Živeti z lesom požela krtača za volno, motovilo in kolovrat, ki 
so jih žene uporabljale za krtačenje, navijanje ter predenje volne in lanu.
Obiskovalci so se lahko prepričali, da umetniška risba nosi neko enkratnost in je na papirju 
na enak način ne moremo ponoviti.
Turistično društvo Rečica ob Savinji je v sklo-
pu 40. priredite Od lipe do prangerja pripravilo 
sklop štirih razstav pod naslovom Živeti z lesom. 
Na ogled so postavili risbe društva Gal, likovna 
in literarna dela osnovnošolcev ter ročna dela 
vezilj upokojenskega društva. 
LES V RISBI
O Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev 
Zgornje Savinjske doline Gal je spregovoril nji-
hov predsednik Vinko Jeraj. Dela dvanajstih 
ustvarjalcev je predstavila podpredsednica 
Blanka Božič. Dejala je, da umetniška risba no-
si neko enkratnost in je na papirju na enak na-
čin ne moremo ponoviti. Je prvinski dotik pisa-
la pri spopadu z belino papirja. Risba je samos-
tojno in popolnoma dokončano delo ali pa slu-
ži kot začetna faza pri koncipiranju slike, fiksi-
ranju določene zamisli in oblike v prostoru. Kot 
spremljajoča disciplina likovnega ustvarjanja je 
le redko namenjena razstavljanju. Čeprav je v li-
kovni hierarhiji v podrejeni vlogi, je risba osnova 
vsem oblikam likovnega ustvarjanja.
LES SKOZI OČI OTROK
Otroci so skozi leto raziskovali, kako so se v 
preteklosti izdelovali leseni izdelki in za kaj vse 
so se uporabljali. Povprašali so svoje dedke in 
babice, kako se je v preteklosti spravljal les iz 
gozda, kako so izdelovali opremo za domove in 
orodja za opravila na polju. Izsledke so strni-
li v literarne prispevke in likovna dela v različ-
nih tehnikah. 
Predstavnica mentoric Sabina Kramer je po-
vedala, da se otroci z ustvarjanjem iz lesa sreču-
jejo redno pri pouku in interesnih dejavnostih. 
To je bilo opaziti tudi na razstavi del učencev od 
1. do 7. razreda, na kateri so bili tako realistični 
kot domišljijski izdelki. Ti so odražali veliko mero 
iznajdljivosti, ustvarjalnosti in lepote. 
VEZILJE SE PREDSTAVIJO 
Predstavnica vezilj Anica Smolnikar je de-
jala, da imajo ročna dela pomembno vlogo pri 
razvoju finomotoričnih spretnosti, čutnega za-
znavanja, sproščanja psihične napetosti, umir-
janja uma in bistrenja misli. V preteklosti se je 
večina vezenja preko ženskih prednic nauči-
la že v otroštvu. Danes je »učenkam« te spret-
nosti »mentor« internet. Ne glede na to so vse 
ženske na svoje veščine izredno ponosne. Na 
druženja z veseljem prinašajo svoje ročno na-
rejene izdelke. 
»Rečiške vezilje, ki delujemo v okviru 
društva upokojencev, smo prepričane, da 
vezenine pomenijo toplino doma, ohranjajo 
spomine na otroštvo in mladost. In v tem pri-
meru so vezenine povezane z lesom, saj so 
ga krasile in dodatno lepšale,« je še poveda-
la Smolnikarjeva.
ŽIVETI Z LESOM 
O etnografski razstavi Živeti z lesom je spre-
govorila Jožica Jeraj. Meni, da je ljubezen do le-
sa vsajena v vsakega zgornjesavinjskega člove-
ka. Že tisočletja smo namreč povezani z njim, 
saj je to dobrina, brez katere bi težko preživeli. 
Daje nam varnost, toplino in hrano. 
»Z razstavo se poklanjamo našim prednikom, 
ki so v koščku lesa našli idejo za ustvarjanje, s 
tem pa dali izdelkom izjemno praktično vred-
nost za pomoč pri delu,« je med drugim pove-
dala Jerajeva, ki je prepričana, da je vrednota iz-
delka odvisna od ročnega dela, potrpežljivosti, 
vztrajnosti in velike mere domišljije. 
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 13
Kultura
Predstavnica vezilj Anica Smolnikar (v sredini) je dejala, da vezenine pomenijo toplino doma 
in ohranjajo spomine na otroštvo in mladost.
Na razstavi so prikazani različni izdelki, v ka-
tere je bilo vloženega veliko dela in truda. Poleg 
uporabnosti imajo tudi dušo in zgodbo. Te so za-
pisane ob razstavljenih predmetih. 
SPOMIN NA NEKDANJE ČASE
Županja Ana Rebernik je pohvalila vse sode-
lujoče. Meni, da lahko z eksponati iz lesa, ki pri-
čajo o iznajdljivosti in spretnosti ljudi v preteklo-
sti, mlajši rodovi spoznajo zgodovino prednikov. 
»Eksponati na razstavah, tako preko ris-
be, otroških del, vezenin in lesa, so izdelki, ki 
so nam prirasli k srcu in so ne dolgo tega bi-
li uporabljani v naših domovih. Nam bodo mo-
goče ohranjali spomin na nek čas,« je poveda-
la županja.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Dogodek je z ljudskimi napevi obogatila 
instrumentalno vokalna skupina Oljka.
ATRIJ ŽUPNIJSKE CERKVE MARIJA NAZARET V NAZARJAH
Veselje na vasi za vse generacije
Gostitelj srečanja Martinov zbor je zbrane pozdravil z uvodno pesmijo. 
(Foto: Sebastjan Žvipelj)
Za ohranjanje izročila naših prednikov skrbijo tudi v otroški folklorni skupini Stopinjice pod 
vodstvom Ivane Žvipelj. (Foto: Sebastjan Žvipelj)
V atriju župnijske cerkve Marija Nazaret v Na-
zarjah so se konec junija zbrali župljani ob pri-
reditvi Veselje na vasi. S pesmijo, pripovedjo in 
plesom so se ob veselem druženju zadržali po-
zno v poletni večer.
NA SAMOSTANSKEM GRIČU SE JE RAZLEGALA 
PESEM
Gostitelj srečanja Martinov zbor, ki v župniji 
deluje že deveto leto, je zbrane pozdravil z uvo-
dno pesmijo. Za nekaj krajših zgodb z izroči-
lom naših prednikov so poskrbeli v KUD STOPi-
nJE, otroška folklorna skupina Stopinjice pa se 
je predstavila z ljudskimi plesi.
Učenci OŠ Nazarje z učiteljico Karlo Rednak 
in pobudnico Ivano Žvipelj so pod okriljem KUD 
STOPinJE obujali izročilo že v letošnjem ples-
nem projektu Šola pleše, radi pa zaplešejo tudi 
ob kakšni drugi priložnosti. S harmoniko sta jih 
spremljala David in Peter Suhoveršnik, prav ta-
ko učenca OŠ Nazarje.
SODELOVANJE RAZLIČNIH GENERACIJ
Zapele so tudi Ljudske pevke Lipa iz Šmar-
tnega ob Dreti, na harmoniki jih je spremljal 
Klemen Lamprečnik. Sestri Apšner, Ivana in 
Mojca, nastopata pod imenom Gmajnice. Nju-
na družina izhaja iz Gmajne v Pamečah, ljud-
sko petje ju spremlja že od malih nog. Posne-
li sta 20 ljudskih pesmi, ki jih bosta jeseni 
predstavili na zgoščenki Kje s’pa ptička pe-
sem čula? Da se je na samostanskem griču 
razlegala pesem je poskrbel tudi Mešani pev-
ski zbor Kulturnega društva Nazarje, za pre-
šeren zaključek dogajanja pa ansambel Kraj-
carji.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
14
Nasveti, Ljudje in dogodki
LOJZE GLUK,
revirni gozdar,
Zavod za gozdove Slovenije,
KE Gornji Grad
Lipa in lipovec – dve različni drevesni vrsti (1)
Kladnska lipa na kmetiji Kladje v Teru pri 
Ljubnem ob Savinji (foto: Lojze Gluk) 
Zdi se, da lipo (pre)pozna praktično vsak Slo-
venec, saj predstavlja simbol slovenstva in je pre-
cej pogosta tako v naravi, v gozdovih kot tudi v ur-
banih delih in na kmetijskih površinah. Vendar je 
lip več vrst. V Sloveniji v naravi najdemo le dve 
domači oziroma avtohtoni vrsti, to sta lipa (Tilia 
platyphyllos) in lipovec (Tilia cordata). Številne 
druge vrste lip krasijo vrtove, drevorede in par-
ke. Vrste se med seboj rade križajo, zato pogosto 
najdemo drevesa, ki imajo lastnosti obeh staršev.
Še vedno pogosto, a povsem zmotno je »lo-
gično« razmišljanje, da je lipa žensko drevo, lipo-
vec pa moško, na kar bi lahko napačno sklepali iz 
imen. Tudi naša najdebelejša in po ocenah najsta-
rejša lipa, tako imenovana Najevska lipa, ki raste 
na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem, je v 
resnici lipovec in ne lipa. Obseg drevesa meri 1085 
cm (premer 3,45 m), v višino meri 24 m.
Med drevesnimi vrstami resda obstajajo vrste, 
pri katerih rastejo moški in ženski cvetovi ločeno 
na moških in ženskih drevesih (takšnim vrstam 
pravimo dvodomne), vendar so redke, kot na pri-
mer bodika (božji les), tisa, brin, vrbe, topoli itd. 
Vse vrste lip spadajo med enodomne vrste, torej 
najdemo dvospolne cvetove na istem drevesu. 
KAKO RAZLIKOVATI LIPO IN LIPOVEC?
Lipo z drugim imenom imenujemo tudi veli-
kolistna lipa, saj so listi lipe opazno večji od li-
povca, ki ga zato imenujemo tudi malolistna li-
pa. Listi pri lipi so dolgi od 7 do 15 cm in imajo 
dlakav pecelj, pri lipovcu pa od 4 do 10 cm, peclji 
so goli. Če pogledamo na spodnjo stran lista li-
pe, opazimo v pazduhah listnih žil šopke belih 
dlačic, pri lipovcu so te dlačice rjave. Listna plo-
skev je pri lipi svetlejša, pri lipovcu temnejša, 
prav tako lubje, iz česar izvira tudi poimenova-
nje, lipa – bela lipa in lipovec – črna lipa. Pri li-
pi so listi nesimetrični, pri lipovcu pa simetrični. 
Razlike so tudi v cvetju: pri lipi je v socvetju 
dva do pet cvetov, pri lipovcu po tri do deset. 
Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja: lipa zač-
ne cveteti teden ali dva prej kot lipovec, v juni-
ju ali juliju. Jeseni lahko plodove pri lipovcu med 
prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina 
močno olesenela. Obe vrsti imata močan kore-
ninski sistem z vertikalnimi in stranskimi kore-
ninami, kar velja upoštevati pri sajenju v bližini 
objektov na urbanih površinah. 
Lipa zraste do 40 metrov visoko in do 5 m v 
debelino, lipovec pa do 30 m in okrog 1 metra v 
debelino.
Lipa dočaka zelo visoko starost, do 1.200 let, 
lipovec okrog 800 let. Ugotavljanje starosti lip 
na osnovi premera je oteženo, saj je pogosto 
skupaj zraščenih več nekoč tanjših debel, veli-
ko dreves pa je znotraj tudi votlih.
RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZAHTEVE
Obe vrsti v Sloveniji rasteta od nižin do 
gorskega pasu in ju najdemo kot primes v li-
stnatih gozdovih ter kultivirano ob cestah, 
cerkvah, trgih in kmetijah. V gozdovih je pogo-
stejši lipovec, izven gozdov pa lipa. 
Ekološke zahteve lipe so zahtevnejše od li-
povca. Lipa ima najraje globoka, apnena, zrač-
na in dovolj vlažna, z mineralnimi hranili bogata 
tla. Njene potrebe po svetlobi so večje kot pri li-
povcu, je občutljivejša na mraz in slabo prenaša 
sušo in onesnažen zrak.
Tudi na območju Zgornje Savinjske doline 
najdemo številne in mogočne lipe, med kateri-
mi jih je veliko zavarovanih kot naravna vredno-
ta lokalnega ali državnega pomena. Med najbolj 
znanimi in prepoznavnimi je na primer Logarje-
va lipa v Logarski dolini. 
Če bomo znali ceniti posamezna drevesa, bo-
mo znali ceniti tudi gozd. Naj nas drevesa in 
gozdovi povezujejo in ne razdružujejo, da si bo-
mo lahko v slogi in enotnosti skupaj zapeli »Pod 
lipo domačo najraje sedim, v domačem veselju 
zadovoljno živim.«
KLADNSKA LIPA
Kladnska lipa raste ob gozdnem robu v bližini 
kmetije Kladje. Gre za drevo izjemnih dimenzij, saj 
v prsni višini meri 153 cm, v višino pa kar 31 metrov. 
Pobudo za označitev lipe so lansko leto podali 
lastniki kmetije, saj se zavedajo pomena ohranitve 
drevesa. Označitev bo hkrati pripomogla k turistič-
ni zanimivosti in obisku kmetije. Naslednjo sredo 
bo tako na turistični kmetiji Kladje v Teru otvoritev 
informativne table. Dogodek bo pospremil kulturni 
program in prijetno druženje ob pokušini lipovega 
čaja ter ostalih domačih dobrotah. 
SLIKOVITA PREDSTAVA OB BOK SREDNJEVEŠKI GOSTIJI
Bernarda Štiglic se poslavlja od ledik stanu
Bernarda Štiglic (v belem), njene sorodnice in prijateljice so zbudile nemalo pozornosti na 
Srednjeveški gostiji v Nazarjah. (Foto: Jože Miklavc)
Skupina prijateljic in sorodnic znane glas-
benice in pedagoginje Bernarde Štiglic se je z 
njo vred v soboto, 6. julija, vključila v dogaja-
nje okoli Srednjeveške gostije v Nazarjah. Od 
prijaznih obiskovalcev dogodka so zbirale de-
nar za dobro zabavo na Bernardini dekliščini. 
Glasbenica izpod Tirskih peči se bo namreč to 
soboto poročila, posebna najava pa je zagoto-
vo uspela.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 15
Organizacije, Šport, Oglasi
ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI
Pred njimi je osrednja sezona srečanj voznikov starodobnikov 
Udeleženci srečanja iz naše doline ob mercedesu starodobniku (foto: Jože Miklavc)
Člani društva Zgornjesavinjski 
starodobniki so se 6. julija v Šmar-
tnem ob Paki udeležili srečanja 
starodobnih vozil iz vse Slovenije. 
Pod Goro Oljko že 70 let deluje Dru-
štvo ljudske tehnike, Šmartno ob 
Paki. V njegovem okviru deluje tudi 
sekcija lastnikov starodobnih vozil, 
srečanja pa prirejajo kot tradicio-
nalni Pilihov memorial.
ODPRLI MUZEJ 70 LET TEHNIČNE 
KULTURE
Na odprtju Muzeja 70 let tehnič-
ne kulture v Šmartnem ob Paki so bi-
li prisotni številni člani društev in klu-
bov starodobnikov. Sodelovali so tu-
di prijatelji iz občin Zgornje Savinjske 
doline, ki bodo svoje veliko druženje, 
13. srečanje na Ljubnem ob Savinji, 
z vožnjo po slikoviti Solčavski pano-
ramski cesti priredili 20. julija.
PREDSEDNIK ZVEZE IZPOSTAVIL 
ZGORNJESAVINJČANE
Na dogodku je spregovoril tudi 
predsednik Slovenske veteranske 
avtomoto zveze Franci Škrjanc. 
Med drugim je izpostavil odlično 
sodelovanje s krovno organizaci-
jo in posameznimi društvi v Savinj-
sko-šaleški regiji. Posebej je kot 
primer omenil najbolj aktivno dru-
štvo Zgornjesavinjski starodobniki. 
Jože Miklavc
KMETIJA SLAPNIK NAD NOVO ŠTIFTO
Atraktivna nočna lokostrelska tekma
Zmagovalec tekme Boštjan Oprešnik (desno) in zmagovalec 
srečelova Roman Kostanjevec se bosta na kmetijo Slapnik še 
zagotovo vrnila. (Foto: Tina Gutman)
Konec junija so člani Lokostrel-
skega kluba Gornji Grad v okviru 
občinskega praznika na smučišču 
Slapnik pripravili nočno lokostrel-
sko tekmo, ki se je pokazala za ze-
lo atraktivno. Zadovoljivo število 
strelcev na tekmi in bogat sreče-
lov sta privabila kar nekaj obisko-
valcev, ki so uživali v nočnem do-
gajanju na kmetiji Boštjana Rihter-
ja nad Novo Štifto. 
KLOBASE NAMESTO ODLIČIJ
Zmagovalec tekme je bil Bo-
štjan Oprešnik iz Lokostrelskega 
kluba Dramlje, ki je s sestavljenim 
lokom dosegel absolutno najboljši 
rezultat – 445 krogov. Zmagovalec 
je prejel prehodni pokal – domačo 
salamo kmetije Slapnik, namesto 
odličij pa so tekmovalci dobili do-
mače klobase.
LOKOSTRELSKI SREČELOV
Pestro je bilo tudi na lokostrel-
skem srečelovu. Ljubenski župan 
Franjo Naraločnik je z rezulta-
tom 24 krogov vodil skoraj do kon-
ca dogodka, ko je bil njegov rezul-
tat izenačen. Kasneje ga en krog 
premagal Roman Kostanjevec in 
odnesel glavni dobitek. Udeležen-
ci tekmovanja in obiskovalci so po-
hvalili gostitelja, kmetijo Slapnik, ki 
je za vse, tako tekmovalne pogoje 
kot pogostitev, poskrbela odlično. 
Prizorišče bodo lokostrelci za tek-
me prav gotovo še uporabili, saj so 
na njem odlične razmere. 
Štefka Sem
LJUBNO OB SAVINJI
Med 20. julijem in 4. avgustom 
vabljeni na Flosarski bal!
Na Ljubnem je že vse priprav-
ljeno za otvoritev letošnjega, že 
59. Flosarskega bala, ki bo po-
tekal med 20. julijem in 4. avgu-
stom. Organizatorji s Turističnim 
društvom Naš kraj na čelu so za 
udeležence pripravili več kot 40 
različnih dogodkov. 
ENA NAJSTAREJŠIH PRIREDITEV 
V DRŽAVI
Flosarski bal sodi med najsta-
rejše prireditve v Sloveniji. Tradici-
onalna prireditev vsako leto pote-
ka v drugi polovici julija in se za-
ključi s prvo nedeljo v avgustu. 
Obiskovalci imajo priložnost aktiv-
no sodelovati na športnih in kultur-
nih dogodkih ter uživati v koncer-
tnih in plesnih večerih. 
PESTRO DOGAJANJE
Letošnji Flosarski bal bodo v 
soboto, 20. julija, otvorili staro-
dobniki z Mednarodnim sreča-
njem ljubiteljev starodobnih vo-
zil, prireditev pa bodo organiza-
torji sklenili v soboto, 3. avgusta, 
na flosarskem večeru z ansam-
blom MODRIJANI ter seveda v ne-
deljo, 4. avgusta, s tradicionalno 
etnografsko povorko po Ljubnem. 
Prav tako si bodo udeleženci lah-
ko ogledali udiranje in spust flosa 
po reki Savinji ter se zabavali na 
flosarskem večeru z ansamblom 
FRANCA MIHELIČA. Organizator-
ji oznanjajo: »Vabljeni na Ljubno, 
vabljeni na Flosarski bal!«
NN
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
16
Kultura, Oglasi
60 LET SOLČAVSKIH FANTOV
Obletnico želijo praznovati z ljudmi, za katere so igrali minulih 
šest desetletij
Eden od sestavov Solčavskih fantov
Franci Podbrežnik, eden izmed članov krea-
tivne ekipe organizatorjev Solčavskih dni, je »iz 
naftalina izbrskal« zgodbo, ki jo bodo predsta-
vili v nedeljo, 28. julija, »zacajta« popoldne na 
solčavskem prireditvenem prostoru. »Zgodilo« 
se bo 60 let Solčavskih fantov.
ZAČETEK Z OPRČANOM, NADALJEVANJE S 
PODBREŽNIKOM
Mlajšemu rodu Zgornjesavinjčanov verje-
tno ni znano, da je leta 1959 prenehala z delo-
vanjem Oprčanova skupina godcev, v kateri je 
deloval tudi najstarejši član zdajšnje zasedbe 
Franc Podbrežnik st., Kovačev Francl iz Solčave. 
Oprčan je bil pravi oče solčavskega godčevstva, 
Podbrežnik pa je muzikant z nasledstvom po-
membne skupine godcev na Solčavskem, ki je 
obvladovala predalpski »lustig kulturniški svet 
v tistih cajtih« tudi čezmejno. 
ZGODILO SE JE LETA 1959
V letu 1959 so sestavili trio Solčavski fantje, v ka-
terem so se harmonikar Jože Prepotnik, Havdejev 
Joža, kitarist Kristjan Prepotnik, Havdejev Kristl, in 
že omenjeni klarinetist Franc Podbrežnik, Kova-
čev Francl. Občasno jim je priskočil »na pomoč« še 
kontrabasist Tone Mlačnik, Gričarjev Tona. 
POGOSTE SPREMEMBE V SESTAVU
Leto kasneje se je skupini pridružil kitarist 
Mirko Prelesnik, s kontrabasom pa še Havde-
jev Kristl. Havdejevega Joža je leta 1968 zaradi 
bolezni zamenjal harmonikar Kristjan Germelj, 
Ravnski Kristl, in ker so bile kadrovske spre-
membe v sestavu pogoste tudi po letu 1970, tok-
rat le še nekaj besed o dogodku, ki bo zadnjo ju-
lijsko nedeljo v Solčavi.
PREDSTAVITEV VSEH ŠE ŽIVEČIH ČLANOV 
SKUPINE
Šlo bo za predstavitev vseh še živečih članov 
skupine in aktivnih potomcev Solčavskih fantov. 
Kakšno vlogo so igrali (in prepevali) dolgoletni 
harmonikar Branko Lenko, Prušnikov Vido, Jaka 
Zamernik in pa priložnostni basisti Fužirjev Ma-
ks, Slapnikov Franjo, Volovljekov Jože, Vavdijev 
Zoran, Prušnikov Rok ter kitarista Šlangerjev Da-
ne in Rajko Prepadnik, bo prišlo na dan šele na 
sami prireditvi.
ŠEST DESETLETIJ »SERVISIRALI« RAZNE 
PRIREDITVE
Razgiban in vedno glasbeno operativen se-
stav ljudskih godcev je šest desetletij »servi-
siral« razne prireditve, kjer so jih potrebova-
li in povabili. No, včasih so se povabili kar sa-
mi, je dodal eden od znancev iz te legendarne 
skupine. Zraven so bili ob otvoritvi večnamen-
skega objekta v Solčavi (1981), na šolskih prire-
ditvah, na otvoritvah cest, na raznih pomemb-
nih društvenih obletnicah, na domala vseh gor-
skih postojankah, v »Zadružneku«, pa na mno-
gih ohcetih, proslavah, veselicah, silvestrova-
njih, abrahamskih feštah in tudi kar tako. 
ZLATO PRIZNANJE ZA KAKOVOST PRI 
IZVAJANJU LJUDSKIH VIŽ
Kot ljudski godci so sodelovali na števil-
nih kulturnih prireditvah, državnih in lokal-
nih slovesnostih, za kar so med drugim pre-
jeli zlato priznanje za doseganje kakovosti na 
srečanju ljudskih godcev pri izvajanju ljud-
skih viž leta 2016. »Glasbeni voz sta skozi ve-
čino let vlekla Francl Podbrežnik in Kristl Ger-
melj, ki še vedno, skupaj z Jakčem Zamerni-
kom, dajeta veselje plesnim korakom udele-
žencev prireditev. 
VABILO VSEM, KI SO JIM SOLČAVSKI FANTJE 
KADARKOLI IGRALI
Solčavski fantje vabijo vse, ki so kakor-
koli povezani z njimi, da pridejo na njihovo 
obletnico in s seboj prinesejo svoje dožive-
te zgodbe, fotografije ali inštrumente. Tako bo 
60-letnica še bolj zanimiva in še bolj slove-
sna.
Jože Miklavc 
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 17
Zgodovina in narodopisje, Oglasi
Stavbna dediščina mozirskega trga (1)
Viri:
Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradi-
va za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu 
zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu.
Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje : Občinska kulturna 
skupnost, 1985.
Mozirje. Mozirje : Občina, 2008.
Upodobitev Mozirja iz začetka 19. stoletja
Upodobitev Mozirja iz druge polovice 19. stoletja
Mozirje je eden starejših trgov 
na Štajerskem. Kot kraj se v listi-
nah omenja že leta 1146, kot trg pa 
5. maja 1318. Nekatera naključna ar-
heološka najdišča v Mozirju in oko-
lici potrjujejo domnevo, da je kraj 
še starejši. V nekaterih starih zapi-
sih je večkrat izražena misel, da je 
v Mozirju že v rimskem obdobju stal 
»castrum« ali utrjen kraj.
V POŽARU UNIČENE VSE LISTINE 
TRGA
Trg je leta 1580 povsem uni-
čil požar. Trške hiše so bile prete-
žno lesene oziroma krite s skod-
lami. Požar je uničil tudi vse listi-
ne trga, zato ni znano, kdaj je Mo-
zirje dobilo trške pravice. V listi-
nah se Mozirje omenja kot kraj že 
leta 1146, in sicer v darilnem pismu 
oglejskega patriarha Pelegrina, iz-
danega v Tolminu, kjer se omenja 
kot priča Pelgrinus de Mosiri. V li-
stini z dne 5. maja 1318 se Mozirje 
prvič omenja kot trg. Zapisano je: 
»Listina je izdana v Mozirju trgu« 
(Der Prif ist geben datz Prausper-
ch in dem Marchet).
ARHEOLOŠKE NAJDBE 
POTRJUJEJO DOMNEVE O TRGU
Domneva se, da je Mozirje bi-
lo trg že pred omembami v najde-
nih listinah, kar lahko sklepamo iz 
dejstva, da je tod skozi peljala rim-
ska cesta do tedanje Emone. Ob ta-
kih cestnih povezavah so hitro na-
stajala naselja in tržni kraji. To do-
mnevo potrjujejo nekatere arheo-
loške najdbe. 
Žiga Laykauf je v svoji kroniki pi-
sal, da je bil leta 1825 najden zlat-
nik iz dobe prvih rimskih cesar-
jev 30 cm pod zemljo na nekda-
njem pokopališču v Mozirju. Nada-
lje je pisal o loncu, polnem rimskih 
kovancev, ki je bil najden v nižini 
proti Soteski. Prav tam je bil naj-
den predmet iz rimskih časov, ki ga 
je mozirski župnik in zgodovinar 
Ignac Orožen narisal v župnijski 
kroniki. Tudi v Šmihelu so našli sta-
ri rimski zlatnik. Pod sedanjo ces-
to (nekdanjo rimsko) na Prihovi je 
stala rimska stavba, ki jo je opisal 
Ignac Orožen v svojih zapisih. Tam 
je bil najden tudi nagrobni spome-
nik, ki je sedaj vzidan v stari hiši ob 
cesti v Spodnji Rečici.
Kronist Franc Hribernik je v svo-
ji kroniki zapisal: »Mozirje se odli-
kuje po najlepšem, najbolj harmo-
ničnem licu z vzgledno razvršče-
nostjo hiš po dolgem v pravilnem 
obcestnem tločrtu, z enakomerno 
nadstropnimi hišami.«
POMEMBNA STAVBNA 
DEDIŠČINA
Na današnjo podobo trga so vpli-
vali pogosti požari. Najstarejše oh-
ranjene stavbe v trgu datirajo v čas 
po uničujočem požaru leta 1580. Na 
svojo starost opozarjajo z ohranje-
nimi arhitekturnimi elementi, zna-
čilnimi za kakovostne trške arhitek-
ture. V starem trškem jedru še ved-
no veje duh preteklosti, največji de-
lež stavb pa je bil grajen v poznoba-
ročnem času in začetku 19. stoletja. 
Portali na stavbah so iz zelene-
ga tufa, značilnega materiala za 
Savinjsko dolino, ki je bil upora-
bljen tudi za klopi pred stavbami, 
kar je arhitekturna posebnost trga. 
Gre za pomembno stavbno dedi-
ščino, zato je bil trg temeljito pre-
novljen leta 2008. Danes sodi med 
najlepše slovenske trge. V nada-
ljevanju so predstavljene trške hi-
še in osebe, ki so živele v njih in so 
pomembno zaznamovale kraj.
Pripravili v Osrednji knjižnici 
Mozirje
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
18
Šport, Organizacije
24-URNI MARATON ODBOJKE NA MIVKI V VARPOLJAH
Maratonci še šestič na preizkušnji
Na maratonu ni manjkalo znanja, vrhunskih potez in vzdržljivosti, kar je pripeljalo do visokega 
točkovnega izkupička. (Foto: Cvetka Pukart)
Igrišča pokrita z mivko v varpolj-
skem športnem parku so šestič za-
pored gostila 24-urni maraton od-
bojke. Na prireditvi, ki spada v 
sklop praznovanj občinskega pra-
znika Rečice ob Savinji, je sodelo-
valo 24 ljubiteljev »beach volleya« 
iz Zgornje Savinjske doline. Njim se 
je tako kot lani priključila skupina 
rekreativcev iz Maribora. 
ZMAGA SKUPINI A
Kljub peklenski vročini in zani-
mivo zelo hladnem jutru so gledal-
ci spremljali všečno odbojko, na 
kateri ni manjkalo znanja, vrhun-
skih potez, šaljivih vložkov, borbe-
nosti in seveda vzdržljivosti, kar 
je na koncu pripeljalo do visokega 
točkovnega izkupička. Skupina A je 
zmagala z rezultatom 2005 : 1839. 
Izpostaviti je potrebno odličen 
ambient in dobro organizacijo s stra-
ni domačega športnega društva. Za 
trud in vzdržljivost so bili nastopajo-
či od organizatorja in županje občine 
Rečica ob Savinji Ane Rebernik na-
grajeni s spominsko medaljo in prak-
tičnimi nagradami.
FP
ŠALJIVE IGRE MED NASELJI NA REČICI OB SAVINJI
Prehodni pokal že drugo leto v lasti Rečičanov
Metanje podkev v slamnice se je odvijalo pod budnim očesom 
sodnikov.
Da je moški s prevezanimi očmi lahko vozil žensko, je ta morala 
dajati natančna, jasna in glasna navodila.
Rečiška ekipa je ob zmagi v vlečenju vrvi le-to potegnila tako 
močno, da so popadali po tleh. 
Zadnji junijski dan so v vročem 
popoldnevu temperaturo na špor-
tnem igrišču na Rečici ob Savinji 
dodatno dvigovali razburljivi boji. 
Turistično društvo je namreč v okvi-
ru 40. prireditve Od lipe do pranger-
ja pripravilo Igre med naselji. 
VELIKA BORBENOST EKIP
Ekipe Rečica, Spodnja Rečica, 
Poljane–Dol-Suha, Homec–Grušo-
vlje–Šentjanž in Pobrežje so se po-
merile v vožnji samokolnice, teku 
okoli količkov, metanju podkev, šta-
feti z vodo, sestavljanju grba in vle-
čenju vrvi. Manjkala je edino ekipa 
Varpolj. 
V vlečenju vrvi sta se v finalu po-
merili ekipi Poljane–Dol-Suha in Re-
čica. V izenačeni borbi so z zadnjimi 
močmi vrv na svojo stran potegni-
li Rečičani. To jim je prineslo naziv 
najboljšega, pokal in prehodni po-
kal, ki je ostal v njihovi lasti od pre-
teklega leta. Za ovratnik so jim skozi 
vse igre dihali Spodnjerečičani, a so 
se morali zadovoljiti z drugim mes-
tom. Tretji so bili Pobrežani. 
KOMIČNE SITUACIJE ZAČINIL 
FRANCI PODBREŽNIK 
Že tako komične situacije ob 
opravljanju nalog je z značil-
nim humorjem začinil moderator 
Franci Podbrežnik – Solčavski. 
Igre in druženje prispevajo h kre-
pitvi prijateljskih vezi, kljub temu 
da so igre na trenutke prerasle v 
pravo rivalstvo med ekipami. Za 
borbenost in dobro igro se je zah-
valila županja Ana Rebernik, ki 
je čestitala ekipam in jim podeli-
la pokale. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 19
Šport, Oglasi
DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE
Učenje številnih veščin na jubilejnem taborjenju
Teden dni se je družilo skoraj štirideset otrok. (fotodokumentacija društva)
Taborni prostor na Lazah je 
bil prvi teden v juliju v zname-
nju različnih aktivnosti. Te so na 
jubilejnem 20. taborjenju izvaja-
li člani taborniškega društva Rod 
Sotočje Nazarje-Kokarje. Teden 
dni se je družilo skoraj štiride-
set otrok.
Ob taborovodji Alenki Verbuč 
so spoznavali bivanje v neokrnje-
ni naravi. V tabornih kotičkih so se 
učili številnih veščin, ki so potreb-
ne za preživetje v naravi.
Dneve so pričenjali z dvigom 
zastave in učenjem. Nato so se 
zabavali s kolektivnimi igrami in 
se urili v medsebojni pomoči ter 
sočutju. Na pohodih so spozna-
vali okolico in preizkušali teles-
no vzdržljivost na bivakiranju. 
Dokazali so, da znajo preživeti 
brez mobitelov in urbanega oko-
lja. Streljali so z lokom, igrali dru-
žabne igre in se ob večerih dru-
žili ob tabornem ognju.
Prizadevni vodniki so v organi-
zacijo in izvedbo aktivnosti vloži-
li veliko prostovoljnega dela. Z raz-
ličnimi aktivnostmi so v otrocih 
spodbujali samostojnost, iznajdlji-
vost in odgovornost.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
20
Šport, Organizacije
POHOD PO JURČKOVI POTI
Zaradi vročine gob skoraj ni bilo najti
Skromna udeležba na pohodu po Jurčkovi poti je bila posledica 
najbolj vročih dni v tem poletju. (Foto: Franc Pustoslemšek)
SMUČARSKI SKOKI
Jernej Presečnik odlično začel sezono
V novem skakalnem centru v kazahstanskem 
Šučinsku se je pretekli teden začela sezona FIS po-
kala v smučarskih skokih. Naša predstavnika Ce-
ne Prevc in član ljubenskega skakalnega kluba 
Jernej Presečnik sta nastopila odlično. Kasneje je 
prizorišče gostilo še tekme celinskega pokala. 
Na prvi tekmi FIS pokala v tej sezoni je zma-
gal Avstrijec Maximilian Lienher. Odlična sta bi-
la Prevc, ki je zasedel tretje mesto, in Preseč-
nik, ki je končal tik za njim na četrtem. Na dru-
gi tekmi je Presečnik zasedel peto mesto, Prevc 
pa je le za malenkost iz rok izpustil zmago in os-
vojil drugo.
CELINSKI POKAL
Druga postaja tekem celinskega pokala v no-
vi sezoni je bila prav Šučinsk. 17-letni Presečnik je 
na prvi tekmi zasedel 6. mesto, na drugi pa je bil 
28. Cene Prevc je prvo tekmo končal na 9. mes-
tu, na drugi je bil enajsti. V konkurenci 37 skakal-
cev je na drugi tekmi zmagal Keiči Sato, ki vodi v 
celinskem pokalu. Timi Zajc, ki na teh tekmah ni 
nastopil, je četrti, Cene Prevc pa deseti. Celinski 
pokal se bo 10. avgusta nadaljeval v poljski Wisli.
Štefka Sem
BALINANJE
Prijateljska tekma med sosednjimi društvi upokojencev
Prijateljski tekmi v Gornjem Gradu je sledilo druženje balinarjev treh društev.
 (Foto: Nuša Žerovnik)
V Gornjem Gradu so se konec junija sreča-
li balinarji treh društev upokojencev. Domačini 
so v goste povabili balinarje iz Nazarij in Šmar-
tnega ob Dreti ter se pomerili na prijateljski 
tekmi. Med ženskami so bile Gornjegrajke nep-
remagljive, sledile so jim Nazarčanke in Šmar-
čanke. V moški konkurenci so bili najboljši ba-
linarji Šmartnega pred balinarji Gornjega Gra-
da in Nazarij.
To je bilo prvo tekmovalno in družabno sre-
čanje balinarjev teh treh društev, prav gotovo 
pa ne zadnje. Kljub vročini so v senci dreves in 
hišice, ki so na balinišču za centrom starejših, 
uživali ob balinanju in pogostitvi. Domačini so 
se namreč izkazali za dobre gostitelje in vseh 
šest članov obeh gostujočih ekip je dobilo da-
rila, ki so jih organizatorji dobili od Občine Gor-
nji Grad in sponzorjev. 
Štefka Sem
Pohod po Jurčkovi poti je stal-
nica, ki jo vsako leto organizira in 
izvede Gobarsko društvo Ajdovec 
Gornji Grad konec junija. Potekal 
je po ustaljeni trasi: Gornji Grad–
Tajna–kmetija Požežnik–Spodnji 
trg–Gornji Grad. Udeležba je bi-
la letos precej skromna, najverje-
tneje je bil vzrok za to v precej hu-
di vročini v tistih dneh in začetek 
počitnic.
NAJDENE ZAŠČITENE VRSTE 
Na pohodu so malo pogledali 
tudi za gobami, vendar je bil us-
peh bolj pičel, saj v takšnem vre-
menu gobe pač ne rastejo. Našli 
so le kakšno bisernico, citronasto 
mušnico, lisičko, žametni goban. 
Presenetljivo so videli kar nekaj 
črnih kuštravcev, redke in zaščite-
ne gobe iz družine gobanov. 
GOBARSKA SEZONA ZA ZDAJ 
ZELO SKROMNA
Cilj pohoda seveda ni le v nabi-
ranju, ampak predvsem v druže-
nju in rekreaciji. Letošnja gobarska 
sezona je za zdaj zelo skromna za 
razliko od lanske, ki je bila tudi po 
spominu najstarejših gobarjev re-
kordna. Sicer pa čakajo, kaj bo pri-
nesla jesen.
Štefka Sem
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 21
Šport
Maja Mihalinec je s časom 11,27 le za tri stotinke zgrešila normo za 
svetovno prvenstvo. (Foto: Alexander Shegelov)
MARATON SLO24ULTRA
Rosenstein tretjič evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju
Najbolj strastna Erikova navijača sta sin Tine in hči Trine, ki ga 
spremljata in spodbujata na dirkah. (Foto: osebni arhiv)
Maraton SLO24ultra je cestni ko-
lesarski maraton, na katerem se ko-
lesarji pomerijo v 6-, 12- ali 24-ur-
nem maratonu. Zmaga v 12-urni 
preizkušnji se je odločala med tre-
mi tekmovalci. Rečičan Erik Rosen-
stein (Društvo Erik Team) je ponov-
no pokazal svojo premoč in v sprin-
tu premagal Davida Rihtariča in Bo-
risa Praznika. Vsi trije so odpelja-
li 462 kilometrov oziroma 42 krogov. 
DRUGOUVRŠČENEGA PREMAGAL 
ZA POL METRA
Erikova povprečna hitrost je bila 
38,39 kilometra na uro. Odločilen je 
bil ciljni sprint, v katerem je prema-
gal drugouvrščenega Rihtariča za 
pol metra in se znova veselil naslo-
va evropskega prvaka. Lani je Erik 
prevozil 487 kilometrov s povpreč-
no hitrostjo 40 kilometrov na uro.
ODLIČNE RAZMERE
»Letos so bile odlične vremenske 
razmere za tekmovalce. Razen ene 
plohe na začetku dirke je bilo vre-
me lepo, ne preveč vroče,« je po dir-
ki povedal Erik. Kot da bi pričakoval 
tesno zmago, je v priprave vključil 
krajše razdalje hitre vožnje po ravni-
ni s kakšnimi petdesetimi kilometri 
na uro, ki jih je zaključil s sprintom. 
Ravno takšna situacija ga je tudi 
pripeljala do zmage. »Vesel sem, da 
sem pri štiridesetih še vedno na ta-
ko visokem nivoju, kar se tiče hitro-
sti in vzdržljivosti,« je dodal trikratni 
evropski prvak, ki je zmagal tudi na 
prvi tekmi pred štirimi leti, ki pa še 
ni štela kot evropsko prvenstvo.
ŠE BOLJŠA PODPORA
Na tekmi je imel Erik kot vedno 
podporo družine in tokrat tudi pri-
jatelja Jona Kanjirja. Spremljeval-
ci so mu priskrbeli vse, kar je po-
treboval, in se izkazali kot odlična 
podpora pri monotonem 12-urnem 
kolesarjenju v krogih. Za takšno 
dirko je namreč potrebna tudi dob-
ra psihološka, ne le telesna pripra-
va. Konstantno kroženje v krogih 
postane kmalu bolj naporno za 
psiho kot telo, je dodal Erik. »Dirka 
je bila težja kot lanska. Lani so šti-
rice ves čas vlekle naprej tudi po-
sameznike, saj so se kolesarji me-
njali, in vedno je bil na progi spočit 
tekmovalec. Letos smo tempo na-
rekovali posamezniki in po tej stra-
ni je bila dirka precej težja.« 
DVA CILJA IZPOLNJENA, 
PRIPRAVE NA TRETJEGA
Trenutno o daljših dirkah ne raz-
mišlja, saj nima dovolj časa za tre-
ninge. Največkrat opravi osemur-
ni trening, kar je premalo za 24-ur-
ne dirke. Služba in družina, ki ga 
na uspešni kolesarski poti sprem-
lja in podpira od vsega začetka, mu 
vzameta preveč časa za daljše tre-
ninge. Pomembna je tudi psihič-
na priprava, ki je odločilna na dalj-
ših dirkah. 
Štefka Sem
38,39 kilometra na uro 
je bila Erikova povprečna hitrost.
MEDNARODNA ATLETSKA MITINGA V ITALIJI IN NA MADŽARSKEM
Mihalinčeva na 100 metrov s svojim osebnim rekordom
Mozirjanka Maja Mihalinec iz 
tedna v teden niza odlične rezul-
tate. Potem ko je pretekli teden 
na Madžarskem tekla na 200 me-
trov in si v hudi konkurenci izborila 
šesto mesto, je ta torek na medna-
rodnem atletskem mitingu v Pado-
vi zasedla drugo. V Italiji si je čla-
nica Atletskega društva Mass Lju-
bljana v teku na 100 metrov pritek-
la svoj osebni rekord. S časom 11,27 
je le za tri stotinke zgrešila normo 
za svetovno prvenstvo, ki bo konec 
septembra v Dohi.
V PADOVI POD MAGIČNO MEJO 
11,30
»V Padovi se je vse poklopilo, vse 
je bilo super, o čemer priča tudi moj 
osebni rekord. Tega sem še posebej 
vesela, saj sem se spustila pod me-
jo 11,30, ki se mi je nekako zdela ma-
gična. Startna reakcija je bila dobra, 
a sem vseeno prvih deset metrov ne-
koliko zaostajala za najboljšimi. Dru-
lo. Konkurenca na tekmi je bila na 
nivoju diamantne lige in ker sem 
imela najslabši osebni rekord med 
prijavljenimi, mi je organizator do-
delil prvo stezo, na kateri je žal ne-
koliko težje teči res hitro. 
TEKLA KAKŠEN METER DALJŠO 
RAZDALJO
Drugi del krivine sem se ne-
koliko lovila, saj je ta bila ostra, 
zato sem porabila več energije. 
Prav tako sem jo odtekla povsem 
po sredini steze, ker je bil ob ro-
bu namesto črte robnik, ki sem se 
ga »bala«. Zato sem verjetno tek-
la kakšen meter daljšo razdaljo. To 
se je potem poznalo na koncu,« je 
izkušnjo na Madžarskem opisa-
la Mozirjanka, ki ni skrivala vese-
lja, da je tudi na 200 metrov na-
stopila v močni konkurenci in tek-
mo jemlje kot dobro popotnico za 
prihodnje. 
Marija Šukalo
gi del teka pa sem odtekla zelo dobro 
in si v zadnjih 20 metrih pritekla dru-
go mesto,« ni skrivala veselja Miha-
linčeva, ki je tudi v Szekesfehervar-
ju v hudi konkurenci tekla svoj najhi-
trejši tek na 200 metrov (23,18). 
KONKURENCA NA MADŽARSKEM 
NA NIVOJU DIAMANTNE LIGE
»Na Madžarskem sem startala 
zelo dobro, iz krivine sem prišla v 
odličnem položaju potem pa me je 
v zadnjih metrih nekoliko zmanjka-
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
22
Kronika
•	 Z	BENCINSKEGA	SERVISA	ODNESEL 	
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
POMOR JAGNJET V PODVOLOVLJEKU
Ko se trga srce in se obrača želodec
Presunjen stoji Ivan Pečovnik ob dveh od 
pomorjenih jagnjet. (Foto: Marija Lebar) 
Ovca mati je s presunljivim blejanjem klicala svoje mrtvo jagnje, ki sta ga pregledovala 
ocenjevalca škode. (Foto: Marija Lebar)
Zakonca Marinka in Ivan Pečovnik sta se v 
četrtek, 11. julija, kot vsako jutro iz hiše v Podvo-
lovljeku, kjer živita s svojo družino, nič hudega 
sluteč odpeljala do svoje nekaj kilometrov od-
daljene kmetije pri Žagarju. Že s ceste je žena 
Marinka opazila, da na pašniku leži mrtvo jag-
nje. Takoj, ko sta na domačiji stopila iz avta, sta 
zaslišala prestrašeno in zmedeno oglašanje ovc 
na pašniku. Po podrobnem pregledu zemljišča 
na strmini, kjer je pašnik, pa sta ostala brez be-
sed in solznih oči.
SEDEM JAGNJET IN BREJA OVCA
Na različnih delih pašnika sta naštela šest 
mrtvih jagnjet, eno pa je še kazalo znake življe-
nja, vendar je bilo hudo ranjeno. Ograda, kjer je 
trop preživljal noč, je bila podrta, preživele ovce 
pa so se razbežale po bližnji okolici. Pri iskanju 
sta našla še poginulo visoko brejo ovco, ki se je 
na begu pred plenilcem ponesrečila. »Bila sva 
popolnoma pretresena. Še sinoči, ko sva odha-
jala, so se živali strnile okoli naju kot vedno zve-
čer, preden sva odšla,« je povedal Ivan. 
ROJENO IN UMORJENO V ISTI NOČI
Pečovnikova sta o dogodku obvestila nazar-
sko območno enoto Zavoda za gozdove Sloveni-
je in upravo Lovišča s posebnim namenom Ko-
zorog, na teritoriju katerega se nahaja omenje-
ni pašnik. Ker je bilo potrebno počakati, da bos-
ta predstavnika ocenila škodo, so morala trupla 
ostati tam, kjer so bile živali pomorjene. 
Skupaj z lastnikom smo se podali na pašnik 
in bili od najdbe do najdbe bolj pretreseni. Živa-
li si bile pogrizene po glavi in vratu. Jagenjčki so 
že imeli v ušesih identifikacijske številke, razen 
enega, ki je bil po Ivanovih besedah skoten prav 
to noč in ni živ dočakal jutra. 
HUJE KOT V KLAVNICI
Plenilci so nekaj živali pomorili in jih pustili 
ležati, nekaj pa so jih raztrgali in delno pojed-
li. Ostanki so bili razvlečeni daleč naokoli. Bilo 
je videti kose reber, jeter, mesa …, nad prizori-
ščem pa je vladal vonj po krvi, raztrganem čre-
vesju in razpadu.
Vse kadavre in ostanke je kasneje po pred-
pisih odstranil in odpeljal uslužbenec veterinar-
sko higienske službe. Tudi tega je bilo namreč 
potrebno obvestiti o pomoru.
VOLK, ŠAKAL ALI KAJ DRUGEGA?
Pred prihodom uradnih predstavnikov sta 
Ivan in njegov bližnji sosed, ki je bil tudi priso-
ten, ugibala, da je bilo plenilcev najbrž več. Je bil 
volk ali šakal? »Jaz imam koze in samo čakam, 
kdaj se bo zverjad lotila še mojega pašnika,« je 
mimogrede omenil sosed. 
Po uradnem ogledu kadavrov sta predstav-
nika zavoda za gozdove in lovišča s strokovno 
analizo širine ugriza ugotovila, da je šlo za vol-
ka. Na ugrizu je bil razmak med kočnikoma 40 
milimetrov, je bilo zapisano. Značilen je bil tudi 
način usmrtitve: »Sveža kri na kadavrih, ugriz v 
lobanjo in vrat, po dva ugriza na komad,« stoji v 
zapisniku o nastali škodi in vzrokih.
VAROVALNA OGRAJA NI POMAGALA 
Ivan Pečovnik se z drobnico ukvarja že dolgo. 
Do lanskega leta je bil predsednik Ovčerejske-
ga društva Raduha. Pretresen je povedal: »Živa-
li redimo za prehrano, vendar morajo do svoje 
smrti živeti dobro, nuditi jim je treba ustrezne 
pogoje, usmrtitev pa mora biti humana.« 
Razložil je, da ima za varovanje pašnika ogra-
do s štirimi žicami pod električno napetostjo, ki je 
bila vključena tudi to noč. Tudi če bi bila ograja še 
mnogo višja, bi jo volk lahko preskočil, je pojas-
nil. Nočno uganjanje v hlev ne pride v poštev, saj 
se živali v teh vročih dneh večinoma pasejo zgo-
daj zjutraj in zvečer v hladu, poleg tega so Pečov-
nikovi prijavljeni v kmetijski ukrep Dobrobit živali, 
ki določa, da morajo te biti na paši vsaj 180 dni na 
leto, kar je kar zahtevno zagotoviti.
Do zdaj takega napada niso imeli, so pa letos 
v začetku junija zaradi napada krokarja izgubi-
li štiri jagnjeta. A škoda ni samo v izgubi pobitih 
živali. Ovce matere so dojile in kako bo potekalo 
presuševanje, ali se ne bo morebiti pri njih poja-
vil še mastitis, je v skrbeh Ivan Pečovnik. 
Marija Lebar 
KASETO	Z	DENARJEM
Nizka: V noči na 9. julij je neznani sto-
rilec vlomil v prostore samopostrežnega 
bencinskega servisa v Nizki, od koder je 
odnesel kaseto z denarjem. Z vlomom je 
na objektu nastala tudi posredna material-
na škoda v višini okoli 3.000 evrov. 
•	 VLOMILCA	PREGNAL	ALARM
Ljubno ob Savinji: Na Ljubnem so po-
licisti obravnavali vlom v gostinski lokal v 
ribiškem domu, ki se je zgodil v noči na 10. 
julij. Ker je bil objekt varovan z alarmno 
napravo, ki se je sprožila, je storilec kraj 
zapustil, ne da bi kaj ukradel. Na objektu 
je kljub temu povzročil za okoli 1.000 evrov 
škode.
•	 VLOMILCI	ODNESLI	ORODJE
Ljubno ob Savinji: Mozirski policisti so 
11. julija opravili ogled vloma v stanovanj-
sko hišo na Ljubnem ob Savinji. Neznani 
storilci so pregledali prostore in odnesli 
več kosov električnega orodja.
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 23
Ljudje in dogodki, Zahvale, Oglasi
Umre prerano vsaka mama,
četudi sto let doživi,
ker mama je ena sama,
na svetu druge ni.
ZAHVALA 
Ob izgubi dragega brata, botra in strica
Frančiška KAKERJA
iz Primoža pri Ljubnem
30. 11. 1935 - 7. 7. 2019
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za 
vso pomoč, izrečena sožalja, za darovane sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen 
obred in pevcem za lepo petje.
Posebna zahvala pa gospe patronažni sestri Angelci Šušter za nena-
domestljivo pomoč v času njegove bolezni. 
Žalujoči domači
ZAHVALA 
Dne 10. 7. 2019 je prenehalo biti srce naše drage žene, mame in 
stare mame
Marije RAJTER
rojena Beričnik
iz Ljubije 71 pri Mozirju
Od nje smo se poslovili dne 13. 7. 2019 na pokopališču v Mozirju. 
Zahvaljujemo se g. župniku Fonzi za lepo opravljen obred in besede 
slovesa. Hvala ge. Gumzej, ki je nosila večno lučko in ji velikokrat de-
lala družbo in poskrbela za karkoli.
Hvala pogrebni službi Morana in njenim pogrebcem za vsa lepo 
opravljena dela. Hvala g. Romanu Čretniku za ganljiv govor. Hvala 
vsem sorodnikom, sosedom vseh nas, prijateljem in znancem za vse 
prejete darove, izrečena sožalja in podporo. 
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zad-
nji poti.
Žalujoči mož Jože in hčere z družinami
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo Očetovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite lepo ...
(A. M. Slomšek) Julija
Pred 40 leti
OB 30-LETNICI STRELSTVA V OBČINI MOZIRJE
Prva organizacija strelstva v občini se pojavlja že leta 1948 
na Rečici ob Savinji pod imenom Strelska družina Slavka Šlan-
dra, katera pa je v začetku delovanja delovala z zelo skromnimi 
sredstvi, imela je nekaj starih trofejnih zračnih in vojaških pu-
šk, celo nekaj še avstroogrskega porekla. Jačanjem materialne 
baze naše družbe v naslednjih letih, pa predvsem v letu 1949, 
se ustanavljajo nove strelske družine in kasneje občinski strel-
ski odbor Mozirje. Danes imamo v občini osem osnovnih strel-
skih organizacij in nekaj sekcij združenih v občinsko strelsko 
zvezo Mozirje z okrog 1.000 člani.
Pred 30 leti
PITNE VODE JE ZAENKRAT ŠE DOVOLJ
Za področje v spodnjem delu doline so že pred dvema dese-
tletjema ugotovili, da je oskrba s pitno vodo kritična, da jo iz-
boljšajo, pa so pričeli razmišljati leta 1971. Za pospešeno sta-
novanjsko in industrijsko izgradnjo vodna zajetja v Lokah in 
Kokarjah niso več zadoščala, največja dela pa so opravili v le-
tih 1974–1976. Odkrili so namreč bogat vir Letošča pod ogrom-
nim pobočjem Menine in malo pred Bočno. Izvir Letošč sedaj 
daje preko 50 litrov vode na sekundo, voda iz nedrij Menine je 
čista, nima stika s površino, do okužbe ni prišlo še nikoli, oskr-
bo dnevno kontrolirajo, pretok tudi v najhujših sušnih obdob-
jih ni bil kritičen.
Pred 20 leti
20 LET OD LIPE DO PRANGERJA
Prizadevni člani TD Rečica ob Savinji so v dnevih od 26. juni-
ja do 4. julija organizirali že 20. prireditev Od lipe do pranger-
ja. V tednu dni se je zvrstila kopica prireditev na športnem, na-
rodopisnem in kulturnem področju. Nekakšna zlata nit celot-
nega dogajanja so postale tradicionalne razstave slikarskih del 
domačih slikarjev. Drugo nit so Rečičani stkali z ocenjevanjem 
zgornjesavinjskih želodcev. Dvajsetletnico svoje osrednje pri-
reditve so dostojno praznovali. Na njih je, da z dobrim delom 
nadaljujejo tudi v prihodnje.
Pripravila Tatiana Golob
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
24
Za razvedrilo
(Foto: MŠ)
(Foto: BR)
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
DESKA V SLOVO
Po primopredaji poslov nekdanjega direktorja nazarske območne 
enote Zavoda za gozdove Slovenije Antona Breznika (levo) novemu 
šefu dr. Dariju Krajčiču so v Cirkovcah na žagarski prireditvi člani 
Društva lastnikov gozdov Šaleške doline izrazili zahvalo za dolgoletno 
korektno sodelovanje. To so zapisali na težko desko s portretom upo-
kojenca Tonija, ki je po zapisu na lesu veliko storil za složno in stro-
kovno sodelovanje. Vidno vesel je bil tudi novi direktor Darij
.
DRUŽI JU ISTO VESELJE
Ana Potočnik, obiskovalka šaljivih iger na Rečici ob Savinji: »Ko 
poprimem za mikrofon, dobijo igre čisto drugačno formo. A vsebina 
ostaja šaljiva že zaradi tebe, dragi Franci.«
Franci Podbrežnik - Solčavski, moderator šaljivih iger na Rečici 
ob Savinji: »Včasih tak predah ob mojem otresanju »gobezdala« kar 
prija. Imava pa seveda nekaj skupnega, oba nosiva klobuke, da zašči-
tiva najin organ, in imava veselje do govorjenja.«
GLEJ, KAM USMERJAŠ POGLED
Zvonko Krumpačnik, glasbenik in pomočnik ozvočevalca na spo-
minski slovesnosti na Menini (levo): »Moram ugotoviti, ali so te tipke 
tudi take kot na moji harmoniki. A imam ob silni žeji nekaj problemov. 
Ne vem, ali bi gledal v steklenice ali na tastaturo.«
Primož Bitenc, ozvočevalec: »Ob tej vročini se mi zdi, da bova mo-
rala to najino vodo s hmeljem uporabiti za zalivanje tipk, da jih bom 
lažje premikal. A ne skrbi, tudi za najini grli bo nekaj ostalo. Zato je 
bolje, da gledaš pod moje roke in ne po občinstvu.«
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije, Oglasi
KNJIGA MESECA JULIJA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Robert Louis Stevenson: 
Popotovanje z oslico čez Sevene
Čeprav je Stevensov potopis po 
hribovju južne-osrednje Franci-
je star že 140 let, je pisatelj, najbolj 
znan po knjigi Otok zakladov, po 
mnenju prevajalke Anje Radaljac 
»izumil pohodniški potopis, kakor 
ga poznamo danes, pohodniški po-
topis torej, ki brezšivno spaja stvar-
no poročilo in leposlovno izmišljijo.« 
Gre za doživeto opisano potepa-
nje čez francosko hribovje, obogate-
no s popotnimi pripetljaji in opažanji 
pohodnika, ki ugotavlja sedaj že zna-
ni rek, da smisel potovanja ni v cilju, 
ampak v poti sami. Zgodba se giblje 
med leposlovnim in stvarnim bese-
dilom ter je, po merilih angleške-
ga časopisa Guardian, še vedno na 
vrhu najboljših neleposlovnih knjig 
vseh časov in zato zgled za mnoge 
kasnejše potopisce.
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalite-
tno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TO-
TAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-
njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
Napovednik dogodkov
Petek,
19. julij
ob 19.00. Kamp Menina
Tradicionalni Sejem domačih dobrot
ob 21.00. Gornji Grad
Trot žur
Sobota,
20. julij
ob 8.30. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
13. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih 
vozil
ob 9.00. Gornji Grad
Turnir v malem nogometu
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Igrarije pod lipo
ob 16.00. Igrišče pri OŠ Mozirje
Tekmovanje za memorial Viktorja Lukšeta
ob 16.00. Gornji Grad
Streetball turnir
ob 20.00. Mozirje
Vražja veselica z Vražjimi muzikanti
ob 20.00. Gornji Grad
Čebelarska veselica z ansamblom Vikend
Nedelja,
21. julij
ob 14.00. Gasilski dom Radmirje
Pohod prijateljstva
ob 17 .00. Gornji Grad
Čebelarska povorka z ansamblom Hec
Torek,
23. julij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
24. julij
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 17 .00. Turistična kmetija Kladje
Otvoritev informativne table pri lipi
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prodam kozla plemenskega, 
tri leta star, sanskoburski; gsm 
041/413-180.
Prodam 10 dni starega bikca rj/
lim; gsm 041/533-658.
Prodam telico, pasme limuzin, 
staro 10 dni; gsm 041/324-438.
Prodam bikca križanca (RJ/ČB)/
LS, star 3 mesece, cena po dogo-
voru; gsm 031/800-046.
ŽIVALI – PODARIM
Podarimo štiri prijazne mlade 
mucke, 2 črna, 2 siva tiger, nava-
jeni psa; gsm 041/324-377 .
ŽIVALI  - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol, 
plačilo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje in teličke, bikce nad 100 
kg; gsm 031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodam el. cepilec za drva, 220 in 
380 W, na kolesih; gsm 041/783-
448.
Motokultivator odlično ohranjen, z 
novim motorjem, akme in prikoli-
co in priključki; gsm 041/696-802.
Tračni obračalnik sip 200, sip 220 
prodam; gsm 041/696-802.
Zgrabljalnik 3 m delovne širine pro-
dam, 750 eur; gsm 041/767-805.
Za simbolno ceno prodam okrog 
250 kom opeke modelar; gsm 
031/582-897 .
Prodam drva, hlodovino in suha 
razžagana; gsm 031/698-055. 
Prodamo jasenova drva, 49 EUR/
m2; gsm 041/318-297 .
Ugodno prodam novo obešalno 
steno s policami, 60 x 190 x 28, 
smreka; gsm 031/642-353.
VOZILA – PRODAM
Prodam volkswagen golf 3, le-
tnik 97 , zelo dobro ohranjen; gsm: 
031/284-175.
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 27
Oglasi
Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019
28
Oglasi