
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Mladi se odselijo od doma, 
ko že skoraj niso več mladi  ..................................... 4
Urejanje vodotokov v nazarski občini:
Vendarle nekaj denarja 
za ukrepe poplavne varnosti  .................................. 5
Menina: 
Paša živine v planinskem svetu 
zelo koristna gospodarska dejavnost  ............... 6
Občinski svet Mozirje: 
Občina v polletju znižala dolg  ................................. 7
Nogometaš Lovro Bizjak: 
V ruskem prvoligašu želi 
doseči vrhunsko kakovost  ...................................... 21
Turnir v tenisu v Krnici:
Najboljša Robnikova in Rosenstein  .................. 21
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 34, 24. avgust 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po -
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(JM)
(MŠ)
Kako hitreje vključiti mlade v redne 
oblike dela
Kljub temnim oblakom, ki se zbirajo nad global-
no ekonomijo spričo trgovinske vojne, ki jo je za-
netil in jo še dodatno podpihuje ameriški predse-
dnik Donald Trump, so gospodarske razmere v Slo-
veniji še vedno zelo ugodne. Po hudi krizi v obdob-
ju 2008-2013 naša država četrto leto zapored bele-
ži gospodarsko rast, letos naj bi znašala med 4,5 in 
5 odstotki, slovenski gospodarstveniki pa opozar-
jajo, da je treba sedanjo konjunkturo izkoristiti za 
nov razvojni zagon.
Zdaj je pravi čas, da socialni partnerji sklene-
jo srednjeročni nacionalni razvojni sporazum, ki bi 
okrepil zdrave gospodarske trende, s tem pa omo-
gočil tudi višji življenjski standard državljank in dr-
žavljanov Slovenije. S tem namenom je gospodar-
ska zbornica pripravila nastavke za Razvojno par-
tnerstvo treh generacij 2018-2025, ki so razdeljeni 
v tri starostne kategorije: mladi (do 30 let), aktivna 
populacija in starejši (55+).
Na področju mlade generacije bi morala biti 
ključna cilja hitrejša vključenost mladih v redne 
oblike dela in razpolovitev deleža podjetij, ki jim 
primanjkuje ustrezno usposobljenih mladih ka-
drov (trenutno v Sloveniji 35 odstotkov, na ravni 
EU 15 odstotkov). Navedena cilja je mogoče dose-
či z izboljšanjem in optimizacijo izobraževanja ter 
skrajšanjem povprečnega časa študija na terciar-
ni ravni do leta 2025 z 8,7 na 7,1 leta, kolikor znaša 
povprečje držav OECD.
Potrebno je omejiti začasno in občasno delo 
študentov in dijakov z namenom učinkovitejšega 
študija in hitrejšega prehoda v redno zaposlitev z 
upoštevanjem varovalk osnovne socialne varnos-
ti. Oblikovati in vzpostaviti je treba sistem dolgo-
ročnega napovedovanja poklicnih potreb deloda-
jalcev za ustreznejše načrtovanje programov izo-
braževanja in usposabljanja.
Povečati je treba število kadrovskih štipendij 
s 333 v letu 2015/2016 na tisoč v letu 2025/2026. 
Zmanjšati je potrebno odhod mladih kadrov iz dr-
žave in hkrati povečati prihod mladih, visoko stro-
kovnih kadrov iz tujine. Karierno orientacijo je tre-
ba izvajati prek celotnega šolskega sistema, da 
bodo mladi lažje in ozaveščeno sprejemali svoje 
poklicne in življenjske odločitve, upoštevajoč svo-
je interese in potenciale.
Izobraževalni sistem mora tesneje sodelovati z 
delodajalci pri razvoju izobraževalnih vsebin. Mla-
dim je treba predstaviti poklice v realnem delov-
nem okolju, povečati je treba obseg praktičnega 
usposabljanja v vseh izobraževalnih programih in 
promovirati deficitarne tehniške poklice z name-
nom dviga njihovega ugleda v širši družbi. O pro-
blematiki zaposlovanja mladih pišemo v tokra-
tni temi tedna, zbrali smo tudi nekaj mnenj naših 
mlajših bralcev.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
MLADI SE ODSELIJO OD DOMA, KO ŽE SKORAJ NISO VEČ MLADI
Brez stabilne zaposlitve težko do osamosvojitve
Kakšen je položaj mladih na trgu dela
Mladi v Sloveniji se še vedno srečujejo z visoko stopnjo brezpo-
selnosti, zato vse pogosteje opravljajo slabo plačana priložnostna 
dela. Tako težko napredujejo osebno in poklicno. Težko se osamo-
svajajo in si ustvarjajo družine. Kakšna je bila pot do službe mla-
dih v naši dolini?
Dominik Pečovnik, Podvolovljek
Trenutno sem v službi kot pripravnik. Zdi se mi, 
da je veliko priložnosti, ampak se je potrebno tudi 
potruditi, da dobiš zaposlitev. Nič ni samoumev-
no. Službe so, samo potruditi se je treba in včasih 
iti izven svojih okvirjev. Sam sem pred pripravni-
štvom opravljal različna priložnostna dela in raz-
mišljal, da bi se dodatno izobraževal še na ka-
kšnem področju. No, to mi trenutno ni treba, ker sem uspel dobiti službo. 
Sicer živim pri starših, a prispevam k družinskemu proračunu.  
Katarina Fužir, Lepa Njiva
Položaj mladih na trgu dela ni najbolj rožnat, 
veliko je prekarnega dela in dela po projektih. 
Njihove plače so nekaj malega več kot minima-
lec, kar pa ni dovolj za dostojno življenje. Tudi do 
kredita je na tak način težko priti. Sama sem se 
takoj po študiju uspela zaposliti. Ampak sem že 
med študijem veliko energije vlagala v to, da so 
delodajalci spoznali moje sposobnosti in kvalitete. To pa je bistveno pri 
vseh poklicih, dobro je že med študijem priti v stik z delodajalci. Op-
ravljam tudi projektno delo, a to je usmerjeno v društveno dejavnost. 
Tjaša Pečovnik, Solčava
Da bi prišla do zaposlitve, sem se podala na 
pot samostojnega podjetništva, saj v domačem 
okolju nisem imela druge možnosti zaposlitve. 
Starši pa me tudi niso mogli več vzdrževati. De-
lam sicer na področju, za katerega se nisem iz-
obraževala, a mi znanje, pridobljeno na faksu, sem namreč magistra 
strateškega tržnega komuniciranja, še kako pripomore na področju 
komunikacije in trženja ter turizma. Zdi se mi, da je položaj mladih na 
trgu dela zelo slab, delodajalci namreč iščejo ljudi z izkušnjami, teh pa 
mladi nimajo. Vse drugače je v Avstriji, kjer sem tudi delala. Tam me-
sečno dobiš možnost pridobivanja izkušenj. V tem času delodajalci 
ugotovijo, ali si primeren za njih. Zavedajo se namreč, da so mladi tis-
ti, ki bodo morali gnati voz gospodarstva naprej in jim zato tudi omo-
gočajo kratkotrajne prakse. 
Marko Janko, Mozirje
Že med študijem sem veliko delal kot prosto-
voljec na različnih šolah, tako da nisem imel pro-
blema pri zaposlitvi. Zaposlitev sem namreč do-
bil na eni od šol, kjer so me spoznali, ko sem de-
lal kot prostovoljec. Zdi se mi, da mladi bolj raz-
mišljajo, kaj vse jim pripada, kot pa, kaj bi družbi 
dali. Mladi vse preveč »cagujejo« in čakajo, na-
mesto da bi bili aktivni in se dokazovali, da bi jih delodajalci opazili in 
ocenili kot primerne delavce za njihova podjetja. Če si proaktiven, kaj 
hitro najdeš službo ali hobi, ki prerase v zaposlitev. Ker sem zelo rad z 
otroki, sem ustanovil tudi neprofitni zavod, kjer otrokom omogočamo 
različne tabore. 
Mateja Cajner, Zgornje Pobrežje
Sama lahko rečem, da po končani višji šoli ni-
sem našla zaposlitve v svoji smeri prav zaradi po-
manjkanja delovnih izkušenj, ki jih ne moreš pri-
dobiti, ker te nihče ne zaposli. Tako sem delala v 
proizvodnji, tudi »na črno«. Nekako je treba pre-
živeti. Menim, da je v današnjem času veliko več 
prostih mest kot pred petimi leti, ko sem sama in-
tenzivno iskala zaposlitev. Pri sedanjem delodajalcu sem zaposlena ne-
kaj več kot dve leti za nedoločen čas. Položaj mladih pa se ne bo spre-
menil, saj dvigujejo delovno dobo, starejši delajo dlje časa in tako mla-
dina ne pride do služb. Po moje bo vse več mladih iskalo boljše življe-
nje v tujini, kar je žalostno.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Petnajst odstotkov Slovencev 
zastopajo mladi, stari med 15 in 
29 let. Še deset let nazaj jih je bi-
lo slabih 23 odstotkov. Zato je po-
membno, da se tej skupini prebi-
valcev država resno posveti. Med 
drugim tudi z mednarodnim dne-
vom mladih, ki ga vsako leto obe-
ležujemo 12. avgusta. Na ta dan 
številne organizacije povezane z 
mladimi opozarjajo na številne te-
žave, s katerimi se srečuje gene-
racija mladih, torej tistih, ki so na 
poti osamosvajanja. Letos so slo-
venske mladinske organizacije ob 
dnevu mladih opozarjale na njiho-
vo stanovanjsko problematiko in 
neredne oblike zaposlitve, pred-
vsem prekarno delo. 
MLADI SE ODSELIJO OD DOMA, 
KO ŽE SKORAJ NISO VEČ MLADI
Statistike kažejo, da je bilo ko-
nec 2017 med nekaj več kot 312 ti-
soč mladimi 51-odstotna stopnja 
delovne aktivnosti (koliko je zapo-
slenih oziroma samozaposlenih od 
vseh delovno sposobnih). Podatki 
Sursa kažejo, da jih je bilo od tistih 
v delovnem razmerju 48,6 odstotka 
zaposlenih za nedoločen in 27 ,1 od-
stotka za določen čas. 
Tudi zaradi nizkega števila mla-
dih s stabilno zaposlitvijo se le-ti 
od doma na svoje odselijo relativ-
no pozno, ko že skorajda niso več 
v skupini mladih. Podatki ob kon-
cu lanskega leta kažejo, da so bili 
mladi ob odselitvi od staršev sta-
ri povprečno 28,2 leta. V letu 2016 
je še kar 79,3 odstotka mladih žive-
lo v skupnem gospodinjstvu s star-
ši, govora je torej o precej visokem 
odstotku. Poleg tega se po zadnjih 
dosegljivih podatkih Umarja iz leta 
2012 mladi začnejo sami vzdrževati 
šele okoli 26. leta starosti. Mladim 
je torej treba pomagati do hitrejše 
osamosvojitve. 
23 % 
Slovencev so še pred 
desetimi leti zastopali mladi, 
stari med 15 in 29 let, danes 
le še petnajst.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 5
Tema tedna, Aktualno
Registrirane brezposelne osebe v skupini mladi, julij 2018
Občina 15-24 let 25-29 let
SKUPAJ vsi registrirano 
brezposelni občani
Gornji Grad 12 9 73
Ljubno 7 10 95
Luče 7 10 59
Mozirje 9 20 173
Nazarje 11 12 103
Rečica 9 12 87
Solčava 0 4 15
Vir: SURS
Število mladih po občinah (15 – 29) po stanju 1. 1. 2018 
Občina SKUPAJ VSI MLADI
Gornji Grad 369
Ljubno 409
Luče 241
Mozirje 650
Nazarje 407
Rečica 328
Solčava 69
Zgornja Savinjska dolina 2.473
Vir: SURS
Nekaj strateških rešitev name-
njenih mladim slovenska vlada 
ponuja v dokumentu z naslovom 
Strategija dolgožive družbe. Med 
usmeritvami, s katerimi naj bi Slo-
venija izpolnila cilje, so tudi večje 
možnosti za dohodkovno varnost 
mladih in njihovo osamosvajanje. 
Mladi bodo do večje socialne var-
nosti prišli le z večjimi možnostmi 
za zaposlitev.
V SLOVENIJI LANI ZAČASNO 
ZAPOSLENIH SKORAJ POLOVICA 
MLADIH
Ne le slovenska, težava celot-
ne Evrope je, da je zelo visok od-
stotek mladih na začetku svoje ka-
riere, torej ko so na poti osamosva-
skem letu med začasno zaposle-
nimi v starosti od 20 do 29 let kar 
48,6 odstotka mladih. Višji odstotni 
delež začasno zaposlenih je le na 
Poljskem, Portugalskem in v Špa-
niji. Tudi podatki Sursa za lansko 
leto kažejo, da je manj kot polovi-
ca mladih (v njihovih podatkih so 
vključeni mladi, ki so stari od 15 do 
vključno 29 let) zaposlena za ne-
določen čas. 
Stopnja delovne aktivnosti med 
mladimi je v zadnjih letih sicer v 
porastu. Leta 2014 je bila stopnja 
delovne aktivnosti med njimi le 
42,9-odstotna, v lanskem letu je 
bila 51,1-odstotna, kar je še ved-
no nekoliko nižja kot v letu 2008 
(54,9-odstotna). Je pa vključeno-
st na trg dela med mladimi, sodeč 
po stopnji delovne aktivnosti, viš-
ja kot v populaciji med 55. in 64. 
letom.
V Evropi je poleg tega zaskrblju-
joče veliko mladih, ki niso vključeni 
niti v izobraževanje niti na trg dela. 
Ti ostajajo zunaj sistema in so zato 
še posebej ranljivi. Najvišji odsto-
tek teh je v sosednji Italiji, kar 29,5 
odstotka. V Sloveniji se s to proble-
matiko vsaj za sedaj srečujemo v 
precej nižjem odstotku. Mladih Slo-
vencev, ki so zunaj sistema, je 11,6 
odstotka, dober odstotek več kot v 
Nemčiji in odstotek manj kot v Av-
striji.
Tatiana Golob
V prvi polovici letošnjega 
leta je v Zgornji Savinjski 
dolini živelo 2.473 mladih, 
starih med 15 in 29 let. Od 
tega jih je bilo po podatkih 
zavoda za zaposlovanje v 
letošnjem juliju registrirano 
brezposelnih (osebe, ki so 
brezposelne in prijavljene na 
ustreznih zavodih) 132. Glede 
na število vseh registrirano 
brezposelnih občanov 
po posameznih občinah 
je največ registrirano 
brezposelnih mladih v 
odstotkih v občinah Gornji 
Grad in Luče (28,8), najmanj 
pa v Mozirju (16,8).
janja, zaposlenih začasno. Kot ka-
žejo podatki Eurostata, je ta teža-
ve v Sloveniji med večjimi po čla-
nicah EU. V Sloveniji je bilo v lan-
UREJANJE VODOTOKOV V NAZARSKI OBČINI 
Vendarle nekaj denarja za ukrepe poplavne 
varnosti
Družba Nivo Eko opravlja 
protipoplavne posege na Dreti 
in njenih pritokih v občini 
Nazarje. (Foto: ML)
Pred nekaj leti je bila v Nazarjah 
urejena in utrjena struga Drete, to 
ureditev pa je znatno načelo in raz-
dejalo lansko pomladansko neur-
je z obilnim deževjem in naraslimi 
vodami. Direkcija RS za vode se je 
sedaj odločila to območje ponovno 
sanirati in utrditi brežino.
Izvajalec del na terenu je druž-
ba Nivo Eko, ki je opravila različ-
ne protipoplavne posege na Dreti 
in njenih pritokih tudi na drugih 
lokacijah v občini. Tako so ob-
novili škarpo na Mostnem grab-
nu v Potoku, očistili bodo pro-
dišče v Potoku in utrdili brežino 
v Pustem Polju. 
Za sanacije na vodotokih v obči-
ni Nazarje je v letošnjem letu direk-
cija namenila okoli 128 tisoč evrov. 
Predvidoma naj bi pridobili še 128 
tisoč evrov, s katerimi bi izvedli do-
ločene ukrepe še med Pustim Po-
ljem in Šmartnim ob Dreti.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
6
Aktualno, Gospodarstvo
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
Bodo najšibkejši ostali več mesecev brez denarja iz 
socialnih pravic?
2.000 vlog 
za vse pravice, od tega okrog 850 vlog za štipendije, 
pričakujejo na CSD Mozirje v obdobju avgust-
september.
Po pisanju časnika Finance in po-
ročanju nekaterih drugih medijev, 
centri za socialno delo vsaj do sre-
dine letošnjega septembra ne sme-
jo v informacijski sistem vnašati vlog 
za dodelitev državnih štipendij. Dopis 
o tem so prejeli že julija, v avgustu pa 
je ministrstvo ponovno opozorilo, da 
zaradi prenove oziroma nadgradnje 
informacijskega sistema morebitni 
vnešeni podatki ne bi bili v skladu z 
novimi predpisi s tega področja. 
POLEG ŠTIPENDIJ OGROŽENI 
TUDI DRUGI SOCIALNI PREJEMKI
Tako se socialni delavci na cen-
trih bojijo, da bodo dijaške državne 
štipendije, še bolj pa študentske, 
zamujale kar do konca leta. Zamu-
da bo odvisna od tega, ali bo sis-
tem res začel delovati sredi sep-
tembra in bo mogoče vloge vnesti 
dovolj hitro, saj gre za ogromno ko-
ličino podatkov. Poleg štipendij so 
med drugim ogrožene subvencije 
za vrtce, saj na višino le-teh vpliva 
višina štipendije, ki se posamezni 
družini všteva kot dohodek. 
MINISTRSTVO: ZAMUDE NE 
BODO TOLIKŠNE
Finance so objavile odgovor mi-
nistrstva na zgornje navedbe: »Di-
jaki bodo odločbe o dodelitvi oziro-
ma nadaljnjem prejemanju držav-
ne štipendije pridobili že v mese-
cu septembru, nekateri v mesecu 
oktobru. Študentje bodo odločbe 
prejeli v mesecu oktobru, nekateri 
v mesecu novembru, tako kot vsa-
ko leto do sedaj. Nadgradnja infor-
macijskega sistema ISCSD2 bo od-
ločanje o pravici do državne šti-
pendije zamaknila za največ me-
sec dni, tako da podatek, da bi di-
jaki in študentje odločbe o pravici 
do državne štipendije prejeli šele 
v letu 2019, to je štiri mesece kas-
neje, ni točen. Če bi bilo kakorko-
li oziroma bo kakorkoli drugače, če 
se bo pri nadgradnji informacijske-
ga sistema dodatno zapletlo, bomo 
seveda javnost pravočasno obves-
tili,« so na vprašanje Financ odgo-
vorili z ministrstva.
NA MOZIRSKEM CENTRU 
PRIČAKUJEJO DVA TISOČ VLOG
Marjana Veršnik Fale, direk-
torica mozirskega centra za soci-
alno delo, je ob tem povedala: »Z 
novim šolskim letom stopi v velja-
vo sprememba zakona o štipendi-
ranju, ki je bil objavljen v mesecu 
maju 2018. Zaradi spremembe za-
konodaje pripravlja naše ministr-
stvo nadgradnjo sistema, do 15. 
septembra pa naj bi bili iz sistema 
ministrstva za izobraževanje, zna-
nost in šport preneseni tudi vsi po-
datki o šolajočih. 
Dokler te zadeve ne bodo ureje-
ne, bomo na centrih lahko le spre-
jemali vloge, onemogočeno pa bo 
vse ostalo delo. 
Ob tem poudarjam, da poleg te-
ga, da ne bo možno izdajati odločb 
za štipendije, prav tako ne bomo 
mogli izdajati odločb za vse osta-
le pravice (otroški dodatek, mali-
ca, kosila) za družine, ki imajo med 
svojimi družinskimi člani dijaka ali 
študenta, ki je podal vlogo za šti-
pendijo. 
V obdobju avgust-september 
pričakujemo okrog 2.000 vlog za 
vse pravice, od tega okrog 850 
vlog za štipendije. Vsekakor bo za-
radi objektivnih razlogov prišlo do 
zamud pri izdaji odločb, kot seve-
da posledično tudi do zamud izpla-
čila štipendij ter otroških dodat-
kov, ki se sicer izplačujejo za pre-
tekli mesec.«
Marija Lebar
PAŠNA SKUPNOST MENINA – GOSPODNA – GLOBAČA V DOBRI KONDICIJI
Paša živine v planinskem svetu zelo koristna gospodarska 
dejavnost
Janez Presečnik: »S pametnim 
gospodarjenjem in organizacijo 
so pašne skupnosti primerna 
oblika za vzrejo domače živine. 
(Foto: JM)
Na območjih Gospodna, Globa-
ča in okrog vrha Menine letno pa-
sejo okrog 300 do 330 glav živi-
ne, od tega v tem času okrog 30 
konj. Za živino skrbi do pet pas-
tirjev Pašne skupnosti Menina – 
Gospodna – Globača, ki ima 50 čla-
nic (kmetij oziroma živinorejcev). 
Letos praznujejo visok jubilej, 110 
let je namreč od takrat, ko so usta-
novili pašniško zadrugo na obmo-
čju Gornjega Grada, Luč in Ljubne-
ga ob Savinji. 
KOORDINATOR DELA JE JANEZ 
PRESEČNIK
Glavni v skupnosti je že desetle-
tja Franc Časl »Stričko« iz okolice 
Bočne. Skrbnik in koordinator de-
la je poleg dveh predsednikov taj-
nik Janez Presečnik, p. d. Kneblov 
Janez, iz Gornjega Grada. Slednji 
skrbi za koordinacijo, pridobiva-
nje sredstev, vzdrževanje objektov 
in ograd z električnimi pastirji idr. 
Povezuje različne dejavnike, kot so 
Občina Gornji Grad, ministrstvo za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no, veterinarske postaje, veterinar-
ske inšpekcije, planinski dom na 
Menini in druge. Na pašnikih je več 
občasnih pastirjev – pomočnikov, 
imajo tri pastirske koče.
PAŠNE ZMOGLJIVOSTI SO 
SKORAJ ŽE DOSEŽENE
Presečnik je povedal, da je v 
tem času leta stalež živine na pla-
nini v maksimalnem obsegu šte-
vila. Povečuje se prigon krav do-
jilj, v upadu pa je paša in vzgo-
ja mlekaric. Oblikovali so sedem 
čredink, načrtujejo še dve, a je 
to že zgornja zmogljivost pašne-
ga prostora. 
Pri njih prevladuje rdeče-rjava 
pasma cika, ki je v številčnem po-
rastu. Presečnik ocenjuje, da je se-
danji sistem sofinanciranja s stra-
ni države in pristojnega ministr-
stva ustrezen, saj podpira delova-
nje in vzdrževanje pašnih skup-
nosti, ki ob modrem gospodarjenju 
delujejo pozitivno in v zadovoljstvo 
članstva. 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 7
Iz občin
ŠMARTNO OB DRETI-BRDO-ZGORNJE POBREŽJE 
Zaradi prenovitvenih del 
popolna zapora ceste 
Na odseku ceste od mostu čez Dreto proti Brdu so se dela začela 
prejšnji teden. (Foto: Marija Lebar) 
Od 16. avgusta naprej velja po-
polna zapora lokalne ceste Šmar-
tno ob Dreti-Brdo-Zgornje Pobrež-
je. Zapora prometa na tem odse-
ku je potrebna zaradi rekonstruk-
cije ceste. Obvoz je urejen po ces-
ti Spodnje Kraše-Brdo in ustrezno 
označen. Zapora bo predvidoma 
trajala do sredine oktobra oziroma 
do končanja del.
Kot je povedal župan občine Na-
zarje Matej Pečovnik, gre za nadalje-
vanje lani začete prenove omenjene 
ceste. Prva faza je obsegala rekon-
strukcijo odseka od regionalne ces-
te do mostu čez Dreto. Dela se sedaj 
nadaljujejo od mostu čez Dreto do 
mostu preko potoka Lizavnica. Izva-
jalec je Gradbeništvo – posredništvo 
Samo Ribežl s. p.. Cesta bo razširje-
na, prenovljen bo spodnji ustroj in 
nato položena asfaltna prevleka. Ob 
tem bodo postavili dve svetilki javne 
razsvetljave. Celoten projekt je oce-
njen na okoli 58 tisoč evrov. 
Marija Lebar
OBČINA LJUBNO 
Namesto na odpad tlakovci v 
ponovno uporabo
… tla v kozolcu na prireditvenem prostoru v Vrbju. 
(Fotodokumentacija Občina Ljubno) 
S starimi tlakovci so prenovili poti na pokopališču in …
Ko so na Ljubnem ob Savinji le-
tos spomladi prenavljali dotrajano 
in tesno parkirišče pri pokopališču 
na Rosuljah, so odstranili stare tla-
kovce. Ti so bili sicer sami po sebi 
še uporabni in na občini se jim je 
zdelo škoda, da bi jih zavrgli, zato 
so jih sklenili koristno porabiti.
Tlakovce, bilo jih je za okoli 400 
kvadratnih metrov, so najprej očis-
tili. To delo so opravili dijaki med 
počitniškim delom. Nato je uspo-
sobljeni izvajalec MIST Gradnje z 
Rečice ob Savinji te tlakovce vgra-
dil na treh različnih lokacijah. Tako 
so prenovili tla v kozolcu na prire-
ditvenem prostoru v Vrbju, tri po-
ti na pokopališču in stopnice na 
Forštu. Preostale tlakovce je pod-
jetje Marn d. o. o., izvajalec preno-
ve čistilne naprave v Lokah, pora-
bilo pri ureditvi okolice čistilne na-
prave. 
Marija Lebar
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Občina v polletju znižala dolg
Župan Ivan Suhoveršnik je ob 
polletju svetnike seznanil z reali-
zacijo proračuna. Prihodki so bili 
realizirani v 46 odstotkih, odhod-
ki pa v 43 odstotkih. Trenutno zna-
ša presežek prihodkov nad odhod-
ki 161 tisoč evrov. Izboljšalo se je tu-
di stanje dolga do dobaviteljev za 
85 tisoč evrov, čeprav še vedno ne 
poravnavajo vseh obveznosti v za-
konskem roku in obveznosti os-
tajajo odprte nad 30 dni. Na to je 
opozoril odbor za gospodarstvo 
in proračun, ki je občinsko upra-
vo tudi opozoril na ureditev raz-
merij z občinama Nazarje in Reči-
ca ob Savinji glede ureditve obve-
znosti za čistilno napravo v Lokah. 
Občini namreč mozirski občini kot 
nosilki projekta dolgujeta za grad-
njo centralne čistilne naprave v Lo-
kah dobrih 53 tisoč evrov, ki jih mo-
zirska občina vodi med zapadlimi 
obveznostmi.
BODO DELEŽNI DOBIČKA 
LEKARNE?
Svetniki so potrdili spremembe 
in dopolnitve odloka o ustanovitvi 
Javnega zavoda za lekarniško de-
javnost Zgornje Savinjske doline. 
Občina Mozirje je ustanovitelj za-
voda in že pred časom je bila da-
na pobuda, da bi lahko bila delež-
na dela njegovega dobička. V od-
loku so zato spremenili četrto ali-
nejo 16. člena, ki po novem določa, 
da ustanoviteljica odloča o presež-
ku prihodkov nad odhodki v skladu 
z Zakonom o lekarniški dejavnosti. 
Ker občina kot ustanoviteljica po-
kriva primanjkljaj zavoda, naj dobi 
tudi presežek, ki pa naj bo name-
njen izključno zdravstvenim dejav-
nostim. Seveda pa mora biti prej 
zagotovljena solventnost zavoda, 
so menili svetniki.
O TURISTIČNI TAKSI BREZ 
ZAKLJUČKOV
V obravnavi glede turistične in 
promocijske takse svetniki niso 
prišli do zaključka in bodo to te-
mo obravnavali še enkrat. Občin-
ska uprava je podala predlog, da bi 
v občini turistična in promocijska 
taksa znašala dva evra. Ker so bi-
li svetniki seznanjeni z različno vi-
šino takse po občinah Zgornje Sa-
vinjske doline, so predlagali, da bi 
bila taksa na celotnem območju 
enaka ter da naj bi se o tem dogo-
vorili župani. Po razpravi so skleni-
li, da v prvi obravnavi ne sprejme-
jo sklepa o višini takse in počaka-
jo na morebitne uskladitve z drugi-
mi občinami.
ŠMS
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
8
Organizacije
SRČIKA USPEHA PARKA CVETJA SO VRTNARJI IN ZAGRETI FLORISTI
Četrto desetletje Mozirskega gaja obeležili v vsem sijaju
Poleg razstave aranžiranih starih kmečkih 
vozov so bili med obiskovalci dobro sprejeti 
razstava Mozirski gaj skozi čas, kočiji, 
traktorska oldtimerja, razstava eksotičnih papig, 
tradicionalna razstava kač s šovom pitonov, 
začarani vrt ter Minion in Miki Miška. 
Mozirski gaj je ob 40-letnici 
obstoja in poletni razstavi kreacij 
iz rezanega cvetja in velikih aran-
žmajev iz povrtnin ter etnoloških 
starih vozov lep, okiten s številnimi 
kreacijami najboljših dijakov in nji-
hovih mentorjev šolskih centrov s 
področja vrtnarstva in hortikultur-
nih umetnosti, a hkrati pristen tudi 
kot unikatni naravni park. Že ute-
čena strokovna skupina floristov, 
vrtnarjev in cvetličarjev v okrilju 
Obrtno-podjetniške zbornice Slo-
venije (OZS) je pripravila razstavo 
pod vodstvom Simona Ogrizka, 
Direktor PUP Velenje Janez Herodež je presenečeni družini Haclar 
vročil tisočevrski darilni bon.
Predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS Simon Ogrizek 
je v zahvalo za sodelovanje vročil šopek veleposlaniku Kraljevine 
Nizozemske v Sloveniji Bartu Twaalfhovenu.
Brigita Klinar in njena mentorica Anja Sotošek iz Šole za 
hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ob cvetličnem 
aranžmaju
Mirana Radeta in Elice Bele s ko-
ordinacijo z vodjem parka in Ekolo-
ško hortikulturnega društva (EHD) 
Mozirski gaj Darkom Beletom. 
RAZSTAVO OBISKAL 
VELEPOSLANIK NIZOZEMSKE 
Mnogim dijakom – tekmovalcem 
in sodelujočim ustanovam sta zbor-
nica in Mozirski gaj 15. avgusta ob ju-
bileju parka cvetja podelila zahvalne 
listine za doprinos k razvoju Gaja. V 
družbi predsednika OZS Branka Me-
ha, župana občine Mozirje Ivana Su-
hoveršnika in Darka Beleta so izka-
zali zahvalo veleposlaniku Kraljevine 
Nizozemske v Sloveniji Bartu Twaal-
fhovenu, ki podpira slovenske floris-
te ter Mozirski gaj. 
KLINARJEVA RAZSTAVLJA V 
POSEBNEM PAVILJONU
Razglasili so najboljše vrtnar-
sko-cvetličarske aranžerje, ki so iz 
rezanega cvetja ustvarili dobršen 
del poletne razstave. Prvak je pos-
tal Matej Erjavec iz Cvetličarne in 
vrtnarstva Schmidt iz Rogaške Sla-
tine, drugouvrščeni je bil Alen Ko-
vačič iz Arboretuma Volčji Potok in 
tretji Tilen Lipnik iz Šole za horti-
kulturo in vizualne umetnosti Celje. 
Brigita Klinar iz Dol-Suhe, 
predstavnica Slovenije na olimpi-
jadi poklicev Euroskills, ki bo ko-
nec septembra v Budimpešti, je 
v posebnem paviljonu razstavila 
cvetlične aranžmaje.
SUZANA HACLAR 1,5-MILIJONTA 
OBISKOVALKA GAJA
To nedeljo je biljeterka obvestila 
Darka Beleta, da je obisk presegel 
pričakovanja in da bo vsak čas ku-
pil vstopnico 1,5-milijonti obisko-
valec Gaja. Z napisom 1.500.000 
označeno vstopnico je kupila Su-
zana Haclar iz Ljubljane. Z njo je 
bil soprog Gašper ter hčerki Kata-
Mozirski gaj v slikah skozi čas
1.500.000
vstopnic so v 40 letih prodali 
v Mozirskem gaju.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 9
Organizacije, Iz občin, Informacije
Najboljšim, tudi Tilnu Lipniku iz Šole za hortikulturo in vizualne 
umetnosti Celje, so organizator in gostje podelili priznanje za 
vrhunsko kreacijo cvetnih aranžmajev.
Park cvetja lepšajo aranžmaji iz rož in povrtnin.
rina in Maruša. Vsi so bili čisto iz 
sebe od navdušenja, ko so preje-
li nagrado v vrednosti tisoč evrov 
storitev hortikulturnega urejanja 
Vrtnarstva PUP Velenje.
V petek so se odpravili v Zgornjo 
Savinjsko dolino na tridnevni izlet. 
Kampirali so v kampu NaturPlac na 
Ljubnem ob Savinji in se za zaklju-
ček brezskrbnega potepanja poda-
li še na sploh prvi ogled razstave 
cvetja in kač. Kot je dejala Haclar-
jeva, jim bo darilo zelo prav prišlo, 
saj je »njena mama navdušena vr-
tnarka v svojem vrtu. Dobre ideje 
in lepa vrednost darila velenjskega 
podjetja bodo vsem v družini koris-
tili. Ostal bo lep spomin na prvi, a 
ne zadnji obisk Mozirskega gaja.« 
Tekst in foto: Jože Miklavc
DELA NA PARKIRIŠČIH NA DELU ZADREČKE CESTE ZAKLJUČILI S PIKNIKOM
Druženje izkoristili za uradno otvoritev novih pridobitev 
Pri večstanovanjski stavbi na Zadrečki cesti 21 so pripravili piknik, prenovljeno in novo 
parkirišče pa sta župan Matej Pečovnik (četrti z leve) ter direktor občinske uprave Samo 
Begič (drugi z leve) uradno predala namenu. (Foto: IS) 
Pri večstanovanjski stavbi na Zadrečki ces-
ti 21 v Nazarjah so pred časom zaključili z de-
li na starem in novem parkirišču. Sredi avgusta 
so stanovalci organizirali piknik, na katerega so 
povabili župana, direktorja občinske uprave in 
izvajalca del s sodelavci. Druženje so izkoristili 
za uradno otvoritev novih pridobitev.
REŠENA PROBLEMATIKA POMANJKANJA 
PARKIRIŠČ
V nazarski občini so se odločili, da uredijo 
razmere zaradi pomanjkanja parkirnih mest na 
tem območju kraja. Izvajalec del Samo Ribežl s. 
p. je poskrbel za rekonstrukcijska dela dovozne 
ceste, starega parkirišča in izvedbo novega. Nov 
parkirni plato za skupno deset osebnih avtomo-
bilov je izveden z betonskimi travnimi ploščami 
in asfaltnim dovozom. Hkrati so obnovili vodo-
vod in kanalizacijski sistem. 
PO SKORAJ 50 LETIH DO NOVEGA ASFALTA
Stanovalci večstanovanjske stavbe, ki je bi-
la zgrajena leta 1969, so bili po tolikih letih ve-
seli potrebne obnove starega parkirišča. Pros-
tor, predviden za parkiranja v prejšnjem stole-
tju, je bil že dolgo premajhen, tako da imajo z 
dodatnim parkiriščem ta problem sedaj rešen. 
Skupaj s Samom Ribežlom so investirali v pi-
knik in nanj povabili župana Mateja Pečovnika 
ter direktorja občinske uprave Sama Begiča. Z 
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Mirt Komel: Medsočje
Detektivski ro-
man se dogaja v 
fiktivnem zasel-
ku Medsočje na 
skrajnem zaho-
du Slovenije, ka-
mor se na počitek 
umakne novinar 
Erik Tlomm. Kma-
lu po njegovem 
prihodu se zgodi 
zločin. Mlado žu-
panovo hčer Magdaleno najdejo umorjeno in 
obešeno na lipo na glavnem trgu. Prav na tisto 
nevihtno noč lipo razkolje strela. Novinar, ki je v 
Medsočju želel pozdraviti svojo dušo, se names-
to tega loti raziskovanja umora, zaradi zaplete-
nega primera se mu pri tem pridruži posebna 
raziskovalka Dante D. 
V romanu se prepletajo številni žanri, poleg 
kriminalke prebiramo še ljubezenski roman z 
erotičnimi prizori, dnevniške zapise, humorne 
napise … Zgodba je kljub ne tipično literarnem 
besedilu napeta in berljiva.
njima, Ribežlom in njegovimi sodelavci so se 
poveselili 12. avgusta in pridobitve še uradno 
predali namenu.
IS
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
10
Ljudje in dogodki, Oglasi
PRI SMREČKIH V STRMCU GRADNJA ŠE NI KONČANA 
Pogoreli hlev bo kmalu nadomestilo novo gospodarsko poslopje 
Hlev s senikom dobiva novo podobo. 
(Fotodokumentacija družine Bezovnik)
Po požaru so morali Bezovnikovi iskati rešitev za nastali položaj. 
(Foto: Marija Lebar)
Vsak čas bo minilo leto, odkar 
se je nad Strmcem razdivjalo neur-
je in je strela zanetila požar na go-
spodarskem poslopju pri družini 
Bezovnik – po domače pri Smreč-
kih. Domači so se ob veliki podpo-
ri in pomoči sosedov ter ljudi dob-
re volje lotili izgradnje novega po-
slopja, ki pa iz različnih vzrokov še 
ni dokončano.
ŽIVINA NEPOŠKODOVANA, 
STROJI UNIČENI
Bilo je 28. avgusta 2017 nekaj 
čez 15. uro, ko je udar strele na hle-
vu povzročil požar. Gospodar in go-
spodinja sta bila doma in sta takoj 
ukrepala. Na srečo je bila živina 
takrat na paši, v hlevu je bil le te-
liček, ki so ga domači uspeli spra-
viti iz gorečih prostorov. Strojev in 
opreme pa ni bilo mogoče rešiti, 
saj se je ogenj razširil z neverjetno 
naglico in dobesedno goltal hlev.
NADOMESTNA GRADNJA
Po požaru so morali Bezovni-
kovi iskati rešitev za nastali polo-
žaj. Za pet krav molznic so pripra-
vili zasilno nastanitev v domačem 
svinjaku, ostalo živino pa so od-
dali v rejo. Pri pripravah na grad-
njo novega hleva in senika so na 
pomoč priskočili sokrajani in v ta 
namen ustanovili gradbeni od-
bor. Dela so se začela. Najprej je 
bilo potrebno odstraniti pogore-
le ostanke, nato so hiteli z zidavo, 
saj so želeli še pred zimo napra-
viti prvo ploščo, da bi pod streho 
spravili traktor in opremo, ki jim je 
ostala ali so jo dokupili.
PLOŠČA TIK PRED SNEGOM
Z velikimi delovnimi in organiza-
cijskimi napori jim je to tudi uspelo. 
27. novembra, tik pred prvim sne-
gom je bila plošča gotova. Traktor 
je tako prezimil v novih prostorih.
Čez zimo je gradnja počivala, 
spomladi pa so z deli nadaljevali. 
V maju je novi hlev s senikom do-
bil streho. Avgusta so napravili tudi 
leseni zgornji del in za tem zaklju-
čili še z zidarskimi deli. Čaka jih še 
izdelava notranjega in zunanjega 
ometa ter dokončanje kanalizacije.
DO JESENI ZAKLJUČEK DEL
Gospodinja Jožica Bezovnik pra-
vi: »Izredno smo hvaležni vsem, ki 
so nam kakorkoli priskočili na po-
moč, in teh ni bilo malo. Vsem se 
nikoli ne bomo mogli osebno zah-
valiti.«
Kljub izdatni materialni in fi-
nančni pomoči ter številnim pro-
stovoljnim uram dela so morali do-
mači največji del investicije ven-
darle vzeti na svoje rame. Doslej 
jim je šlo z manjšimi zapetljaji vse 
vendarle po načrtih in do jeseni, ko 
se vrne del živine s paše na plani-
ni, bo gradnja končana, njihove ži-
vali bodo imele nov dom. Zgoraj 
bo prostor še za hrambo krme, ki 
je letos ni veliko, saj je pravočas-
no spravilo onemogočalo deževno 
vreme. Vseeno pri Bezovnikovih s 
hvaležnostjo in dobro voljo zrejo v 
prihodnost.
Marija Lebar
RADENCI
Salon Traminec letos že devetič
Salon Traminec vsako leto 
obiščejo tudi ljubitelji te vinske 
sorte iz Zgornje Savinjske doline. 
(Foto: Jože Miklavc)
Zadnji ponedeljek v avgustu bo 
ponovno, že devetič zapovrstjo, 
odprl svoja vrata Salon Traminec, 
letos drugič v hladu Zdraviliškega 
parka Radenci. 
MALA ŠOLA VINSKIH OKUSOV 
OB DOBRI GLASBI
Dogodek, ki se bo pričel ob 17. 
uri, vsako leto na enem mestu 
zbere vinarje, vinogradnike in lju-
bitelje vina ter kulinarike. Slednji 
bodo lahko uživali v pokušnji 102 
izbranih vrst slovenskih in tujih 
tramincev. Dogodek bo pospre-
mila izbrana gostinska ponudba, 
vinski vitez in sommelier Danilo 
Steyer pa bo z Brunom Gabrškom 
izvedel malo šolo vinskih okusov. 
Manjkala ne bo niti dobra glasba, 
saj bo Salon Traminec vibriral ob 
zvokih najbolj znane črne kitare 
Vlada Kreslina. 
PR
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 11
Kultura, Oglasi
JOŠT SNOJ RAZSTAVLJA V GALERIJI ŠTEKL
Mehkoba in svetloba slikam dajeta nežen in zasanjan pridih
Ravno mehkoba in nežne barve gledalcu dopuščajo veliko svobode 
pri opazovanju Snojevih slik. (Foto: ŠMS)
Razstavo Jošta Snoja V luči ses-
tavljajo dela, ki jih preveva optimi-
zem in upanje. Dela so plod stre-
menja proti svetlobi, iskanju poti 
in iskanju luči, kot je povedal avtor 
ob predstavitvi slik v gornjegraj-
ski Galeriji Štekl. Otvoritev razstave 
so obogatili pevci Fantje treh vasi, 
razstavo pa je odprla predsednica 
Kulturnega društva Gornji Grad Ta-
tjana Bezovšek.
DUHOVNIK IN SLIKAR
Jošt Snoj iz Ljubljane je najprej 
diplomiral iz slikarstva, nato še na 
teološki fakulteti. Med leti 2000 
in 2015 je služboval kot duhovnik, 
ves čas pa je iskal in razvijal svo-
jo slikarsko pot pejsaža, sakralne 
mozaposlen v kulturi. Poleg sakral-
nih del rad riše tudi portrete.
OPTIMIZEM V SLIKAH
Dela z naslovom V luči so nas-
tala v tem letu. Preveva jih optimi-
zem, izpolnjenost, duh občudova-
nja sveta in življenja nasploh. Meh-
ke slikarske poteze govorijo o upa-
nju, je o avtorjevih delih povedala 
vodja galerije Nika Kolenc. Avtor je 
njene besede nadgradil s podrob-
nejšim opisom slik, tehnik in tre-
nutkov, ko so nastajale. Vez med 
njimi pa je prav gotovo mehkoba 
in svetloba, ki slikam daje nežen in 
zasanjan pridih. Razstava je odpr-
ta do nedelje.
ŠMS
umetnosti in portretov. V tem ča-
su je na Papeški univerzi Gregoria-
na študiral umetnost vseh obdobij. 
Po vrnitvi iz Rima je ustvaril števil-
na sakralna dela. To počne tudi se-
daj, ko je kot slikar in pedagog sa-
VEČER NARODNOZABAVNE GLASBE V KRNICI
Pri Gričarju sta se menjavala polka in valček
Organizator glasbenega druženja Beno Mlačnik (levo) je ob Franciju 
Podbrežniku pozdravil goste in nastopajoče. (Foto: Marija Šukalo)
Društvo za kulturno, družabno in 
športno dejavnost Gričar iz Krnice 
pri Lučah je v sredo, 8. avgusta, go-
stilo Glasbeno zmešnjavo. Zabavno 
prireditev na domačiji Gričar je po-
vezoval moderator Franci Podbre-
žnik – Solčavski. Po besedah pred-
sednika društva Benjamina Mlač-
nika so z druženjem instrumenta-
listov in pevcev želeli prikazati raz-
lične zvrsti narodnozabavne glasbe.
PREDSTAVITEV GLASBENE 
ZVRSTI
Podbrežnik je dejal, da so za to 
glasbo značilne ljudsko obarvane 
pesmi. Razvila se je namreč iz ljud-
skega petja in godčevskega igra-
nja. Prisotna je na veselicah in po-
rokah, posvečeni so ji tudi festiva-
li in tekmovanja. Najbolj razširjen 
instrument narodnozabavne glas-
be je frajtonarica. V omenjeni glas-
bi prevladujeta dva ritma, valček in 
polka. 
ZAIGRALA ANSAMBEL OJSTRICA 
IN SAVINJSKI KVINTET
Valček in polka sta se menjavala 
tudi v večeru v Krnici. Zaigrala sta 
namreč ansambel Ojstrica in Sa-
vinjski kvintet. 
Ob pomoči kitaristov Ojstrice so 
se obiskovalcem predstavili tudi 
harmonikarji Špela Bider in Aljaž 
Pančur, učenca Andreja Raka. Pred 
domačim občinstvom je zaigral 
še domačin Franc Mlačnik, ki si je 
družino ustvaril v Žirovnici. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
12
Kultura
LJUBNO OB SAVINJI 
Pesem obudila mnoge spomine na preteklost
Člani ljubenskega zbora so večer izkoristili za prepevanje po vasi. (Foto: ŠMS)
Od Rezarja do Solarja se porabi dosti d'narja, 
je ena od vrstic flosarske pesmi, ki so jo flosarji 
prepevali na rajžah, pevci Mešanega pevskega 
zbora Kulturnega društva Ljubno ob Savinji pa 
so jo zapeli ob prihodu na Foršt. Tam so pri So-
larju in Šerbeli naredili prvi postanek pri prepe-
vanju po Ljubnem. Starodavni običaj prepeva-
nja po vasi so ljubenski pevci obudili na prvi av-
gustovski dan in tako dodali košček zgodovine 
dogodkom ob Flosarskem balu. 
Pevci so bili ob prvem postanku lepo sprejeti 
s strani stanovalcev Foršta. Ustavili so se še pri 
Petrinu, na Janezovem polju, v Zaljubnici in pre-
pevanje zaključili pri Kumru. 
Številne slovenske narodne, ljudske in pona-
RADMIRJE
Sverjanski gadi in pevke razveselili vaščane 
Sverjanski gadi so na traktorski prikolici v družbi pevk obiskali nekaj lokacij, kjer so bili lepo 
sprejeti. (Foto: ŠMS)
V četrtek, 2. avgusta, so v Radmirju, za prijeten 
večer na vasi zazveneli zvoki harmonik in pevcev. 
Kulturno društvo Radmirje je organiziralo druženje 
na vasi, katerega glavni protagonisti so bili Sver-
janski gadi. Na traktorski prikolici so v družbi pevk 
obiskali nekaj lokacij, kjer so bili lepo sprejeti.
Od kulturnega doma so se zapeljali v Razbor-
je, na kmetijo Šetej, Mrzlo polje in pot zaključi-
li pri stari mlekarni. Godci so bili razigrani, šte-
vilo ljudi v njihovi družbi se je večalo od postaje 
do postaje, pridružil se jim je tudi župan Franjo 
Naraločnik. Prijetno presenečeni so bili nad od-
zivom sokrajanov, ki so pokazali, da druženje na 
vasi še ni izumrlo, le razlog je treba najti.
ŠMS
VEČER Z LJUDSKIMI PEVCI V LUČAH
Petje »po vrheh« v bogatem ljudskem večglasju
Regiment po vasi gre, Dekle je po vodo šlo, Pleničke je prala … so bile le nekatere pesmi, ki 
so obogatile večer. (Foto: Marija Šukalo)
V petek, 10. avgusta, se je po Lučah slišala 
ljudska pesem. To so z Breznice in Kumrovih njiv 
ter vaške tržnice prepevali ljudski pevci in obu-
jali tradicijo petja »po vrheh«. Tako je bilo slišati 
oddaljeno petje tako z levega kot desnega bre-
ga ter središča vasi. Regiment po vasi gre, Dekle 
je po vodo šlo, Pleničke je prala … so bile le ne-
katere pesmi, ki so obogatile večer.
V preteklosti sta v Lučah, kjer so se fantje ob 
pesmi družili po vrhovih sedmih zaselkov, ljudi 
družili dobra volja in ljubezen do slovenske ljud-
ske pesmi. V dolinah pod vrhovi Raduhe, Ojstri-
ce, Rogatca še danes lahko poslušamo pesmi v 
bogatem ljudskem večglasju. Največ je fantov- 
skih o vasovanju, njihova temeljna vsebina pa je 
ljubezen v vseh svojih oblikah. Tudi skupno dru-
rodele pesmi so odmevale po vasi. Pevce je na 
kitari spremljal član zbora, župan Franjo Nara-
ločnik, ter domačini, ki so z prepevali zraven.
ŠMS
ženje fantov z Breznice, Kumrovih njiv in vasi je 
postreglo z bogatim ljudskim izročilom. Pesmi je 
bilo moč slišati še pozno v noč. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iščemo stare fotografije
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
»Zaklad« v krogli mozirskega zvonika
Slovita imena leta 1953 na 
ljubenski skakalnici (z leve): 
Franček Kolenc, Janez Polda, Rudi 
Finžgar, Gašperšič, Albin Rogelj, 
Peter Legat in Stanko Klančnik. 
Nekdaj v Lučah
Rudnik antimona v Mozirju
Starejši ljudje v Mozirju so vede-
li povedati, da je v krogli zvonika 
shranjena vrsta zanimivih listin in 
vreden denar. Ko so leta 1981 zvo-
nik prekrivali, so delavci res našli 
steklenico, ki je bila močno poško-
dovana. V njej so bili zapisi in nekaj 
denarja iz časa stare Avstrije ter iz 
prvega obdobja stare Jugoslavije.
KAJ JE BILO SHRANJENO?
Župnijski urad je dal celotno 
gradivo na voljo arhivu kulturne 
skupnosti. Naredil se je prepis li-
stin, da se je tako njihova vsebina 
ohranila za javnost. Žal so bili ne-
kateri listi papirja močno poško-
dovani, saj je bila steklenica oči-
tno prestreljena med boji za Mozir-
je v času druge svetovne vojne. Kaj 
je torej bilo shranjeno v krogli pod 
samim vrhom zvonika?
PRVI ZAPIS IZ LETA 1887
Prvi zapis iz leta 1887 je napi-
sal takratni župnik v latinščini. Tis-
ti v slovenščini je bil hudo poško-
dovan. Bolje se je ohranil novejši, 
izpod peresa Frana Vajda, iz ma-
ja 1924. Sestavek ima naslov Krat-
ka kronika našega trga 1887-1924. 
Najprej je omenjeno, da je bilo ob 
prenovi zvonika leta 1924 najdeno 
v »kugli« več starega denarja in 
dve listini, prvo je napisal takratni 
župnik Žehelj, drugo pa takratni žu-
pan Anton Goričar.
POTRES, SUŠA, VINO …
Opisan je potres na veliko noč 
leta 1895, ki je pustil v mnogih tr-
ških stavbah sledove in razpoke. 
Leta 1900 je dobil trg Mozirje po-
litično ekspozituro, vendar jo je 
že leto kasneje izgubil, ker je pos-
tal takrat sedež sreza Gornji Grad. 
Baje so si tržani močno prizadeva-
li, da bi ta urad ohranili, a jim ni us-
pelo. Zapis med drugim omenja tu-
Rajko Vrečer piše v svoji knji-
gi Savinjska dolina, ki je izšla leta 
1930, da so v Lučah že leta 1898 us-
tanovili Pašniško in bikorejsko za-
drugo. Kmetijsko konzumno dru-
štvo je delovalo od leta 1903 dalje. 
Hranilnico in posojilnico so usta-
novili 11. julija 1907 . 
Zanimivo je, da so izobraževal-
no društvo imeli že leta 1904, gasil-
ce pa so dobili leta 1912. Leta 1926 
je bilo ustanovljeno Tujsko prome-
tno društvo (z drugimi beseda-
mi turistično društvo). Zaradi obi-
lice lesa v neposredni okolici so le-
ta 1928 ustanovili še Lesno zadru-
go. Vse torej kaže, da so prebival-
ci Luč že od nekdaj živeli razgiba-
no kulturno, gospodarsko in dru-
žabno življenje.
V Mozirju je do druge svetovne 
vojne deloval rudnik antimona. 
Lociran je bil nad Gregorcem, to 
je kmetija na desnem bregu Lju-
bije v smeri proti Šmihelu. O tem 
piše tudi Leksikon Dravske bano-
vine iz leta 1937, vendar le toliko, 
da je ta rudnik obstajal, podrob-
nosti pa niso znane, ker so bile li-
stine iz Mozirja leta 1943 odnese-
ne v tujino. Tako so vse informa-
cije o tem pridobljene iz ustnih 
virov.  
O rudniku je največ vedela po-
vedati Rozalija Ledinek z Lepe Nji-
ve, ki je bila rodom iz Gregorčeve 
hiše in je kot otrok poslušala, kaj je 
o tem pripovedoval njen oče. Rudo 
naj bi tam kopali že od nekdaj. Ba-
je naj bi to bogastvo izkoriščali že 
v času graščinske gospoščine Gra-
benberg (Grabenburg). Graščina je 
bila nad Gregorčevim posestvom. 
Graščak naj bi celo svojo hčerko 
poimenoval po rudi – Antimona, a 
to je le ustno izročilo. 
di hudo sušo v letu 1908, ko 65 dni 
poletnega časa ni deževalo, ven-
dar je bila letina dobra, posebej 
pohvaljeno je vino. 
RAZMERE MED PRVO SVETOVNO 
VOJNO
Opisane so tudi razmere med 
prvo svetovno vojno, ko so uvedli 
razne karte za preskrbo prebival-
stva. Količine živil za te karte so bi-
le iz tedna v teden manjše. Bila je 
huda lakota. Leta 1915, po vstopu 
Italije v vojno, so v Mozirju uredi-
li več bolnišnic. V mozirski in loč-
ki gmajni so postavili vojaške ba-
rake. V Mozirju so uredili tudi živi-
nozdravstveno vojaško postajo, ki 
je imela na zdravljenju kakih 600 
konj. V vojnem času so izvajali hu-
de zaplembe živeža. Farni cerkvi 
so odvzeli tri zvonove in bakreno 
strešno prevleko zvonika.
NAVDUŠENJE NAD NOVO DRŽAVO
Leta 1918 je napočil za trg velik tre-
nutek - svoboda. Novo narodno dr-
žavo so ljudje z navdušenjem spre-
jeli. Bile so velike prireditve in usta-
novili so narodno stražo, ki pa ni ime-
la kaj prida dela, ker je v trgu vladal 
red. Umika avstrijskih armad Mozirje 
ni občutilo, le manjši premiki vojakov 
so bili ob bojih za Koroško.
HITRO GOSPODARSKO 
OKREVANJE
V gospodarskem pogledu je trg 
hitro napredoval. Takoj po vojni so 
ustanovili elektrarno, ki pa spočet-
ka ni dobro delala. Leta 1920 so jo 
obnovili. Ustanovili so tudi lesno-
-obrtno zadrugo, nakar se je močno 
razvila lesna trgovina. Pomembno 
se je povečal tujski promet.
GORIŠKI BEGUNCI SO SE VRNILI 
DOMOV
Fran Vajd opisuje sestav občin-
skega odbora in spisek v vojni pa-
dlih fantov in mož iz Mozirja. Nava-
ja imena obrtnikov, ki so popravlja-
li cerkveni zvonik in župnijo. V pri-
pisu Vajd navaja: »Ob začetku voj-
ne z Italijo so pribežali k nam Gori-
čani. Bili so zavedni Slovenci. Veči-
na se jih je vrnila …« Tudi leta 1981 
so ob popravilu zvonika v krog-
lo vložili razne listine, nov zapis in 
primerke takratnega denarja.
Na Ljubnem so leta 1952 pričeli 
z deli na smučarski skakalnici. 
Takole je kamera ujela načrtovalca 
skakalnice inž. Stanka Bloudka. 
Ob njem je na desni videti inž. 
Anatolija Goričana, ki je bil tiste 
čase velik pobudnik za ta šport v 
celjski regiji.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
14
SREČKO PISNIK,  
zasebni raziskovalec in inovator
Nasveti
Hrbtenica na poti in v šoli
Kot zasebni raziskovalec se bom 
od meseca oktobra 2018 priprav-
ljen odzvati na povabila šol, delov-
nih in različnih organizacij, zavodov 
… in predstaviti svoje ugotovitve ter 
opcije izboljšanja načina življenja v 
skladu z mojim sloganom: »EASE-
belt – živeti in delati v objemu zdrav-
ja in udobja.«
Poletnih počitnic bo kmalu konec in spet se 
bo pričela šola. Nekje sem zasledil zame zelo 
zanimiv članek, v katerem se avtor ob zaključ-
ku sprašuje: »Bomo izgubili še eno generacijo?« 
Dejstvo je, da je avtor opisoval sistem učenja in 
obremenitev otrok predvsem vezano na psiho-
fizične dejavnosti, a hkrati je navedel podatek, 
koliko ur otroci presedijo v šoli, nato ob pisanju 
domačih nalog in še pred računalnikom in TV 
ekranom.
Začne pa se že na poti v šolo. Res je, da se 
danes vse manj pešači v šolo, saj se otroci veči-
noma vozijo z organiziranimi prevozi oziroma jih 
pripeljejo starši ali kdo od sorodnikov (a v vozilu 
se spet sedi), skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da 
so njihove torbe pretežke in preveč obremenju-
jejo hrbtenico.
INVESTICIJA V ZDRAVJE MLADEGA IN 
ZDRAVEGA ČLOVEKA
Zelo pomembna aktivnost, ki bi jo moral vsak 
starš narediti za svojega otroka in njegovo hrb-
tenico, je preventiva. Pomembno je namreč, da 
se otroci naučijo ali vsaj seznanijo, kako poskr-
beti za svoje zdravje v prihodnosti. Dejstvo je, 
da je hrbtenica osnovni podporni sistem telesa, 
in ko se pojavijo težave, na primer zaradi napač-
nega dolgotrajnega sedenja in napačnega gi-
banja, bi si zelo želeli, da bi nas kdo o možnih te-
žavah kdaj podučil in tako s tem prihranil marsi-
katero bolečino v prihodnosti.
Tako starši kot učitelji se morajo zavedati, ka-
ko pomembna je investicija v zdravje mladega 
in zdravega človeka. Zanj in za družbo.
POŠKODBE ZARADI PREOBREMENITVE
Največ težav s hrbtenico pri otrocih povzro-
čajo poškodbe zaradi preobremenitve zaradi 
pretežkih šolskih torb oziroma nahrbtnikov. Le-
-te dosegajo tudi do 40 odstotkov teže otroka. 
Za primerjavo si predstavljajte, da vsak dan no-
site približno 35 kg težak nahrbtnik!
Problematično je tudi, če se torba nosi v eni 
roki, zaradi česar se hrbtenica nagne v eno 
stran.
INOVATIVNE SPREMEMBE
V zadnjih letih se je na tem področju ne-
kaj spremenilo in se še iščejo rešitve tudi na 
inovativen način, kjer se združujejo prevozna 
sredstva in šolske torbe. Na ta način se otroška 
hrbtenice razbremenjuje, delajo pa se raziska-
ve vpliva zaradi enostranske obremenitve. Jaz 
osebno sem se zadnja leta posvetil predvsem 
razbremenitvi hrbtenice v času sedenja z ozi-
rom na gravitacijske sile, ki delujejo na telo (kar 
mi je uspelo). Sedaj razvijam dodatne elemen-
te za ergonomsko sedenje s funkcijo, ki v času 
sedenja na telo vpliva podobno, kot da bi hodil. 
VZROKI ZA SLABO DRŽO PRI OTROCIH
Eden od vzrokov za nastanek nepravilne ozi-
roma slabe drže pri otrocih in mladini je utruje-
nost osrednjega živčevja. Večina predšolski ot-
rok je telesno izredno dejavna. Ko pa se prične 
šola, so prisiljeni mirno sedeti po več ur na dan. 
Še doma jim običajno naložimo delo, ki zahteva 
sedenje. Tako se pri otroku izgublja naravni na-
gon po gibanju, kar pogosto povzroči kronično 
utrujenost in posledično v velikih primerih sla-
bo držo. 
NEUSTREZNA ŠOLSKA OPREMA
Poleg dolgotrajnega sedenja v šoli lahko k 
okvari hrbtenice prispeva še neustrezna šolska 
klop oziroma stol in miza. Prenizka klop namreč 
zahteva sklanjanje, to pa povzroči okrogel hrbet 
(hrbtenica v obliki črke C) in napetost v vratnem 
delu hrbtenice. 
VSAK DAN ZAČNITE S HOJO
Med preučevanjem razne literature sem zas-
ledil zanimivo informacijo: »Hrbtenica se v zgo-
dnjem otroštvu in mladosti razlikuje od tiste pri 
odraslemu človeku. Medvretenčni prostor med 
dvema vretencema je večji. To razmerje se z od-
raščanjem obrne. Predvsem preobremenitve-
ne poškodbe nastanejo zaradi ponavljajočih se 
pretiranih gibov in rotacije.« 
Ker dobro poznam delovanje in obremeni-
tve v hrbtenici, zadnje mesece svetujem, da 
vsak dan začnite s hojo! Potem ko previdno vs-
tanete iz postelje, hodite nekaj minut vzravna-
no in sproščeno, tako da se hrbtenica in pod-
porne mišice nastavijo za normalno delovanje 
čez dan. Med ležanjem je namreč hrbtenica raz-
bremenjena in v medvretenčnih blazinicah se 
nabere višek tekočine, ki lahko kot »prenapih-
njen balon« povzroči velike zdravstvene težave 
in bolečine ob nenadni obremenitvi. 
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 15
Ljudje in dogodki
SKRIVNOSTI »TA SPODNJEGA LADLCA« V JUVANOVI HIŠI V LUČAH
Modna revija spodnjega perila in različne pikantnosti
Žnidar Johan iz Dobrle vasi (Franci 
Podbrežnik – Solčavski) je vzel mero tudi 
starejši gospe. (Foto: Marija Šukalo)
Bernarda in Jaka Matijovc ostajata zves-
ta tradiciji oživljanja etnološkega dogaja-
nja v Juvanovi hiši v Lučah. V goste sta v so-
boto, 11. avgusta, povabila znanega radijca in 
povezovalca prireditev Francija Podbrežnika – 
Solčavskega. 
Ta je kot žnidar Johan iz Dobrle vasi ob pripo-
vedovanju »štorij« in skrivnosti »ta spodnjega 
ladlca« pripravil zanimiv večer za številno ob-
činstvo. Da je dogajanje dobilo lučko avtentič-
nost, so poskrbele tudi perice, saj se še kako 
spoznajo na »anderveš«.
ZGODOVINSKI PREREZ
Žnidar je pripravil zgodovinski prerez razvoja 
»spotakljivega« spodnjega perila deklet in žena. 
To je bilo včasih vse kaj drugega, kot je danes. 
Pri tem je razmišljal, koliko »veselja« je ta kos 
perila naredil v »špampeti«. Sprva je imel bolj 
socialen in kulturni pomen ter postal praktičen 
šele v 19 stoletju.
MODNA REVIJA S ŠALJIVIMI DODATKI
Da bi žnidar, ki najraje jemlje mero nežnejše-
mu spolu, ponazoril, kakšno spodnje perilo so 
nosili v preteklosti, je pripravil modno revijo. Na 
Večer smeha in zabave so z ljudskimi napevi obogatile perice, ki so mimogrede pokazale 
svoj »anderveš«. (Foto: Marija Šukalo)
PLITVIČKI VRH
Mozirjani postavili klopotec v Steyerjevem vinogradu 
Mozirjani so že petnajstič dvignili vreteno klopotca na Plitvičkem vrhu. (Foto: Oste Bakal)
Okrog 40 častilcev Steyerjeve kapljice iz 
Grudnikove kleti v Mozirju in nekaj turistov iz 
Belgije in Nizozemske se je 7. avgusta podalo 
z organiziranim prevozom na Plitvički vrh, kjer 
imajo Steyerjevi obsežne vinograde. Tam so čla-
ni PD Mozirje, EHD Mozirski gaj in prijatelji, ki se 
družijo ob Daniju Grudniku v kleti dišečega tra-
minca, postavili zelo velik klopotec na 5-metr-
skem kostanjevem drogu in 4-metrsko eliso s 
kladivi, ki jih poganja sila vetra. 
STEYER PREDSTAVIL NOVO KLET
Evropsko znani vinogradnik in enolog Danilo 
Steyer jim je izrekel dobrodošlico in se zahvalil 
za skrb, da ohranjajo lepo tradicijo častilcev vi-
na iz Steyerjeve kleti in Zgornje Savinjske doli-
ne. Med drugim je o letošnji pričakovani dobri 
letini grozdja dejal: »Razen spomladanske poze-
be je bilo vreme vinogradnikom v našem kraju 
še kar naklonjeno. Ob strokovnem ravnanju je 
bilo možno ohranjati trto v dobri rasti.«
Na posestvu družine Steyer v Plitvici jim je 
Danilo Steyer predstavil novo klet in vinsko ban-
ko ter proces kletarjenja. Nato so okušali vina in 
kulinarične dobrote iz kuhinje Magde Steyer, ki 
je bila tokratna gostiteljica. »Saj sploh ni bilo ta-
ko naporno,« je dejal nekdo od udeležencev iz 
Mozirja, »le pit in jest je bilo treba.« 
Jože Miklavc
vrv za perilo sta s pomočnikom nanizala različ-
ne kose in ob tem modrovala ter na šaljiv način 
opisala posamezne detajle. Ob tem sta postreg-
la s kakšno pikantnostjo in prigodami ob slače-
nju in oblačenju ob človeških potrebah.
SRAMEŽLJIVO OBČINSTVO
Večer smeha in zabave so z ljudskimi nape-
vi obogatile perice. Žnidar je po končanem ura-
dnem delu predstavitve vsebine spodnjega 
ladlca želel vzeti tam prisotnim mero za mod-
rčke. K meri se ni priglasila nobena mladenka, 
zato o uspehu šivanja ni podatka.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
16
Ljudje in dogodki
VAŠI ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Vrt Vide Pajk za relaksacijo, meditacijo in pridelke za vse leto
Če vaš vrt ustreza kriterijem in menite, 
da je čaroben, se lahko prijavite za ogled 
na elektronsko pošto carobnivrtovi@
gmail.com. Napišite svoje podatke 
in telefonsko številko. Lahko dodate 
fotografijo vrta. Izbrane prijavljence 
bomo obvestili o našem obisku.
Okolico doma Vide Pajk obkrožajo rože in vrt. (Foto: ŠMS)
Z avgustom začenjamo nagradno akcijo, ki 
smo jo poimenovali Vaši čarobni vrtovi v Zgornji 
Savinjski dolini. Pobudnik akcije je Zavod Stani-
slava iz Gornjega Grada v sodelovanju s Kmetij-
sko zadrugo Šaleška dolina in Savinjskimi no-
vicami. Vsak mesec bomo predstavili vrt, ki ob-
sega zelenjavni, sadni in okrasni vrt s poudar-
kom na medonosnih rastlinah. Lastniki vrtov, 
ki jih bomo obiskali predstavniki vseh treh or-
ganizacij, bodo prejeli darilo. Akcija bo poteka-
la do avgusta naslednjega leta, ko bo v prosto-
rih Zavoda Stanislava njen zaključek s podelit-
vijo nagrad. 
MALI RAJ NA BRDU
V tem mesecu smo obiskali Vido Pajk z Brda 
nad Šmartnim ob Dreti, občina Nazarje. Vida se 
je pred 15 leti preselila na Brdo, kjer je posta-
vila leseno hišo. Nekaj let po vselitvi sta s par-
tnerjem Miranom Vratanarjem začela urejati vrt, 
na katerem sedaj pridelata zelenjave za sproti in 
zimski čas. Pred hišo je zelenica namenjena ra-
znim športnim aktivnostim, med njo in zelenjav-
nim vrtom ter sadovnjakom pa je čudovit ribnik, 
obkrožen z različnimi rožami. V ribniku uživajo 
ribice, žabe in še marsikaj.
ŠIROK IZBOR PRIDELKOV
Vida ima velik terasast zelenjavni vrt, na kate-
rem sadi ogromno različnih vrst zelenjave. Ved-
no nekaj cveti ali dozoreva. Številne vrste zele-
njave, razno robidovje, manjša drevesa in rože, 
vse to jo zaposluje vsak dan v času rasti. Med 
posajenimi rastlinami raste tudi zelo zdravilna 
gomoljnica topinambur. Ob gozdu rastejo buče, 
med njimi se je našla tudi velikanka. 
Večina zdravilnih zelišč za čaje je bila ob na-
šem obisku že porezana in posušena, prav ta-
ko je bilo že veliko zelenjave v kleti. Le-to ohra-
nja v žagovini. V črno vrečo nasuje plast žagovi-
ne, nato plast zelenjave in tako do vrha vreče, na 
vrhu mora biti žagovina.
DELA PO NAVDIHU
Ob ribniku ima bogat izbor okrasnih rastlin, ki 
jih občasno menja. Pomenijo ji zelo veliko, saj je 
večino dobila od mame in ji predstavljajo drag 
spomin nanjo. Prav tako zelenje in cvetje obkro-
ža njeno hišo. Za družbo imata Vida in Miran še 
kokoši, petelina, račke in muce. Dela na vrtu je 
veliko, je povedala Vida, a ga opravlja z velikim 
veseljem. Zdrava prehrana ji namreč veliko po-
meni, zato je od začetka do danes njen vrt kar 
rasel. Delo ji je prijetnejše, odkar je naredila te-
rase in teren ni več preveč nagnjen. 
PRIDELKI ZA DUŠO IN TELO
Vida in Miran sta se o naravni pridelavi ze-
lenjave veliko izobraževala. Obiskala sta veli-
ko delavnic po vsej Sloveniji, se izobraževala iz 
permakulture, iz biodinamičnega vrtnarjenja pa 
imata diplomo. Pridelata si vse razen žit. Pridel-
ke sušita, vlagata, zmrzujeta, vkuhavata. Za zi-
mo imata vsega dovolj, veliko pridelkov podari-
ta. Seme si pridobi sama in tako ohranja doma-
če in preverjene vrste. Medonosne rastline so 
dobrodošle, saj sta dva soseda čebelarja.
Vidi je vrt relaksacija in ga ima za veselje. 
Njena posebnost so vrečice s češnjevimi košči-
cami. Le-te so odlične za naravni termofor, če so 
v vrečki iz blaga. Češnjeve koščice zdrobljene in 
posušene so zelo zdrave. Uporablja se jih za čaj.
ŠMS
Med pridelki se bohoti tudi za običajno seme nadpovprečno velika 
buča. (Foto: ŠMS)
 Vido je tako, kot bo tudi vse ostale sodelujoče v akciji, z izdelki 
obdarila Kmetijska zadruga Šaleška dolina. (Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
Mladi planinci in planinke smo letos taborili v Podpeci na Koroškem. Teden gibanja v naravi in go-
rah, druženje ob tabornem ognju in ostale športne aktivnosti so nam omogočili: starši, prostovoljci in 
vodniki iz PD Rečica ob Savinji, Podčetrtek ter Šoštanj, vodniki iz PD Polzela in Sežana, Matjaž Štefan, 
kuharica Bernarda, ekonom Janez in donatorji: Zavarovalnica Sava d.d. Celje, Savinjske novice Nazar-
je, A.M. Miklavc d.o.o., Nizka, Strnišnik Gregor s.p., Nazarje, Druškovič Jure s.p., Prebold, Urtelj Srečko 
s.p., Žlabor, Dolman d.o.o., Mozirje, Valte Stanislav s.p., Luče, Dolinar Branko s.p., Sp. Rečica, Polčnik 
Peter s.p., Kokarje, Ermenc Marija, Florjan pri Gornjem Gradu, Petek Bojan, Tirosek, Gostišče Prodnik 
Juvanje, Mavrič Zdenka Lenart pri Gornjem Gradu, Kotnik Janko, Ljubija, Polanšek Darko, Bočna, Mes-
nica Šinti Ljubno ob Savinji, Kramer Dominik s.p., Gornji Grad, Brinečev kmečki mlin d.o.o., Sp. Reči-
ca, Unatova kmetija Prihova, Majerhold Meh Bernarda, Šentjanž, Funtek Boža, Podvolovljek, Bitenc 
Ida, Pobrežje, Furst Marija, Rečica, Blekač Alojz, Rečica, Davidov hram d.o.o., Ljubno ob Savinji, Mikek 
Dragica, Bočna, Moličnik Branko, Prihova, Pekarna Banovšek Varpolje, Pekarna Naraločnik Ljubno ob 
Savinji, Golob Stane, Rečica ob Savinji, Kokovnik Majda, Potok, Lenko Martin, Ljubno ob Savinji, Pre-
vozi Kamot d.o.o., Črna na Koroškem, Kuhar Janez, Varpolje.
H V A L A
90 LET JOŽEFE ATELŠEK IZ OKONINE
Topličanke so svoji najstarejši članici pripravile presenečenje
Slavljenka s članicami društva Toplica in pevkami skupine Pušeljc
Jožefa Atelšek iz Okonine, Pepa, kot jo kličejo 
vsi, ki jo poznajo, je najstarejša članica društva 
Toplica. Nedavno je praznovala 90. rojstni dan. 
Topličanke so ji pripravile praznovanje, in to na 
skrivaj ter jo s tem ganile do solz. Še sedaj se 
sprašuje, kako je vsem uspelo, da so vse pripra-
vili v takšni tajnosti, da ni nič vedela.
PESMI ZA PEPO
Praznovanja so se udeležile članice društva, 
Ljudske pevke Pušeljc so ji posvetile pesem, ki 
so jo zapele poleg ostalih. Pesem zanjo je napi-
sala tudi kolegica iz društva Rozika Tkavc, lju-
benski župan Franjo Naraločnik pa ji je čestital 
v imenu občanov, ji zaželel zdravja ter jo obda-
ril s knjigo.
OTROK Z VELIKE KMETIJE
Atelškova se je rodila kot najmlajša od deve-
tih otrok na veliki Gregorčevi kmetiji v Okonini. 
Že kot otrok je morala poprijeti za vsako delo do-
ma. Izučila se je za šiviljo, a je šivanje ni pre-
tirano veselilo, zato je raje poprijela za kmeč-
ka opravila. Na svečnico leta 1954 se je poroči-
la z Janezovim Francem. Ker sta si hišo zgradila 
ob strugi reke Savinje, so njun dom poimenova-
li kar pri Strugerjevih.
NAJRAJE DELALA NA KMETIJAH
Rodili so se jima sin in hčerki. Skrbela je za-
nje in hodila v »taverh« od kmetije do kmetije. 
Kjerkoli so potrebovali pridne roke, je bila vedno 
zaželena, tudi pri zidavi. Nikoli ni odrekla pomo-
či, če jo je kdo potreboval, in takšna je tudi kot 
Topličanka. Vse motivira, vsem je v oporo in ni 
stvari, ki se je ne bi lotila, je povedala njena sna-
ha Margareta Atelšek, ki vodi Toplico.
VEZENJE JE NJENA STRAST
Glede na to, da ji v mladosti za šivanje ni bilo 
pretirani dosti, sedaj ni stvari, ki je ne bi posku-
sila. Šivanka je postala njena ljuba prijateljica, s 
katero si krajša čas. V društvu je vse od prvega 
dne in vse novosti preizkusi z dobro voljo. Ved-
no je prva, ki je »za akcijo«, ko se odločajo za so-
delovanje na razstavah, tekmovanjih ali samo za 
vezenje novih vzorcev.
KOSA SE LAHKO Z MLADIMI
Številne preizkušnje so jo pripeljale do tega, 
da vedno najde razlog za potrpljenje pri delu 
ali v življenju, prav tako vedno najde razlog za 
upanje. Zato jo imajo topličanke zelo rade. Njeni 
drobni in natančni vzorci, ki jih veze, so za 90-le-
tnico neverjetno lepi, brez težav se kosa z mlaj-
šimi veziljami. V društvu mlajše članice z veli-
kim veseljem in ponosom starejše postavljajo v 
prvo vrsto in te jim vračajo s svojo pozitivnostjo 
in dobro voljo.
ZASE POSKRBI SAMA
Vdova je že več kot deset let in še vedno sa-
ma skrbi zase. Če potrebuje pomoč, jo dobi pri 
sinovi družini, ki živi v hiši poleg njene. Redno 
jo obiskujejo tudi hčeri, pet vnukov in šest prav-
nukov. Njen brat Jože šteje 93 let, zato upajo, da 
so podedovali nekaj njunih genov, v smehu po-
vedo njuni domači. Še vedno si skuha, kar si za-
želi, in uživa v življenju. Razen težav s pritiskom 
ji zdravje dobro služi, če pa ji že kaj ponagaja, 
vzame aspirin, ki ji vedno pomaga. Naj ostane 
še dolgo tako.
Tekst in foto: ŠMS
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
18
Ljudje in dogodki, Oglasi
DOBRODELNI LESENI SPEKTAKEL ZA DENISA JAKOPA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Brglesova ideja doživela množično podporo 
Z leve: ljubenski župan Franjo Naraločnik, Denis s staršema 
Matejem in Sonjo Jakop, Tadej Brgles in predsednik TD Naš kraj 
Radenko Tešanović (foto: Jože Miklavc)
Na nedavnem tekmovanju v hitro-
stnem kiparjenju z motorno žago na 
Ljubnem ob Savinji je potekal sreče-
lov, na katerem so razdelili del naj-
boljših žagarskih stvaritev med obi-
skovalce. Prodali so 475 kuponov, še 
25 jih je odkupil predsednik organi-
zatorja TD Naš kraj Radenko Teša-
nović in zaslužek zaokrožil na 1.500 
evrov ter jih na pobudo Tadeja Brgle-
sa podaril družini Jakop z Ljubnega. 
BRGLES PODARIL SVOJE DELO 
Na tekmovanju je letošnji držav-
ni prvak Brgles obvestil žirijo, da 
bo svoje delo nadaljeval izven kon-
kurence. Oblikoval je klop s stran-
skim naslonom in v njem ribo v tol-
munu, kar je namenil kot solidar-
nostno darilo za Denisa Jakopa. 
SREDSTVA ZA KOMBINIRANO 
VOZILO
Družina Jakop želi kupiti kombi-
nirano vozilo, prilagojeno za pre-
voz 9-letnega sina Denisa z inva-
JAKOPOVI HVALEŽNI 
DONATORJEM IN 
ORGANIZATORJU
Zbrani denar daje družini upa-
nje, da si bo ob nezaposleni Deni-
sovi mami in 11-letnemu starejše-
mu bratu Adamu z nakupom vozi-
la izboljšala možnosti življenja in 
Denisu nudila čim več udobja ter 
nadomeščanja izgubljenih gibal-
nih zmožnosti. Jakopovi so hva-
ležni Brglesu, vsem, ki so prispe-
vali denarna sredstva, in tekmo-
valcem ter organizatorju priredi-
tve, ki so Brglesovo idejo in pred-
log podprli. 
Jože Miklavc
lidskim vozičkom. Denis je para-
liziran od rojstva in njegova zdra-
vstvena prognoza ne kaže na iz-
boljšanje. Tako bo ostal priklenjen 
na voziček in odvisen od spremlje-
valcev. Na srečo je fant bister in ob 
osebni pomoči preko računalnika 
lahko kot učenec v OŠ Ljubno ob 
Savinji sledi prilagojenemu učne-
mu procesu.
1.500 evrov 
so zbrali na srečelovu in 
znesek podarili družini 
Jakop.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 19
Oglasi
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
20
Šport
NOGOMETNI TURNIR VETERANOV V KRNICI
Zmaga odšla v Šmartno ob Paki
Gledalci so si lahko na v Gušovem 
kotu ogledali številne dobre 
akcije. (Foto: Marija Šukalo)
Društvo za kulturno, družabno in 
športno dejavnost – Gričar v Krnici 
že vrsto let gosti nogometaše ve-
terane. Letos so se v soboto, 11. av-
gusta, na »sveti travi« v Grušovem 
kotu pomerili prijatelji, zbrani v eki-
pah Gričar, Šmartno ob Paki, Stru-
ge in Solčava veterani. 
Po besedah organizatorja Bena 
Mlačnika športno druženje krepi 
prijateljske vezi in pripomore k re-
kreaciji. A na igrišču so se spopadli 
kot pravi rivali, številne dobre akci-
je pa so se končale z zadetki. Letos 
so bili za odtenek boljši nogometa-
ši iz Šmartnega ob Paki, ki so za sa-
bo na drugem mestu pustili ekipo 
Gričar, na tretjem pa ekipo Solča-
va veterani. Z zadnjim mestom so 
se morali zadovoljiti igralci ekipe 
iz Strug.
Marija Šukalo
TURNIR V KEGLJANJU ZA POKAL FLOSARJA
Mladinci po štirih letih obdržali zmago in pokal doma
Mladinci so letos osvojili zmago 
v občinski ligi in zmago na 
tekmovanju za pokal flosarja. 
(Foto: BE)
Že tradicionalno so se na turnirju 
v kegljanju v gostišču Kegljišče na 
Ljubnem ob Savinji zbrale štiri eki-
pe in se pomerile za pokal flosarja. 
Letos je zmaga ostala na Ljubnem, 
saj so bili prvič najboljši člani ekipe 
Mladinci z Ljubnega, ki so letos sla-
vili zmago v občinski ligi. 
Kot zmagovalci občinske lige so 
se avtomatsko uvrstili na tekmo-
vanje za pokal flosarja, na kate-
rem so se pomerili z ekipami Keg-
ljaškega kluba (KK) Ljubno, KK Čr-
na na Koroškem in žensko ekipo 
KK Šoštanj. Mladinci so podrli 521 
kegljev, drugi so bili Črnjani s 491, 
tretji KK Ljubno s 476 in četrte Šo-
štanjčanke s 454 podrtimi keglji. 
Za ekipo Mladincev so kegljali: Jan 
Bogdan, Miha Sušnik, Matevž Sla-
tinšek, Dejan Krebs, Beno Ermenc, 
Denis Plavše in Nejc Zamernik.
ŠMS
PRSTNO ROLKANJE V LUČAH 
Z dvema prstoma in nekaj spretnosti do atraktivnih likov
V sklopu prireditev 49. Lučkega 
dne so v sredo, 8. avgusta, organi-
zirali predstavitev prstnega rolka-
nja. Gostitelj je bil Franci Strmčnik, 
vragolije na mini rolkah pa sta iz-
vajala Tadej Skrbiš in Aleksandar 
Hoić. 
REALNA SIMULACIJA 
»SKATEBOARDINGA«
Gre za realno simulacijo »skate-
boardinga«, pri katerem je treba za 
dobro izvedbo prav tako vložiti kar 
nekaj truda in koncentracije. Razli-
ka je v tem, da like tekmovalci izva-
jajo z roko namesto z nogami, pra-
viloma z dvema prstoma. V tujini 
je ta šport, če mu lahko tako reče-
mo, že zelo razvit, namen tokratne 
dobrodošlo. Na tem poligonu potem 
tekmovalci z mini rolko izvajajo raz-
lične like, vse pa se dogaja na mizi. 
Prstno rolkanje ni tako nevarno, kot 
je lahko pravo rolkanje, poškodu-
je pa se lahko oprema. »Večinoma 
se polomijo osi, odpade kakšno ko-
lo,« je iz izkušenj povedal Hoić. Obi-
skovalci so z zanimanjem tudi sami 
poskusili rolkanje s prsti in ugotovi-
li, da sploh ni tako enostavno, kot se 
zdi na prvi pogled.
Marija Šukalo
predstavitve v Lučah pa je bil po 
besedah Skrbiša približati ta ho-
bi mladim in mladim po srcu tudi 
v naši dolini.
Skrbiš in Hoić sta povedala, da 
mora poligon za prstno rolkanje ob-
vezno imeti half-pipo, klop, stopni-
ce in ograje, če je še kaj zraven, je 
Akrobacije z dvema prstoma so 
po svoje skoraj tako atraktivne 
kot pravo rolkanje na ovirah. 
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 21
Šport
MOZIRJAN LOVRO BIZJAK ŽE ZAIGRAL V RUSKI UFI
V ruskem prvoligašu želi doseči vrhunsko kakovost
Lovro Bizjak (desno) na tekmi na stadionu v ruski Ufi 
(osebni arhiv LB)
13 zadetkov 
je Lovro Bizjak dosegel v 
prvoligaški konkurenci in tri 
na evropskih tekmovanjih.
Nekdanji član prvoligaša NK 
Domžale, napadalec Lovro Bizjak 
iz Mozirja je prestopil v ruski prvo-
ligaški klub Ufa iz istoimenske-
ga milijonskega mesta na zahodu 
Urala. V družbi s slovenskim repre-
zentančnim kapetanom Bojanom 
Jokićem sta pomembna okrepitev 
tamkajšnjega uspešnega prvoliga-
ša. Minulo nedeljo je prvič zaigral 
na tekmi in vseh 94 minut prebil na 
zelenici in tako prestal ognjeni krst 
v kakšnem evropskem prvoligašu.
IZJEMNA PRILOŽNOST ZA 
BIZJAKA
Štiriletna pogodba je za Bizja-
ka izjemna priložnost, da se uvelja-
vi v nogometnem svetu kot prepo-
znaven nogometaš, ki bi nadalje-
val kariero na bistveno višji ravni 
kot doma. Okrepitev z našima dve-
ma igralcema bi naj pomenila za 
Ufo dvig od dosedanjega šestega 
mesta v ligi navzgor. 
ŠPORTNO POT ZAČEL V MOZIRJU
Nogometno kariero je pričel pri 
Nogometnem klubu Mozirje, tako 
kot dvojček Boštjan in njun brat 
Jaka. Očitno imajo športne gene 
po starših. Oče Vinko in mama Ja-
na sta strastna smučarja, Vinko pa 
nam je dejal, da je bil njegov prvi 
šport prav nogomet. 
Lovro se je iz Domžal preselil po 
vsega letu dni, ko je v prvoligaški 
konkurenci dosegel 13 zadetkov, 
še tri pa je dodal na evropskih tek-
movanjih. Tako je kot Antonio Dela-
mea Mlinar, ki igra v Ameriki, v veli-
kem nogometnem svetu še en Mo-
zirjan. 
PONOSEN OČE VINKO
V pogovoru z očetom smo izve-
deli, da se Lovro odlično počuti in 
bo dal vse od sebe, da bi dosegel 
svojo športno nadgradnjo v pri-
hodnjih letih. Vinko je dejal, da je 
ponosen, da so sinovi na poti špor-
ta in zdravega načina življenja, ki 
mlade preusmerja od slabe druž-
be in k boljšim priložnostim v živ-
ljenju. 
Jože Miklavc
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Žak Mogel tretji na tekmi celinskega pokala 
Žak Mogel (desno) je dosegel tretje, peto in enajsto mesto ter 
turnejo zaključil na tretjem mestu.
Smučarski skakalci ljubenske-
ga kluba so se pretekli vikend po-
merili na tekmah celinskega po-
kala na Poljskem in Češkem, tri 
tekme pa so sestavljale turnejo 
Baskidy. Svojo priložnost za prve 
točke celinskega pokala so dobi-
li Žak Mogel, Jan Bombek in Lovro 
Vodušek. 
Žak Mogel je na prvi tekmi v 
Szczyrku pristal na 11. mestu, dru-
gi dan v Wisli je dosegel 3. mesto, 
v češkem Frenstatu je dosegel 5. 
mesto. Skupno je turnejo Baskidy 
končal na tretjem mestu. 
Jan Bombek je petkovo tekmo 
zaključil z osvojenimi prvimi točka-
mi na 16. mestu, na sobotni v Wisli 
je bil diskvalificiran, nedeljsko tek-
mo v Frenstatu je končal na 33. 
mestu. Prav tako si je prve točke 
celinskega pokala priskakal Lovro 
TURNIR V TENISU V KRNICI
V svoji konkurenci najboljša 
Robnikova in Rosenstein
Športno rekreativno društvo 
Log je 49. Lučki dan obogatilo 
s teniškim turnirjem. Na njem 
se je v izločilnih bojih pomeri-
lo 32 najboljših tenisačev naše 
doline. 
MOŠKA KONKURENCA
Z borbenostjo in znanjem sta se 
v moški konkurenci do finalnega 
dvoboja uvrstila Sašo Rosenstein 
in Mitja Božič. Slednji je moral priz-
nati premoč Rosensteinu in se za-
dovoljiti z drugim mestom. Na tret-
jem in četrtem mestu sta pristala 
Jernej Ribič in Matej Ribič. V tolažil-
ni skupini je zmagovalec postal Ur-
ban Jurkovnik. 
ŽENSKA KONKURENCA
V ženski kategoriji se je merilo 
osem tenisačic. Preko izločitvenih 
bojev sta se v finalu pomerili Mo-
nika Robnik in Hortenzija Eraj. Po 
enakovredni borbi je poznavanje 
domačega terena izkoristila Rob-
nikova in si priborila zmago. Tret-
je mesto je pripadlo Manji Pančur. 
Vodja tekmovanja Andrej We-
iss ni skrival veselja ob uspešno 
zaključenem turnirju, kjer sta pre-
vladovala borbenost in športnost. 
K dobrim bojem je prispevala tudi 
številčna publika, ki je navijala za 
svoje favorite. 
Marija Šukalo
Vodušek na drugi tekmi v Wisli s 
24. mestom. Preostali tekmi je 
končal na 38 in 47 . mestu.
ŠMS
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
22
Pisma bralcev, Kronika, Čestitke
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Izzvenele so strune citrarja Karlija Gradišnika
Globoko pod Mrzlo goro, ki je 
zadnji največji in najnevarnejši 
vrh nad Matkovim škafom v Logar-
ski dolini, je na izpostavljeni vzpe-
tini slikovita kmetija in turistič-
no-športna domačija Gradišniko-
vih. Tam gori nad dolino Jezero, ki 
je menda nekoč, v času glavnega 
gospodarja narave živel legendar-
ni in strašni zmaj Lintver, so pred-
niki Karlija Gradišnika našli svoj 
prostor, kjer so ob trdem delu, vlce-
riji in pašnem kmetovanju vztraja-
li v idiličnih poletjih in krutih zimah 
podalpskega sveta, mejaši bližnjim 
Avstrijcem. 
In Karli je v tej idili najprej na-
šel svojo neskaljeno, a mladostno 
življenje med gorami, pozneje pa 
je ob svojih učiteljih življenja ob-
vladal vsa domača dela, življenje z 
naravo, zrastel v posebni lokostrel-
ski šport ter postal evropsko znani 
strelec v 3D tehniki na umetne ži-
valske tarče. 
Njegova domačija je postala 
turistično znana po tem športu, 
solčavski kulinariki, miru ter Kar-
lijevih citrah, na katere igrati ga 
je izučil solčavski mojster Alojz 
Lipnik. Ob delu, ob mladi druži-
ni, mnogih citrarskih nastopih in 
festivalih, je postal slaven s svo-
jo prav posebno tehniko igra-
nja in avtorsko sestavljeno pol-
ko na citre. Ta je najlepše zvene-
la prav izpod njegovih prstov in 
strun, bila je prepoznavna himna 
citrarjev. A tudi Karli Gradišnik je 
bil prava ikona tako na domačem 
Solčavskem kot širše po sloven-
skih studijih, tv programih, kot tu-
di kot uvodničar večjih glasbenih 
spektaklov. 
In poleg evropskega lokostrel-
skega prvaka 3D je bil uspešen or-
ganizator velikih tovrstnih prven-
stev v Matkovem kotu in slikovi-
ti Logarski dolini. Priljubljen med 
glasbeniki, nič manj pa med svoji-
mi ljudmi pod Kamniško-Savinjski-
mi Alpami ter med stoterimi prija-
telji po Sloveniji, je ljubil vso našo 
deželo in svoj svet. 
Bil je srečen človek z mnogimi 
izzivi, preizkušnjami, kot je de-
jal, tudi polomijami. A se je ved-
no pobiral in pobral, razen pred 
časom, ko se je nekaj mesecev 
nazaj vanj splazila zahrbtna bo-
lezen. Sprva jo je premagoval 
kot vse druge tegobe, a je s svo-
jo strastjo do življenja, ljubezni-
jo do družine in svoje domačije, 
zavračal temne sence, ki so se 
plazile vanj iz morastih strmin 
doline Lintverja. 
Poleg te grozljive izkušnje, s ka-
tero se je spopadal menda nekaj 
mesecev, ga je v tisti noči lomlje-
nja, trganja in divjanja vetrov s po-
gorja Ojstrice in Planjave, prestra-
šila bela smrt narave, ki je demo-
lirala velik del najlepše doline na 
svetu, lepotice Logarske. 
Veder duh in spomin na pre-
igravanje skladbe Pozdrav iz Lo-
garske po domovini in veliko de-
želah sveta ga je sredi lanske-
ga decembra povsem minil, ko 
je bil odtrgan od doma, družine 
in ujet v svojem traktorju preži-
vljal strašno noč negotovosti, saj 
je dobesedno doživljal grozljiv-
ko besnenja razkačenega neba. 
Pa je preživel, spet objel družino 
in se skupaj s sosedi in sokraja-
ni pričel pobirati iz pepela uniče-
nih gozdov. 
Na analizi nujnih ukrepov po 
vetrovni stihiji v Logarski dolini 
je 29. januarja še igral vsem, ki 
so pomagali odpravljati posledi-
ce te naravne nesreče, tudi pred-
sedniku države Borutu Pahorju, 
ki je prihitel na pomoč. S prijate-
lji je tega dne še zvrnil znameniti 
štamperl s solčavskim napojem. 
Vse hujše pa je bilo že kmalu za 
tem spoznanje, da mu pojemajo 
moči in se je znašel sam v boju z 
veliko močnejšo zverino od vseh 
prejšnjih. Njegove strune so ob-
nemele, urni prsti so otrdeli, za-
mrl mu je nasmeh in pustil nas 
je vse v negotovosti. Svoje dra-
ge in prijatelje, glasbenike in so-
sede, ljudi dobre volje ter ponos-
ne Slovence. 
Karli Gradišnik je zaspal v 57 . le-
tu, slovo od njega pri cerkvi Ma-
rije Snežne v Solčavi 8. avgusta 
2018 je bilo tako posebno kot On 
sam in njegovo prekratko, a boga-
to življenje. 
Jože Miklavc
Cesta IV/25
Velenje
•	 POLICISTI	ZASEGLI	MOTOR
Ljubno ob Savinji: 16. avgusta so policisti na Ljubnem ob 
Savinji ustavili voznika kolesa z motorjem, ker je vozil brez če-
lade. Izkazalo se je, da je bilo kolo z motorjem neregistrirano in 
voznik za vožnjo ni posedoval vozniško dovoljenje, zato mu je 
bilo vozilo zaseženo.
•	 PLANINEC	SI	JE	POŠKODOVAL	NOGO	
Korošica: 18. avgusta ob 12. uri si je pri Koči na Korošici pla-
ninec poškodoval nogo in sam ni mogel hoditi. Posredovali 
so reševalci GRS Celje in posadka s helikopterjem Slovenske 
vojske, ki je planinca v spremstvu dežurne ekipe GRS z Brni-
ka prepeljala do vojaškega heliporta v Celju. Tam so ga prevze-
li reševalci NMP Celje in z reševalnim vozilom odpeljali v celj-
sko bolnišnico.
•	 DELAVEC	PADEL	Z	GRADBENEGA	ODRA
Loke pri Mozirju: 18. avgusta v dopoldanskem času je na 
gradbišču stanovanjske hiše v Lokah delavec padel z odra in 
se poškodoval. Poškodovani je opravljal zidarska dela na prvi 
gradbeni plošči, ko je izgubil ravnotežje in padel skozi okensko 
polico v globino okoli tri metre. Pri padcu je dobil hudo telesno 
poškodbo, zato je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno 
bolnišnico Celje. 
•	 POŠKODOVANI	POHODNIK	VARNO	V	DOLINO
Velika Raduha: 19. avgusta ob 11.15 se je pod Veliko Raduho 
pri sestopu lažje poškodoval pohodnik. Reševalci GRS Celje in 
GRS Koroške so poškodovanega oskrbeli in prepeljali v dolino.
•	 TRČENJE	DVEH	VOZIL
Florjan pri Gornjem Gradu: 20. avgusta ob 7.22 sta v Flor-
janu pri Gornjem Gradu trčili osebni vozili. Posredovali so ga-
silci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj, odklopili akumulatorja, 
posuli cestišče z vpojnimi sredstvi in nudili pomoč zgornjesa-
vinjskim reševalcem NMP, ki so enega poškodovanega odpe-
ljali v SB Celje.
•	 OSEBA	DOŽIVELA	SRČNI	ZASTOJ	
Kokarje: 20. avgusta ob 14.58 je v Kokarjah oseba doživela 
srčni zastoj. Posredovali so reševalci NMP Zgornjesavinjskega 
zdravstvenega doma, ki so osebo oskrbeli do prihoda ekipe he-
likopterske nujne medicinske pomoči iz Maribora. Osebo je po-
licijski helikopter prepeljal v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Gorica 
ob Dreti so zavarovali kraj pristanka helikopterja.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot.
Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Po težki bolezni se je v 57. letu starosti 
od nas poslovil naš dragi
Karli GRADIŠNIK
23. 9. 1961 - 3. 8. 2018
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in 
znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, darove za svete maše. 
Posebej se zahvaljujemo vsem za darovan denarni prispevek. 
Za lepo opravljen obred gre posebna zahvala gospodu Karlu Grža-
nu, citrarjem, pevcem, Mateji Brlec Suhodolnik in lovcem.
Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala, da smo ga v ta-
ko velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
pomislite, kako trpela sem
in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Cecilija ILOVŠEK
roj. 21. 11. 1931
z Lesarske ceste 1 5, Nazarje
Hvala vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami 
v mislih in dejanjih.
Njeni domači
Zdaj se spočij, izmučeno srce.
Zdaj se spočijte zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči.
Niti zbogom nisi rekla, 
niti roke nam podala.
Neusmiljeno te smrt je vzela,
a v naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, 
sestra in soseda
Jerca PUNČOH
Krapletova mama s Črete
30. 1. 1938 - 12. 8. 2018
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 
krajanom, znancem in prijateljem, ki ste za trenutek ustavili korak, 
prisluhnili tišini in delili z nami bolečino. Hvala vsem za izrečeno so-
žalje, podarjene sveče in cvetje, darovane svete maše in preostalo po-
moč.
Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo župniku Davidu Zagorcu, 
g. Ferdinandu Luknarju in diakonu Stanku Čeplaku.
Iskrena hvala tudi pogrebcem, govorniku, praporščaku, pogrebni 
službi Morana in pevcem za lepo odpete pesmi.
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki vas v zahvali nismo poimenova-
li, pa ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomaga-
li in jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
24
Za razvedrilo
NERAD ZAMUJA Z DELI, SPLOH NA PIKNIKU
Samo Ribežl, izvajalec del na parkiriščih Zadrečke ceste v Na-
zarjah: »Na piknik sem vedno točen, z deli pa rad malo zamujam.«
Nikola Jelaš, stanovalec (desno): »Nov asfalt pri bloku je odličen. 
Zdaj nam ni treba več paziti na otroke. Sploh nočejo na kakega dru-
gega, umazanega.«
KDO BO KOMU MERO JEMAL?
Žnidar Johan (Franci Podbrežnik – Solčavski, desno): »Pozdrav-
ljen, gospodar, prinesel sem ti nove cote. Med njimi so tudi take, ki 
sodijo v ta spodnji ladlc. Pa tvoji ženi moram vzeti mero.«
Jaka Matijovc, gospodar Juvanove domačije v Lučah: »Dobrodo-
šel, ampak pazi, kako ji boš mero jemal.«
Bernarda Matijovc, gospodarica Juvanove domačije: »Kar pus-
ti, da opravi svoje delo, saj je ob merjenju anderveša vedno fletno.«
NI RAVNO FONTANA TREVI, ZALEŽE PA BOLJ
Tomaž Prepadnik – Binčkov je preživljal težak Lučki dan, ki se je 
vlekel dneve in dneve: »U, kako tale osvežitev na perišu prav pride.«
Neža Strmčnik, perica v Lučah: »Da bi si zbistril glavo, ni dovolj le 
moje ožemanje perila, bi se moral verjetno namočiti kar cel.«
Tomaž: »Ja, kaj bodo pa ledi rekli?«
Neža: »Počak, da te vidjo v Cvetkah in koprivah, pa jih pol 
vprašej.«
(Foto: IS)
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018
26
Petek,
24. avgust
ob 18.00. Center Rinka Solčava
Koncert Citranje v Solčavi
Sobota,
25. avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Sobotne dopoldanske ustvarjalnice
ob 14.00. Spodnje Pobrežje
5. turnir prostovoljnih gasilskih društev Zgornje 
Savinjske doline v malem nogometu
ob 20.00. Župnijska cerkev v Mozirju
Dobrodelni koncert za misijonarski projekt 
Kazahstan 2018
ob 20.00. Spodnje Pobrežje
Gasilska veselica s skupino Donačka
Nedelja,
26. avgust
ob 11.00. Solčava
Motorkarska gavda
ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji
Koncert skupine Eros
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
OM Chanting ob polni luni
 Ponedeljek,
27 . avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Živ žav počitnice (za predšolske in šolske otroke)
Torek,
28. avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Živ žav počitnice (za predšolske in šolske otroke)
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Brisanje nezavednih vzorcev
Sreda,
29. avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Živ žav počitnice (za predšolske in šolske otroke)
Četrtek,
30. avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Živ žav počitnice (za predšolske in šolske otroke)
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predstavitev Dežele vzhajajočega sonca – Japonske
Petek,
31. avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Živ žav počitnice (za predšolske in šolske otroke)
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372.
Prodamo prašiče, težke od 100 do 
160 kg; gsm 031/832-520.
Prodam pujske, Ljubno; gsm 
051/825-988.
Prodam teličko simentalko; gsm 
051/331-020.
Prodam teličko friziko, staro 14 dni; 
gsm 041/783-489.
Prodam pašnega bika rj, starega 15 
mesecev; gsm 041/382-804.
Prodam bikca križanca čb/lim pa-
sme, starega 10 dni; gsm 041/519-
507 .  
Prodam bikca limuzin, starega te-
den dni; gsm 031/393-418.
Prodam bikca rj, starega tri tedne; 
gsm 041/716-210.
Prodam bikca, rjavega, mesni tip, 
starega 1 teden; gsm 041/783-427 .
DRUGO – KUPIM
Kupim 8 m3 bukove hlodovine za 
drva; gsm 041/490-270.
Kupim traktor IMT 8539, registri-
ran; gsm 031/774-520.
Kupim starejšo leseno prešo za 
prešanje sadja; gsm 040/430-080.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim telice in krave za zakol, pla-
čilo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Kupim teličko simentalko, staro 
cca 10 dni; gsm 040/169-448.
DRUGO – PRODAM
Prodamo otroško kolo schwinn ti-
gress 12 col, modre barve. Cena 30 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam lupinico cybex vijolične 
barve + isofix nastavek, zelo kva-
litetna in lepo ohranjena. Cena 90 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam zračno suhe deske hruške, 
bresta, jelše in hrasta. Debeline 32 
mm; gsm 041/324-409.
Prodam silažne bale, druge košnje; 
gsm 041/466-720.
Po ugodni ceni prodam drva od ko-
zolca; gsm 041/527-992.
NEPREMIČNINE
Prodam garsonjero na Ljubnem 
ob Savinji za 28.000 eur in del 
hiše s stanovanjem 35 m2, 1 km 
od Mozirja za 21.000 eur; gsm 
070/777-281.
Savinjske novice št. 34, 24. avgust 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi