Leto IX., štev. 12. Poštnina platana t gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 21. marca 1925. Današnja številka Din 1-50. razen ponedeljka in dneva p* prazniku vsak ri«n. Uredništvo in upravnifitvo: Lfabljana, poštni predal štet. 168. fentkr? za telegrame: »Naprejc, Ljubljana. Čekovni račun St 13.807. NAPREJ Stane mesečno , < , , Din 25-— za inozemstvo .... Din 35 —. Oglasi: i Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. f VII., štev. 12. Četrtkova ,Naprejeva" številka l/haja Rot te druži« : LJUDSKI GLAS Razveljavljenje poslanskih mandatov ali vlada beograjskih kapitalistov. 1. Fašistične metode balkanskih kapitalističnih klik. Vsako leto se silnejše zapleta in raste velika kriza evropskega imperializma — katero se zaman trudijo ublažiti zastopniki angleškega (Chamberlain ==Čemberlin) in francoskega (Herriot = Erio) imperializma, ki se nikakor ne morejo dogovoriti in razdeliti svetovne oblasti med seboj, ker na eni strani obogatela Amerika, na drugi strani ponižana Nemčija, a na tretji strani revolucionarna Rusija ne sodelujejo pri teli poskusih razdeliti oblast nad svetovnim gospodarstvom. To naraščanje svetovne krize ni nič čudnega, če pomislimo, da je svetovna vojna, ki so jo vodili imperialisti med seboj za nadvlado nad svetovnim gospodarstvom, z mirovnimi pogodbami v. Versaillesu in drugod, prešla v stanje začasnega premirja, a se ni končala, to je: oblast nad svetovnim gospodarstvom je ostala nerešen problem: za njo se potegujejo Amerika, Francija in Anglija od kapitalističnih držav na eni strani, na drugi pa stremi Unija socialističnih sovjetskih republik za ureditvijo svetovnega gospodarstva na temelju svojih načel. Med temi štirimi velesilami se vrši neprestano konkurenčni boj, ki bo prej ali slej privedel do prekršitve današnjega premirja; — mogoče — do obnovitve svetovne vojne. Razorožena, ponižana Nemčija, ki pa je po svojem razvitem gospodarstvu važen faktor, tvori rezervno silo, ki jo skušajo pridobiti velesile za svojega zaveznika v bodoči vojni, vsaka na svoj način. Svetovna vojna je kapitaliste marsičesa naučila. Posebno se je pokazalo, da se dajo kolonialni narodi in pa zaostali mali narodi izvrstno uporabljati kot topovsko meso in neizčrpne ljudske rezerve. Odtod tako vneto potegovanje imperialistov za male narode in za »samoodločbo^ narodov. Balkanski narodi so, odkar se je razvil kapitalizem v imperializem, bili slepo orodje velesil v svetovnih konfliktih. Srbija, Rumunija, Grčija, Albanija in Turčija so bile vedno potegnjene po svojih visokih proteklor-jih — angleškem, fi’ancoskem, nemškem in carskem imperializmu — v, vrtinec imperialističnih vojn, kar so plačale zelo krvavo z ogromnimi ljudskimi in materialnimi žrtvami. 2. Puč kapitalističnih teroristov v Bolgariji. Navzlic »zmagi« antante je srbska, rumunska in grška buržuazija bila po svetovni vojni gospodarsko uničena, a moralno in politično pri ljudstvu enako diskreditirana kakor bolgarska in turška, ki je vojevala na strani nemškega imperializma. Vendar je poraz bolgarske buržua-zije in turške fevdalne gospode toliko odprl bolgarskemu ljudstvu oči, da je po vojni postavilo takoj na vlado »Zemljedelčeski sajuz/ Stambolijske-ga v Bolgariji, a v Turčiji vrglo sultanovo fevdalno gospodo in proglasilo republiko (»demokratično«) s Kemal-pašo na čelu. ki je vsaj odpravila fevdalno gospostvo. Tudi v Grčiji je vzpostavljena republika ter na ta način napravljen majhen korak naprej od prejšnje oligarhične monarhije, ki jo je upravljalo par oseb po direktivah velesil. Zemljedelčeski sajuz« Stambolij-skega v Bolgariji pa je napravil v svojem štiriletnem vladanju poleg mnogo dobrega (agrarne reforme) dve veliki napaki, radi katerih je tako hitro propadel. Bil je proti organiziranemu delavskemu gibanju, kar ga je osovra-žilo ravno pri onem razredu, ki je že po svojem interesu njegov edini zaveznik v borbi z reakcionarno buržua-zijo. Na drugi strani pa je bil zatopljen v pacifistične iluzije, radi česar ni organiziral ljudske obrambe, ki bi bila sposobna braniti oblast kmetov (večine) pred napadi kapitalistov (manjšine). Radi teli zgodovinskih napak, ki naj tvorijo svarilen zgled delavstvu in organiziranim kmetom, je 15.000 oboroženih oficirjev, ruskih belogardistov in agentov bolgarskega kapitalizma ubilo Stambolijskega in glavne voditelje ter postavilo na vlado fašistovski Cankovov režim, ki je dal postreljati tisoče kmetov in delavcev, ki niso hoteli mimo priznati tega državnega puča. 3. Razpad komunističnih strank in kmetskili-pacifističnih grup. V državi Srbov, Hrvatov in Sloven-cev je po razpadu komunistične stranke, ki je po krivdi levofrazerskih pu-čistov razpadla ob prvem močnejšem navalu kapitalistov, in razkosanosti in nezavednosti socialističnih struj, v katere so se pomešali kapitalisti-oportunisti — tako bi rekel, na videz ponehal boj med kapitalisti in delavskim razredom. Delavski razred je tako oslabljen, da mislijo kapitalisti, da je za dolgo vrsto let nesposoben za vsako akcijo. Zato so se spravili vladajoči kapitalisti nad kmetske republikanske po-krete, najprvo na najnevarnejšega konkurenta, na Radičevo stranko. Radič pa se — tako izgloda do sedaj — ni ničesar naučil iz zgodovinskega padca in usode Stambolijskega. Kakor Stambolijski, tako tudi Radič plava v pacifističnih iluzijah, ki se jih pač tu ali tam skuša otresti, toda neodločno. Kakor Stambolijski, tako je tudi Radič sovražnik samostojnosti delavskega razreda in njegovega boja za socializem. Dela torej iste napake. Zato ni čuda, da se ga 15.000 Pribi-čevičevih demokratov na Hrvatskem nič ne boji in da terorizirajo njegove pristaše. Tudi srbski radikali, ki so na vladi, se ne bojijo njegovih groženj. Hladnokrvno, kakor so anulirali 59 komunističnih mandatov v konstituanti, je verifikacijski odbor vladne večine razveljavil 61 Radičevih mandatov. To so radikali tem lažje storili, ker so radičevaci v svoji naivnosti priznali tip angleške monarhije in na ta način zlomili tudi svoja ideološka kopja — stvarnih močnih organizacij — pravega ljudskega orožja — tako še niso imeii. 4. Naloge delavskega razreda v tej tazi druzaone reakcije. Delavski razred mora radi svoje i azKosanusii in nezaveunosu brez moči zreti na ta proces popolne lncviua-cije burzuazne demokracije in uvedbo uiKtature kapitalistov. iiiOino, kar laiiko stori, da iz tega zgodovinskega procesa dobi zivljensid name za sebe m svoje bodoče boje. uolj ko kdaj poprej je postalo iluzo-i icno, da je mescanska družba konsolidirana. isolj ko kdaj poprej je danes jasno, da vlaua v druzui razredni boj vse toliko časa, dokler en sam razred ne zagospoduje nad ostalimi. Bolj ko kdaj poprej je jasno, da mandati ničesar ne pomenijo, da je vsa moč v zavednosti, da je vsa moc v organizacijah. bolj ko kdaj popi‘ej je jasno, da morajo delavci in kmetje skupno korakati v razrednem boju proti reakcionarnim kapitalistom. Bolj ko kdaj poprej je jasno, da mali in potlapeni rvrroui ne morejo dobiti samoodločbe od kapitalistov v dar, temveč si morajo samoodločbo zavojevati skupno z organiziranim delavskim razredom, ki je internacionalen, pa prav zaradi tega najbolj odločen proti vsakemu zatiranju narodnosti. Bolj ko kdaj poprej je jasno, da bodo balkanski zatirani narodi in razredi si priborili svobodo samo v skupnem boju proti reakcionarnim kapitalistom, ki vršijo samo povelja kolonialnih svojih gospodarjev: velesil. Bolj ko kdaj poprej je jasno, da morajo zavedne socialistične organizacije na Balkanu delati roko v roki, da obvarujejo s pomočjo svojih organizacij — balkanske narode pred novimi bodočimi avanturami balkanske buržu-azije. Sodelovanje balkanskih socialističnih organizacij pa mora biti osnovano na temelju proletarske demokracije. Te temelje moramo predvsem uvesti v vse proletarske organizacije. Začeti moramo izvrševati program in pravilnik pri sebi! Nikdo ne bo odrešil delavcev in kmetov razven njih samih s pomočjo od njih vzdrževanih in kontroliranih organizacij. Dela, ne fraze! Buržuazna demokracija je mrtva — Živela proletarska demokracija! Izdajalec! Tak naslov je imel letak »internacionalno priznanih« socialističnih voditeljev SPJ v volilnem boju proti naši stranki ozir. nosilcu naše kandidatne liste, s. Vinku Moderndorferju. Tiskala ga je za te ljudi morda tudi »socialistična« tiskarna Družba sv. Mohorja v Prevaljah, napisal ga je Svetek, v tisk ga je pa nesel nadzornik konzumov v Mežiški dolini, A. Topolovec. Tiskala ga je tiskarna seveda — za boglonaj... (Kdo to verjame?) Sedaj pa pride čudo vseh čudes! Pripravljeni moramo biti, če zmaga pri nas carizem popolnoma, da bomo imeli našega »izdajalca# na cesti z Glasilo Kmetsko-delavske zvest Stan« letno 60 Din — mesečno 8 Dim ženo in tremi nedoraslimi otroci, brez kruha in brez strehe. Neki hlapec svinčenega rudnika v Mežici- dela z vso silo na to, da bi državne oblasti odstranile s. V. Modem-dorferja iz Mežiške doline, kjer je že več let učitelj. Razlogi: « 1. ker je s. Modemdorfer dosegel, da je bil prekinjen izpor rudarjev s Holmca in Les v mežiškem rudniku. Iz teh dveh rudnikov namreč v Mežici niso sprejeli nobenega rudarja v delo, tako da so morali na Holmcu in Lešah garati za tako nizko plačo, kakor morda nikjer drugod na Slovenskem in sta torej ta dva rudnika imela zasigu-rane svoje sužnje. 2. ker je s. Modemdorfer s pomočjo svojih zavednih sodelavcev — obč. odbornikov — dosegel za obč. Črna in Mežico, česar nima doslej nobena občina v državi, to namreč, da bo moral rudnik plačati sam vse občinske in šolske doklade za ti dve občini in so vsi občani, delavci, bajtarji in kmetje, oproščeni za leto dni vseh občinskih doklad — saj vtakne rudnik ves dobiček, ki mu ga pridela 1400 rudarjev, v svoj žep. 3- ker je po zaslugi s. Moderndor-ferja in socialističnih zavednih obč. odbornikov uveden med Prevaljami, Mežico in Čmo občinski avtomobilni promet. Rudnik je radi tega iz jeze prepovedal rudarjem tik pred volitvami, da bi se vozili z rudniško železnice, da bi tako nahujskal delavce proti naši stranki. S. Modemdorfer je zato predlagal na občinski seji, da se avtomobilska vozna cena zniža, da se bodo mogli tudi rudarji voziti za sprejemljivo ceno. 4. ker zida krajni šolski, svet v Mežici novo šolo, kar bo rudnik precej stalo. (S. Modemdorfer je tajnik kraj. šolskega sveta.) Rudniku bi bilo. seveda najbolj po volji, da bi šola ostala taka, kakršna je, da bi v vsakem razredu ne bilo natlačenih samo po 90 otrok, temveč po 200, da se otroci ne bi ničesar naučili, temveč mislili, da je treba za Angleža delati ne 8, temveč 12 iu' na dan! To je nekaj najnovejših Moderndor-ferjevih »grehov . Takih in enakih je stcril še muogo, mnogo. Zelo velik greh je bil tudi, da je prevzel kandidatno listo na socialistični listi, namesto, da bi agitiral za kakšno kapitalistično in mežiškim Angležem všečno stranko, ki bi napravila iz Mežiške doline angleško kolonijo, kjer bi bili nastavljeni samo Rusi faliranega generala Wrangla. Kljuke pritiskajo, še jih bodo pritiskali in morda se bodo kje kakšna vrata odprla in zopet bomo imeli enega učitelja manj, takega učitelja, ki ni učil samo proletarske dece, temveč tudi odrasle, ki se ni uklonil internacionalnemu kapitalu, temveč je imel drznost, stati na čelu tistim zavednim delavcem, ki so držali ta kapital v nekih mejah, da še ni popolnoma podivjal. Toda zapomnite si, hlapčiči hlapcev, s tem ne boste ubili našega gibanja, dali mu boste še večji razmah, ki bo zopet zedinil naš proletariat v slranki okoli »Napreja«! Sami kažete našemu delavstvu pot in kdo je pravi socialist in pravi zagovornik proletariata! Dr. Korunu kapital ne bo vzel kruha, advokatska zbornica ga še ni izključila, kapital še ni odslovil iz službe »socialistične« župane, ki služijo svoj kruh pri njem. Zaganja pa st* v učitelja, drž. nameščenca, ta mu je nevaren, ker na delu izvršuje socialistični program. Kapital ve, kaj dela! Če bc imel uspeh, bomo imeli eno žrtev več, socialistična družba bo morala položiti svojo žrtev, a oni, ki se bo žrtvoval, ne bo zapustil svoje postojanke — s, Moderndorfer bo ostal v Mežici tako gotovo, kakor gotove je ravnatelj mežiškega rudnika Anglež. Bc-j je naša pesem! Razno. r Dogodki v parlamentu. V ponedeljek zvečer je verifikacijski odbor narodne skupščine končal svoje delo. Kakor je svoje delo opravljal, tako ga je tudi končal: z razveljavljenjem vseh Radičevih in dveh demokratskih mandatov (Davidovičeve skupine) v bre-galniškem okrožju v Macedoniji. Radi drugega mandata samostojnih demokratov v mariborsko-celjskem okrožju pa je sklenil sklicati anketo. Najbr-že bodo dobili tako Žerjavovci na Štajerskem še drugi mandat. — Opozicijski poslanci so še pred koncem zapustili sejo verifikacijskega odbora. V soboto bo menda prva plenarna seja narodne skupščine, v kateri se bodo še šest dni posvetovali c delu verifikacijskega odbora in definitivno sklepali o usodi Radičevih in drugih razveljavljenih mandatih. — Skrajni čas je torej, da se v vsej državi proletariat /.gane in postavi močne razredne organizacije, močne ne samo po številu, temveč predvsem tudi v zavednosti. Kolikor vas je že zavednih, na delo! Da je danes proletariat še razcepljen, ni ovira, čim močnejše in zavednejše bodo naše organizacije, tem prej bomo zedinjeni, ker bodo tem prej onemogočile delo vsem lažnivim apostolom socialističnih idej, ki edini razdvajajo nekdaj že enotni proletariat. In *e ta opomin spada zraven: ne pustite se zavajati od agentov-provokaterjev, izogibajte se alkoholu, samo z resnim delom je mogoče kaj trajnega doseči! r Ali bodo nove volitve za razveljavljene Radičeve mandate? S tem vprašanjem se bavijo vladni listi^, čeprav mora prej še narodna skupščina potrditi razveljavljenje Radičevih mandatov. Vprašanje je jasno: če se ne oziramo na to, da je že razveljavljenje ne samo proti ustavi, temveč gazi vse najpreprostejše politične pravice, bi se morale vršili nove volitve za vse mandate v vseh okrožjih, tudi za tiste, ki so bili potrjeni. Belgrajski radikali pa mislijo drugače: samo m razveljavljene Radičeve mandate bi se vršile nove volitve. Volili bi torej tisti volilci, ki so glasovali prvič za druge in ne za Radičeve kandidate, še enkrat, kar bi pomenilo, da bi imeli nekateri volilci dvojno volilno pravico. — To dokazuje, kakšna absurdnost je buržuazna »demokracija«.^ r Ljubljanski mandat dr. Korošca je verifikacijski odbor potrdil. — Žerjav je torej nad Ljubljano obupal. r 0 novem stanovanjskem zakonu razpravljajo mnogo tudi delavci. To je razumljivo, ker strašijo z novim zakonom hišni gospodarji zlasti ne-premožne najemnike. Hišnim posestnikom niti ne gre toliko za povišanje najemnin na temelju zlate valute, to je' za 60-kratno najemnino iz leta 1914, kakor za prosto razpolaganje s stanovanji. Če bi lahko prosto razpolagali s stanovanji, bi hišni posestniki itak dosegli svoj glavni namen: da bi stanovanjske hiše postale zlati viri za razne špekulante in verižnike. Kakšna bi bila v praksi taka prostost, lahko ilustriramo s sledečim resničnim primerom: neka banka v Ljubljani je sezidala za svoje nameščence stanovanjsko hišo. V novih hišah je zdaj že oddajanje prostih stanovanj skoro popolnoma svobodno. Tako je dobila v tej hiši neka samostojna gospodična stanovanje iz 4 sob, predsobe, kuhinje i. dr. in sicer za 3500 dinarjev mesečne najemnine. Ta go- spodična oddaja posameznikom tri neopremljene sobe po 1000 do 1500 dinarjev mesečno, ker stoji hiša sredi mesla. — iako bi torej bilo kmalu povsod, če bi hišni gospodarji dosegli tisto prostost, ki jo skušajo utemeljiti z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi. Na nekaj pa pozabljajo hišni posestniki, to je, nikogar ne vprašajo, ce so se tudi mezdni in službeni prejemki dvignili na 60-kratno vsoto iz leta 1914. r Ko mrtvi izpregovore... ali dve o doslednosti. »V Buchlovicah na Moravskem je umrl katoliški župnik v pokoju František Pohanko. V svojem testamentu si je izgovoril necerkveni pogreb brez duhovnika, brez zvenov in izrekel željo, da bi ga nesli h grobu — Sokoli. Iz svojega skromnega imetka je zapustil Sokolu 2.000 čeških kron in prepovedal, da bi se njegovega pogreba službeno udeležila — klerikalna stranka.« — Tako poroča »Narod« po »Češkem slovu« ves zadovoljen, da so dobili Sokoli tako zadoščenje. Socialistom pa ugaja češki duhovnik, »Narod« in kar je z njim v zvezi pa ne. Vemo namreč za drugo zgodbo: »Akademska Or jima« je razvila 19. t. m. slavnostno svoj prapor. Na to slovesnost je pozvala tudi — duhovnika, da ji prapor blagoslovi! Zdaj se »Slovenec« seveda norčuje iz takih tako »svobodno mislečih« ljudi in organizacij in jih sam, klerikalni »Slovenec« opominja, naj bodo vsaj dosledni ... K zedinjenju. V dopisu iz Trbovelj v »Naprejuc št. 11 čitamo, da je Filip Uratnik izjavil, da bc treba »Napreje-vc taktiko prevzeti v več točkah — nekaj se bo pa le moralo spremeniti. To je važna izjava in mogoče bo res pripomogla k zedinjenju. Torej vsi okrog »Socialista«, povejte nam odkrito, v čem je naša taktika napačna in sploh povejte vse kar smatrate, da je potrebno izpremembe. Ravnateljstvo državne železnice vprašamo, zakaj se delavcem ne izplačuje hranarina. Po dva meseca že čakamo nanjo. Pa ni ficka — samo večne obljube. Mar mislite, da ima delavec od svoje že itak borne plače kakšne prihranke, da bi kar mesece s temi lahko preživljal sebe in svojo rodbino? Napravite red! Popravek. V »Napreju« št. 9 z dne 27. februarja t. 1. je izšel dopis iz Velenja. V tem dopisu je med drugim povedano: »Zato ne verjamemo, da je vsega kriva kriza, če je pa krivo vodstvo premogovnika, zakaj bi jih moralo trpeti 800 zaradi enega?« — Ker navedeni odstavek ni utemeljen, poživljam dopisnika, naj piše le to, kar se cla dokazati. Če pa ima kdo dokaze ?.a to trditev, naj se podpiše, da ne bodo obdolženi zaupniki velenjskega premogovnika, če so pri tej organizaciji. Če ima dopisnik res dokaze za svoje trditve, naj izvaja konsekvence in mu bom vsekakor hvaležen. — Jože Rednak I., lokalni načelnik II. rudarske skupine v Velenju. Op. ur. Informirali smo se pri na-t ih zaupnikih v Velenju in ugotovili, da niti delavski zaupniki in najbrž nihče drugi ne bi mogel dokazati, da se sedanje vodstvo namenoma ne briga za oddajo premoga. Zaupniki so bili o vzroku krize točno poučeni in ao tozadevne obvestili tudi ostalo delavstvo. r Drugi so drugačni ko prvi. Na Angleškem gradijo za armado in mornarici velikanske aeroplane, ki bodo lahko prevažali nad 100 vojakov, več dsoč bomb in granat in drugih takih ljubeznivih reči. Na Angleškem vladajo zdaj konservativci, stranka vele-lapitala. — Na Nizozemskem je socialistični poslanski klub vložil predlog za redukcijo vojske in mornarice, po katerem bi štela vojska na suhem 30.000 mož, na morju pa 2000. Služila bi seveda le kot opora policijskim četam. OBleke O B ROKE O -D MESTNI TRG B • Dernatovič. Zedinjenje socialističnega proletariata. (Mnenje kraj. org. SSJ in KDZ v Štorah.) Od raznih strani se čujejo želje po zedinjenju. Ponekod se vrše konference. Da, celo Fr. Svetek se je spomnil na Štorane in nas povabil za 8. marca v Celje na konferenco. Žal, povabilo smo prejeli prepozno, da nismo utegnili sklicati niti odBo-rcve seje, še manj pa članski zbor, ki bi dal kakšnemu S. direktive in pooblastilo — brez navodil in pooblastila pa v naši organizaciji ni najti nikogar, ki bi bil voljan tak posel prevzeti. Ker se torej konference nismo udeležili, smo pa tudi mi za to, da bi se združili, boste dovolili, da tudi mi povemo svoje skromno mnenje. — Po Svetkovem receptu smo mi »obupali«, obupali zato, ker je naše mnenje, da če hočemo pripraviti tečno kosilo, nam ne zadostujeta le zabela in sol, temveč je potrebno dodati tudi raznih drugih snovi, predno je kosilo užitno in tečno. Temelj za zedinjenje moramo torej postaviti tak, da bodo imeli vsi proletarci vero v socializem, torej tudi tisti, ki so danes socializmu direktno nasprotni (seveda iz nezavednosti). Dokler pa ne pokažemo resne volje za zdrav napredek, tako dolgo tudi ni upanja, da bi moglo zedinjenje kaj koristiti. Če ne primemo na pravem koncu, se nam gotovo zgodi, da v doglednem času po zedinjenju niti tega ne bomo pokarali, kar imajo še danes posamezne struje. Po našem mnenje je glavna naloga razdraženega proletariata, da začne graditi zedinjenje od spodaj navzgor in ne narobe, kakor dela Svetek. Dolžnost organizacij, naj si bodo te ali one skupine, je ta, da začno same delati za zedinjenje. Tudi pri tem delu se morajo uresničiti besede Karla Marksa, da je rešitev proletariata delo proletariata samega. Prvo in najvažnejše delo obeh skupin je, da postavita skupno socialistično in proletarsko razsodišče in pritegneta slehernega (komur kdo kaj očita) na razsodbo. Temu razsodišču pa se je dolžan pokoriti vsak, komur se dokaže, da se je na kakršenkoli način pregrešil in da je bila njegova pregreha v škodo organiziranemu socialističnemu proletariatu. Vsak je dolžan — če mu je bila pregreha dokazana — da jo prizna in obžaluje, če je mogoče, tudi popravi, vsaj deloma, in da se zaveže, strogo se držati so-sialističnih zakonov in po njih sodelovati. . Glede na sedanje funkcionarje bi moralo imeti to razsodišče to nalogo: komur bi dokazalo, da je svoje funkcije zlorabljal, tistemu bi moralo za določen čas odvzeti vse funkcije in bi inoral tako dolgo služiti kot (navaden) aktiven vojak v socialistični armadi. Kdor bi se pa razsodišču ne pokoril, bi ga kratkomalo izključili. — Osebni napadi (— javne obtožbe) po delavskem časopisju pa naj izgubijo svojo moč šele takrat, kadar razsodišče dovrši svojo nalogo in obsojenci priznajo pregrehe. Da pa zedinjenje čimprej in čim lažje dosežemo, za to nam bo načelo javnosti najmočnejša opora. Pri »Na-prejevi« skupini upamo, da ni organizacije, ki ne bi smatrala načela javnosti za najvažnejšo točko. Pa tudi pri SPJ (»Socialistovi« skupini) bi našli prav mnogo sodrugov, ki načela javnosti že ne smatrajo več za norost. Predno bo zedinjenje dosegljivo — razumljivo je, da organizacije pri »Na-prejevk skupini od načela javnosti ne odstopijo — bi bilo priporočljivo, da priznajo načelo javnosti tudi organizacije SPJ v popolnem obsegu in zahtevajo Čimprej od svojih funkcionarjev, da ga začno v popolnem obsegu izvajati. Če bi še hotel kdo smešiti in reči, da na ta način kapitalisti zvedo, kakšna moč je v delavskih vrstah, to že ne bi bilo več smešno, pač pa ogabna sleparska fraza, ker volilni rezul- tati vendar dovolj jasno govorijo, kakšna je moč zavednega delavca. Predno bo delavska moč sila, je potrebno, da proletarce privabimo in vzgojimo! Privabimo na ta način, da bodo vse naše organizacije (politične, strokovne, gospodarske, kulturne) zares hiše iz stekla, da bodo vsi proletarci, ki spadajo k nam, imeli vsak čas priliko se prepričati, da pri nas ne delamo in ne maramo delati za zagrinjalom in se bo tudi vsak težko odločil napraviti pomoto ozir. prestopek, ker se bo zavedal, da mu vsi na prste vidimo. Sodrugi obeh skupin! Začnite v tem smislu o zedinjenju premišljevati in zanj delati! Če se najde kdo, ki se mu bo to naše mnenje zdelo upoštevanja vredno, naj se oglasi, naj dopolni, kar smo prezrli! Kdor se pa ne strinja, naj pove boljše! Marsikdo se bo vprašal, v čem je največja zapreka, da se mi s Svetko-vimi zedinjevalnimi akcijami in metodami ne strinjamo. Ne moremo mu namreč priznati, da je upravičen za take akcije. In to radi tega, ker je delavstvo na celjskem kongresu 1. 1923. grdo izigral: navidez je bil najbolj navdušen ^zastopnik našega pravilnika, vse točke dnevnega reda je zastopal strogo po pravilniku, za predloge, ki so bili kongresu predloženi, je glasoval. Kmalu po kongresu smo pa slišali, da je preklical neki svoj podpis, češ, da je bil falzificiran. S takimi ljudmi se pa ne zedinjujemo, dokler pred razsodiščem ne bodo priznali svoje pregrehe! Odbor SSJ in KDZ v Štorah: Mihael Varmočnik, Josip Resnik, Karel Kranjc, Ivan Vaš, Anton Križnik, Ivan Geršak, Josip Florjančič, Roman Puhr. »Socialist" ne vidi, kam pelje Kristan gospodarske organizacije. Morda pa bodo tu uvideli socialistični delavci! Za vsakega resnega socialista je že zdavnaj popolnoma jasno, da gospod Kristan žo dolgo ni več socialist, temveč da je zdavnaj postal tipičen meščanski demokrat. Tega samo ne vidi »Socialist«, ki se rad bori z mlini na veter. Ali pa je igra med Korunom in Kristanom in Prepeluhom domenjena. Če bi izpolnjevali okrog. »Socialista« načelo javnosti, za katerega pravijo, da so samo »organizacijsko«, bi taka igra bila nemogoča. Jasno je namreč, da bo v najkrajšem času prišlo do odkrite fuzije Kri-stanovcev s Prepeluhcvci. Kot temelj te dosedaj prikrite fuzije je zopet nova stranka: Republikanska stranka delavcev in kmetov, ki sloni na principu individializma in privatne lastnine. To je torej najčistejša kapitalistična stranka, ki bo zavrgla tudi princip intemacionalizma, katerega bo izkoriščala samo dotlej, da pripelje socialistične* gospodarske in strokovne organizacije pod svoje okrilje. Materialna osnova za to novo stranko, ki ji bo brez dvoma šef in inspira-ior g. Anton Kristan, je deloma že stvor jena: Zadružna banka, Blaznikoma tiskarna, Produkcija, nekaj hranilnic, nekaj konsumov — če se ne bodo dali vsi prepeljati pod streho — in nekaj strokovnih organizacij. Delavsko-kmetski list« s svojo »republikansko« propagando dela razpoloženje med nezavednimi delavci za to novo stranko. Kdor pazne čita Prepe-luhovega »Republikanca*', Kristanovo .Pod lipo« in druge publikacije iz Blaznikove tiskarne, temu bo jasno, da je fuzija med Prepeluhom jn Kristanom jasna stvar. Samo »Socialist< ne vidi nič, ne sliši nič. Mi pa mislimo, da je med delavstvom, ki še čitajo »Socialista«, vendar še toliko poštenih socialistov in intemacionalistov, da se ne bodo dali meni nič tebi nič speljati v čisto kapitalistično in nacionalistično »republikansko« Prepeluh-Krista-novc stranko. Ti bedo pazljivo prečitali naš predlog za združitev ter bodo vendar že uvideli, kam vodi oportunizem »Socialista« . Iz stranke- s Črna I. in Orna II. — Občni zbor obeh kraj. organizacij SSJ in KDZ bo 2;*. marca (v nedeljo) v dvorani Krul-čeve gostilne. Dnevni red: 1. poročila odbornikov, 2. volitve novega odbora, 3. raznoterosti. — Člani, vsi na občni zbor! Proč z malenkostnimi prepiri, vsi za enega, eden za vse! Skupno in nerazdruženi bomo imeli moč in bomo zmagali! — Odbor. s Mežica. Po sklepu odborov SSJ in KZD v Mežici objavljamo, da so nehali biti člani naše stranke: Logar Peter, strojnik in župan, Matevž Novak, kovač, Anton Vivat, mesar in gostilničar, Marija Vivat, njegova žena. Kršili so pravilnik § 5., točki b in c (z nerednim plačevanjem strankinega davka in ker niso brezpogojno varovali ugleda stranke itd.). Glej »Program in pravilnik« str. 18! s Trbovlje, članski zbor kraj. pol. organizacije SSJ in KDZ bo v nedeljo, 22. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih g. Počivavška v Trbovljah. Dnevni red: 1. Tiskarna, 2. Razno. Vsi člani naj se udeleže! — Odbor. s Brežiško okrožje. Občni zbor 15. t. m. je razpravljal o sledečih točkah: 1. politični položaj socialističnih strank, 2. agrarna reforma, 3. volitev okrožnega odbora, 4. razno. — Pri prvi točki dnevnega reda je prečital s. Umek »Odprto pismo« »Naprejeve-ga« uredništva glede zedinjenja socialističnih strank. Sklenjeno je bilo, da skličemo skupni občni zbor takoj, ko bodo tudi druga okrožja povedala svoje mnenje. — Za predsednika brežiške okr. organizacije »Kmetsko-delavske zveze« je bil izvoljen s. Martin Umek, za tajnika pa s. Franc Grmovšek. — Vsi navzoči zaupniki — 20 po številu — so z navdušenjem sprejeli »Odprto pismo«. Torej upamo, da bodo tudi delali za zedinjenje in postavili zopet krepke organizacije naše KDZ v vseh občinah brežiškega okrožja. — Apeliramo tudi na druga okrožja, da se za ta demokratični, resni in pošteni način zedinjenja resno zavzamejo. Svoje predloge in sklepe naj javno povedo v »Napreju«. — Za okrožni odbor: Jožef Putrih, Martin Umek, Ivan Bizjak. s Vse krajevne organizacije SSJ in KDZ opozarjamo ponovno, naj strogo pazijo na to, da bo vsak član organizacije tudi naročnik strankinega tiska. s Naročniki, storite svojo dolžnost! Kdor še ni poravnal naročnine za prvo četrtletje, naj to takoj stori. Proletarski list nima bančnih podpor, nima tiska zastonj, kakor ga ima »Socialist«. Naročniki skrbite torej, da boste točno izvrševali svojo dolžnost, da bo uprava lahko zadostila vsem obveznostim. s Vsi zavedni sodrugi, ki čutijo potrebe in dolžnost ustvarjati najprej v svojem delokrogu, v svoji stranki temelje za boljšo družbo, naj postanejo člani »Sloge« ozir. bodočega »Skupnega doma ;. Delež 50 Din, pristopnina 2.50 Din. (Delež se lahko plačuje tudi v obrokih!) Vsak, kdor kupi »Socialistični koledar za leto 1925« in pošlje odstrižek na strani 59—60, je zavarovan v slučaju smrtne nezgode pri delu za 250 Din. Če je kupec tudi naročnik »Ljudskega glasu«, je zavarovan za 500 Din, če je naročnik »Napreja«, za 1000 Din. Če je član »Sloge« in naročnik »Napreja«, za 1250 Din, če je pa samo naročnik »Ljudskega glasu«, za 750 Din. Člani sekcij »Skupnega doma« dobe še 750 Din več. ZAVAROVANCI v smislu objave v »Socialističnem koledarju za 1. 1925«: 261. Tomaž Standeker, (903), Ravne pri Guštanju, Lg., 500 Din. — 262. Mihael Varmočnik, delavec, Štore, N., 51.., 1250 Din. — 263. Zvonimir Ber-not, Ljubljana, N., Sl., sekc., 2000 Din. — 264. Iza Prijateljeva, Ljubljana, N., 51., sekc., 2000 Din. — 265. Jože Prijatelj (75), Ljubljana, N., Sl., sekc., 2000 Din. — 266. M. Veselko, Ljubljana, Lg., Sl., sekc., 1500 Din. — Št. 262. s. M. Varmočnik iz Štor prepušča zavarovalnino 1250 Din tiskovnemu skladu. TISKOVNI SKLAD. izkaz 6. marca Din 82. Din Din Din Din Zadnji Franjo Langof, Vrhnika •Josip Prašnikar, Ljubljana Milan Vičič, Ljubljana Črna, popust od prodaje »JU 918.68 10.— 1.50 32.- 7.50 Nabrano na občnem zboru SSJ v Celju dne 8. marca: Stefan Lah Din 5.— Franc Weisbacher Din 5.- Valentin Lebič Din 5.- Hinko Čelan Din 5.- Ivan Vrečar Din 5.- Anton Pilko Din 5.— Karel Lapornik Din 5.- Anten Goršek Din 6,— Fran Jelen (tesar) Din 6.— Karel Košec, Žalec Din 4.— Janko Cvajnar, Medvode Din 5,— Vinko Požar, Cerklje Din 9,— Anton Oprauš, Pragersko Din 30.- Štefan Lah, Celje Din 3.— Frane Jelen, Celje (žel.) Din 5.— Valentin Lebič, Celje Din 1,— Josip Resnik, štore Din 5.— Mihael Varmočnik, Štore Din 5,— Frančiška Varmočnikova, Štore Din 5.— Franc Odeb, Vieil, Francija Din 10.— Rudolf Spendel, Velenje Din 4,— Nabrano na občnem zboru SSJ v Velenju 1. marca: Jože Rednak I. Din S.— Jože Rednak II. Din 5,- Ivan Panšek Din 2.- Anton Mravlak Din 2.— Franc Mravlak Din 2,— Ludvik Milkar Din 2, Martin Forštnar Din ž!— Franc Rogovnik Din 2.— Jože Sotler I. Din 3.— Ivan Špeh II. Din 1,— Karol Krajnc Din 2, Franc Srebot Din L— Martin Uranjek Din 2.- Rudolf Mravljak Din 3,— Alojz Prislan Din 2.— Ignac Krajnc Din 2,— Martin Rogovnik Din 1,— Pavel Podpečan Din 1.25 Peter Hriberšek Din 2.— Anton Kamičnik Din 3.— Miroslav Pevec Din 10.— Adolf Tomše Din 10.- Jože Povh Din 5.- Franc. Britovšek Din 3,— Anton Martinšek Din 1.— Skupaj Din 33.174.93 Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujevega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. O • Immmm E en o k. o ra rsj INI ra m eu OJ Qm TA ZM A K JAMCi ZA KAKOVOST. ZLATOROG TERPENTIN j V£/ cl::7—-——v J 13 CD CD OJ 3 o INI INI *-♦» O •“S o (£3 O 3 Vse organizacije opozarjamo na in-serat tvrdke Rabič, ki izdeluje vsakovrstne štainpilje. Vsi somišljeniki in vse organizacije naj bodo odjemalci tvrdk, ki imajo pri nas inserate! Kdcr ne inserira v delavskem časopisu, ne reflektira na delavske odjemalce. Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj! Dopisi. Na Pragersko. Večmilijonsko državno brezobrestno posojilo je sicer znana, toda popolnoma temna zadeva. V »Napreju« je bila že večkrat omenjena, zlasti dejstvo, da je dr. Topalovič to posojilo slovenskemu proletariatu očital kot izkoriščanje države, odgovorili smo mu pa, da naj to očita svojim bratcem v SP J, ne pa nam. Tudi klerikalci so mnogokrat očitali, da je državno podporo za prehrano pasivnih krajev pobasa-lo Kons. društvo za Slovenijo. Izgle-da, da je to posojilo vodila »Nakupovalna zadruga«, ki je še veliko lažje skrivala svoje manipulacije nego Kons. društvo, kajti kontrolo je tam vršilo le par generalov iz Kons. društva ter predsednik Nakupovalne Uratnik. Pri likvidaciji Nakupovalne je šlo tudi za to in znano je iz lanske Svetkove okrožnice (ki je ni pisal Svetek!), da sta se dr. Korun in Uratnik zelo branila, da bi to likvidacijo vodil Tone Kristan. Vendar so se pobotali, likvidacijo vodi načelstvo Kons. društva, to pa dela vse kakor hoče Kristan, odpadke je pa dobil »Socialist« (ti odpadki niso malo vredni). Ur. Trbovlje. Razmere v naših revirjih so postale res neznosne, vsak dan nam pretijo večje žrtve. Tako se dogajajo na dnevnem kopu Agnes in Dobrna stvari, ki presegajo vse meje. Pred kratkim je vzel g. obratovodja B. več delavk nanovo v delo. Namesto da bi pazniki razdelili nove delavke med stare — ker nekatere niti videle niso tako nevarnega dela, kakor je v Agnes, pa uvrste take nove delavke po dve skupaj in jih prepuste »milosti božji«, naj se potem tudi pobijejo! Ker morata sami kopati in ne vesta, kako bi začeli, se lahko zgodi, da kopljeta tam, kjer je najbolj nevarno, da jih zasuje, ali pa se utrga skala in ju ubije. Najbolj nesramno pa je to, da jih prisili vodja K. na nočno delo, kar je po zakonu o zaščiti delavcev prepovedano. Če se pa katera upira iti na nočno delo, pa reže nad njo, da je ne potrebujejo, ker imajo delavk itak preveč in da zato tako postopajo, da bi same zapustile delo. To se pravi ljudi ubijati! Če jih že obratovodja sprejme na delo, naj skrbi tudi za to, da jih bodo njih priganjači znali pri delu pravilno uvrstiti in da se delavkam pri delu ne bo treba vedno bati za življenje. Koncem koncev hruli nad njimi še priganjač, češ, če ne boste nakopale toliko ali toliko vozičkov, ne boste imele šihta! Tako naj torej te delavske pare tako hite iz bojazni za zaslužek, da pozabijo pri tem na vso nevarnost, ki jim preti pri tako nevarnem nočnem delu. — Tudi drugod ni vse v redu. Če ni drugega vzroka, pa kaznujejo delavce s pomočjo laži, kakor je bila kaznovana n. pr. neka partija zidarjev. Pri zidanju je bilo preveč vode in tako niso mogli tako zidati, kakor jim je bilo rečeno. Vendar trpežnost tega dela ni trpela. Ali g. G. pristnemu orjunašu, ki veliko drži na svoje pristaše, se je zahotelo pokazati pravo orjunaško ljubezen do teh zidarjev, ki niso pristaši njegove stranke, pa jih je de-nunciral pri obratovodji, da so-zidali brez peska, na suho, kakor je rekel obratovodja, ko je prišel k zidarjem. Imamo še veliko takih primerov in povedati bomo morali javno, kako nesramno ravnajo z nami pristni Slovenci, »nacionalisti«. Tisti, ki vpijejo: »Ven z Nemci, ki niso naši državljani!« Sami so seveda najhujši tirani! Delavci in delavke, zavedajmo se, da nas ne tepe samo bič tuierodcev, temveč tudi bič lastnih rojakov. Bodimo razredno zavedni, strnimo svoje vrste, organizirajmo se v SSJ in KDZ in pridno dopisujmo v edino pravi delavski list »Naprej«! — Več prizadetih delavcev in delavk. Mežica. (Občinska seja dne 8. t. m.) Na predlog s. Modemdorferja se mora znižati vozna cena na avtomobilu za 25% od dne, ko se prevzame prevoz pošte, če bo rudnik še nadalje prepovedoval prevoz rudarjem, dočim se orožniki in finančni komisarji nemoteno vozijo po železnici. Pozneje se bo voznina za občane še izdatnejše znižala, da se bo lahko vsak vozil z avtomobilom, če mu že rudnik ne dovoli tega, do česar imajo pravico tisti, ki niso uslužbenci rudnika. — Odklonjena je bila prošnja rudnika za podelitev gostilniške koncesije z motivacijo, da je gostiln že itak preveč v Mežici, najmanj pa spada gostilna v delavsko stanovanjsko hišo. Ne vemo, kako to pride, da prosi rudnik za tako koncesijo. Angleži vendar ne bodo barantali še z žganjem za krajcarje, ki jih rudarji zaslužijo v jami! Saj so vendar tako strogi pri »plavih«, da fr-če rudarji takoj iz službe. To vendar ne gre - ljudi najprej k grehu zavajati, potem jim pa kruh odjedati! Zaenkrat smo še taki Tomaži in verujemo, da to ni delo ravnatelja, temveč samo nekoga iz Ljubljane, ki ima v Mežici svoja usta, skozi katera zna žal samo ravnatelj govoriti. Tista usta pa imajo otroke, ki prosijo protekcije in jo tudi zaslužijo, ker ližejo roke, ki še dobro umite niso. Velenje. V nedeljo dne 1. marca se je vršil občni zbor krajevne organizacije v Veleju. K živahni debati so pripomogli sodrugi iz Skal. — Določeno je bilo, da se snide novi odbor dne 15. marca v Velenju, da si določi smernice za bodoče delo, ter razdeli funkcije. Upamo, da bo prihodnje leto občni zbor še bolj živahen, kakor letos. Popoldan je šla večina naših so-drugov iz Škal in Velenja na shod v Velenje, katerega so priredili klerikalci v znak protesta proti odpušča nju rudarjev v Velenju. Poročal je poslanec Pušenjak. Obljubil je, da bo v soboto, takoj ko pride v Beograd, interveniral pri ministrstvu za šume in rude. Če tam ne bo uspeha, bo vložil javno interpelacijo v parlamentu. Sedaj pričakujemo dejanj. Videli smo, da je v celi zadevi dobro informiran in da mu je znano, da je bil začasa, ko je bil vodja tukajšnjega rudnika g. Ci-helka, premogovnik aktiven. Da pa sedaj ne gre, je g. poslanec povedal, da leži krivda na centralni vladi. Samo pozabil je povedati, da so bili tudi klerikalci na vladi, pa niso ničesar ukrenili. Celje. Gospod Marn, oskrbnik pri mestni občini se pri svojih' delavcih pritožuje, da morajo pekovski vajenci g. Ktirbischa delati pri nakladanju in odvažanju kamenja, in da se Leskošek nič ne briga za nje, dasi je on tajnik strokovnih organizacij. Ker ni izključeno, da hoče g. Mam delati s svojim natolcevanjem razdor v strokovni organizaciji, naj mu bo pojasneno, da peki in pekovski vajenci še ne spadajo v delokrog s. Leskoška, ker imajo fll C2 'flirll Iffi novo došlo blago za ženske IS Sl IUUI lil in moške obleke, fine sifone, cefirje, razno perilo i. t. d. >o znižanih cenah v manufakturni in modni irgovini po zelo ugodnih c^nah dobite le pri Postrežba solidna. V zalogi samo pristno Ješko in angleško blaga. Tvornica dežnikov in soinčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trgr šte^. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli =========== velikosti po najnižji ceni.... bi Vam lahko razjasnili kako slabo storite, če pri izbiranju mila niste oprezni in koliko škodljiva so dostikrat slaba mila! Če želite strokovnjaško izkušeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od 5 vrst FELLEBJEVEGA ELSA - MILA V OBLIKI STEKLENIC. Elsa-lilijino mlečno milo, Elsa-glicerin-sko, Elsa-boraksovo, Elsa-katranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva, izvrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najfinejše, kar se v milu sploh more datii ZA POIZKUSNJO 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic z zavojnino in poštnino 52 Din, toda le tedaj, če se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po povzetju za 10 Din višja. Naročila je nasloviti na: EVGEN V. FELLEIl, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 252, Hrvatska. NASI IZDELKI Dvojnasladna ržena ŽIKA v rdečih zavitkih, Dvojnosladna jatmenaua ZIKA v modrih zavitkih, Slajena ječmenova Z1KA v zelenih z«vitkih Zahtevajte le Žiko! 20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforla Din 290'—, 20 m močne modrovir.e (druk) Din 290'—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240'—, 10 m hlače«ine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350'—, platna Din 230‘—, 20 m sirovega platna Din 180'— razpošilja Dobro boste Hodili? v Sutnerjevih čevljih! Čevelj tvrtke Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tem po ceni! Skrbno izdelan iz izbrane--i&V ga dobrega usnja! Ime k>Nx Suttner je garancija za / ,f'(/ t \ V dobroto in solidnost! Tudi 2^~l\ polučevlje in sandale, 1 I ,rn j \ enako tudi bogalo izbiro j | 1 srajc, naramnic, športnih / / |'A -) 'fy:'\ L kap, Vam nudi bogato ilu- /_. i' /a r rfdi Jf strirani cenik, v katerem IT X£KS^A /s