kostnim* platen« 9 VDtovliiL Leto XVnM št. 257 Ljubljana, četrtek 5» novembra 1936 /Ceni 2 Din opravniStVOi j-jubijtum, ckuatijevte ulica 6. — felefon at. &L22, 312& 3124, 3125, 8126* Lnaeratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ol 4. — Tet 33»2. 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t_ IX — Telefon tt. 2455 Puuružnica Celje: Kocenova ulica fit Z. — Telefon št- 190. Računi pn pošt. ftek. zavodih? LJubljana 3t. 13.842. Praga Oslo 780*40. Wien at. 1 OS241. »■ 1 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25«— Za lnosonstvo Dts 40*— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 312«. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon 8L 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1. Telefon ŠL 65._ Rokopisi se ne vračajo. Madžarska politika Madžarska politika povojne dobe spada med one, ki so se razmeroma najmanj spremenile. Politični cilji vodilnih krogov v Budimpešti so ostali isti ves čas in v glavnem tudi metode. Madžarska gospoda je ostala revizionistič-na, je slej ko prej prepričana, da se ji je z izidom vojne zgodila velika krivica in da je po krivem izgubila pokrajine, ki so nekdaj tvorile ozemlje sveto-štefanske krone, brez ozira na to, kako prebivalstvo je bilo v njih, madžarsko ali nemadžarsko. Mentaliteta je ostala ista kakor nekdaj: narodna načela so zanjo še vedno nekaj tujega, nekaj takega. za kar se sploh ni treba brigati. Narodni preporod motrijo Madžari še vedno s stališča, kakor da gre samo za hujskanje od zunaj, za hujskanje dobrega slovaškega, rumunskega ali drugega ljudstva, ki je madžarsko, dasi govori svoj poseben jezik. Povsod po ozemlju tja do Karpatov bivajo samo Madžari, bodisi taki, ki govorijo samo madžarski jezik, ali taki, ki znajo tudi svoje posebno domačo govorico. In slej ko prej segajo madžarske politične re-vanclikacije na vse področje nekdanje, torej predvojne Madžarske. Propagando za svoje politične cilje ima vsekakor malokatera država tako na široko, tako sistematično in dosledno razvito, kakor Madžarska. Nemara v bistveni meri prispeva k temu dejstvo, da je nositelj madžarskega ireden-tizma ona gospoda, ki je imela nekdaj veleposestva, ogromne latifundije, zlasti v ozemlju nemadžarskih narodov, pa jih je izgubila spričo agrarne reforme, ki je šele prinesla pravičnejšo razdelitev zemlje med kmete. Ta gospoda pač upa, da bi ji politična reakcija prinesla veliko materialno korist, obnovo stanja iz nekdanje dobe. Vse mogoče služi tej revizionistični propagandi. Na neštetih kartah se objavlja obseg nekdanje Madžarske, ki se vedno bolj postavlja v ospredje nego razstreseni drobci Madžarov, ki so se nekdaj naselili po drugorodnih ozemljih, se pomešali med tamkajšnjim avtohtonim prebivalstvom, pa ostali spričo tega po vojni izven okvira nacionalne Madžarske kot narodne manjšine v nasledstvenih narodnih državah. Kako nenavadna in gotovo ne vselej solidna sredstva so se pri tem uporabljala, je še v svežem spominu in niti ni treba, da jih podrobneje naštevamo. Toda splošna politična atmosfera dolgo ni bila naklonjena madžarskim političnim težnjam, dasi so se delali poskusi povsod, tudi v vodilnih zapadnih državah, v Franciji in zlasti v Angliji. Nova ugodnejša doba jim je napočila šele, ko se je začela spreminjati osnovna politična struktura v Evropi. V to poglavje je ^padal pojav, da je začela apeninska velesila podpirati madžarske revizionistične aspiracije, kar je predstavljalo prvi primer, da je pričela ena od zmagovitih sil zagovarjati zahteve po reviziji mirovnih pogodb. Vendar je ostala ta pomoč bolj platonična, zakaj konkretnega ni pomenila, niti ni prinesla Madžarom realnih koristi, dasi je seveda znatno vplivala na njihovo celotno zadržanje. V tem se je začela velika obnova Nemčije v znamenju zmagovitega hi-tlerizma. Nova Nemčija je pokazala posebno mnogo prizadevanja, da doseže uspehe tudi v zunanji politiki in s tem dvigne svoj mednarodni prestiž, vpliva pa tudi na razpoloženje množic doma. In tako se je pričelo živahno aktivno uveljavljenje v zunanjepolitičnem področju, ki je seveda dovedlo rajh tudi v staro področje nemške diplomacije, v Podunavje. Temu aktivizmu, tej obnovljeni agilnosti, je začela posvečati največjo pažnjo baš Madžarska. Da Nemčija ni uspela v Avstriji, je Budimpešto navdajalo z zadovoljstvom. Zakaj čeprav so začeli staviti ni-de na nevo, ekspanzivno in znova oboroženo Nemčijo, si je vendarle nikakor niso želeli preveč v bližino. Spričo tegia so v Budimpešti bolj vneti za avstrijsko samostojnost nega za anšlus. Toda zelo jim je bilo neprijetno, da se odnošaji med Berlinom in Rimom niso hoteli razvijati ugodno. Kolikor bolj je trajala hladna atmosfera med njima, tciliko nestrpnejši so posrtajali na M3(džar-skem- Kajti končno se s platoničnim pritrjevanjem k revizionistični politiki vendarle ne doseže kaj prida in diplomacija je morala v vseh teh pogledih ostati praznih rek. Tako se je začela nekam tiha opozicija zoper naznačene odnoŠ3je, pričelo se je uveljavljati stremljenje, da se Budimpešta nasloni krepkeje na rajh, zlasti ko ta ni prikrival svojih antipatij do Češkoslovaške in še do marsičesa drugega, kar vse je v Pešti vzbujalo velike nade. Tedaj pa je v juliju prišel sporazum med Avstrijo in Nemčijo, sporazum, glede katerega je Mussolini na milanskem zboru s posebnim poudarkom podčrtal, da je njegovo vsebino poznal in takorekoč odobril že nekaj tednov poprej- Pomirjenie med Berlinom in Dunajem je pomenilo potemtakem hkrati sporazum med Rimom in Berlinom. In res se je odtlej začelo čedalje ROOSEVELTOV TRIUMF Že nad 160 let pri predsedniških volitvah zmagal s tako grandijozno večino kakor še noben kandidat ni Franklin Roosevelt Washington, 4. novembra- g. Po končnoveljavnih ugotovitvah je bilo pri predsedniških volitvah v Zedinjenih državah oddanih okoli 50 milijonov glasov. To število v volilni zgodovini Amerike še ni bilo doseženo. Rooseveltova večina znaša nad 12 milijonov Roosevelt beleži fantastičen triumf. Pred 116 leti je doživel sličen uspeh Monroe, ki je dobil vse volilne može razen enega, ki so ga takrat izvolili iz pietete, da se ne bi dosegla soglasnost, s katero je bil izvoljen George Washington. Ce se primerja razlika v številu prebivalcev Amerike takrat in sedaj, je treba reči, da je predsednik Roosevelt prekosil vse. Uspelo mu je, da je izmed 48 zveznih držav dobil večino v 46 državah. Samo mali državi Vermont in Maine sta dali večino Landonu. Izmed 531 volilnih mož jih je predsednik RooSevelt dobil 523. Tudi volitve v zvezni kongres so prinesle velikansko zmago demokratom-Nadaljnjo utrditev demokratske oblasti je prinesla tudi izvolitev velikega števila guvernerjev iz Rooseveltovega tabora. V novem senatu bodo imeli demokrati 74 mandatov, (doslej 69), republikanci pa 18 (doslej 25). Slovesna proglasitev izvolitve 14* decembra Newyork, 4. novembra, o. Ponovna izvolitev Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav bo svečano proglašena 14. decembra, ko se bo sestal volilni 'vet. ki ima dognati konfne rezu'tate volitev. Na novo je bi'o izvoljenih r torek 33 guvernerjev. 23 demokratskih >n 10 republikanskih. Ugoden odmev v Evropi Berlin, 4. novembra, g. Rooseveltova volilna zmaga ni zbudila presenečenja, presenetilo je samo veliko število zanj oddanih glasov. Nemški tisk simpatično pozdravlja Rooseveltovo zmago ter ga v splošnem ocenjuje kot zmago avtoritativne ideje. Pariz, 4. novembra. A A. Rooseveltova zmaga je zbudila zelo ugoden vtis v tukajšnji javnosti. Prezident Roosevelt je vedno ent Horthy poj de 20. novembra v Rim Spremljala ga bosta predsednik vlade Daranyi in zunanji minister Kanya Rim, 4. novembra. w. Agencija Štefani javlja, da bo madžarski regent Horthy odpotoval 20. novembra v spremstvu svoje soproge, ministrskega predsednika Daranyja in zunanjega ministra Kanye v Rim, da ofi-cielno poseti italijanskega kralja. Princ Umberto bo vrnil obisk Budimpešta, 4. novembra. w Med Hor-thyjevim obiskom v Italiji se bodo vršile velike svečanosti. Po sporedu bo trajal obisk 4 in pol dneva. Danes potrjujejo v dobro poučenih krogih, da bo rimski obisk madžarskega državnega poglavarja vrnjen od italijanske strani še letos, ni pa znano, ali bo prišel italijanski kralj s kraljico v Budimpešto ali pa ga bo zastopal kak italijanski princ. Najbrže bo v drugi polovici decembra italijanski prestolonaslednik Umberto uradno posetil Budimpešto, da vrne Anglija in Italija Italijanski zunanji minister grof Ciano bo v začetku prihodnjega leta posetil London Trgovinska pogajanja London, 4. novembra. w. Kakor se doznava, se povabilo italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v London pričakuje za pričetek prihodnjega leta, če se bodo prej vršila italijansko-angleška pogajanja in bo dosežen gotov uspeh. V Londonu polagajo važnost na ugotovitev, da ne gre samo za sredozemska vprašanja, temveč tudi za Tansko jezero, na katerem so Angleži zelo interesirani. Pri tem gre za življenjsko vpraašnje Sudana, namreč za koncesijo za zgraditev jeza. Anglija je dobila to koncesijo še od bivšega abe-sinskega cesarja, zdi pa se, da obstojajo o tem nesoglasja z Italijo. Lord Halifas o možnosti sporazuma z Italijo London, 4. novembra. w. Pri včerajšnji debati v zgornji zbornici o presto,lnem govoru je dzjavil lord Ha.lifax. da je mednarodni položaj sicer težak, vendar ne obupen- Angleška vlada je vedi"o pripravljena, da obnovi prijateljske odnošaje z Italijo, ki ustrezajo tradiciji obeh držav. Ne vidim nobenega vzroka, zakaj ne bi bilo mogoče takoj doseči popoln sporazum. Italija in Anglija imata velike interese na Sredozemskem morju in je brezemiselno govoriti o tem, kateri interesi so važnejši-Zgodovinske izkušnje kažejo, da se interesi tamkaj dopolnjujejo. vidneje uveljavljati nemško-italijansko sodelovanje, ki se je tako dobro obneslo že za časa abesinske kampanje, sodelovanje, ki je doseglo svoj dosedanji vrh v Cianovem potovanju v Berlin ter v Mussolinijevi v Milanu postavljeni tezi o novi, na razmerje med Nemčijo in Italijo postavljeni osi evropske politike. To je bila končno situacija, ki si jo je že ves čas želela Madžarska: Z Avstrijo status quo, v ozadju pa nemško-italijansko prijateljstvo in sodelovanje. Z3>to je popolnoma loigično, da je že napovedano potovanje madžarskega dr-j žavnega poglavarja Horthyja v Rim, istega Horthyja, ki je nedolgo tega bil na obiskih v Nemčiji. Tečaj madžarskih akcij je vsekakor porasel, a kakor vsaka druga je tudi politična borza nezanesljiva in nestanovitna. užival veliko priljubljenost na Francoskem. Politični krogi mislijo, da bo Roosevelt za svojega drugega predsednikovanja še z večjo energijo nadaljeval delo v dosedanji smeri. Rim, 4. novembra. AA. Italijanski politični krogi so vnaprej računali z Rooseveltovo zmago in so z velikimi simpatijami sprejeli vest o veliki večini, ki jo je dosegel dosedanji predsednik. V Rimu "idijo v Rooseveltovi zmagi zelo ugodno znamenje za nadaljnji razvoj italijansko-ameriškega razmerja. Franklin Roosevelt Franklin Roosevelt, ki je sedaj ponovno izvoljen za predsednika Zedinjenih držav, je bil roje.i 30. januarja 1882. kot edini sin Jamesa Roosevelta. Pcročen je z Ano Rooseveltovo, hčerjo svoječa mega predsednika Teodorja Roosevelta. V demokratske stranjo je stopil že v mladih letih in je napravil v njej lepo politično kariero. Pod pokojnim Wilsonom je postal pomoč- nik mornariškega ministra in a je na tem mestu pridobil mnogo zaslug v svetovni vojni. L. 1929. so ga izvolili za guvernerja newyorške države. 2e takrat so videli v njem najmočnejšega moža v demokratski stranki. Prvič je postal predsednik Zedinjenih držav mereča novembra 1932. Takrat so njegovi volilni možje dobili 22,821.857 glasov, volilni možje njegovega nasprotnika, tedanjega predsednika Hoovra pa 15.761.841. Za svojega prvega predsednikovanja je Roosevelt izvedel celo vrsto reform v gospodar-ki politiki Zedinjenih držav. Pretrgal je tradicijo nevme-£ a vanja v gospodarstvo ln spoštovanja zasebne iniciative v gospodarskem življenje. Njegova nova gospodarska politika je imela prav tako navdušene pristaše, kakor ogorčene nasprotnike, posebno med veleindustrijci. Neizpodbitno je, da se je Rooseveltu z novo gospodarsko politiko po rečilo zelo hitro dati dela nezaposlenim in posebno mnogo storiti za Industrijo in kmetijstvo. L. 1934. je devalviral dolar za 49.75®/o. Počenši z 1. 1935. je naletel s svojo gospodarsko politiko na veli-i ke zapreke v senatu, posebno pa Plge>rik; pravosodje dr. Adolf P i'/; pros veta dr. Pernter; socialna politika dr. Resch; finance Rudolf Hofmaver; kmetijstvo Peter Mandorfer; trgovina u>niv. prof. dr. Tau-her; ministra brez porfelja dosedanji bu-dimpeštansUi poslanik NeustadterSturmer in dr. Lleise-Harstenau. Prvi bo najbrž prevzel notranji portfeij, drugi pa posle notranje državne nprave. Za državnega tajnika za zunanje zadeve je imenovan dr. Gvidon Schmidt za podtaj-nika v prosvetnem ministrstvu Gvidon Zer-nato v vojnem ministrstvu Viljem Zehner, v ministrstvu za socialno politiko pa Hans Roth. Avstrijski listi so mogli objavili ves,t o rekonstrukciji vlade šele v dopoldanskih izdajah. Vladni listi naglašajo, da pomeni rekonstrukcija le ratifikacijo pomirjenja v avstrijski notranji politiki. Nova vlada bo ostala pri Svojih starih smernicah in smotrih. V zunanjepolitičnem pogledu se bo naslanjala na rimske protokole in na sporazum z Nemčijo, ki je bil sklenjeni 11. julija, obenem pa bo skušala ohraniti čim bolj prijateljske odnošaje tudi z vSemi ostalimi državami. Tudi v valutni in »ploh v gospodarski politiki ni pričakovati nikakih izprememb. Z gospodarskih vidikov pomeni rekonstrukcija vlade nov sunek v borbi proti krizi in njenim posledicam. V vlado so bili poklicani ▼ prvi vrsti gospodarski strokovnjaki. Ozadje rekonstrukcije Dunaj, 4. novembra, o. Ze ob priliki po-Blednje rekonstrukcije vlade pred mesecem dni so politični krogi pričakovali, da bosta h kabineta izpadla finančni minister dr. Draxler in trgovinski minister dr. Stockin-per, s katerimi baje zlasti gospodarski krogi niso bili nič kaj zadovoljni, vendar pa pripisujejo dunajski politični krogi večji pomen političnim razlogom za rekonstrukcijo Schuschniggove vlade v pretekli noči. Schuschnigg se ni samo osvobodil hajmve-rovcev, odnosno fašističnega in narodno-socialističnege vpliva na svoj režim, nego je napravil nov korak nasproti restavraciji habsburške monaiftije v Avstriji. Še pred kratkim so govorili, da bi imel Gleise-Hor- tenau, ki je vstopil v vlado šele po sporazumu z Nemčijo, postati avstrijski podkancelar, sedaj pa je bil baš on še bolj potisnjen v ozadje in mu je bila poverjena le uprava notranjega ministrstva. Zato pa veljajo podkancelar Hiilgerth in ministri dr. liesch, Neustedter-Stiimier, dr. Taucher, dr. Pilz in general Zehner za izrazite monarhi-ste in stare krščanske 60cialce. Njim je treba pridružiti še kmetijskega ministra Man-dorferja kot zastopnika kmetov ter Rotha, kot zastopnika krščanskih delavcev. Poseben pomen pripisujejo rekonstrukciji Schuschniggove vlade tudi zaradi tega, ker je bila izvršena tik pred Cianovim obiskom. Ciano na Dunaju na ta način ne bo imel prilike priti v stike z zastopniki avstrijskega fašizma odnosno narodnega socializma. Rekonstrukcija vlade je baje tesno v zvezi tudi z dunajsko konferenco rimskega bloka in potovanjem državnega pod-tajnika Selimidta v Berlin in Prago. Dr. Stojadinovič se je vrnil v Beograd Beograd, 4. novembra. AA. Davi ob 9. se je vrnil v Beograd predsednik vlade dr. Stojadinovič. Na postaji so ga sprejeli nekateri člani vlade, skupina senatorjev in poslancev ter diplomatski zastopniki Ru-munije, Turčije, Bolgarije, Grčije in Češkoslovaške. Kerestinski proces pred zaključkom Zagreb, 4. novembra, o. Tudi današnji dan razprave so izpolnili govori branilccv. Zvrstilo se je 10 zagovornikov, ki so vsi razdelili svoja izvajanja na dva dela. V prvem delu so govorili splošno v prid vsem obtožencem, v drugem delu pa vsak za svoje posebne kliente. Zagovarjali so tezo, ki so jo postavili že prvi zagovorniki, da namreč pri kerestinskem pokolu ne gre za zločin posameznikov, temveč za zločin neodgovorne mase. Med drugimi je danes govo-voril odvetnik dr. Ivo Protulipac, bivši predsednik katoliške akcije za zagrebško škofijo. Jutri bodo govori branilcev končani, ker je na vrsti le še zagovornik dr. Ivan An-dres. Bržčas bo nato na kratko repliciral še državni tožile«, nakar bo proces točno po enomesečnem trajanju zaključen. Kdaj bo razglašena sodba, se še ne ve. računajo pa. da se bo to zgodilo v prvih dneh prihodnjega tedaa. Beležke V pojasnilo javnosti V gotovih krogih se že nekaj časa sem raznašajo govorice o nekih spremembah pri »Jutru« in ostalih naših listih. Beograjsko in ljubljansko glasilo JRZ jih objavlja vsak po svoje. »Slovenec« beleži, da so nekateri člani konzorcija »Jutra« izstopili in da je pri naših listih prevladala skupina, ki da je povezana z gotovimi industrijskimi krogi. To je od kraja do konca izmišljeno. »Jutro« in ostali naši listi niso bili in niso v nobeni zvezi s katerokoli industrijsko ali gospodarsko skupino in niso odvisni niti z enim dinarjem od nikakega privatnega kapitala. Naši listi so ustanovljeni izključno za službo napredni in nacionalni jugosloven-ski politiki in bodo kakor dosedaj tudi v bodoče pod vodstvom svojega direktorja g. dr. Alberta Kramerja ostali zvesti temu svojemu poslanstvu. Občinske volitve v Sloveniji Kakor slišimo, bodo za nedeljo, dne 6. decembra razpisane občinske volitve še za vse one občine v dravski banovini, ki jim je že potekla triletna funkcijska doba, ki pa iz tega ali onega razloga doslej še niso imele novih volitev. Takih občin je okrog 80. Obnovitev ninske škofije V konkordatu med Jugoslavijo in Vatikanom je med drugim določeno, da se ima v Dalmaciji obnoviti nekdaj slavna ninska škofija in sicer na ozemlju onega dela sedanje zadarske škofije, ki je ostal pri Jugoslaviji. Na tem ozemlju je kakšnih 100 župnij. Kakor poročajo sedaj zagrebški listi, bo ninska škofija v najkrajšem času obnovljena, čeprav konkordat še ni ratificiran. Dobila pa ne bo lastnega škofa, ker bi bila za to premajhna, marveč bo kot posebna enota priključena šibeniški škofiji. Na čelu ji bo stal vikar, imenovan od škofa v Šibeniku. Pred volitvami v Dalmaciji Glasilo JRZ za primorsko banovino »Država« objavlja članek o bližnjih občinskih volitvah v Dalmaciji. List pravi, da je volilna agitacija zelo živahna, obžaluje pa, da so se vmešali v volilne posle tudi razni ne-pozvani ljudje. »Najbolj zanimivo, pravi dalje »Država«, pa je pri volitvah v primorski banovini to, da postavljajo proti JRZ skupne kandidatne liste vsi nczadovoljne-ži in opozicionalci brez ozira na politično in strankarsko opredelitev. Tako doživljamo celo to, da kandidirajo na skupnih listah najbolj izraziti predstavniki JNS in mačkovcev.« Kakor se torej zdi, so »STačja gnezda« nekake ptice selivke, ker so se iz mrzle Slovenije umaknile proti jugu v toplejšo Dalmacijo. Nova akcija Gospodarske sloge Listi poročajo, da se je v okviru znane organizacije Gospodarske sloge začela direktna izmenjava poljskih pridelkov med kmeti iz Hrvatske in onimi iz Dalmacije. Iz Hrvatske pošiljajo v Dalmacijo žito in moko. iz Dalmacije pa nazaj na Hrvatsko smokve in vino. Baje so se dosedanji poskusi dobro posrečili. Še ena izjava o hrvatskem vprašanju V Derventi je bil shod združene opozicije, na katerem je v imenu Ljube Davido-viča govoril Života Milojkovič. Rekel je med drugim: »S stališča demokracije hrvatsko vprašanje ni samo vprašanje ureditve odnošajev med Srbi in Hrvati, marveč obenem tudi vsota vseh problemov, ki bi jih morala demokracija pri izdelavi svojega ustroja rešiti. Hrvatsko vprašanje ima ne samo svoje nacionalno, marveč tudi svojo gospodarsko in socialno stran. Zato hrvatsko vprašanje ni samo zadeva Hrvatov, marveč tudi Srbov in Slovencev, to je naša skupna narodna zadeva.« živahno delo nemškega Kulturbunda v Vojvodini Zagrebški listi poročajo, da je razvil letošnjo jesen znani nemški Kulturbund v Vojvodini izredno živahno akcijo. Skoro vsak teden pride na njegovo povabilo iz Nemčije kak znanstvenik, pisatelj ali umetnik, ki prirejajo predavanja in koncerte. Nedavno je bil v Novem Sadu otvorjen nemški kino, v katerem predvajajo le v Nemčiji izdelane filme. Ravno te dni se vrši v Novem Sadu idejni in praktični tečaj za funkcionarje Kulturbunda po podružnicah. Tečaja se udeležuje 15 ljudi. Sarajevski nadškof proti posedanju kinematografov Glasilo sarajevskega nadškofijskega ordi-nariata »Vrhbosna« objavlja okrožnico nadškofa dr. Šariča, ki izreka zabrano obiskovanja kinomatografov. Nadškof komentira papeževo incikliko »Vigilanti cura« in na njeni osnovi prepoveduje pohajanje ki-nemotografov vsem duhovnikom svojega področja, šolskim otrokom, redovnikom in redovnicam. .Ti bodo smeli v bodoče obiskovati kinemotografe samo z izrecnim dovoljenjem svojega cerkvenega predpostavljenega. Iz finančne kontrole Beograd, 4. novembra, p. Višj. poverjenik finančne kontrole Alojzij Crepinka je premeščen ;z Novega mesta za finančnega kontrolorja v Ljubljani. ko Imate tako Izbiro modernih in okusnih vzorcev našega prvorednega Pa vendar cenenega blaga ? Cene nadega blaga za obleke so od 120.— do 1S0.— dinarjev po metra VLADA TEOKAROVIC i KOMP. P A R n C I N Tkanine za vsak žep tn vsak okus. Tovcrniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Francija dokazuje svojo podporo Italiji Objava tajnih pisem, ki sta jih lani izmenjala MussolinI in Laval Pariz, 4. novembra, b. Oficiozni »Temps« je objavil članek znanega svojega diplomatskega sotrudnika, univerzitetnega profesorja Bardouxa, ki razpravlja o francosko-ita-lijanskem razmerju v zadnjih dveh letih in skuša dokazati, da je Francija striktno izpolnjevala napram Italiji prevzete obveznosti. med katere spada v prvi vrsti rimski sporazum z dne 7. januarja 1935. Bardovuc objavlja takozvana »tajna pisma« k temu sporazumu, ki sta si jih izmenjala Mussoli-ni in Laval. Očividno je dobil posebno dovoljenje za objavo teh pisem, ki so zbudila veliko pozornost. Bardouz piše med drugim: Francoske vlade so Mussoliniju tekom ahesinskilh dogodkov napravile velike politične in moral- ne usluge. Tajna pisana, izmenjana med Mussolinijem in LavaJom. niso bila doslej na izrečno Mussolinijevo zahtevo objavljena in je Francija v Ženevi mirno prevzela nase vso odgovornost za očividne kršitve mednarodnega prava. Danes pa moramo izjaviti, da je bil predmet teh tajnih pisem samo gospodarsko in ne tudi vojaško prodiranje Italije v Abesinijo. Da bi pa Mussoliniju ustregla, je francoska diplomacija dopustila vse znane napade, naslovljene direktno nanjo kot povzročiteljico abesin-ske afere. Storila pa je dejansko še več, saj je moralno omogočila aneksijo Abesinije. Težko je šo več povedati v dokaz, da jo Francija storila vse. da bi dokazala 6vojo I resno voljo po sodelovanju z Italijo. Zagrebški odmevi vesti o delinitivnem sporazumu v srbijanski združeni opoziciji V torek smo zabeležili izjavo, ki jo je na nekem shodu podal zemljoradniški voditelj g. Čeda Kokanovič, da je sporazum med srbijanskimi skupinami združene opozicije že definitivon in da se nanaša na vsa važna politična vprašanja, zlasti tudi na hrvatsko vprašanje. Pristavil je še, da je o vsebini sporazuma obveščen tudi dr. Vlad-ko Maček. Enako se glasi izjava, ki jo je dal vodja zemljoradniške skupine združene opozicije g. Joca Jovanovič beograjskemu dopisniku »Hrvatskega dnevnika«. G. Jovanovič je rekel: »Sporazum med nami (med skupinami srbijanske združene opozicije) je faktično že dosežen. Njegova osnova je, da se mora uvesti resnična demokracija, ki edina lahko privede do izraza pravo voljo naroda, in pa ta, da se mora hrvatsko vprašanje v kratkem času rešiti v zadovoljstvo obeh strani, Hrvatov in Srbov. Sporazum v polni meri računa z dejstvom, da se v naši državi ne da ničesar storiti brez Hrvatov. Nadejam se m zelo je verjetno, d* se bo sporazum s Hrvati v prav kratkem času realiziral. Položaj je sedaj tak, da rešitev ni več odvisna od nas.« Prvi komentar k obema izjavama je iz tabora dr. Mačka izšel v cObzoru«, ki se bavi zlasti z zadnjim stavkom, da rešitev ni več odvisna od srbijanske rdružene opozicije. List razlaga te besede tako, kakor da predstavlja v sporazumu med srbijan-sko opozicijo formulirano stališče do hrvatskega vprašanja zadnjo besedo združenih skupin, torej nekak ultimat, ki naj bi ga dr. Maček sprejel ali odklonil. »Obzor« pravi, da bo pač zeJo težko prišlo do sporazuma, ako je beograjska združena opozicija res tega mnenja. »Hrvatski dnevnik« prinaša z ozirom na trditev g. Čede Kokanoviča, da je bil dr. Maček informiran o dogovoru srbijanske opozicije, naslednjo izjavo dr. Mačka: »Meni o vsem tem ni ničesar znanega. Zato tudi nisem obveščen o vsebini sporazuma, o katerem je govoril g. Ceda Kokanovič.« Joči Jovanoviču odgovarja »Hrvatski ! dnevnik« v uvodniku, o katerem se pač lahko smatra, da ga je z ozirom na njegovo važnost odobril dr. Maček sam. Najprej na kratko rekapitulira Jovanovičevo izjavo in pozdravlja, ako je v srbijanski združeni opoziciji res prišlo do definitivnega sporazuma. Zlasti pozdravlja, ako predstavlja ta sporazum tudi ©notno stališče srbijanskih opozicijskih strank do rešitve hrvatskega vprašanja. Velika slabost teh skupin je bila baš v tem, da so sicer vse govorile o potrebi rešitve hrvatskega vprašanja, niso pa si bile na jasnem in še manj med seboj enotne o formalnem in meritornem načinu rešitve. Ako se je sedaj srbijanska združena opozicija o vsem tem sporazumela, je to vsekakor velik korak naprej. Ako ničesar drugega, bodo sedaj vsaj jasna stališča, pa se bo lahko ugotovilo, v čem se skladamo in v čem ne. Seveda pa je treba imeti pred očmi, da še vedno ni jasno, kdo danes predstavlja večino naroda iz Srbije, pa bo pač treba tudi to enkrat ugotoviti. Srbijanske stranke naj stopijo pred narod % jasno formuliranimi predlogi, tako da bo narod vedel, za kaj gre, in da bo lahko izrekel svojo voljo. V tem pravcu pa ni skoraj še ničesar storjenega. Sedaj, ako je sporazum res dosežen, pričakujejo Hrvati, da bodo srbijanske stranke stopile s sporazumom ali vsaj z njegovo bistveno vsebino pred svoje volilce. Končno »Hrvatski dnevnik« odklanja misel, da bi se smatral sporazum med srbijanskimi skupinami za nekak ultimat Hrvatov. Hrvati doslej tega sporazuma ne poznajo, a šele potem, ko ga preštudirajo, lahko pridejo na vrsto eventualna pogajanja. Vsaka drugačna metoda bi bila napačna in ne bi značila sporazuma, marveč diktat, ki ga Hrvati ne bi mogli priznati Uvodnik se končava tako-le: »Po vsem tem bi bilo gotovo preuranjeno pričakovati, da bo že sedaj prišlo do rešitve hrvatskega vprašanja. Pot do te rešitve na žalost ni niti tako lahek, niti tako kratek, kakor bi bilo treba, toda ne po krivdi Hrvatov.« Nacionalizacija letalske industrije v Rakovici Beograd, 4. novembra. AA. Ministrski svet je izdal odlok o odobritvi odkupa tuje udeležbe pri delniški glavnici industrije letalskih motorjev v Rakovici v svrho nacionalizacije tega podjetja. Ta odlok je posledica pooblastila finančnega zakona za za 1. 1936/37 finančnemu ministru, da lahko v svrho povečanja in nacionalizacije delniške glavnice industrije letalskih motorjev v Rakovici jamči podjetje najetje p« ojila 30 milijonov. Pogajanja z zastopniki tujih delničarjev v ta namen so se pred kratkim končala 8 popolnim uspehom. Naša država postane sedaj izključni lastnik industrije letalskih motorjev v Rakovici. S piehodom tega podjetja v državne roke, dobimo znatne in večstranske koristi. Podjetje bodalo dela izključno domačim ljudem, razširilo bo svoj obrat in pustilo doma ves zaslužek svojega poslovanja, kar bo vse nedvomno koristno v gospodarskem in deviznem pogledu, ter bo ugodno vplivalo na našo trgovinsko izplačilno bilanco. Način, kako se je transakcija irvedla, ne bo priza* I del državnega proračuna. Amortizacija n*v je tega posojila se bo izvršila celo v brem« j dohodkov letnSh dividend, pripadajoči« j vsemu delniškemu kapitalu, ki postane sedaj državna last. Zagotovitev dobrih divi. dend se bo dosegla s povečanim obratom podjetja in z novimi naročili, ki 60 mu T precejšnji višini že sedaj poverjena. V kratkem 6C razširijo tudi tehniške naprav« podjetja in instalirajo livarne in kovnire za izdelavo avtomobilskih motorjev in dm. gih kovinastifo delov za motorna vozila. Sporodno z izgradnjo modernih prometnih zvez vseh vrst bomo torej dobili twfl lastno motorno industrijo in tako ustvarili potrebne pogoje za motoriziran je države r večjem obsegu. Nacionalizacija letalske h>-di» 'trije v Rakovici z vsemi daljnosežnimi posledicami je logično nadaljevanje nedavno uvedenih reform v Zenici za izdelovanj® zadostne količine jekla za letalske in avttv mobilske motorje. Seja francoske vlade Pariz, 4. novembra. w. Na današnji seji francoske vlade je zunanji minister Delbos poročal o nedavnih razgovorih s poslaniki Nemčije, Belgije in Italije, ter 6e izrekel za brezpogojno nevtralnost Francije napram Španiji. Glede tega stališča se smatra še bolj vezanega, ker je socialistična federacija departementa Seine. ena najbolj ekstrecnnih federacij v Franciji, s 3179 glasovi proti 1377 odklonila oredHog, na i se vzpostavi svoboda Francije napr m Španiji- Popoldne se je sestaja k seji vojaška komisija zbornice. Vojni minister Daladi-er je poročal o svojem potovanju na francosko severno mejo ter obvestil čl*ne komisije o smernicah vladnega naocia za utrditev. Vremenska napoved Zemimsko vremensko poročilo: Oblačno v zahodni polovici države in delno oblačno na vzhodni. Deževje na primorju. Temperatura je zrasla v vsej državi. Minimalna temperatura Zaječar 3, maksimalna Most ar 13. stopinj. Zemunska vremenska napoved ts danes Prevladovala bo oblačnost v vsej državi, nekoliko bolj jasno v jugovzhodnih predelih. Nekoliko dežja bo na primorju in ponekod v drugih predelih. Temperatura bo nekoliko zrasla. Solnce vzhaja ob 6JI tm t zahaja ob 16.21. I Dunajska vremenska napoved za dana** Najbrže bolj oblačno, morda ponekod todl deževno, milo. Devet bombarderjev uničuje Ljubljano ila letalskega napada ie bila Izredno poučna In je Izvrstno uspel Levo: Sovražnika še od nikoder ni . . Desno: Samarijani pobirajo ranjenca - mm Ljubljana, 4. novembra. Vaja v obrambi proti bombnim letalom, ki je bila prvotno najavljena za soboto pred Vsemi svetimi, je bila iz raznih zadržkov preložena na danes. Mimo neugodnega. vremena je preložitvi dalo povod še dejstvo, da je prav ob sobotah popoldne na ulicah in na kolodvoru mnogo izredno živahnega prometa, zlasti pa so prav to soboto vrele velike množice občinstva proti Sv. Križu. Ko so se danes dopoldne pojavili stražniki na ulicah s plinskimi maskami preko ramen, je bilo kmalu vse prebivalstvo alarmirano, da se pričakuje -sovražni napad«. Opoldne je policija svoje rednt postojanke po mertu pomnožila še s številno rezervo stražnikov, ki so, prav tako opremljeni s plinskimi maskami, zavzeli svoja mesta še po vseh manj prometnih križiščih, ulicah in trgih. Kakor hitro se je v mestu pomnožilo število policije, so meščani začeli Izginjati z ulic in ves premet pešcev in voz je kmalu vidno upadel. Na grajskem stolpa Tisti, ki imajo opravka s takšnimi rečmi. so bili že dopoldne obveščeni od OZAMA, da bo >sovražna eskadrilja« pri-Jetala po vsej priliki okrog 13. tire nad Ljubljano. Ob tem času se je na terasi grajskega stolpa zbrala uradna komisija, ki so ji med drugimi prisostvovali pomočnik komandanta divizije general Dotič s komandantom artiljerijske brigade generalom Popadičem, inšpektor banske uprave dr. G-uštin, predsednik mestne Obiine dr. Adlešič, namestnik upravnika policije Pestevšek z nadsvetnikom Kokaljem in poveljnikom policijske straže Bedenkom, zastopnik železniške direkcije dr. Jeglič, predsednik krajevne organizacije Rdečega križa dr. Fettich, zastopnika BOŽAM A (banovinski odbor za zaščito mesta)1 Maister in Bedrač in funkcionarji OZAMA: sanitetni šef mestni fizik dr. Rus, tajnik Turei, direktor mestne elektrarne inž. Sonc, ravnatelj šibenik, inž. Miklič in tehnik Mlakar, med os-talimi predstavniki vojske pa je bil tudi kapetan Pero-vič, v čigar rokah je bila vsa neposredna organizacija obrambne vaje. Pogled z Gradu na mesto je bil veder, jasen in lep, skromne predmestne hiše in bele palače v središču so sijale v solncu, kakršnega smo malokdaj deležni v jesenskih dnevih. Nad Barjem in po ostali okolici pa so se razpredali kosmi prosojne meglice, iz katere so bili od daleč vidni tudi medli obrisi Kamniških planin. Letalci se bližajo Pri takšnem vremenu skoraj ni moglo biti dvoma, da bo »sovražni napad iz zraka« letalcem pcpolnoma uspel. Komisija na terasi grajskega stolpa je med najboljšim razpoloženjem pričakovala sporočila, kdaj se > sovražna« eskadrilja dvigne z zagrebškega letališča proti Ljubljani. Med tem pa so se iz Zagreba na našem aeroiromu pozanimali za vreme. Poročilo, hi jim je prišlo nazaj, nikakor ni bilo dovolj ugodno. V predelih med Zagrebom in Ljubljano, ki bi jih morala pasirati letala je namreč med tem ponekod začel nalivati dež, drugod pa so se spet nagnetli gosti oblaki, da bi pilotje prav lahko izgubili smer. A dasi med tem Ljubljana ni dobila še nobenega oficielnega signala, o pričakovanem napadu, je življenje v mestu skoraj povsem izumrlo, na ulicah so se pojavljali redki pešci in kolesarji. Kmečki vozovi, ki so se vračali s trga, so se skoraj brez izjeme skrbno podvizali domov. Ob 13.30 so funkcionarji obrambe prejeli ^zaupno« poročilo, da so se letala pravkar dvignila z letališča v Zagrebu. Ker je od Zagreba do Ljubljane približno 35 minut zračne poti, se je vsa komisija odotn-ovoljila v upanju, da bomo malo po 14. uri doživeli >napad«. A ko je ura v grajskem stolpu odbila 14.15 o bližanju »sovražnih« bombarderjev ni bilo nobene nove ve ti. že se je zbudila bojazen, da so se izgubili v megli in oblakih, kakor lani. Dobro minuto nato pa je že prispelo sporočilo zaupnih opazovalcev iz št. Vida pri Stični, da so eskadriljo devetih bombarderjev ta hip opazili nad seboj. Bombe, ogenj, streli Z Gradu sta zagrmela dva strela, v linah stolpa sta se zamajala mali in veliki zvon, njima so se odzvali zvonovi vseh ljubljanskih cerkva, na kolodvorih so za-piskale sirene lokomotiv, njim pa so se pridružili še obrambni topovi za prvi signal. Na Starih šancah so se razipočile prve dimne rakete in z gradu se je proti šentjakobskemu okraju zavalil gost bel oblak, da najbližje manjše objekte zakrije pred pogledom napadalcev. V višini kakšnih 1000 m so se tedaj v smeri D.M. K Polju že približala letala, razporejena y treh, klimi podobnih trojkah. Pridušeno drdraje so v velikem grozečem loku krožila proti mestu. Na šancah, na terasi ob grajskem obzidju in na vseh postojankah, ki so jih bile zasedle vojaške obrambne enote, so jeli udarjati topovi, strojnice in pruškorni tra 1 jezi. Ko je eskadrilja prvič zakrožila nad mestom, je vrgla nanj kopo markiranih. bomb in v zraku so zaigrali vrtiračasti beli, rdeči in zeleni pasovi dima, ki se je sukljal za ognjem. Rdeči pasovi so značili bombe, ki dušijo, beli zažigajoče, zeleni pa strupene pline. V nekaj trenutkih se je cel gozd dima dvignil iznad poslopja Poštne direkcije na Šentjakobskem trgu, iznad kasarne 40. peš-polka na Poljanah in iznad nebotičnika — vse te važne objekte so napadalci »zažgali«, dolenjski kolodvor pa je bil razrušen od bomb. Potem so letala kakor za kratek oddih od morilnega dela v strahotno svečanem loku krenila nad Barje, a so se takoj nato vnovič približala mestu, da vržejo med hiše še nekaj ubijajočdh semen. Po tem drugem naakoku, ki so ga topovi in mitra-Ijezi vnovič »uspešno odbili«, je eskadrilja zbežala proti št. Vidu, a malo za tem se je spet prikazala iznad Rcžnika in je mnogo nižje, kakor poprej, še enkrat poletela nad mestom. Strojnice so vnovič zaregljale, avioni pa so odleteli čez letališče, da se po velikem ovinku preko posavskih vasi še enkrat lotijo mesta. A tokrat se je za njimi zabliskalo samo še nekaj pisanih morilnih trakov, nato so se trojke v miru razšle, da poiščejo vsaka svojo nadaljnjo smer. Eni je bilo naloženo, da z napadom obišče še Jesenice, drugi Litijo in trboveljske revirje, tretji Kočevje. Popoln uspeh Ves »napad« je trajal dobrih 20 minut. Ko so letala izginila za obzorjem, so zvonovi na Gradu in po vseh cerkvah oznanili, da je nevarnost minila. Po mestu se je takoj razgibal promet, pešci kakor avtomobili so pohiteli, da se odškodujejo za zamudo. Na ulice so se vnovič vsule množice ljudi, ki so megli iz svojih skrivališč komaj od daleč opazovati ves »napad«, a so stopili na ulice za važno izkušnjo bogatejši. V celoti je današnja obrambna vaja dosegla brez dvoma velik propagandni in vzgojni u peh. Pomočnik divizionarja general Dotič, ki si je že pred samim po-četkem »napada« ogledal vse edinice OZAMA po mestu, zlasti njene samar-janske, kemijske in tehnične ekipe, se je o včem zelo pohvalno izrazil. Posebej je pohvalil tehnično in organizacijsko delovanje OZAMA, ki je v rokah tajnika Tu-rela, mnogo toplih besed pa je imel tudi za disciplino ljubljanskega prebivalstva, ki se je pač brez izjeme umaknilo z ulic in se brez odpora podredilo vsem ukrepom policije in obrambnih funkcionarjev, dasi o današnjem napadu nI bilo poprej porebej obveščeno. Posebna pohvala gre tudi mestnim reševalcem ter mestnim in prostovoljnim gasilcem, ki so s posnemanja vredno vnemo sodelovali, da je vaja dosegla čim večji namen- Wallace Beery KINO SLOGA! Monumentalni velefilm napete vsebine. Revolucija na Kubi. — Ljubezen v džungli. Tridesetletnica srediske sokol&ke godbe Lepi jubilej bo v nedeljo proslavljen s koncertom Središče, 4. novembra. Letos je poteklo 30 let od ustanovitve narodne godbe v Središču ob Dravi. Bilo je v času čedalje hujše germanizacije, ko se ie narodno zavedni, nadarjeni godbenik Franc Kocjan, posestnik iz Godenincev, leta 1906. odločil, da ustanovi godbo, ki bo igrala na narodnih prireditvah. Slovenske godbe tedaj ni bilo v vsej Spodnji Štajerski, a prav godba z mogočnimi melodijami v živih ritmih neprimerno bolj kakor pevski zbor na široko budi narodno zavest. Kocjan je zbral za glasbo navdušene, nadarjene fante in pričel vaditi. Vedel pa je tudi: čim više se bo godba dvignila.^ tem bolj bo izpolnila svojo nalogo. Zato jo je poveril izkušenemu učitelju Franu Serajni-ku (zdaj učitelj Glasbene Matice v Maribo-ru). Kapelnik Serajnik se je z navdušenjem posvetil kulturnemu delu. Pod njegovim vodstvom se je godba z jedrom bratov Kocjanov čedalje bolj izpopolnjevala. Nastopala je predvsem na sokolskih priredita vah doma in drugje. Kmalu je zaslovela po vsej Spodnji Štajerski. L. 1908. je v Ptuju doživela znane septemberske dogodke. Vest o sarajevskem atentatu na Vidov dan 1. 1914. pa jo je zatekla v Rušah, kjer je igrala na zletu slovenskega sokolstva. Kapelnik Serajnik in Martin Kocjan sta morala v ječo, godbeniki so bili poklicani v vojsko. Po osvobojenju L 1918. je Martin Kocjan 6pet zbral prijatelje godbenike, in v mladi, svobodni državi, ki so zanjo igrali pred izbruhom svetovne vojne, so se zdaj s tem večjim Veseljem lotili kulturnega dela. Ni jim šlo le za to, da igrajo, stremeli so k najvišji dosegljivi stopnji. Pri tem jim je zvesto pomagal takratni središki zdravnik in starosta središkega Sokola (zdaj zobozdravnik v Ljubljani) br. dr. Jože Tavčar. Prinesel je v godbo duha jugoslovenskega sokolstva, nadomestil manjkajoče moči in poskrbel za naraščaj. Godba, ki je bila ustanovljena za narod in se je vseskoz posvečala narodnemu delu. jo postala zdaj čisto sokolska. Požrtvovalni kapelnik br. Martin Kocjan je poskrbel, da se je dvignila visoko nad vse ostale provlncialne godbe. V resnem umetniškem stremljenju priredi središka sokolska godba vsako leto dva koncerta. Skrbno sestavljeni spored izvede vselej dovršeno. L. 1933. je v Sarajevu prejela častno priznanje, ko je o priliki pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v tekmovanju sokolskih godb iz vse države kljub majhni zasedbi dosegla tretje mesto. Središka sokolska gmlba je danes splošno priznana po vsej Štajerski. Od pomladi do jeseni mora vsako nedeljo, kadar ni zavzeta doma. na pot. Spremlja nastope so-kolskih društev mariborske, varaždinske in celjske, župe. igra pa tudi na drugih prre-ditvah. Če pogleda veleznslužni kapelnik br. Martin Kocjan ob tridesetletnem jubileju s svojo godbo nazaj, bo videl, da so opravili ogromno narodno-kultumo delo. A skromen, kakor je. tega ne l>o hotel priznati. Zato pa naj središki sokolski godbi in njenemu kapelniku br. Kocjanu izkaže priznanje narodno občinstvo in napolni za jubilejni koncert v nedeljo 8. t. m. zvečer, dvorano Sokolskega doma. Na koncertu nastopi polog jubilantke komorni trio (violina. čelo. in klavir) njenih prijateljev iz. Ljubljane. Višek gradbene sezone na Jesenicah Gradijo: industrija, mestna uprava in tudi zasebniki Medtem ko se marsikje drugje gradbeno gibanje že nagiblje h koncu, je na Jesenicah in v okolici gradbena sezona dosegla svoj višek. Po cestah in ulicah se dan za dnem pomikajo cele vrste vozov, naloženih s peskom, gramozom, lesom, železjem in drugim gradivom. Vmes pa vozovi, naloženi s poljskimi pridelki in drvmi, ki jih kmetje v taki gradbeni sezoni lahko vnov-čijo. Med množicami peščev in voz pa švigajo kolesarji s koši kruha na ramenih in ihupajo avtomobili in brne motorji, da je življenje na cestnih križiščih v jutrnjih in opoldanskih urah za mladino in starce kar življenjsko nevarno. Letos največ grade: tovarna KID, mestna občina, pa tudi zasebniki, ki hočejo v teh tednih nadomestiti vse. kar so v letih gospodarske krize zamudili. V tovarni so prav te dni spravili pod streho ogromno delavnico. Stare nizke in zaprašene delavnice se izmikajo novim, svetlim in prostornim, ki bodo prepuščale v notranjost solnce in zrak. Po tovarni in okoli nje polagajo in prelagajo delavci tire, grade visoke obcestne škarpe, delajo nasipe, 8 katerimi se bodo pridobili nov! ravni tereni, ki jih za nove objekte tako primanjkuje. Največja delavnost se razvija na zapadnem delu tovarne, kjer prelagajo tovarniške tire, prekrivajo strugo potoka Ukove in prestavljajo še skoraj novo lepo ograjo spet navzven. Na tem ozkem prostoru Je zgoščena oela vrsta naprav, ki ovirajo druga drugo. Tu se križajo železniški tiri, eeete, savska struga, 6truga potoka Ukove in železniški most. V tem okolju sopihajo majhne lokomotive, udarjajo lopate in krampi, škrip-ljejo eamokolnice in brne kompresorji. V tem kotu je borba za kruih, čas in prostor, ki bo prišel, silno drag, meter skoro dražji, kakor ob Aleksandrovi cesti v Ljubljani ali na Terazijah v Beogradu. V Hrenovci so začeli delavci delati nasipe za nove železniške industrijske tire in za velike skladiščne lope za oglje. Poleg toga gradi tovarna ob Cankarjevi cest i dve veliki stanovanjski hiši za delavce, ob Sokolski ulici veliko hišo za nameščence, eno pa ob Slomškovi ulici Na nasprotni strani rase vila za tehničnega ravnatelja inž. Dostala. Dalje se temeljito preurejata gospodarski poslopji tovarniških hiš ob I>uk-manovem trgu in Kralja Petra cesta, v katerih se bodo uredila delavska stanovanja. Občina gradi v gornjem deln mesta im-pozanten gasilski dom, v spodnjem delu mesta pa ob Jadranski cesti polaga vodovod. Kanalizacija Obrtniške ulice je bila zadnje dni končana, zdaj pa razširjajo še mestno razsvetljavo, da bo mesto v nočn':to; urah kmalu vse razsvetljeno. Na zgornjem koncu Gosposvetske ceste zidata visoko pritlično hišo g. France Čer-ne in Franc Noč, g. Pavlin pa si je uredil na svojem dvorišču zelo lepo gospodarsko poslopje. Ob Prešernovi ulici zida Nabav-Ijalna zadruga državnih nameščencev prav lično enonadsfcropno hišo. v kateri bo imela prodajne prostore. Kar reprezentativna ob tej oesti je pred kratkim dograjena dvonadstropna Mežikova hiša, ki ima največje trgovske lokale. V tem okolju je bilo dosti hiš prenovljenih. Zasebniki grade največ pod Možakljo. kjer je še dosti prostora in sr> stavbne parcele najcenejše. Padli so lepi smrekovi in bukovi gozdovi, iz skalnatih tal pa rasejo nove hiše s svetlimi in prostornimi stanovanji. Po širokem okolju pojejo sekire, žage, krampi in lopate svojo uničujočo pa tudi ustvarjajočo pesem. DANES PREMIERA največje filmske umetnine v letošnji sezoni ! V okvirju pretresljive človeške drame ob nesmrtni glasbi Beethovnove IX simfonije, Handlovega oratorija »Juda Makabejec« in Čajkovskega »Nussknacker Suite« nastopajo umetniki: Lil Dagover, Willy Birgel, Marija pl. Tasnady AKORD Dvajset let pozneje • e • Ljubljana, 4. novembra. Da, letala! Bombarderji, težki bom-barderji. To so grenki, žalostni spomini iz velike vojne. Poletje 1916. Mlečnozobi osemnajst-letniki smo prišli na Kras. Skaloviti Kras, Doberdob, slovenskih fantov grob. Ognjeni krst, granate, šrapneli, mine. Grmada prestanega strahu, lakota, po-jekleneli živci. In bombe, oj te bombe! Hudi log, pekel, — v zaledju Jami je, božja njiva tisočev, ki so se že rešili trpljenja. Ofenziva! 6 italijanskih Ca-pronij-ev, štirje avstrijski bombarderji, dva lovca. Venec belih oblačkov, šrap-neli. Avstrijski dvokrovnik se zviška zruši, laški Caproni s strto perutjo se komaj reši za črto. V strelskih jarkih klevete. Instinkt te saj deloma reši granate — reši se bombe! Zviška pade, ofenziva, iz jarka ne moreš. Mnoge so odnesli za vedno. Gorjansko na Krasu! Sončen oktobrski dan. Na oddihu, v rezervi Ljudje so še v vasi Naenkrat visoko, zelo visoko, sovražna letala. Domačini beže, rezervisti se umaknemo pod seneno šupo. žvižg gre do mozga. Bosanci od napadalnega oddelka mirno gušijo. Resk — j bum — naenkrat je šupa v plamenu. ! Hiše na vasi v razdejanju. Domača le-i tala preženo sovražnika. Brezdomci v jok, ojekleneli Bosanec: -— E, pa šta, ono malo vatre! Vrhovlje nad Repentabrom. Prisega novi apostolski svetlosti. Vojaštvo v kolonah. Kurat modi. Naenkrat jekleni ptiči. Sredi prisege — nagel umik v bližnji tunel. Prisega, ki ni bila prisega, ker ni bila končana. Zunaj smrtni boj pilotov lovcev s Ca-prondjl Deset minut. Orjaški Caproni omahne in se zruši nedaleč na tla. Pomlad 1917. V rezervi za Sv. Goro, v Lokvah pri čepovanu. Oddih pred veliko ofenzivo. Posilednja debela snežna odeja mineva. Četa je po opravkih v sosednji vasi. Z njo zmerom nasmejan, mlad Poljak. Nad gozdom, polnim barak, zabrne letala. Predobro znani žvižg, silovit tresk. Nesrečni Poljak, ki je zrl ognju granat že tri ofenzive v obraz, je zdaj mrtev. Kos debla mu je odtrgal glavo. V poletju 1917. Pred romunsko ofenzivo ob Putni. Zaledje polno vojaštva. Domačini so še v vaseh. Sovražno letalo, bomba za bombo. Re- ši se v ilovnatih bajtah, če se moreš. Vas razdejana, mnogo domačinov in vojakov je zasula lopata. In tako dalje ... Na drobce, prav majhne drobce velikih dogodkov iz krvave dobe se je spomnil marsikdo ob današnji letalski vaji nad Ljubljano. Tik pred napadom. Pred Prešernovim spomenikom in Emono stojita lesena modela moderne letalske bombe. Starejši razlagajo radovedni mladini: — Ej, dragi mojil Srečni ste, da ne veste, kaj napravi takle spak, napolnjen z razstrelivom. Granate so strašne, mine skrivnostno tihotapske, takle stvor, ki ti prileti zvišika, pa je za človeka, ki ne more v zaklon, vprav peklenski! Policijska straža na ulicah je ojačena. In opremljena z maskami. — Kaj pa bo? pobara očanec pred pošto. — Boste že videlli, odgovori stražnik prav v trenutku, ko zagrmi na gradu strel. Četrt na tri Splošen poplah. Vse beži, stražniki čistijo. Sprehajalci, matere z vozički, namenjene v sončni Tivoli, se podvizajo v najbližje veže. Kolona av-totaksijev se je na mah umaknila z Aleksandrove cesten , \ Kolesarji se zbegani ustavljajo. Za kolo jim je. Kam z njimi? Puste jih. zunaj, pa se zdaj, zdaj izza zaprtih vež-nih vrat ozirajo za njimi. V nekaterih stanovanjih zmešnjava. Zastirajo okna, v lokalih ugašajo luči. Stražniki hite s plinskimi maskami na obrazu ob zidovju. Na nebotičniku za-rezgeče strojnica. — So že tu! V treh skupinah po troje se bližajo svetli bombarderji Rdeče in zelene »bombe« padajo na mesto. V, zraku še dolgo plavajo rdeči oblački. Na Aleksandrovo cesto prileti »bomba«. — Vidite, razlaga star borec v Daj Damu. Da bi bila prava, težko nam tu notri Mladina obeh spolov v napetem pričakovanju. In razlaga mož o svojih izkušnjah, o pomembnem namenu letalske narodne brambe. Ulice so povsem prazne. Še ropočejo strojnice, buče vračajoči se bombarderji. Zvonovi. Konec. Ljubljana je spet oživela. Reševalne in izvidniake patrole se vračajo. Okrog lesenih modelov bomb spet polno radoznale mladine. Posrečen poskus letalskega napada na Ljubljano. Neizkušeni ljudje so bili že bHižjje reanicis, / s • »JUTRO« St. 257 4 četrtek, 5. XL 1936. Domače Testi Uvaževanja vreden nasvet V »Lički slogi«:, pokrajinskem hrvatskem Usta za IJ ko, čitamo naslednjo notico: »Kljub povoljnim vestem, da bo učiteljišče v Gospiču ponovno otvorjeno, s« to ni uresničilo. Vzdrževanje učiteljišča velja občino Gospič že nekoliko stotisoč dinarjev, od česar je precejšen znesek potrošen za deputacije. Gospičani si morajo biti že enkrat na čistem, ali imajo učiteljišče ali ga nimajo, kajti izdatki za deputacije vsako leto so mnogo višji od koristi, ki jih učiteljišče prinaša.« + Snovanje Jogoslovens^o-bolgarskega instituta. Na širši konferenci predstavnikov naših zadružnih in drugih gospodarskih organizacij, ki se je pred dnevi vršila v Beogradu v Zadružnem domu, so razpravljali o predlogu ustanovitve jugosloven-■ako-bolgarskega gospodarskega instituta. Ta predlog so stavili predstavniki bolgarskih zadrug na konferenci v Beogradu, pa je poročal o njem g. Miloš Stibler. Delegati naših zadrug in raznih gopodarskih organizacij so zdaj v Sofiji konferirali s predstavniki bolgarskega zadružništva in na tej konferenci je bilo poverjeno predsedniku glavnega bolgarskega združenega sveta Ganevu, da sestavi načrt pravil jugoslovensko-bolgarskega instituta. Ko bo ta načrt sestavljen, se bodo sestali naši in bolgarski predstavniki združenih in ostalih gospodarskih organizacij ter skušali načrt čimprej oživo-tvoriti. * Obisk nemškega generala. V BeogTad je prispel nemški general in član nacional-no-socialističnega direktorija Liebel. Priletel je s svojim letalom preko Dunaja in Budimpešte. Nemški general bo obiskal nekatera pokopališča nemških vojakov v Srbiji, potom pa bo s svojim letalom odpotoval v Rim. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogi. Reg. S. br. 15485/35 * Diplomiran je bil danes na rudarskem oddelku teh. fakultete za inženirja g. Dušan Ekar iz Ljubljane. Čestitamo. * Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v decem-berskem roku začeli v petek 4. decembra 1936 ob 8. dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 1. decembra v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom izpita v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu 1937. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor. * Smrt slavnega splitskega rojaka. Iz Dresdena je prispela v Sjplit vest, da je tam umrl v visoki starosti slikar prof. Brmengild Anton Donadini. Pokojni umetnik je bil potomec stare plemiške rodbine in rodil se je v Splitu 19. maja 1847. študiral je tehniko in postal inženjer v ladjedelnici. Leta 1866 se je udeležil bitke pri Visu pod poveljstvom adimirala Teget-hofa. Po tej vojni je odšel na slikarsko akademijo na Dunaj, od tam pa v Nemčijo. Nekaj let je bil po dovršenih umetniških študijah profesor dunajske slikarske akademije, potem pa je postal profesor umetniške akademije v Dresdenu, kjer je deloval do leta 1913. Od takrat je užival pokoj na svojem malem posestvu v šlezi-ji. Rojsno mesto Split je nanj že pozabilo, on pa se je vedno za Split zanimal ter se veselil njegovega napredka. * Umrl je šef beograjsKe poliklinike. Po kratki bolezni je umrl beograjski zdravnik in šef občinske poliklinike dr. Mane Trbojevič. življenje pokojnega dr. Trbojeviča nudi lepe zglede narodne zavednosti in požrtvovanja. Dr. Trbojevič se je rodil leta 1874 v liški vasi Medaku kot potomec stare srbske rodbine, ki je dala narodu mnogo zaslužnih duhovnikov in drugih intelektualcev. Medicinske študije je dovršil na Dunaju, potem pa je kot zdravnik služboval v domačih kra- 44. ŠTEVILKA DRUŽINSKEGA TEDNIKA JE DANES IZŠLA ! jih. Ob izbruhu vojne so ga mobilizirali kot vojaškega zdravnika, a so ga kmalu zaprli kot veleizdajalca. Iz ječe ga je rešila kolera, ki je izbruhnila v Kašini in v St. Ivanu-Zeleni. Ker ni bilo dovolj zdravnikov so morali dr. Trbovejiča iz ječe izpustiti in pod stražo je opravljal nevarno zdravniško fclužbo. Požrtvovalno se je udejstvoval med vojno pri znani akciji za prehrano siromašnih otrok iz Bosne, Istre in drugih krajev. Takoj po osvobojen ju se je preselil v Srbijo, služboval nekaj časa kot privatni zdravnik v Ssta akademski oktet in pevski zbor »Tabora«. Slovanske narodne noše se bodo predstavile s kolom. Jedi in pijače bodo poceni. Vstopn'na samo 5 Din. Pridite, vabita »Soča« in »Tabor« u— Društvo »Soča« in Tabor« vabita vse s roje člane in prijatelje, da se polnoštevilno udeleže prireditve na Sokolskem taboru v veliki dvorani 7. t m. ob 20. V elezan'miv 6pored: Sestanek vseh slovanskih narodnih noš, narodni soloplesi, petje akademskega zbora, razne goriške in druge narodne pesmi godbeni koncert, ples i. t. d. Postrežba po najnižjih cenah. Vstopnina samo 5 Din. u— JNAD Jadran, ženska sekcija: strogo obvezen članski sestanek v petek 6. t. m. ob 18. Odbor. u— JNAK Edinstvo poziva vse svoje člane, da se udeleže rednega članskega sestanka, ki bo danes ob pol 20. uri (izjemoma) v klubskem lokalu. Predavanje o »Premogu zadružne m^li na jugo&lovensiko misel« in važne klubove zadeve. Vsi in točno! u_ Občni zbor SK Polža. Danes ob 17. %o v lovski sobi restavracije pri Slamiču na Gosposvetski ce®ti oboni zbor Polža. n_ Esperantski tečaj za začetnike otvori Esperantsko društvo »Zelena zvezda« v hotelu Metropol v petek ob 8. zvečer. u — V petih urah se naučite vseh najvažnejših družabnih plesov edino v plesnem zavodu »Jenko« - Kazina. — Posebni pouk za posameznike in družbe ter informacije dnevno od 11. do 13. in 15. do 19. ure. u— Danes premiera velefilma »Poslednji akord« v kinu Matica. Danes bo Ljubljana po dolgem času spet videla film, ki bo zadostil pričakovanju, želji in okusu najširših krogov. »Poslednji akord« je film, ki bo tudi pri nas dosegel isti uspeh kakor povsod p>o svetu. Predstavlja nam pretresujočo človeško usodo treh ljudi _ borbo moža za ravnovesje in harmonijo v zakonu, borbo njegove žene za s«vojo čast in dobro ime in borbo mlade matere za lastnega otroka. Vsa ta dramatična sr te va DIJAK PROSJAK CAROLA HOH\, JOH. HOESTERS IN MAR1KA ROKK mmmrnmsss BERNH. SHAW t fiiraa F Y G H A L I O N JENNV JUGO IV ni'ST. GROVDGENS UkexMan&oS-^ 6^1SU*H* 21.* Iz Celja e— Strelske tekme celjske sokolske lupe. V nedeljo 8. t. m. bodo na vojaškem strelišču v Celju prve strelske tekme celjske sokolske župe. Doslej je priglašenih 8 vrst in sicer i>o postavilo Celje 2 vrsti, Gomrl-sko, Griže, Hrastnik, Šoštanj, Zagorje ob-Savi in Zidani most pa po eno vrsto. Tekme se bodo pričele ob 9. dopoldne. Bratska društva se naj po prihodu vlaka takoj podajo na strelišče in se prijavijo poročniku bratu Tkalčecu, ki bo kot župni strelski referent vodil tekme. Društva, ki bi morda ne vedela, kje je strelišče, se naj napotijo pred Narodni dom v Celju, kjer jih bo ob 8. zjutraj pričakoval župni prednjak in jih nato povedel na strelišče. Tekmovale bodo vrste kakor tudi posamezniki in sicer leže, kleče in stoje. Posamezniki oddajo v vsakem položaju po pet strelov. Naraščaj tekmuje leže z naslonom in brez naslona puške ter odda v obeh položajih po pet strelov. Ostale podrobnosti so razvidne iz okrožnice. e— Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju priredi 2. januarja 1937. svoj II. reprezentančni ples. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za podpore revnim celjskim akademikom, se naprošajo vsa društva, da upoštevajo ta datum. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja m okolice bo imelo svoj sestanek v soboto 7. t. m. v prostorih Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Prešernovi ulici e— Občinske volitve v Dramljah. Za nedeljo 6. decembra so razpisane občinske volitve v Dramljah pri Celju. e— Jugoslavija in najnovejše razmerje sil v Sredozemskem morju je naslov predavanja, ki ga bo priredil celjski odbor Jadranske straže danes ob 20. v risalnici meščanske šole. Predaval bo znani publicist g. dr. Branko Vroon iz Ljubljane. Predavanje bo gotovo zelo zanimivo in poučno. e— Samo danes do 18. je še čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2030 film »Indijanka« s Silvijo Sidneyevo in zvočni tednik. KINO METROPOL. Danes ob 18.15, 20.30 izvrstna veseloigra »CIRKUS SARAN« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Prisrčen poslovilni večer je bH včeraj zvečer pri »Orlu« na čast odfeajajočenm maribonskeeviz« Ljubljana. Amsterdam 2345.16 — 2359.76, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 731.94 — 737.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.74 — 213.79, Newyork 4304.76 — 4341.07, Pariz 201.64 — 203.08, Praga 153.44 — 154.54, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.2375, London 21.2750, Newyork 435.125, Bruselj 73.45, Milan 22.9250, Amsterdam 235.25, Berlin 175, Dunaj 77, Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kobenhavn 95, Praga 15.40, Varšava 81.75, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 380 — 382, za dec. 376 den., 4% agrarne 49 — 49.50, 6°/o begluške 69.50 bi., 7°/o in-vest. 85.50 dem., 7% stabiliz. 85 — 86.50, 7% Drž. hip. banka 88.50 dem., 7«/• Blair 76.50 — 77, 8°/« Blair 86 — 86.50; delnice: PAB 194 — 195, Trboveljska 190 bi., Šeoe-rana Osijek 135 den. Beograd. Vojna škoda 378.25 — 379 (378.50 — 379), za dec. 376.50 — 377.50 (377), 4% agrarne 49 — 49.50, 6% begluške 69.25 — 69.50 (69.25 — 69.50), 7•/• in-vest 85 — 85.50, 7% Blair 76.50 — 76.75 (76.50), 8°/o Blair 85.50 — 86.50, Narodna banka 6900 — 7000, PAB 193 — 194 (194 — 195). Blagovna tržišča ŽITO + Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca omahujoča. Pšenica (78 kg): ba-ška in banatska 152 — 154; sremska in slavonska 153 — 164; baška ladja Tisa ali Begej 158 — 160: sremslka ladja Sava 156 — 158. Rž: baška 125 — 127.50- Ječmen: baški in sremski, 64 kg 104 — 106; jari 68 kg 122.50 — 125- Oves: baški. sremski in slavonski 100 — 102. Koruza: baška in srčrnska 100 — 102; banaska 98—100 Moka: baška in banatska 237.50 — 247.50; »2« 217-50 _ 227.50; »5« 197.50 — 207 50; »6« 177.50 — 187.50: »7« 140 — 150; »8« 105 — 110 Otrobi: baški sremski in ba-natski 78 — 84. Fižol: baški beli brez vreč 198.50 — 202 50; z vrečami 200 — 205. BOMBA2 + Llverpool, 3. novembra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za dec. (prejšnji dan 6.59), za maj 6.56 (6.52), za okt. 6.20 (6.17). Sokol Kralj Karol v Tyrševem domu Zvezni sokolski dom COS v Pragi je ob priliki svojega poseta Pragi in češkoslovaški državi posetil Nj. Vel. rumunski kralj Karol II. s svojim sinom, prestolonaslednikom Mihajloin. Visoke goste je spremljal prezident dr. E. Beneš. Nepregledne množice so pričakovale visoke goste pred Tvr-ševim domom, slavnostne fanfare pa so naznanile njihov prihod. Na pragu doma jih je sprejelo predsedništvo COS na čelu s starosto br. dr. Bukovskim. Na njegov pozdrav je odgovoril rumunski kralj, naglasu joč. da ni prvič, ko prihaja v stik s bo-kolsko organizacijo, ki ji želi polnega uspeha. Podčrtal je v svojem govoru tudi željo. naj bi sodelovanje češkoslovaškega so-kolstva in romunske telesnovzgojne organizacije »Straja Tarii,« ki jo on vodL prineslo kar najboljše sadove za oba prijateljska naroda. Po pozdravu so se gosti s spremstvom podali v veliko telovadnico doma. kjer je bil nato prirejen vzoren telovadni nastop vseh oddelkov od najmlajših pa do vrhunskih telovadcev. Po nastopu so visoki gostje zapustili Tvršev dom, pozdravljam od velikanskega števila So-kolstva in drugega občinstva. O sokolski Petrovi petletki je prinesel daljši članek tudi list »Der Wegweiser«. ki je postal na zadnjem občnem zboru glasilo Mednarodne telovadne zveze. Članek omenja poleg kratkega pregleda o delovanju Sokola kraljevine Jugoslavije, kako je bila proglašena izvedba petletke, in zlasti naglasa veliko važnost, ki jo bo imela v petih bodočih letih za ves narod. Razume se. da vsebuje članek v nadaljnih izvajanjih tudi podrobnosti tega velikega načrta jugoslovenskega Sokolstva. Sokolska župa Ljubljana. Zupni prosvetni odbor bratsko poziva vse brate društvene prosvetarje ljubljanskih in okoliških so-kolskih društev, da organizirajo z obojim naraščajem in članstvom poset razstave češkoslovaške knjige v Trgovskem domu. Razstava je odprta vsak dan od 7. do 19. ure. Bratje prosvetarji, storite svojo dolžnost in glejte, da bo sokolski odziv za razstavo čim večji. Predsednik. Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani bo tudi letos izdala naraščajski in članski koledar za leto 1937- Priglat,e sprejema že zdaj od bratskih edinic. Vabimo vse brate, sestre in društva, da pravočasno naroče lep in lični žepni koledar, da bo izdajateljevo vedelo določita naklado. Jugoslovenska sokolska matica je doslej izdala že sedem letnikov koledarjev: poleg tega je obogatila sokolsko strokovno literaturo z množico dobrih knjig. Zato je dolžnost vseh edinic in posameznikov, da se oklenejo te sokolske zadružne ustanove in jo podpro v njenem nesebičnem delu. Kakor čujemo. bo JSM omogočila sokol-skemu naraščaju in članstvu v kratkem tudi uspešno zdravljenje in okrepitev v svojem domu, ki ga gradi v Kranjski gori Francoski poslanik v Bitoljn Bitolj, 4. novembra, p. Tu se že nekaj dni mudi francoski poslanik grof Dampierre. Bil je tudi na francoskem vojaškem pokopališču. kjer se je vršila posebna spominska svečanost. Pri tej priliki je imel zanimiv govor v spomin padlim žetvam. i Radio Petek, 6. novembra. Ljubljana 11: šolska ura: Koristni športi (dialog, vodi Janko Sicherl). — 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Operetna glasba (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Ali današnja družina še vzgaja otroke? (gdč. Srečka Labernik). — 18.20: Pesmi (poje Lucienne Boyer na ploščah). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: čas, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Lahka in narodna glasba. — 20: Zvočna igra. — 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Zborovsko petje. — 21: Skladbe za čelo. — 21.30: Pesmi. — 22.20 Plesna muzika. — Praga 19.20: Češke pesmi. — 19.40: Zvočna igra. — 20.35: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Baletna muzika. — Varšava 19.20: Pevski koncert in plošče. — 20.15: Koncert Kurpinskega. — 21.30: Plošče. — 22: Komorna glasba. — 22.45: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra — 16.05: Pester program na ploščah. — 16.30: Koncertna ura. — 17.20: Pesmi H. Wolfa. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Urica v baru. — 23.40: Plena muzika na ploščah. — Berlin: 19.20: G: is-ba Joh. Straussa. — 20.10: Orkestralen koncert. _ 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Mhnchen 18: Stara in moderna vedra glasba. — 19: Orkestralen in klavirski koncert. — 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 21: Mešan glasbeni program. — 22.30: Otroške pesmi. 22.45: Klavirske skladbe. — 23: Nočni koncert. Zgodbe o ameriških predsednikih Grant in Coolidge sta molčala — Debeli Taft in posmehljivi Lincoln V nekem razgovoru z generalom MacClellanom je predsednik Lincoln, grajal generalovo politiko. Vojščak se je ujezil in dejal: »Gotovo me smatrate za norca!« »Nikakor ne,« je odgovoril Lincoln mirno.* Potem je doda] s suhim nasmehom: »Lahko se pa tudi motim.« Kmalu potem, ko so ga izvolili za predsednika, je general Grant napravil potovanje po Zedinjenih državah. V Providenceu se je ustavil v hiši guvernerja Bumsidea, Prebivalstvo ga je sprejelo z velikim navdušenjem, godba je ob njegovem prihodu zaigrala predsednikovo himno, pred hišo se je zbrala velika množica. Bumside je odprl neko okno in prosil prezidenta, ki ni imel rad takšnih sprejemov, naj se ljudstvu zahvali za njegovo prisrčnost. Le z ne-voljo je Grant izpolnil guvernerjevo željo, stopil je k oknu in se molče priklonil, kakor je bila njegova navada. Toda množica je hotela, naj kaj pove. Grant je molče odkimal z glavo. »Samo dve besedi, general!« je zavpil neki možakar. »Ne, gospod!« je zaklical Grant dol in mu s tem takoj izpolnil željo. Predsednik Taft je bil popularen zavoljo svojega znatnega telesnega obsega. Proporcije njegovega telesa so zahtevale mnogo blaga za ob'eke. Amerika sc je temu cesto smejala in si pripovedovala vsakovrstne anekdote. Na počitnicah se je rad mudil v kanadskem morskem kopališču Murray Bay, kjer je zelo prijateljsko občeval s preprostimi ribiči. Ko se je nekoč pripravljal za odhod iz kopališča in je to snoročil nekemu svojemu prijatelju ribiču, je meril ta s stranskim pogledom na bele preži dentove hlače: »Če bi vam kdaj ostal kakšen takšen obnošen kos — jaz bi ga utegnil še rabiti!« Taft ni razumel i »Kaj pa boste s tem?« je -vprašal. »O«, je odvrnil ribič, »stvar sem natanko premislil. Ena hlačnica bi dala lepo obleko za mojo hčerkico, iz druge hlačnice bi dal končno napraviti novo obleko za svojega Jeana. In razen tega potrebujem novo jadro za svojo ladjo. Zadnji del hlač bi za to baš zadostoval ... Ce vam ni nič do tega, mister prezident — meni bi bilo zelo pomaga-no!« Calvin Coolidge je bil, kakor znano zelo molčeč mož. Neka mlada dama, ki so mu jo predstavili v Washingtonu, mu je ob tej priliki povedala, da je s svojimi prijateljicami sklenila stavo, da ji bo uspelo spraviti iz njega več nego običajne tri besede. »Gotovo bosite izgubili!« se je nasmehnil Coolidge. Neke nedelje je bila ga. Coolidgeova zadržana in državni predsednik se je udeležil sam službe božje. Pri kosilu ga je žena vprašala, o čem je duhovnik govoril. »O grehu,« je odvrnil Coolidge na kratko. »In kaj je dejal o grehu?« »Bil je proti njemu,« je dejal kratko-besedni predsednik. Na strehi palače libanonske vlade v Bejrutu je skušal te dni neki umobolni zamenjati libanonsko zastavo s turško. Slika ga kaže pri »delu« v vrtoglavi višini, od koder so ga spravili le z veliko težavo Neptunove žrtve Črna statistika morske plovbe — čedalje več potapljačev išče potopljenih zakladov Potop velikega pa mrka, kakršen je bil »Titanic«, je tragičen dogodek, ki ostaja Človeštvu i nezmanjšano silo desetletja v spominu. Napredek tehnike Je poskrbel, da potovanja po morju že davno ne smatramo več za posebno nevarno, vendar pa nam kaže neka statistika, ki jo priobčujejo ta čas angleški in francoski listi, da izgine še vedno vsako leto 300 do 400 ladij s skupno prostornino kakšnih1 300.000 ton na dno morja, Z drugimi besedami pomeni to. da požre morje vsak dan po eno prilično veliko ladjo, to navzlic vsem izpopolnitvam ladijske gradbene tehnike. Seveda, če upoštevamo silno število ladij, ki plovejo po vseh morjih, tedaj izgube niso posebno velike. Zanimivo je, da se je v zadnjih letih zvišalo število nesreč zavoljo trčenja ladij, število nesreč zavoljo nasedanja, prevrni-tve in direktne potopitve pa se je zmanjšalo. Število človeških življenj, ki jih uničujejo ladijske nesreče, je pa še vedno zelo veliko, a vrednost zakladov, blaga in podobno, kar gre v izgubo s temi nesrečami, je neprecenljiva. Število potapljačev, ki se bavijo samo s tem. da dvigajo vsaj del potopljenih zakladov, .je od predvojnega časa sem osemkrat večje. ANEKDOTA 661etni Tallevrand. ki je bil velik kon-junkturist, je igral na večer pred izbruhom julijske revolucije 1830 s prijatelji v svojem salonu whist. Nenadno se je oglasilo s .ceste vpitje, zvonovi so zazvonili, puške so pokale. »Ali čujete?« je vprašal Tallevrand nekega prijatelja, »Zmagujemo!« — »Kdo zmaguje?« je vprašal gost začudeno. — »To vam bom jutri povedal«, je bil odgovor. VSAK DAN ENA ko je zmagal nad svojim glavnim nasprotnikom Landonom v 44 državah proti 4 ! Zmagal je s svojo priljubljenostjo med širokimi ljudskimi plastmi ! Sadje in zobje Otroci naj dobe vsak večer po eno jabolko Uživanje sadja je eden najuspešnejših pripomočkov za ohranitev zob. Že davno je znano, da imajo ljudje, ki redno jedo sadje in zelenjavo, po navadi lepe zobe in da le redko trpe zavoljo zobobola. Skoraj vsi raziskovalci južnih krajev pripovedujejo, da imajo tamkajšnji domačini najlepša zobovja in da so tam zobni kamen, zobna gniloba, lomljivost zob in druga podobna obolenja redek pojav. To je umljivo, kajti ti ljudje se hranijo po večini s sadjem in zelenjavo. V sadju je narava, nakopičila pod vplivom sonca mnogo sveže življenjske sile in to sprejemajo potem sadjejedci vase. Ka-dar žvečimo sadje, prihaja to, kakor tudi kislina iz njega v dotiko tudi z najbolj oddaljenimi zobmi. Med tem ko prevzame mesnati del sadja ulogo pometača in sna-žilca ustne dupline in opravlja to ulogo na temeljit, čeprav rahel način, vdira sadna kislina v vse luknje in vmesne prostore .med zobmi ter uničuje tu povzročitelje zob- nih bolezni. Sadna kislina pa uničuje tudi tiste izločine ob robovih dlesni, ki povzročajo tvorbo zobnega kamna in s tem nastajanje mučnih obolenj. Pri tem je treba poudariti. da sadna kislina sklenini zob ni nevarna, pač pa so hranilne soli v sadju zobni rasti zelo potrebne. Kdor se hoče prepričati o resničnosti tega, naj použije vsak večer, preden se vleže, eno ali dve jabolki in naj potem zjutraj opazuje učinek. Ze sveži okus, ki ga bo imel v ustih, ga bo poučil, da jabolka dobro opravljajo svoje delo, kajti o kakšnem plehkem okusu, ki ga imamo običajno zjutraj v ustih1, in o slabem duhu, ki prihaja iz njih, ne bo nič ali pa le malo sledu. To bi si morale zapomniti posebno matere in skrbeti za to. da dobe njih otroci vsak večer preden odidejo spat, svoje jabolko. S tem jih ne bodo očuvale samo marsikakšne nevarne nalezljive bolezni, temveč jim bodo ohranile tudi lepe, zdrave zobe. Dogodki na zimskem nebu Zakonski trikot med premičnicami — Mart svetlejši od najsvetlejše stalnice Letošnja zima po vseh dosedanjih napovedih sicer ne bo brezpogojno zadovoljila športnikov in smučarjev, tem bolj pa bo ustregla zvezdoslovcem, ki jim za bližnje mesece obeta razne zanimive možnosti za raziskovanje planetov. Posebno ulogo bo imela v novi astronomski sezoni Venera, ki bo tokrat še bolj nego kdaj prej delala čast svojemu imenu. Kot večernica je sedaj Venera v mraku dobro vidna na nebesnem odru. V teh dneh pa se ji bo od jugozapada sem približeval Jupiter, dokler ne bosta okoli 16. t. m. videti združena v ozkem srpastem okviru meseca, zvezde ponočnjakov in zaljubljencev. Toda ta zveza ne bo trajala dolgo. 2e v februarju bosta obe premičnici že zelo oddaljeni druga od druge, kmalu bo začel sijaj Jupitra bledeti, a namesto njega se bo Veneri približeval Saturn. Spomladi pa, ko bo Jupiter že davno izginil na nočnem nebu, si bosta Venera in Saturn spletala drug poleg drugega toplo gnezdo ljubezni. Razen malega Merkurja bodo v letošnji zimi vidni vsi stari planeti s prostim očesom. Ta njih relativna bližina bo dajala seveda dosti prilike za opazovanja. Zanimanje bo veljalo spet predvsem Martu. ki se bo v drugi polovici zime čedalje bolj svetil. Že po mraku bo kakšnih 10 stopinj nad obzorjem, kar je ugodno tudi za opazovanje v velemestih. Najboljši čas za raziskovanje Marta pa bo spomladi V maju nam bo tako bli- zu. da bo svetlobo najsijajnejše stalnice na nebu, Sirija, prekašal skoraj za poldrugo-krat. Glede solnčnih in mesečnih mrkov pa bo nova sezona vsaj za naše kraje zelo neugodna. Šele 8. junija bo solnce delno mrk-nilo, toda tudi ta mrk se bo zgodil tako zgodaj, da za Srednjo Evropo ne pride v poštev. Živa plamenica v prepadu 321etni brezposelni Johann Steinwender iz Gostinga v Avstriji se je naveličal življenja in je sklenil, da si ga konča na strašen način. Napil se je ruma, polil na strmi skali svojo obleko z bencinom, jo zažgal in skočil v 60 m globok prepad. Neki železniški uradnik, ki je opazil na poti v službo odsev plamena v gozdu, je opozoril OTOŽnike, ki so se z veliko težavo spravili z vrvjo v prepad in dospeli do trupla. Obleka nesrečneža je bila popolnoma zgorela, truplo je bilo vse ožgano in raztreščeno. Raffaelova „Madona z Detetom" V stanovanju nekega praškega indu-strijca so odkrili staro sliko, ki jo je napravil baje Raffael in predstavlja Devico z Detetom, Gre za delni posnetek dela »Velika sveta družina«. Slika nosi letnico 1518. Četrtek, 5. XI. 1936. Nič strahu pred krokodili! *JLJTRO«-št, 251 = Lahko se sedaj smehlja • • • Najmodernejša nega dojenčkov Neki ameriški inžener se je poročil z neko doktorico medicine. Zakon je srečen. Ker je pa žena zaposlena s svojo prakso, ni vedno v možnosti, da bi skrbela za svoje štirimesečno dete. Otrok je pravi vpijat in ne neha jokati, dokler ga ne zazibljejo. Inžener dela doma. pa vodi tudi gospodinjstvo, kar ni v Ameriki nič čudnega, in skrbi za otroka. Seveda pa nima toliko časa. da bi neprestano pozibaval malčka in mu pel uspavanke. Zati si je izmislil poseben aparat, ki naj ga nadomesti v tej funkciji. Elektrika žene aparat in aparat žene zibelko. Na mizici poleg otroka pa je gramofon. ki detetu venomer ponavlja isto vi-žo. To vižo je zapel oče sam v fonograf. Ko je skrbni oče opazil, da njegov izum dobro funkcionira in učinkuje, je dobil veselje do stvari in si je izmislil še več podobnega, med drugim steklenico, iz katere dobi otrok v določenih presledkih mleko isto tako avtomatično s pomočjo elektrike. . Gladovni pohod na angleško prestolnico Te bodo korakale iz vseh delov Anglije prve skupine udeležencev tako zvanega »gladovnega pohoda« proti Londonu, da ba tam demonstrirale proti bedi in lakotL Računajo, da bo demonstrantov kakšnih 2000. Največ jih bo prišlo iz rudarskih revirjev, na čelu pa bo 200 mož iz Jarrowa, kjer so velike ladjedelnice in premogovniki. V tem ozemlju je beda največja. V sprevodu bo tudi skupina samih slepcev. Kakor poročajo, ne bodo zastopstva demonstrantov posebej sprejeli niti v spodnji zbornici, niti ga ne bo sprejel kakšen minister. Policija je že danes v škripcih- Grdo postopati proti demonstrantom pač ne more, ti pa so tudi pri-piavljeni za vsak nemir, da izsilijo svoje zahteve, kjer gie v glavnem za odpravo posebnih postopkov, po katerih določajo oblasti, ali je kakšen brezposelni res potreben podpore ali ne. Ob priliki podoi> nega pohoda 1. 1932. je prišlo v Londonu do mnogih spopadov. Ječa za hrup Nenavadno strogo ravnajo v Atlantic Cityju z ljudmi, ki se pregrešijo zoper predpise o miru na cesti. Ker so se kazni za prepovedano trobentanje z avtomobilskimi trobami, za predvajanje radija pri odprtih oknih i. t. d. izkazale za nezadostne, dokler so obstajale samo v globah, bodo posebno trdovratne hrupneže odslej spravljali v ječo, če globe pri njih niso zalegle. V najhujšem primeru dobe lahko tri mesece ječe. Norec politizira Ko je angleški raziskovalec Fred Philipp-son v angleški Gambiji dospel nekega večera v neko zamorsko vas, je našel skoraj tri četrtine prebivalstva v reki. kjer so se kopali. Nj dolgo okleval in se je kopalcem priključil. A bliskovito je spet pobegnil iz vode, ko je zagledal v svoji bližini dva mogočna krokodila. Zamorci so se zvijali od smeha, ko so videli, kako belokožec beži. Pozneje so mu pojasnili skrivnost. Oba krokodila sta morala biti prastara, kajti že stari očetje kopalcev so se bili z njima »sporazumeli«. Vse ostanke in odpadke iz svojih kuhinj so hranili za obe živali, ki sta prihajali vsak večer blizu vhoda v vas. Tu sta dobili svojo zalogo, pa sta se vrnili v reko. V plačilo za to pa nista krokodila nikoli napadla kakšnega zamorca, razen tega pa nista trpela tudi nobenih tujih krokodilov v bližini vasi. Samo ob sebi je umevno, da zamorci še danes dobro ravnajo z njima, Navzlic tej razlagi pa razifkovalec ni več stopil v reko »Prijateli, vzemi, vzemi svoje vozilce pod pazduho in spravi se z njim na moj avto, tako bova oba prišla hitreje naprej!« {»Rite«} Letalo ob tla — deset mrtvih V bližini Tabarza v Turinškem gozdu je neko potniško letalo zavoljo slabega vremena zadelo ob tla in se vnelo. 3 Slani posadke in sedem potnikov je zgorelo, tri osebe pa je v nevarnosti za lastno življenje rešil neki nadporočnik, ki je bil slučajna priča katastrofe. ««««»«» ■«»««»« »»«»»« «»»««« »»»»MU Fengjuhsiang, »krščanski general" bivši kitajski vojni minister, ki je znan nasprotnik Japoncev, se je začel spet udej-stvovati v politiki. Ta čas se pogaja s kitajskim diktatorjem, maršalom Cangkaj-šekom. Buster Keaton se je ločil Te dni je izreklo hoAlywoodsko sodišče sodbo v ločitvenem procesu, ki ga ja vodil filmski igralec Buster Keaton proti svoji ženi. Zakon so ločili. »Najzanimivejša angleška žena" ločena Na Angleškem zbuja ta čas veliko po* zornost ločitev drugega zakona ge. Sinn psonove, ki ima na dvoru kralja Edvaav Ga. Wallis Simpsonova da VTEL veliko ulogo. Zakon so sodniki ločili po moževi krivdi. Simpsonova sta se poročila 1. 1928. Kakor poročajo, bo ga. Simpsonova spremljala mladega kralja po njegovem kronanju na potovanja po domini oni h. »JUTRO« št 257. 7 CetrčeE, 5. XI. TO*. Kulturni pregled Na razstavi češkoslovaške povojne knjige Na desni ob vhodu imaš oddelek za umetnostno zgodovino. Le ta je pri Čehih močno razvita in to, kar nam nudi razstava, je le majhen, vendar pa reprezentativen del njihove umetnostno-zgodovinske literature. Ena najpomembnejših izdaj je prof. dr. Ant. Ma-tčjfka »Zgodovina umetnosti« (Dejepis u>me-ni), obsežno, krasno ilustrirano delo, ki po obsegu in vrednosti prekaša Mutherja in druge nemške, tudi pri nas znane izdaje. Zanimiva je istega avtorja knjiga »Ilustracija«. Maxa Svab%skega »Sto kreseb« (risb) in Fr. Zakavca veliika monografija o Jožefu Manesu, istega avtorja monografija o šva-biinskem, dalje monografija o Slavičku in drugih slikarjih, dr. Hofmana študija o slovaški umetnost, velika mapa »Mojstrska dela češkoslovaških slikarjev* so prav tako zapeljiva za slehernega ljubitelja lepe knjige, kakor zvezki Melantric.hove umetnostne zb;r-ke >Prameny«. Zvezki znamenite revije »Volne smčry«, revije >Umšnk in osrednjega organa češkoslov. grafične umetnosti »Hol-lars nam kažejo najvažnejšo per;odiko s tega področja. V soseski kot nadaljevanje umetno^ne zgodovine, je nekaj knjig o arhitekturi, izmed katerih posebej opozarjamo na tri obsežne monografije B. Vavrouška in na spise K- Teigeia, enega izmed teoretikov nove, v glavnem Courbousierove smeri v sodobni arhitekturi. Med ^reprezentativnimi deli« je nekaj velikih bib^ofilskih izdaj, dalje obsežno, krasno opremljeno delo »Ideja češkoslovaške države« in mogočni »Atlas ROS«, ki vzbuja izmed vseh del na razstavi najširšo pozornost in ki ga vsak občuduje; javni delavci, znanstveniki, publicisti in drugi tudi s'tiho zavistjo, češ, kdaj bomo iineli tako delo v Jugoslaviji, ki moraš o nji z vseh strani trudoina iskati .podatkov, če jih potrebuješ. Medtem, ko smo se pri razstavi češkega eslibris zaustavili posebej, a pregled gledališkega in glasbenega oddelka še prinesemo, nam ostaja v posebnih vitrinah bibljo-fi-lija in ljubljanska bohemica. Obžalujemo, da je češka bibliofilija. ki bi lahko pokazala toliko razkošnih tiskov, zastopana nezaslu; ženo skromno in medlo, tako da ne dobi naš človek niti približnega pojma o njenem razmahu in višini. Težava pa je v tem, da so bibliofilski tiski redki in jih nikdo ne da rad z rok, zlasti ne za razstavo v inozemstvu. Oddelek »ljubljanska bohemica« kaže. da so tudi v ljubljanski Drž. študijski knjižnici nekatere starejše češke raritete. Reprodukcija stiskega rokopisa, ki je najstarejši ohranjeni dokument vzajemnih stikov, stoji na prvem mestu; v soseščini so poleg starih svet% pisem (najstarejše iz 1. 1540.) Hajkovi >Annales bohemorum«, dalje Bohuslava Balbina »Epi lome historiea renjm bohemi-carum« (iz 1. 1077), dalje prve izdaje Do-brovskega, ki že označuje dobo živahnejših obojestranskih stikov; preporodni vzgon obeh zatiranih narodov. Vsi ti in mnogi drugi dokazi stikov med Ljubljano in Prago so iz Drž. študijske knjižnice ( rav. dr. Šlebin-ger). Iz narodnega muzeja je dal ravnatelj dr. Mal na razpolago zaupno pismo, ki ga je leta 1861. pisal prosluli minister Bach deželni upravi v Ljubljano in ki v njem prepoveduje. da bi naši dijaki študirali v Pragi, češ da &e tam navzamejo subverzivnih idej. Iz mestnega muzeja je prispeval dr. Mole nekatere novejše dokumente narodnih stikov med Ljubljano in Prago. Ker smo se mladinske literature dotaknili v referatu o predavanju g. Polaka, naj 6e zaustavimo še pri vitrinah, ki odmerjene vzajemnim prevodom in češki literaturi o Jugoslaviji. Prva vitrina obsega v giavnem prevode iz Iv. Cankarja in Ksaverja Me-ška; veliko prevajalsko delo dr. Bohuša Vy-birala in Antoša Horšaka. Dalje so tu prevodi iz VI. Levstika, Zofke Kvedrove, Ivana Laha, Novačana. Kraigherja, Seliškarja in drugih; poleg prevoda je tudi izvirnik. Vmes so nekateri češki spisi 0 Jugoslaviji, ined njimi zlasti dela dr. Milade Pavlove in dr. Franka Wollmana lepa knjiga o naših krajih >Severozapadni Jugoslavie«- V drugi vitrini so slovenski prevodi čeških in slovaških pisateljev, tudi z originali; tu so zlasti dela Durycha, K- Čapka, M. Čapka-Choda. MaSa-rykova čitanka in druge izdaje Umetniške propagande, dalje prevodi iz Haška. Olbrach-ta, Urbana," Vančure i. t. d. Precej knjig je dala na razpolago Drž. študijska knjižnica. Medsebojno prevajanje je važen del vzajem-nostnega programa; k temu problemu »e bo treba vračati vedno znova. Pričujoča razstava kaže marsikakšno vrzel; upajmo, da pride kdaj do retrospektivne razstave vzajemnih stikov in bo tam popolnejša. V splošnem lahko mirno zapišemo, da prava razstava češke in slovaške knjige v Ljubljani kraSino izpolnjuje 6vojo nalogo; opozarja naše občinstvo na visoko kulturo bratskega naroda, izpričuje češkoslovaško težnjo po čim večji emancipaciji od tujih jezikov in podpira našo tezo, naš »ceterum censeo«: Ne glejmo samo na Dunaj, kamor so toliko časa gledali naši predniki, usmerimo se v Prago, ki je kulturno dovolj pomembna, da nam nudi kompletacijo tega, česar ne najdemo doma! Otresimo se zadnjih predsodkov o Čehih, ki so nam ostali za starim Dunajem in priznajmo, da so Čehi ustvarili najsrečnejšo 6intezo slovanstva in za-padnjaštva ter razvili do najčistejše forme tip Srednjeevropca. Njihova kulturna zrelost jih postavlja na prvo mesto na fronti ogroženih manjših narodov: v tem je veliko poslanstvo češkoslovaške. Čim bolj se zavemo svojega položaja v zgodovini in v bodočnosti bolj bomo razumeli važnost in pomen naše vzajemnosti. K. H. Mdcha Ob današnji stoletnici smrti Pred sto leti, 5. novembra 1836, je umrl v Litomčficah začetnik češkega romantiz-ma, prvi genialni oblikovalec novodobnega češkega pesniškega jezika Karel Hvnek Miicha. Kouiaj žoletnega mladeniča je pokosila smrt v ponemčenein mestu sredi krasne pokrajine, kjer krajevni nazivi neizprosno izdajajo češko prebivalstvo, ki je dalo v davnih dneh češkemu Sredogorju svoja imena. V Litomčficah so 27. septembra t. 1. odkrili Machi spomenik, delo kiparja Blažka. Z današnjim dnem bodo zaključene Md-chove slavnosti, ki so vtisnile letošnjemu kulturnemu letu na Češkoslovaškem značilno obeležje (glej članek B. Borka »Ma-c-hovo leto na Češkoslovaškem, »Slovanski svet« 1936. zv. 7—10). Pogasile se bodo zadnje sveče maehovskih literarnih pani-hid, poslednji govori ob njegovi stoletnici izzvene v gluho večnost. Toda spomin na pesnika ostane, njegov duševni lik bo vse-kdar prisoten na češkem Parnasu, njegove poezije bodo mikale še nadalje. Po mrzli zimi pride zopet maj, grličin glas zavabi v ozelenele gaje, sladka otožnost Machovega »Maja« presune mlada in mladostna srca. Samo pesniki ostajajo večno mladi; tako plačuje usoda življenjsko gorje njihovega poslanstva. Maoba in njegova poezija sta imela tudi pri nas dovolj odmevov. »Jutro« je priobčilo ob stoletnici »Maja« dva članka primerjav Maohe in Prešerna, izvirni dopis iz Litomčfic o njegovih slavnostih in vrsto informativnih zapiskov. Prvi slovenski prevajalec »Maja« dr. Ivan Lah, ki je pisal o Machi že dolgo pred vojno, se ga je spomnil v »Življenje in svetu« 2. t. m. Dr. Tine Debeljak, ki prevaja »Maj« znova v slovenščino, je pisal o Madhu v »Slovencu«. Naj torej slovenske odmeve Machovega leta zaključimo s poslednjim skromnim listkom na njegov daljni grob, s poslednjim akordom slavnostne melodije, ki jo je stoletnica ssmrfi Prešernovega češkega prijatelja vzbudila tudi v slovenskih srcih. — o. Zapiski Recitacijski večer na razstavi češkoslovaške knjige je v torek privabil precej občinstva, med katerim smo opazili tudi g. konzula Minovskega z gospo in češkega skladatelja prof. Rudolfa Karla. Gdč. fil. Zora Pelanova ter gg. fil. Peterim in iur. Roger so občuteno recitirali Ot. Brezine j Jutranjo molitev« in »Mojo mater« v prevodu dr. T. Deneljaka in j-Vigilije« v prevodu Fr. Albrechta, dalje iz Albrechtovih prevodov Bezruča »70.000« in »Maričko Magdonovo«, Antonina Sove »Pesem« in v Klopčičevih prevodih Wolkerjeve »Epitaf«, »Mirogoj« in »Mornarjeva balada«, izmed katerih je zlasti slednja dosegla poln učinek. Nadalje sta bila zastopana največji sodobni češki pesnik Josef Hora z »Dvema minutama tišine« in prikupni poet grude in vasi Jan Carek z »Večnim vojakom«, obe pesmi v prevodu dr. Otona Berkopca (izideta z drugimi prevodi v prihodnjem zvezku LZ). Ob koncu je dr. Debeljak recitiral svoj prevod Nezvalovega »štrajka« kot primer surrealistične poezije. Vmes je imel dr. Tine Debeljak lepo zaokroženo in toplo podano predavanje o moderni češki poeziji. Posebej je karakteriziral poezijo Brezine, Sove, Bezruča, Neumanna, Wol-kerja, Hore, Seiferta, JSezvaia in dr., ugotavljajoč zvezo podekadentne češke poezije s povojno poezijo in povratek najnovejše poezije v romantiko, v poetizem, v tvorbo metafor, torej tja, kjer je začel Brezina. Prehod tako zvanih proletarskih pesnikov od tendenčne poezije v poetizem je nedvomno zelo značilen pojav v češki literaturi — pojav, ki je v tem obsegu nemara edinstven v evropski literaturi. Predavanje in recitacije je oDčinstvo sprejelo z očitnim priznanjem. Monografijo o tako zvani Crveni Hrvatski je tpisal črnogorski pisatelj in publicist S. M. Stedimlija z naslovom »Crvena Hrvatska i njeni tragovi«. Pisec razglablja s sociološkega zreiišča vso zgodovinsko tvarino o tej državi, ki je obstojala do 12. stoletja in segala vse do Prištine. Podrobno prikazuje plemenske boje in oblikovanje narodne zavesti na zgodovinskih tleh Črne gore. Štedimlijeva monografija izide kot tretji zvezek »Političke biblioteke«, ki jo izdaja čatopis »Putovi« v ZagTebu (Kušlanova 27). Kot drugi zvezek izidejo v kratkem Eseji dr. Sekule Drljeviča. »Nova Evropa« (Zagreb) piiobčuje v oktobrskem zveztku čianeK A. JJabinovič »Primer Poljske iz g. 1663« s političnimi aluzijami na nase razmere, zlasu na hr-vatsKO vprašanje. Bogdan Kadica se v članku »'irenuta^t inaliu naroda« vrača k problemu evropske SKupnosti in pravi iaed urugim: Ena največjih in najresnejših dram tega našoga majhnega kontinenta se bliža h Koncu. jen konec, nje posledice utegnejo biti usodne — lahko nat> vržejo v drugo stoletje po Kristu. Zdi se, da so samo mali narodi ostali tu, da pričakajo nastop novih Atilov, popiavo Hunov in hudourniK. UrnJh, in z vsaJvini dnem rasšte njihova odgovornost pred zgodovino, da se ne izvrši po-srednja fatalnost. Kajti v tem trenutku strašnega kaosa so man narodi edini, ki lahko izrečejo odločilno besedo v obrambo Evrope ..Vesedin M. Vukičevič se vrača k problemom, ki jih je sprožil moskovski proces. V političnem pregledu razglablja dr. Z. J. Lederer stališče velikih evropskih držav nasproti vojni v Španiji. Izmed ostalih člankov opozaijamo še na prispevek Nikolaja Fedorova »Putevi ruskog baleta«. »Srpski književni glasnik« prinaša v prvem novembrskem zvezku med drugim študijo dr. D. Stojanovica o Jovanu Dučiču kot mislecu, dr. S. Popovič se bavi s psihologijo tvornega procesa v delu Milana Vukasoviča, Petar Konjovič piše o glasbenem folkloru, njegovi vrednosti, čistosti in interpretaciji, dr. H. Barič pa kritizira N. Šopa študijo o Horatiju. Poezijo in lepo prozo so prispevali M. Vukasovič, Milivoj Kistič, Mihajlo Miron in Bogdan Čiplic. 0 bistvu, značaju in izrazu lirike razglablja Ivo Hiihn v novembrskem zvezku »Hrvatske revije«. Iz vsebine tega zvezka je omeniti še študijo N. Fedorova »Satira in humor u ruski literaturi«, Marko Forte-za članek o režiserju in VI. Kušane nekro-log slikarju Josi Bužanu. Slavische Rundschau (Praga) priobčuje v pravkar izišlem 6. zvezku med drugim A. J. Nekrasova ilustrirani članek o novih stavbah v Moskvi, St. Scihwarzenberga — Czernega članek o novem mestnem načrtu Varšave in dr. Petra Zenkla članek »Dobrodelno skrbstvo mesta Prage«. V kulturni kroniki poročata o IV. slovanskem geografskem kongresu tudi dva Slovenca (V. Bohinec, R. Savnjk), o reformi poljskega pravopisa piše T. Lehr — Splawinaki, L Golub poroča statistično o češkoslovaški knjigi v letih krize, dr. Dragutin Prohaska podaja pregled jugoslov. enciklopedij, H. Swoboda pa obravnava glasbeno življenje v fcovjetski Uniji. Izmed ostalih člankov je §e omeniti referat prof. Gessemanna o knjigi dr. Nikole P. Skeroviča »Djuro Križa-nič,« ki pomeni popolno revizijo dosedanjih nazorov o Križaniču kot »očetu pan-slavizma«. E. Scbneewei6 poroča o Goetzo- vi knjigi »Voikslied und Volksleben der Kroaten umd Serben«. Potovanja Zveze kulturnih društev na svetovno razstavo v Parizu 1937« Vsoto lahko plačate v obrokih — Obširen spored izleta Pariz bo leta 1937. združil zastopnike vseh narodov željne novih vtisov, pouka in zabave. Svetovna razstava bo še bolj poudarila znano in nepozabno privlačnost tega velemesta. Zveza kulturnih društev hoče omogočiti vsem svojim članom in prijateljem cenem ogled svetovne razstave in znamenitega središča francoskega naroda. Vse to naj bi koristilo širjenju kulturnega obzorja in učinkovitejšemu uveljavljanju naše domače podjetnosti, ki bo zastopana na tej razstavi. Poleg Pariza si bodo udeleženci ekskurzije ogledali veliko obmorsko luko Le Havre, znano kopališče Trouville, gTadove Versailles, Trianon in St. Germaine z vsemi ostanki bleščečega francoskega kraljestva in spomini na povojna mirovna pogajanja. Na poti v domovino bodo izletniki obiskali Ženevo ter si ogledali palačo Zveze narodov in Mednarodnega urada dela, kakor tudi lepote Lemanskega jezera. Nato bo sledil ogled Milana-italijanskega industrijskega središča, s svetovno znanim gledališčem Scalo in veličastno katedralo. Ekskurzije se bodo ustavljale tudi ▼ Benetkah, tako da bo omogočen ogled Lida. Ekskurzije bodo temeljito organizirane, na razpolago bo strokovno vodstvo po vseh krajih. Udeleženci bodo imeli dovolj prostega časa tudi za zabavo. Organiziranih bo več ekskurzij, število udeležencev pri vsaki ekskurziji bo omejeno. S tem bo omogočena večja udobnost. Ekskurzije se bodo vršile po ena v mesecu juniju, juliju, avgustu in septembru 1937. Udeleženci si bodo sami zbrali najprimernejši čas in ga označili na prijavi, kar bo zlasti ugodno za javne in privatne nameščence. Ako se bo število nameravanih skupin zmanjšalo zaradi premajhnega števila udeležencev ali drugih ovir, bo vodstvo takoj obvestilo o tem prijavljene«, jim dalo mesta v eni izmed še ne izvedenih ekskurzij, ali pa vrnilo vplačano vsoto z odbitkom 5% za režijske stroške. Zadnje se lahko zgodi, ako prijavljenec to izrecno zahteva, ali ako je njegova udeležba pri ekskurziji z drugim terminom neizvedljiva. Kdor pa pristane na drug termin sme odstopiti s tem, da se mu odbije 10®/» vplačane svote. Vsaka ekskurzija bo trajala 12 dni. Vršile se bodo predvidoma v sledečih terminih; 1.) od 19. do 29. junija 1937. 2.) od 9. do 19. julija 1937. 3.) od 6. do 16. avgusta 1937. 4.) od 3. do 13 septembra 1937. Program vsake ekskurzije je naslednji: v soboto zvečer odhod iz Ljubljane preko Jesenic, Innsbrucka in Curilia. Od nedelje zvečer do soboto zvečer v Parizu z vmesnim enodnevnim izletom z vlakom v Le Havre in ladjo v Trouviile ter popoldanskim izletom v Versailles—Trianon. V Parizu si bodo udeleženci ogledali še: spomenik kralju Petru in kralju Aleksandru, svetovno razstavo, Louvre, Grand Palais, Palais Rovale, Tuilerie, Les Invalides, Luxeinbourg, Sorbonne, Notre-Dnn»e, Made-leine, Pere Lachaise, razne kulturne in športne prireditve i. t. e indeksa cen v Franciji in event. valutnih sprememb. Plačevanje t obrokih Udeleženci smejo vplačati svoto 2.300 Din v 10 mesečnih obrokih. Prvi obrok 300 Din je treba vplačati do 30". novembra 1936. Ostalih osem obrokov po 250 Din pa je treba vplačati do 10. vsakega meseca. Udeleženci ekskurzije v juniju morajo vplačati zadnji obrok nnjdalje do 31. maja 1937. Oni, ki se pozneje prijavijo (ako bo še prostora na razpolago), morajo plačati 10"/o več, računajoč od vsote, ki bi jo morali kot pravočasni priglašenci do tedaj plačati. Ako pa bi kdo iz kateregakoli vzroka ne mogel iti v Pariz, se mu vplačana svota vrne po odbitku 10°/« za režijo najkasneje mesec dni po povratku ekskurzije, katere se ni mogel udeležiti. Če bi bile ekskurzije neizvedljive zaradi nepredvidenih premagljivih zadržkov, bo vodstvo ekskurzije takoj povrnilo vsem udeležencem po odbitku o°/o za režijo ves vplačani denar. Prijava postane definitivna z vplačilom prvega obroka; pri pozneje prijavljenih pa z vplačilom zaostalih obrokov po teh pogojih. Interesente prosimo, da se prijavljajo, zahtevajo pojasnila in izrazijo 6vojo željo pismeno ali osebno v tajništvu Zveze kulturnih društev. Ljubljana, Kazino 2. Vsem. ki so se že prijavili, bomo še ta teden odposlali tiskane prospekte. V Ljubljani, oktobra 1936. Odsek Z.K.D. za organizacijo potovanja na 6vetovno razstavo v Pariz. N P O R T „Majstor s mora" je pred vrati V nedeljo bo gostovala v Ljubljani renomirana enajstorica splitskega Hajduka Naša enajstorica bo to nedeljo pomerila svoje moči z renomiranim timom splitskega Hajduka. Zadnji nastop dičnih Haj-dukovcev v Ljubljani je prijateljem nogometa gotovo Se v prav dobrem spominu, saj je bila to najlepša tekma, kar smo jih Ljubljančani doslej videli na domačem terenu. Ni bila samo lepa za oči, temveč tudi tehnično na visokem nivoju in priznati moramo, da Je splitsko moštvo tedaj pokazalo, da je mogoče tudi s fair igro uspešno braniti barve svojega kluba. Prepričani smo, da fe nam obeta za nedeljo najlepša tekma letošnje ligaške jesenske sezije. Pretekle dni smo zavedeli, da bo v te^me srednjeevropski pokal sprejet tudi prvak naše države. To dejstvo je še porebno podžgalo vse tekmujoče klube za naše državno nogometno prvenstvo, kajti sodelovati v tekmovanju za srednjeevropski pokal ni malenkostna stvar. In kdo bo prvak Jugoslavije? Po doklej doseženih uspehih sodelujočih ligaških klubov nikakor še ni mogoče reči, bo li to sarajevska Slavija, Hajduk, SK Jugoslavija ali BSK? Zato je več kot razumljivo, da bodo vse v poštev prihajajoče enajstorice vložile v 'borbo ves trud in znanje v dorego naslova državnega nogometnega prvaka. Zimsko SK Ilirije odprto Kakor vsako leto se bodo tudi letos, in sicer v petek dne 6. t. m., začeli tečaji v plavanju in gimnastiki pod vodsivem izkušenih trenerjev v zimskem kopališču SK Ilirije. Prijave sprejemata še vedno blagajnik kavarne »Evropa« ali pa vratar v kopališču. Pristopajte! Pred leti je bilo! Vsa športna Ljubljana se je razburjala nad dejstvom, da pri nas ni v središču plavalnega športa, nimamo zimskega bazena. Veliko truda, veliko denarja, toda bazen je bil le dograjen- Na razpolago je bil vsem in vsakemu. Toda, športna Ljubljana, je zopet enkrat pokazala', da je njeno najljubše opravilo zabavljati, kajti zimski bazen je kljub velikemu zanimanju ostfal — prazen! Kopica najboljših trenerjev je bila na razpolago, domači in tuji strokovnjaki so si prizadevali pritegniti Ljubljančane v zimski bazen, jim nuditi ono, brez katerega severnejši kraji rie morejo zdržati, kar jim je tako rekoč nujno potrebno — plavanje, gimnastika v zimskih mesecih! Ko bi takole nekje v Nemčiji, Franciji povabili v zimski bazen starce osemdesetih let in jim pokazali vse udobje, ki. ga nudijo z:mska kopališča bi se začudili in začeli obujati spomine na dobo njihove mladosti in nam pričeli pripovedovati o zgodovinskih kopalnicah madame Pompadour in še o sličnih primitivnih razmerah, ki so vladale v njihovem času. Kako drugače je to pri nas! Skoraj vsak drugi Ljubljančan ali Ljubljančanka niti ne ve, da sploh ob- stoja zimski bazen, niti ne ve, da ima v njem na razpolago vse one udobnosti, ki jih gleda ali v filmih ali pa v raznih ilu-straoijah! In ko smo letos zopet pred otvoritvijo zimskega bazena SK Ilirije in gledamo prijave za najrazličnejše tečaje vidimo, de so se zopet prijavili samo naši stari znanci, nekako dvajset po številu, dočim ostali raje sedijo doma in godrnjajo, češ ničesar nam ne nudijo! Ko bi vsi tisti, ki stojijo že štiri leta tako daleč od nas, samo enkrat pogledali zimski bazen, samo enkrat prisostvovali plavalnim in gimnastičnim tečajem. nikdar več ne bi ostali doma m godrnjali, temveč bi komaj čakali trenutka, da se jim odpTo vrata bazena. Ni ga človeka, ki ga ne bi zvabilo v vodo. ko bi gledal veselo razpoložene obraze tečajnikov, kadar brodijo po vodi! Marsikdo se je želel v leflnih mesecih naučiti cravla, pa ga je bilo sram, toliko ljudi, pa bi se mi smejali. Sedaj, evo prilike! In dame, ki skrbite za svojo vitko linijo, ni Vam treba stradati, ne si kvariti želodca in živcev s shu-jesvalnlmi kurami, posvetite raja malo, samo mak> več pažnje športu in prihranile si ne boste samo denarja, temveč tudti zdravja! V nekaj vrstah Udruženje smučarjev Planica je te dni dobilo novega predsednika. Dosedanji predsednik div. general Radisavljevič je bil imenovan za pomočnika komandanta ar-mije v Zagrebu in je odložil svoje mesto kot predsednik Planice. To funkcijo je prevzel za njim novoimenovani inšpektor konjenice div. general Peter Nedeljkovič, ki je bil do pred kratkim komandant divizije ▼ Ljubljani General Nedeljkovič Je star znanec naših smučarjev ter je sodeloval z našim JZSS za uvedbo smučarstva v vojsko že pred 12 leti. Tudi ko je bil komandant vrbaake divizije, se je z veliko vnemo posvetil propagandi smuča rstva ▼ tej banovini. Novi predsednik bo udruženju Planica gotovo z veseljem posvetil vse svoje odlične sposobnostL Državni prvenstveni spored te nedelje bo okrnjen celo na sami dve tekmi — v Beogradu in Ljubljani. Conoordia je namreč ugodila Haškovemu predlogu, da se prvenstvena tekma med tema kluboma zaradi Gajerjevega odhoda v Anglijo od godi *a poznejši termin. Včeraj popoldne je potovala Skoasl Ljubljano četvorica naših teniških igralcev — PaSlada, Pumčec, MitK ln Kiikuljervič, ki odhajajo na večmesečno turnejo v Južno Afriko. Ekipo spremlja član JTS Obi-lič iz Zagreba in g. Vlskovič, naš rojak iz Južne Afrike ki je tudi aranžiral vso prireditev. Naši beli mušketirji se bodo vrnili v drugi polovici marca- V Ljubljani so imeli precej »tih« sprejem. Letna skupščina JNS bo 18. decembra v beograjski Delavski Zbornici. Na tem občnem zboru bo izvoljenih nanovo 11 članov uprave, trije člani nadzornega odbora in njihovi namestniki. Razpis lahkoatletskega mitinga ASK Prfmorja ASK Primorje v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 8. t m. ob 10. dopoldne na svojem igrišču na Tvrševi cesti propagandni la-bkoatletski miting z handicapom. Prireditev se vrši na tekaMšiu, dolgem 420 m, ki je pokrito z ugaski in ima štiri nedvignje-ne zavoje. Pravico nakopa imajo vsi verificirani in neverifioirani atleti klubov, članov JLAS. Naknadne prijave — rok je bil 1. t. m. — kakor tudi prijave brez prijav-nine se ne sprejemajo. Nagrade: pri 5 tekmovalcih 2 priznanici, pri več kakor 5 tekmovalcih 3 priznanice. Isto velja tudi za moštva. — Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLASa. Spored in vrstni red tekmovanja je naslednji: tek 100 m juniorji C in aeniorji, skok v viš. z zal. juniorji C in aeniorji; balkanska štafeta 800X400X200X100 m s han-dicapom; met krogle 5 kg jun. C in met krogle seniorji; tek 1000 m juniorji C ie seniorjš; tek 300 m s handicapotn; skok dlalj z zal. juraiorji C jn seniorji; tek 500 m s handjeapom in etafeta 4X100 m s han-dicapom. Odbor za izvedbe lahkoatiel&kili dvoma tehev. (Služtoeno). Opozarjajo ee vsi lahkoatleti, da je lahkoatletski podsavez v Trstu ponovno odpovedal tekmovanje Dravska banovina: Julijska Krajina, ki je bilo dogovorjeno za 8. t. m. To v obvesti lo brez sporočila poedincem. Predsedstvo. Oodbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. (Službeno.) Za lahkoatletski miting SK Svobode v soboto, dne 7. t. m. ob 15-30 na igrišču Primorja in za miting A£K Primerja v nedeljo, dne 8. L m. ob 10. na istem igrišču ae določa naslednja jurija: vrhovni sodnik: Slamič (rez. dr. Alujevič), vod.* tekmovanja: Vidic Ciril (rez. Sancin Savo), starter: Cerar Slavko, sodniki Cudeiman, Premrl, Hvale, Gorjanc, Polajnar, Wui-diseh, dr. Kuheij, Cimperman. Ug. sodniki so naprošeni. da pridejo na igrišče vsakokrat najpozneje pol ure pred prioetkom tekmovanja. Tajnik. JZSS — Zbor smuških u&teljev opozarja tov. odbornike in članstvo, da bo dre- vi ob 20.30 seja in sestanek zbora v savez-ni pisarni. Zaradi važnosti točno ki polno-številno! — Ponovno opozarjamo člane, da javijo razpoložljive termine za tečaje. JASO. Občni abor bo jutri v petek ofo 18. na tehniki (JL nad.). Udeležite se ga vsi, zlasti novinci isfcreoo vabljeni! SK Ljubljana. Danes od 14.30 daije obvezen trening prve skupinic, igramo na dva gola. ASK Primorje. (ccntraku odbor) Drevi ob 18. bo redna seja centralnega odbora v kavami Zvezdi. 2SK Hermes, nogometna sekcija: Drevi ob IV. v restavraciji Keržič seja novoizvoljenega odbora sekcije. Udeležba za vse gg. odbornike strogo obvezna. Prijatelji kluba, ki žele sodelovati v nogometni sekciji, vabljeni. SK Slovan. Drevi ob 20. pri Krušiču obvezen sestanek za I. moštvo in Juniorje. Važno radi nedeljskih prvenstvenih tekem. > Olimpijskega športa« Itev. 10. za mesec oktober t. L je izšla z bogato vsebino in številnimi slikami. Zvezek vsebuje vrsto zanimivih člankov o domačih lahko-atlet.skih dogodkih in nekaj spominov na letc&njo olimpijado. Posamezna številka »Olimpijskega fporta« stane 4 Din in se dobiva v vseh trafikah, naročila pa naj se pošiljajo v Zagreb, Guaduličeva 22/a. (ček. račun štev. 38.716). Naše gledališče DRAMA Četrtek 5.; Konjeniška patrola. Red Četrtek. Petek 6.: ob 15. uri Kralj Lear. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota 7.: Kvadratura kroga. Izven. OPERA Četrtek 5.: Pod to goro zeleno... Red B. Petek 6.: Zaprto. Sobota 7.: Botra smrt. Premierski abonma. Premiera Karelove oopere »Botra Smrt« ee bo vršila v- soboto 7. t. m. za premierski abonma. Njen komponist, prof. na praškem konservatoriju za glasbo g. Karel se mudi v Ljubljani ter je z zasedbo partij iobrilova cesta 6. 363:0-14 Oblačila Beseda 1 Din. iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zneeek 17 Din Suknjo dobro ohranjeno. poceni prodam. Vpraša se: Cesta 29. oktobra (Rimska) 9,'II, vrata IG. 36267-13 Besed« 1 Din. davei 8 Din za šifro ili dajanje islova 6 Din Najmanjši znesek 17 Din Bernhardinec star 6 mesecev, naprodaj. Naslov: Ljubljana VII, Celovška c. 63. 36273-27 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje »Singer«, »Pfaff« šivaln; stroji vseh vrst. ki odgovarjajo popolnima novim in kolesa poceni na prodaj pri »PROMET« ..nasproti križanske cerkvel. 36625S-29 Šivalni stroj znamke »Singer*, malo rabljen, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 3C-210-29 Štedilnik manjši, železen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štedilnik«. •-I6382-7 Veliko zemljišče sedaj lep tra,vnik, krasna lega, na periferiji mesta, zelo poceni naprodaj. — Sprejme se eventuelno tudi knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36266-30 Enonadstropno vilo s tremi stanovanji po dve sobi, kabinet, kopaln:ca in vse pritikline. prodam. — Vipavska ul. 10. Kolezija. 26,359-30 Zamašnjak (Sc-hwungrad) lito železo, dvodelen, 2.5 m premora, cca 1.100 kg. kup;m. Po- ! n0Vozidani. Rentabilno hišo petstanovanjsko, z moder, ni mi trisobnimi stanovanji in vrtom, takoj prodam mestu Ljubi•a.ni. Naslov vseh poslovaln:cah Jutra. 36380-30 nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamašnjak«. 26264-7 Dve stanovanjski vili komfortnih Beseda 1 Din iavek " Din za šifro ili dajanje "aslova Din Najmanjši znes-ek 17 Din Hranilne vloge vseo vts» kupuje po oajvtSj een' takoj v (jotovinl. Al. Planinšeli Ljubljana. Beethovnova al. 14/1 Telefon S5-10 ii-4-16 stanovanj, dober donos, ^ bližini centra, proda ADA MIC. Gosoosvetska 8/11. 360157-20 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam, za december. Tržaška "/esta 24. 36001-31 6-sobno stanovanje najmodernejše. z veliko verando in drugim; številnimi pritiklinami, sredi Ljubljane. oddam za takoj ali kasneje. — Vprašati pri g. prof. Kosu. GosjMisvrt-ska cesta 13/11- 36246-3: Kupim knjižico Mestne hranilnice ljubljanske za znesek Din 60.000 Ll S J?0"™; p!afam ! Samsko stanovanje takoj 50.000 ostanek v mesečnih obrokih. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra tw>d šifro »Nujno rabim«. 25802-16 Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše potom moje pisarne Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 11 Telefon 38-10. 2—3 sob s kopalnico in predsobo, oddam ob centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36262-31 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto, knp-m takoj. Plačam najbolje Ponndbe na podružn;co Jutra Mar bor pod »Drava«. 461-16 Jančno bom. zavod Maribor Aleksandrov* iu iivršuie najbolj« nafcnt n prodaj* HRANILNIH VLOG sefc denarnih zavodov L* odgovor Din 8 inamk 264-16 Predno prodaste Va&e hranilne vloge se obrnite za Informacij-, katere dobite brezplačno v moli pisarni l. Al. Planinšek Ljnbljana, Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10 254-1« Knjižico Posojilnice Radovljica Din 35.000. prodamo. Stavite ceno. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. — Telefon 38-10. 26274-16 Komfortno stanovanje i—5 sob. v vili z veliVm vrtom, poceni oddam. — Vprašati od JO—12. ure. — Cesta na Rožnik -h". 36270-31 i Dvosob. stanovanje oddam za taioj. Glnška nI. 5 pri tobačni tovarni. 362SV-31 5-sobno stanovanje s kopalnico, oddam za 1. februar. Po v? ve s«?: Tavčarjevi ulici 6/1. desno. 363S8-31 Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, oddam. Mestni trg pri magistratu. Več Breznik. Aleksandrova 7. 36291-31 3-sobno stanovanje solnčno, z vsem komfortom in centralno kurjavo, oddam v Levstikovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36367-31 Stanovanje sobe s kabinetom rn vseh pritiklin, vse pod enim ključem, takoj oddam za 450 Din mesečno. Tomšič, Cesta v Rožno dolino 30. 36388-31 m iTIWIYTI Prazno sobo nasproti glavne pošte, za pisarno, obrt ali stanovanje, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36002-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, zračno, oddam solidnemu, stalnemu gospodu. Naslov v vseh |>oslovaIn;cali Jutra. Sobo lepo opremljeno, v bl;žioi opere, oddam boljšemu gospodu za takoj. Beethovnova 4, pritličje, levo. 36 263-28 Prazno sobo z malo predsobo, v centru, pripravno tudi za pisarno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20263-33 r/j/ Sobo v centru mesta iščem za Dn 260. Ponud be n« ogl. odd. Jutra pod »Center«. 2o6tti-?5a Izgubljeno Proti dobri nagradi oddajte čmprej šofersko :n avt.>leg timacijo od avta •>i7:> pri portirju notela »Union«. 36290-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam i boljšemu, stalnemu eos]>o-,iu. Turk, Streliška ul. 32. I. nadstr. 262S4-23 Hubertus nepremočliiv temnosiv in v | različnih barvah I po Din 250.— ter | vsa druga oblačila po neverjetnn| nizkih cenah prt PRESKER-JL. Ljubljana, Sv Petra c 14 2 opremljeni sobi \ s posebn m vhodom, z upo- j rabo kopalnice, oddam 15. I novembra. Istotam oddam j 1 prazno sobo. Masarykova I št. 33. 36385-33 1 !NSERIRAJ V „JUTRU"! Beograjska radio oddajna postaja potrebuje prvovrstne glasbenike z orkestralno rutino za simfonijsko in koncertno glasbo in sicer: več glasbenikov za I. in II. violino, violo, fagot, rog in pozav-niste (Zugposaune), ter po enega za flavto, oboo, klarinet, trompeto in udaraljke (Schlagwerk). Sprejemajo se samo pismene ponudbe, ki morajo vsebovati podatke o strokovnem znanju in šoli, dosedanjem službovanju, starosti in državljanstvu. — Ponudbe se morajo poslati do 15. novembra t. 1. Poskusno igranje je obvezno. Angaž-man je stalen. Podrobne ob jasni tve daje Radio A. D. Beograd, Jakšičeva 2/n, poštni predal 407. 57 »Tak to naj bodo lepi dnevi! To naj bo dopust!« je rekel gospod Kozamurnik, ko je ves moker spet sam sedel z ženo v sobi. Preoblekla sta se v suho perilo in znova legla spat. Ko sta zjutraj vstala, je bilo vreme krasno kakor v raju, tako da sta bila precej spet zidane volje. Vlogo Ljubljanske Kred. banke 15<1.000, prodamo najboljšemu ponudniku. Samo ponudbe s ceno pridejo v po-štev Rudolf Zore. l.inb-liana Gledališka 12. Telefon 38-10. 36273-16 S ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica. 1 13-36 Enosob. stanovanje oddam takoj. Kladezna 30. 36279-31 Komfortno stanovanje trisobno, v T. nadstropju, 7, vsemi pritiklinami, oddamo takoj v Delavski zbornici. Poizvedbe v knjigovodstvu Delavske nfcoriiic«. 36277-31 2 stanovanji lepo visok opri t! :?n o trisob- ' no in enosobno, oddam za december ali taltoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. i 36255-31 j Komfortno j stanovanje i KDO MORE POVEDATIZAKAj SO nase zene VELIKO LEPŠE danes, kakor pa so bi/eA pred de se tirni leti -Kaj pravijo zdravniki -Kajpravijo kozmetični strokovnjaki NI še polnih deset lei od tega ko je večina na ših žena izprevidela, da je veliko bolj važno prehranjevati ln obnavljati kožno tkivo, kakor pa samo uporabljati kakšno kremo To je privedlo do splošne jporabe kreme Tokalon. hranila za kožo. - edine branf za kožo ki vsebuje Blocei pridobljen \-> mladih živali Bela krema Tokalon tbie? masti; vsebuje fino prečiščeno smetano ln oljčno olje. kar čez dan redi Vašo kožo Ta krema odpravlja razširjene znojnice Ti nve kremi za hrane kože sta na ravnost neverjetno povečali lepoto naših le na r zadnjih desetih le tih Tako pravijo zdrav nlkl kakor tudi kozme lični strokovnjaki, ki sr oroučavali to vprašani* Or n. OELALANOE (lan parlik« medl-ciA«Ka fakultata Danes lahko uganete, katere dam- uporabljajo kremo Tokalon Ugane se to po njihovi divnl sveži polti Te dame so videti najmlajše na v - a k e m dancingu. pri večernih slavnostih, v gledališču ali pri katerikoli druei orireditvl. Motrite malo lepe žeti«; kjerkoli jih srečava-te in našli boste oni fini tip lepote, ki ga daje samo k r e m i Tokalon Uporabljajte zvečer rož nato kremo Tokalon. 'iutraj pa belo kremo Dr. C. BACHEUER (lan parlSke med)* elnaka fakultata Tokalon. Uspešni rezultati so zajamčeni, sicer pa se denar vrne Skrb le !udi Vi, tia dobite So fokatako polt in da boste kraljica vseh dsnrngcn? m slavnostnih večerov. hHOHNER" najpopolnejše harmonike sveia 'G£MEIcfiLri0 ZASTOPSTVO F. 3C*JIi£W£IL ^Zagpeb, INikoličeva ul.10. ZASTOPNIKE izurjene v poslovanju z detajlnimi odjemalci, samo prvovrstne prodajalce — sprejmemo za prodajo svetovnega predmeta! Gospočlje, ki niso prekoračili 35 let, naj pošljejo obširne ponudbe v nemškem jeziku s priloženo sliko pod šifro »Velika moguč-nost za rade« na oglasni zavod »Publicitas« d. d. Zagreb, niča 9. TeleS. 2059 Suha drva, premog, Karbopakete dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva ul 5. raiHiTj ENO IN . v' VEČBARVNE " Dražba Potom sodne dražbe, katera se bo vršila dne 9* novembra 1936. ob 9*30 dop. pri sodišču v Ložu, se bosta prodajali dve lepo arondirasti in urejeni posestvi. — Vsako posestvo obstoji iz hiše. v kateri se nahaja dobro vpeljana stara obrt, gosp. poslopij, gozdov, travnikov in njiv. [ Stavbe so v dobrem stanju ter se nahajajo na najbolj prometni točki v Pudobu, središču notranjske lesne industrije, ter so zelo pripravne za vsako obrt. — Pojasnila daje: Ljubijanska-kreditna banka podružnica — Rakek. dvosobno, oddam kovi ulici 8 (Zor). Jesen-36256-31 Upeljano pralnico in svetlolikalnico na prometnem mestu, pro- Trisobno stanovanje dam. Dopise na ogl. odd. komfortno, usodno, oddam Jutra pod »Sigurna eksi- takoj. Grablovičeva ul. stenea«. 36249-30 ;4T. 36'.99-31 2e nsoei 90 si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO „M O R A N A" KUPITE JO TAKOJ prijetnega je m nežnega vonja TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti Krepi korenine, izpadanje las preneha LASJE zrastejo na GOLEM mestu Pošljemo po povzetju, steklenica IMn 40. Poštnina In paket Din ?. MODERNA KOZMETIKA MORANA — SPLIT * Ce ne boste z rezultatom Adovoljni, vrnemo denar! # Potrti neizmerne žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila kot žrtev materinstva naša nadvse ljubljena mamica, soproga, sestra, gospa FRANČIŠKA ZGONEC roj. Peterim Pogreb ljubljene se bo vršil v petek, dne 6. novembra 1936, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 4. novembra 1936. žalujoči ostali: JOŽE, soprog. Otroci: NATALIJA, VERA, DUŠAN, FRIDA, ter ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za .Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frani Jezeršek. — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljan*