109. številka.
Trst, v petek 16. maja 1902.
Tečaj XXVII
„Bdtnoat" zh •!* »škrat aa 41«. runa aedal) \a
pr umikov. ob 4. ori zvečer.
Karočsina znaia :
ta celo leto........1A krom
-a pol leta.........11 „
z » 'etrt leta........ • „
za % mesec ........ S kzosl
sr&čnino ie plačevati naprej. Na na-£be Irrsi prSlotere^parnčnine «• aprava
s« .Ura. ^ ___M\/t ».
5 o tcbakarnab v. Jtatu se prodajajo po*
xu9CZiie številke "po 6 stotink (3 avč.1; Tnta pa po 8 stotink (4 avč.j
Tielefon Str. %70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ^
(dajiteij in odgovorni urednik Fran Oo d D i k.
Lastnik komorcij liata Kdinoat"
oatl J« ■•«!
Oflail
t« račBu»io po Tratah ▼ petitu. Za kratao aaročilo s primernim popuf.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredalltro 5^aakovani dopisi se ne sprejemajo £<dg>pisi se ne vračajo.
S^očnino, reklamacije in oglaae apre !»tBt IpravBlItvo. Naročnino in oglasa )t plačevati loco Trsi.
€?e4mtfttv* In tiskarna se nahajata i a lic I CarintiaJtv. 12. Upravulltvo, 1b •prejemanje inacratov v ulici Moiis pfcoolu StV. ii, H. llHtlnti.
mEZ Natisnila tiskarna koaaofcija liata „Edinost,, v Trst
— 1
Razmere v Hrvatski.
(Zvrsetek.)
Kako je bilo možno tako potisniti Hrvatsko? Odjr »varjati oa t«» vprašanje bi po-menjalo pisati zgodovino zadnjih trideset let. Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da krivde na sedanjih žalostnih razmerah ni smeti pieati izključno na račun sedanje hrvatske vladne stranke. Prekomerna potrata na osebnem temperamentu, kakor se je pojavljala v nsjodlooilnejih časih pri različnih opozicijonalnih možeh, je celo ljudem, nav-dahnenim z naj bolj i mi namen;, ki pa se niso mogli povsem emancipirati od spoznanja resničnih razmer, onemogočala sodelovati na
slišanih »vspehov«, so privedle obe opozicijski stranki do prepričanja, da le realno | popolno združenje more dovesti do tega, da1 se najprej nasilstvo na deželi zaustavi in da bo s časom možno misliti na zopetno pridobitev izgubljenega. Združena hrvatska opozi-cija je sicer za sedaj še kolikor toliko socićtć anonvme, ker se ni mogla združiti za skupno ime; no, to je na vse zadnje le vprašanje forme. Glavna stvar je vendar duh; in da je ta dober, to dokazuje zadnje deželnozbor-sko zasedanje, v katerem je opozicija, vzlic svoji številni šibkosti, izvojevala moralnih vspehov, katerim tudi nasprotniki ne morejo odrekati neke materijalne pomembnosti. To je tudi umevno. Opozicija, ki se od konca
postopanju, kateremu so predvidjali žalostne j do kraja more skl;cevati na zakone in more posledice. Tako je polagoma navstala vladna gospodovalni smeri dokazovati virtuvelno kr--tranka, ki je prvotno re3 utegnila imeti na- šenje zakonov, ima v tej poziciji trdna tla, men, da neiz >gibno zlo ublaži kolikor le katerih jej ne more odtegniti niti najbrez-možno, ali se je sčasoma tako zaplela v raz- j vestneja administrativa. Ako se, na čemer merje, v katero je bila stopila, da je izgubila pač ni več dvomiti, posreči dovršiti zapričeto vsako svobodo gibanja. Opozicija pa je tro- delo ujedinjenja, potem moremo, ne dn bi se šila svoje moči ne le za nemožnosti, ki sijih udajali prekomernemu sanguinizmu, pričako-je nadela v nalogo, ampak še bolj v medse- vali z gotovostjo, da se lepa Hrvatska, tako bojnih sporih posamičnih opozicijonaluih frak- bogato obdarjena od zakladov narave in cij. Poleg nezavisne narodne stranke, ki je obljudena od inteligentnega, za izomikanje v sprejel a nagodbeni zakon od leta 1868. in ^sposobnega naroda,izvije iz sedanjega žalost-je zahtevala le pošteno izvrševanje istega, se nega položenja in da si pribori tisto stališče, je ustanovila stranka prava, ki je hotela med ki jej pristoja po božjem in človeškem Ogrsko in Hrvatsko poznati le personalno pravu, unijo vladarja. Da je bila taka radikalna «tranka ljubša gospodovalni oblasti, negob opozicija z dosegljivim ciljem, to je umevno.
in v resnici se je prejšnja stranka prava zadovoljevala nasproti vladi z markiranjem opozicije, vso svojo m č pa je obračala proti drugi opozicijonalni stranki, da je na račun te poslednje jačila svoje stališče.
To nasprotje med obema opozicijonal-n:ma strankama se je sčasoma tako poostrilo,
Politični pregied.
V Trstu, 16. maja 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Ozirom na nujni predlcg poslanca Da-szvnskega, omenjeni že v včerajšnjem brzojavnem poročilu, bodi navedeno tu še neko-
s
da je v sled istega odpor proti nasilju na	liko momentov iz utemeljevanja, s katerim
Hrvatsko popolnoma obnemogel. Mecen hrvat-	je rečeni poslanec podkrepil svoj nujni pred-
skega naroda, veliki biskup Strossmaver, ka-	log. Kakor znano, je posl. Daszynski stavil
teremu se ima hrvatski narod zahvaliti skoro za	nujni predlog, s katerim je vprašal vlado:
vse, kar more beležiti na pridobitvah, je bil za-	da-li je ona privolila v povišanje vojnih
=ram.)van na najrobateji način. In celo tedaj,	bremen za nabavo havbic in novih topov, na
ko je v plemenitem samozatajevanju storil	koliko so proračunjeni str< ški za namerjano
velikosrčen korak v omogočenje združenja	nabavo poljnih topov in kako se najde po-
opozicijonalnih strank, je ostalo to brez-	kritje, spadajoče na Avstrijo ? vspešno. Interpelant je povdaril hitro, da ta nje-
Slednji<: so hrvatski patrijotje prišli do	gov nujni predlog ni nikaKov obstrukcijski
spoznaoja in se je posrečilo njihovemu samo-	predlog, ampak demonstracija proti izrednemu
zatajevanju, da so dosegli sporazumljenje, ki	obremenjenju ljudstva in pa proti inati-
zagotovlja zložno postopanje skupne resnične	tuciji delegacij, ki na narav-
►pozicije. Zadnje deželnozborske volitve, na	nost grotesken način vrše svoja
«iater,h je vladna stranka dosegla tako neza-	d e j a n j a. Govornik je krilikoval sestavo
P O I) L I 8 T E K.
Pre varjena,
Min> 1) je tri tedne, odkar je odpotoval, da prisostvuje poroki nekega svojega prijatelja. Nerad te je podal na to pot. Daljnja pot, kratki čas, Ulji ljudje, vse to mu je bilo neugodno. Vse to mu je bilo nič ; nikakor s^ ni mogel ločiti od nje in dozdevalo se je, da ne prenese hipa ločitve. Ona mu je verovala, ker ga je silno ljubila.
O slovesu držala se je ona hrabro ; samo k-j je izrekla poslednje : »Na svidenje«, se jej je glas tresel, kar je izdajalo nekako njeno bojazen.
Njena navidezna mirnost ga je užalila. On je znal, da ga ona silno ljubi. Najbolj mu je ugajalo, kadar ga je ona v svoji strastni naravi obsipala z vsakovrstnim ljubkovanjem in laskanjem.
Kadar je on, in to večkrat, izzival njeno ljubosumnost, spreminjala se jej je ljubosumnost v jezo, a včasih tudi v besnilo, a on se je v takih trenutkih čutil najsrečnejšega.
Ljubila sta se tako silno, da sta bila uverjena, da ne bi mogla niti en dan živeti eden brez druzega, da, celo niti eno uro. Živela sta kakor v nekaki megli ter pozabljala na vse potežkoče in protivnosti, ki s > se jima j prej stavile na pot.
Sedaj je bilo prvikrat, ko je bila vzbu-jjena iz sladke pozabnosti in prvikrat jej je
i prišel čas razm i sijevanja. Ali ona ni hotela, niti smela razmišljati, kako je vse prišlo. Vse se je zgodilo po njeni volji in ona je imela dovolj moči, da prenaša posledice.
Sreče, ki jo jo imela sedaj, ni tako lahko kupila.
A o tem je bilo v njeni duši nekaj raztrganega, kar je prej tvorilo najboljši del njenega lastnega »jaz«. Vse to je bilo za-njo nič, ona Bi ni želela ni kake Jizpremembe. Oaa ga je ljubila z vso dušo in vsem srcem, žnjim jej je začenjal in končaval svet. Malo da se ni smejala sama sebi, da je ž njo tako daleč prišlo.
Vsi so jo poprej poznali za ženo, ki je bila kakor ustvarjena za svet, ki je vse uživala, a vedno tako, da se ni udajala svojim
čutstvom.
ljubezni, ne pa v oboroženju. Kako pa je mogoče ljubiti svojo domovino, ako ona ne daj e svojim narodom pravic, temveč jim nalaga le bremena?!
Govornik se je pritoževal tudi radi iz-gajauja avstrijskih delavcev iz nemške države ter je najostreje prijemal vojnega ministra. Govornik ni mogel vzeti na znanje ministrove izjave, češ, da ne zna, koliko bo stal novi artiljerijski materijal. Oboroženi mir, je zaključil govornik, stane več nego najstrašnejša vojna.
O glasovanju glede nujnosti oddanih je bilo 174 glasov; 99 za in 75 protj. Ker se torej za nujnost ni dobila dvetretjinska večina, bila je ista odklonjena in se bo s predlogom postopalo po opravilniku.
Zbornica je prešla na to na dnevni red ter je nadaljevala razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva. — Pos1. Prašek poskuse je govoril v češkem jeziku.
Posl. grof Ba rbo je povdarjal skup-
delegacij, v kateri da veleposestvo neopravičeno igra premogočno ulogo. A te delegacije dovoljujejo milijone kron, katere morajo plačevati meščan, kmet in delavec. Štedljivost finančnega ministra, ki nikakor ni hotel privoliti v odpadek 2 mil. kron za odpravo mitnic, se nehuje, ko gre za zahteve militarizma. Govornik je dokazoval na podlagi izgledov nesposobnost delegacij za varovanje pravic ljudstva ter je pozival finančnega ministra, naj da pojasnil, zakaj se tiste mučne tenkovestnosti, katero je kazal v vprašanju mitnic, ne drži tudi nasproti zahtevam militarizma in kakov načrt si je priredil, da pokrije tistih 38,000.000 kron, že dovoljenih od delegacij, kakor tudi nadaljnje namerjane izdatke za vojaške namene ?
V nadaljevanju razprave o nujnem predlogu posl. Daszvnskega, je izjavil finančni minister Bohm-Bawerk, da je vojna uprava že dolgo časa sem popolnoma odkrito govorila o potrebi kreditov za tehnične z novimi topovi.
Minister je rekel, da vlada noče biti nost interesov veleposestva in kmetovalcev, odgovorna za posledice, ki bi mogle na vstati, Izvajal je, da je skupnost avstro ogrskega ako bi se vojni upravi odrekli zahtevani kre- gospodarskega teritorija neobhodno potrebna diti za zboljšanje vojuega materijala. Rekel za vspevanje toliko industrije, kolikor kme-je, da je seveda obžalovanja vredno, da nismo tijstva.
še došli tako daleč, da bi bila oboroževanja	Poljedelski minister bi se moral zavzeti
nepotrebna.	za upravičene zahteve kmetijstva- Da se žitne
Minister je nadalje izjavil, da mu ni cene dovedejo do potrebne višine, v to bi bilo mogoče podati pojasnil o skupni svoti, ki bo potrebno uvedenje odgovarjajoče carinske za-potrebna za obnovljeoje topničarskega mate- ščite ter tarifnih odredeb.
rijala. Dosedaj je namreč še nemogoče sestaviti proračun, ker poskušnje še niso dovršene. Stroški Be pokrijejo z najemom posojila, katero se bo vrtčalo v rabo novega materijala.
Ministrova izvajanja bo večkrat pretrgo-vah socijalisti z mej k lici.
Posl. Zazvorka je izjavil, da bo nje-
Govornik je priporočal tudi odpravo trgovine na termine.
Posl. P o 1 e s i n i se je pritoževal radi razmerju z ob- zanemarjanja kmetijstva v Istri od strani vlade. Laških Raifteisenovih posojilnic da vlada ne podpira (Kje pa so, saj so jim istrski Italijani načelao nasprotni ! Ot>. ur.) pač pa Blovenske zadruge, četudi da te slu-
gova stranka glasovala za nujnost. Ona je iz	žijo bolj političnim svrham. (Da, ako smatra
državnopravnih vzrokov nasprotna toliko dr-	posl. Polesini, da je reševanje našega kmeta
žavnemu zboru, kolikor delegacijam in mora	iz krempljev laških o leruhov res politika, po-
že z obzirom na bedo, ki vlada mej ljud-	tem priznavamo tudi mi, da slovenske za-
stvom, odkloniti nove stroške za vejsko. Go-	druge služijo političnim svrham. Op. ur.),
vornik je izjavil, da je trozveza nesreča za	Govornik je nadalje očital vladi, da ee biiga
prebivalstvo, ker je ista kriva velikih bremen,	famo za dobrobit slovanskih narodov (oh,
ki je težijo.	ironija!) in je izjavil, da treba najgloblje
R azprava se je na to zaključila in je	obžalovati, da vlada tudi iz agrarne politike
predsednik pozval posl. Zazvorko na red, ker	dela narodnostno politiko.
je zavlekel tudi krono v debato. Pesi. K 1 o-	Poljedelski minister baron G i o v a n e 1 1 i
fač je kakor generalni govornik govoril	je govoril na š?roko o odredbah vlade za
češki. — K sklepu je govoril še predla-	povzdigo kmetijstva. Omenjal je, da nova
galec posl. D a s z v n s k i, kije polemiziral z	carinska politika Nemčije zadene občuten
finančnim ministrom in je izjavil, da jedro	udarec izvozu avstrijskih poljedelskih pri-
obrambe domovine tiči v domovinski	delkov. Glede vprašanja vinske klavzule je
A sedaj naenkrat — kakor tat po noči kaj sporočil o tem ! Ona bi bila lahko po-— jo je obvzela neka čudna Bilna strast, ka- bližje poizvedovala o njem, a njen ponos, tera jo je čvrsto držala in kateri se je udala njena čast jej ni mogla dovoliti tega.
brez vsake protivnosti.
Trije tedni so že minoli, odkar je odpotoval, a niti besedice jej ni še sporočil; niti enega jedinega pozdrava jej ni poslal.
Dve dopisnici mu je že poslala; v prvi se je silno jezila nad njegovo lenobo, a v drugi je izrekla bojazen, da-li ni morda obolel.
Njegovega molka si ni mogla raztolma-čiti nikakor. Da, moralo se je nekaj dogoditi, nekaj velikega, nekaj nenadnega, ker drugače se ta stvar ne bi mogla razrešiti. Ni-li mo goče, da jo je zapustil ? Tako brezobziren ni noben naobražen moški proti ljubeči ga ženi. Razlog je moral biti globlji, a vzrok sil-nejši.
Dolgo in dolgo je razmišljevala in ugibala, a ničesar ni mogla pogoditi. Saj sta se vendar ločila v najlepšem miru in popolnoma overjena o mej se boj ni ljubezni.
Deset dni je imel izostati, a prošli so že trije tedni. Gotovo si je izprosil podaljšanje dopusta. A vse to je napravil, ne da bi jej
Čemu
naj po-
Ćemu naj ga sumniči vzroči hrup ?
Devojka jej je prinesla novine, a ona je še pričela mehanično čitati.
J Brez vsake radovednosti jej je letel pogled po časopisu. Nje ni vse skupaj prav nič zanimalo, njene misli so bile le pri njem.
V službenem delu, katerega je vedno čitala, bila so razna premeščenja in imenovanja. Saj treba naposled vendar znati, komu se ima častitati in koga srečamo v bodoči sezoni na plesu ali pri čaju.
Kar se jej je neki bolesten glas ukradel iz grla in časopis jej je padel na tla. On je bil premeščen. Vse se jej je zmračilo pred očmi, a z roko se je prijela srca, katero se jej je krčilo od bolesti. Na kaj takega ni mislila niti v sanjah.
Da-li je bil to že konec ? Ni li s tem bilo že vse končano! Morda je on že na svojem novem mestu ? Ni-li morda premeščen
izjavil m nidter, da bo vlada, v okvira ve like carinsko-, trgovinsko-politične akcije, od-ločao hranila interese onih poljedelskih pridelkov, ki tvorijo speciialiteto Avstrije. Glede gospoda r-k i h odnošajev z Ogrsko je izjavil minister, da je Avstriji dolžnost najvestneje hraniti svoje ianne interese : le pravično Fporazumijeuje more dovesti do trajnega razmerja med obema državnima polovicama. Minister je z zadovoljstvom pozdravil odpravo trgovine na termine, ker se s tem odpravijo mioge zlorabe. Obljubil je tudi, da se ho viada bavila z vprašanjem povzdige agrarnega kredita in da z ustanovitvijo urada za posredovanje služb hoče priti v okom pomanjkanji! delavskih moči za kmetoval-stvo. — Ko je govorilo še nekaj govornikov, ?e je seja zaključila ob 0. uri in 10 minut zvečer.
Avstrija in Ogerska. Skupne vlade Eahtersjfi vsega skupaj K 419 <>39.462. Po odbitju <1 hodkov na carinah ostane še X),654.957. Oh teh mora pokriti Avstrija 66" ,„. t» je okroglo K 201,254.747, Ogrska pa ;>.'J to je K 99.400.210. Visoko gori v zahtevani'h, nizko doli v plačevanja. To je vedno geslo Ogrske.
Vsenemški načrt. Se že snidejo počasi. Nemškoradikalni »<lrazer Tagblatt« je izvedel iz vsenemških krogov, da se akcija za uzsk< nje nje nemškega državnega jezika hoče nadaljevati. Oblika in vsebina da sicer v draz h strankah vzbujata pomisleke, ali nekatere teh pomislekov da pripozaava tudi veenemška zveza. Pripravljena da je torej svoj prvotni načrt spremeniti tako, da se bodo upoštevali prigovori nemške ljudske stranke. Morda pride — tako zaključuje grašk: list — do skupnih pogovorov mej zastopniki vsenemške zveze in onimi nemške ljudske stranke radi skupnega postopanja.
Saj pravimo: vedno t sta stara igra! Vsenemški srditeži niti ne morejo storiti tako drznega skoka, da ne bi skušale druge nemške stranke privzdigati za njimi svojih starih piškavih kosti. Ko Sihooerer in družba kriče v parlamentu »Hoch Hohenzollern« in proslavljajo veenemško misel, izključujočo ekzi-stenco a\stro-ogrske monarhije, tedaj pač druge nt mške stranke zardevajo nekoliko in jecljajo kako besedo zadrege. Do odločnega protesta pa se ne povzdigajo nikdar, marveč se, kakor kaže tudi gornji slučaj, pridružujejo pokorno prvi prihodnji Schonererjevi demonstraciji. Kajti veče vredaosti, nego one navadne demonstracije, pač nikdo ne pripisuje načrtu uzakonjen j a nemškega državnega jezika — demonstracije, ki naj služi kakor agitacijsko sredstvo med razvnetimi nemškimi masami.
Nekaj nenavadnega. Hrvatska je z Ogrsko v razmerju realne unije. Hrvatska je pot sem avtonomna, je v zvezi z Ogrsko enakopraven kompaciscent. Hrvatska je samostojna država, ne pa morda kakor komitat ali provincija v deželah krone sv. Štefana. Samostojnost Hr\aUke je pripoznana po nagodbi od leta 1868. Ban je odgovoren hrvatskemu saboru. Uradni jezik na Hrvatskem je izključno hrvatski in to na vseh upravah. Regnikolarni deputaciji, ogrska in hrvatska, ki se imati pogajati o financijelni pogodbi med Ogrsko in Hrvatsko, sti popolnoma enakopravni.
Tako govori ustava, tako govori zakon, tako govori nagodba od leta 1868. A kako govori praksa, kako ee praktično izvaja ta
na lastno prošnjo? Pa tako trpka ločitev ; niti en s Zbogom !«
V hipu, ko je tako ugibala, zaslišala se je pred hišo kočija. Hitela je k oknu ter pogledala doli.
To je bil on sam. Le ee silo se je mogla vzdržal, da mu ni stekla po stopnicah naproti. Ali niti ua hodnik ni hotela iti, ker je bila tam postrežnica. In tako je morala čakati, dokler sam pride v sobo. Njena duša je bila razburjena, srce pa jej je mrzlično bilo.
Kočija se je zaustavila .... Se li mari takoj vrne ?
.... Zi Boga, to traja celo večnost, predno prekorači stopnice. Še nikoli ni lezel tako počasi.
Sedaj je pozvonil. Postrežnica mu je odprla in govorila žnjim ....
Ali kaj je to ? Dozdeva se, kakor da niti ne misli vstopiti ?
Slišala je, ko mu je deklica rekla : »Dobro, guspjd p risa v, jaz jej že izročim.«
(Zvršetek pride.)
veljavna in obvezna nagodba? Članek, ki ga priobčujemo na prvem mestu daje odgovor. Ne le da se nagodba ne izvaja do skrajnih nje posledic, kakor bi se morala, ampak nje praktično izvajanje provzroča efekte, ki so naravnost dijamentralno nasprotni] določbam pogodbe.
Ne menč se za določila nagodbe, izvr šuje ogrska vlada tako nasilje na Hrvatski, kakor da je to jednostavna provincija brez nikakoršnje samostojnosti ter direktno podrejena ogrskemu ministerstvu. Odgovornost bana pred hrvatskim saborom je postala povsem iluzorna ; je ni ! Isti ban, ki bi moral odgovarjati saboru za svoje čine, je faktični absolutni voditelj saborske večine ; in ta veČina mu sledi slepo, brez prigovora. Slediti mu pa mora, ker jo on ustvarja se svojim vladnim aparatom. Velika večina členov sabora so prišli vanj le po volji zistema. Te ljudi sili torej tudi osebni interes, da se pokore svojemu mojstru. Večina pa odloča v vsaki zbornici. Ce pa ona ne ume ali ne sme čuvati pravic in prerogativ zakonodajnega zastopa nasproti eksekutivi, nasproti vladi, in se daje marveč slepo voditi od iste eksekutive, potem ne more biti več govora o kaki odgovornosti bana in ves parlamentarni in ustavni princip je postal le prazna bajka.
Vzlic odločbi, da je hrvatski jezik izključni jezik vsem uradom na hrvatskih tleh, avtonomnim in skupnim, gospoduje madjarski 'jezik na železnicah, na postni upravi, in so organi teh naprav ali direktno madjarski ali prožeti madjarskim duhom. Hrvatski sabor pošilja v ogrsko zbornico 40 poslancev za varovanje interesov Hrvateke v skupnih stvareh. Če pa pomislimo, da večina v hrvatskem saboru ne jemlje nikakega obzira na opozicijo in da rečenih 40 poslancev izhaja iz večine, kakor smo jo označili gori, in po zahtevi istega bana, ki je istomišljenik in izvrševatelj volje madjarske vlade : potem si lahko mislimo, kako obrambo nahajajo interesi Hrvatske v tisti štiri desetorici. Ne imenuje jih svet zastonj — mameluke! To so zastopniki, ki molčć sede in stojč molče! Njihova beseda ne vznemirja nikdar gospo-dov v ogrski zbornici. In tista regnikularna deputacija hrvatska, ki bi imela biti povsem enakopravna in ki ima z ogrsko deputacijo sklepati financijelno pogodbo je zopet sestavljena iz iste vladne večine, ima torej vezane roke. In faktično ni ta regnikularna deputacija že desetletja nastopala s kakimi zahtevami nasproti Ogrski. Naravno torej, da je bila financijelna pogodba vedno taka, kakor so jo hoteli Madjari in Madjari so svobodno razpolagali z dohodki Hrvatske, a vrhu tega je morala le-ta prenašati še to krvavo ironijo, sestoječo v tem, da bo Madjari govorili vsemu svetu, kako da morajo vzdržev&ti Hrvatsko! S takim kršenjem nagodbe so dosegli Madjari, da je na vstala na Hrvatskem splošna depresija tudi v gospodarskem življenju, kateri se kažejo posledice izlasti v nerazmernem izseljevanju.
Stanje mora biti že res obupno. Kajti ravnokar se je zgodilo nekaj nenavadnega: slavni hrvatski reg.iikularni deputaciji se je ganila vest ! Po dolgem času se je ujunačila, da o sklepu financ jelne pogodbe stavlja tudi ' nekaj zahtev, da bodo VBaj kolikor toiiko varovani tudi interesi Hrvatske. Poročevalec ^ hrvatske deputacije, Egersdorfer, zahteva v [ svojem poročilu prvič, naj se Hrvatski pripozna kontrola nad hrvatskimi dohodki in da naj se ti dohodki ne uvrščajo med ogrske. Torej sedaj priznava sama vladna večina, da so Madjari dosedaj tudi hrvatske dohodke smatrali za svoje, a to tem laglje, ker Hrvatska ni imela nikake kontrole ! Sedsj morejo videti tudi slepci, kako sta hrvatska vlada in vdana jej večina varovali hrvatske interese!! — Dalje zahteva poročilo hrvatske deputacije, naj se užitnina za pivo, sladkor in špirit, porabljen na Hrvatskem, zaračuna tudi za Hrvatsko! Ta zahteva in-volvira zopet priznanje, da je bil konBum rečenih stvari na Hrvatskem sicer ohdaČen, ali da se dohodek od teh davkov ni računal med dohodke Hrvatske. Pač pa so za stvari, porabljene na Hrvatskem, ki so pa bili zadačeue na Reki al: kje drugje na ogrskih tleh, zaračunavale med dohodke Ogrske! Na ta način je bila Hrvatska oškodovana za nekaj milijonov na leto!! Hrvatska delegacija je sklenila torej sedaj, zahtevati od Ogrske, da se bo užitnina med Ogrsko in Hrvatsko zaračunavala na isti način, kakor med Ogrsko in Avstrijo,
to je, po kraju, kjer se dotični obdačeni predmet uporablja.
Hrvatska deputacija je sklenila zahtevati. Da-li bo tudi vztrajala pri svojih zahtevah do skrajnih konsekvenc, to je drugo vpra-
vsemi avstrijskimi socijalisti! Kadar gov( ri, govori efektno. Tudi včeraj je govoril v zbornici poslancev, ko je utemeljeval svoj predlog, o katerem govorimo v poročilu o včerajšnji seji. V svoji polemiki proti finanč-
šanje. Posebno verjetno ni to. No, bodi ka- ' nemu ministru je izustil znamenite besede,
kor hoče, ali fakt, da je hrvatska regnikularna deputacija letos, po dolgem času, nastopila z zahtevami, ki obsezajo priznanje, da so Madjari dosedaj izžemali Hrvatsko, ta fakt je nekaj nenavadnega in tudi zel<5 simpto-matičnega za desolatno stanje, navstalo na Hrvatskem vsled zistematičnega kršenja nagodbe od ogrske strani.
▼ Srbiji. Srbsko ministerstvo Vuićevo je podalo svojo ostavko. Vzrok — finančne kalamitete. Srbija potrebuje denarja in ministerstvo Vuičevo je nastopilo tisto pot, katfro nastopajo navadno vlade, kadar potrebujejo denarja, a ga nimajo. Ministerstvo je izdelalo torej načrt za najetje posojila. Toda večina členov radikalnega kluba iz skupščioe in senatorjev, je odklonila ta načrt. To je vzrok da VuiC odhaja in — mrtvi vstajajo.
Da, cenjeni čitatelji, naslednik V uide v ho znani prvak radikalne stranke, Nikola
da obramba domovine ne obstoji v orožju, ampak v ljubezni do domovine ! !
Kaj pravijo k temu naši slovenski socijalisti, ko je takov odličnjak njihov priznal ekzistenco domovine in ko je ljubezni do domovine pripisoval večo moč, nego pa orožju?! Mi »domovinaši« po takem vendar nismo tako smešni in bedasti ljudje!
Izjava upravnega sveta avstrijskega Llovda Upravni svet avstrijskega Llovda priobčuje izjave, da so vse govorice, ki se širijo o defraudacjah, popolnorra izmišljene in da so brez vsake podlage.
Mi seveda ne moremo kontrolirati onih vesti glede na njih resničnost. Ali ene opombe se ne moremo vzdržati. Kolikor mi poznamo g. barona Rinaldinija je moral biti prav, j>rav tehten vzrok, ki ga je pri moral, da se je umaknil z mesta, ki prinaša tako lepe dohodke. Kateri in kakov je bil ta Pas;<5, ki je bil toli proganjan od ranjcega vzrok? — to je sedaj vprašanje. Milana, zapleten v tolike procese radi vele- j Italijani in vlada. V predvčerajšnji izdaje in ki je imel, tako rekoč, glavo že v aejj poslanske zbornice se je poslanec Basevi zanjki; ki naj bi ga potegnila na vislice, isti z0pet pritoževal, da država vzdržuje v Nikola Pasi<5 bo predsedni i prihodnjemu mi- j Trstu samo nemške srednje šole, a nobene nisterstvu srbskemu. V zadnjem procesu radi : italijanske. Te komedije smo pa res že tako veleizdaje, povodom atentata na Milana, pa g|ti, da se nam kar gabi zopet pisati o njej. se Pas:<? ni pokazal v luči tistega junaka, v No, nekoliko resnosti bi se pač smelo priča-kakoršnji ga je bil svet vajen gledati poprej, kovati tudi od italijanskega poslanca, če tudi Prosil je takorekoč milosti, zatajil je kolikor j ibia narod, kateremu pripada, več zmisla za toliko svojo minolost in se rešil. V svoji iz- komedijo, nego za vse drugo na svetu. Go-javi je namreč obljubil, da iz velike radi- spoda, nehajte jedenkrafc s to neslano igro! kalne stranke izloči tiste radikalne elemente, j Vlada je, kakor je vsem znano, že ponovno ki provzročajo nezaupanje med krono in hotela prevzeti obe laški občinski srednji šoli stranko, to je : ki niso bili ljubi Milanu. V v Trstu, a mestni svet jih ni hotel izročiti in procesu radi atentata na Milana je bil Pasic Se je tudi letos zopet postavil na to stališče, obsojen na 4 leta ječe, a je bil še isti dan Na jedni strani torej Italijani nočejo državi pomiloščen ravno vsled one izjave, s katero izročiti svojih srednjih šol, na drugi strani fe je dal tako rekoč kroni na dispozicijo ... j,a 8e njih poslanci v parlamentu vsako to-in si s tem ni pridobil le svobode, ampak hko časa redno pritožujejo, kako da morajo tudi svojo miniatersko bodočnost.	sami trositi za laške srednje šole. Ah, za
Pasić je bil že ministerski predsednik in Boga, nehajte vendar enkrat; to je že pre-parkrat predsednik skupščine. Nekaj časa je otročje. Ali izročite srednje šole državi, aii bil tudi poslanik Srbije v Petrogradu. Potem pa nehajte mučiti svet se svojim hinavskim je prišel že gori parkrat omenjeni atentat na jadikovanjem ! Ako ste res tako velika go-Milana, potem pravda, zapletenje Pasica v spoda, potem že lahko vzdržujete svoje šole pravdo, obsodba, hitro na to pomiloščenje. Ali in vam ni treba radi tega pritoževati se niko-hoče prvi boritelj radikalne stranke res dvig- mur. Ako pa je vaše veliko gospodstvo le niti svojo roko, da razbije njo, ki mu je sle- namišljeno, potem prepustite državi, naj ona dila v toliki zvestobi in v časih najhujega skrbi dalje za šole, katerih vi ne morete vz-preganjanja ?! Pasic je bil rojen 1846, je torej držati, ako nočete upropastiti tržaške občine, v 56. letu.	; Vsakakor pa nehajte, nehajte, s to neslano
Potovanje predsednika francoske komedijo! republike na Rnsko. V Petrogradu j Miroslava Vilharja spomenik. — D >-
vlada veliko zanimanje za prihod p'redsednika prsni kip tega pesnika, vit v bronu, izdelal Loubeta. Vse meščanstvo se jako pridno pri- je dovršeno domači umetnik kipar gosp. Al. pravlja za okrašenje mesta in bo o Loube- Repič na Dunaju. Kip je sedaj v Postojni, tovem prihodu ves Petrograd praznično oven - ;— kjer bo tudi sponcenik tega znamenitega čan. Municipij je razdelil med meščanstvo narodnega pesnika stal —, in bo za binko-več desettisoč ruskih in francozkih tro- šti razstavljen. Nihče naj torej ne zamudi j bojnic.	prilike, ogledat, si povodom obiska sloveče
Tudi velikanski alegorični spomenik, ki Pustojinske jame tudi Miroslava Vilharja kip, ! predstavlja rusko-francozko dvozvezo kakor na kar tu posebno opozarjamo, zaščitnico miru, je že dovršen. Kip je visok	Proces Ema Mauroner-Giberti proti
i 12 metrov in postavljen na >evskem Pro- Leopoldu Mauroner in T. Stekle. Najviše spektu.	sodišče je potrdilo razsodbo druge instancije
V ponedeljek odpotujeta car in carica J ,n je torej tožba proti Miuronerju odbita, se svojim spremstvom do Cronstadta pred- proti Stengle pa vsprejeta, vsled česar bo sedniku Loubetu nasproti.	Ema Mauroner do svoje smrti vlekla rento
Vojna V južni Afriki. Včeraj so se od vsega kapitala (53.000 gold.) a po nje
pooblaščenci vseh burskih čet. zbrali v Ve-reenigingu, da se porvetujejo in sklenejo, da-li je in pod kakimi pogoji skleniti mir, ali pa nadaljevati vojno. Ves svet nestrpno pričakuje sklepe tega velevažnega burakega posvetovanja. Ker vsi trans\vaalski Buri še vedno smatrajo Kiugerja svojim načelnikom, zahtevali so od angležke vlade, da jim dovoli stopiti v direktno zvezo s Kriigerjem, ker da se sicer pretrgajo vsa mirovna pogajanja in se bo vojna nadaljevala.
Tržaške vesti.
f Simon Ml I i novi«*. Včeraj je umrl tukaj pomorski kapitan in brodoviastnik Simon Milinovic?. Pukojnik je bil sicer navdušen Srb, ali vedno je bil za pomirjenje s Hrvati. Blag mu bpom;n !
»Melita«. Opozarjamo naše čitatelje še jedenkrat, da pričnemo vjutršnji številki našega lista objavljati prevod vele-zanimive Evgen Tomićeve povesti: »Melita«.
Tudi — domovi nas. Posl. Daszynski je prvak med socijalisti v Galiciji ; a kar se dostaje retorike, morda tudi prvak med
smrti dobe nje dediči 20.000 gld.
Iz hvaležnosti, ker jih podpiramo !
Pišejo nam : Neki naš mož z dežele na in poroča, da je bil te dni v neki tržaški trgovini s klobuki, kjer je kupoval in si tudi kupil klobuk.
Med pogajanjem v prodajalniei se mu je nekdo približal in mu — n a 1 i i v o d e v žep! Tako postopa z nami oni, ki se hoče izkazati hvaležnega svojim odjemalcem ! Tako more pa postopati le kak sin stare laske kulture, ki je že izgubil zadnjo trohico razuma in ki bi zaslužil, da bi mu priamolili zaušnico za tak nesramen čin !
Natančnega naslova nočemo navesti tu, povemo pa, da se je to dogorlilo v bližini nove ulice. (Kdor bi želel izvedeti za dotično trgovino, smo mu na razpolago). Obžalovati je le, da nimamo v Trstu ne ene, res narodne trgovine s klobuki, da-si bi taka trgovina gotovo vspevala, kakor bi vspevalo mnogo drugih, ko bi jih imeli.
Sprejeti v mestno občino tržaško, in sicer na podlagi slovenskih ptGŠenj, napravljenih po uradu polit enega društva » Ed> nost«, so sledeči :
Vidmar Ignacj ia V.dinar Štetan, oba iz Hilienberjra : Gregorčič Josip iz Kranjske; Dolenc Ivan iz Senožeč, \VartbiVhler Fran
iz Postojne, Babič Fran iz Rodika, Reltar Peter iz Kobiljeglave, Saražin Anton iz Griža pri Postojni, Bati nar Anton iz Hrušice iz Podgrada, Kapan Gregor iz Kopra, Stradiot Anton, Dreščik Martin iz Uočinja, I/čen l'ršula iz Rihenberga, Gulič Dragotin iz Koprive na Krasu, Zadnik I\an iz Vrem, Stertrer udov. Ana iz Rute, Brezovee Josip iz Vatovelj pri Sežani, Hlad Josip iz Vipave, Andlovič Štefan iz Vipave, Merlak Fran iz Sežane, Uršič Fran iz Brji na Krasu, Znideršič [gnac z Vrhnike, Sever Blaž iz Košaue, Gruden Fran iz L>gate<T l'abjan Avgu-t iz Kobdilja, Novak Josip iz Vrem, Blažič >:ttan iz Lokvice, Goriško, Bezek A. iz Križa pri Tu maj u, Nabergoj Mat'ja iz St. Vida nad Vipavo, Vidmar Martin iz Rihenberga, Fonda I "ran iz L >kve pri Sežmi, Škerk Mart in iz Saleža na Krasu, Triler Iv. in Triler Fran iz Stare Loke, Svetina Fran iz Dan pr; Ležani in Sprohar Peter iz Materije.
Ti so, po Tno letnem boju, dosegli domovinsko pravico v Trstu in to vkliubu vsem zvijačam od strani mestne uprave. Seveda je to število vsprejetih malenkostno v ra/.tcerju se številom vložen h prošenj ; ali začetek je to vendar!
Iz avstrijskega Llovda. Na mesto barona Rinaldija. ki je mt.ral odložiti svoje * mesto kakor člen upravnega sveta avstrijskega Llovda, je minister za trgovino imenoval členom rečenega sveta ravnatelja javnih sklad'šč, vladnega svetnika Jurija M i n a s a.
Tudi ta primorana sprememba meče luč na tržaške razmere. Te razmere so abnormalne, kričeče. Vendar je rečena sprememba marsikomu, ki ie trpel in je bil proganjan, pa tudi vsej nasi stranki, v nekako moralno zadcščenje.
Javno vprašanje. Po (pisani se obračata do tukajšnjega c. kr. nanaestiištva z sledečim : Slavno c. kr. namestništvo je že dne 3. t'ebruvaija o lobnlo priziv prvopodpsa-nega v stvari domovinstva in mu javilo, tla vdobi dotični dekret tuk. mestnega magistrata že v 4 tednih. M nolo je pa že 13 tednov, ne da bi bil magistrat stori svojo dolžnost !
Drugopodpisanec je b.l obveščen, da je slav. c. kr. uamestništvo odobrilo njega priziv že dne 0. marca, a do danes ni prejel še dotienegi dekreta !
Ker je tako postopanje od strani tuk. mestnega magistrata neopravičljivo, vprašata podpi-anca : kako misli slavno ce3. kr. na-mestniŠtvo o takem polževem uradovanju in je-li isto pripravljeno ukreniti potrebno, da se bo vršil zakon?!
To vprašanje velja tudi ozirom na stotine drug h prosilcev, ki se jim godi ista krivica.
Josip K o 1 b.	Fran K r a v o p.
Drobne vesti. Žalostna starost. Včeraj pupolu Ine dala sta se odvesti v bolnišnico <S2-!etna zakonska Alarija in Štefan Jerkič, ker se vsled visoke starosti nista mogla več preživljati. Jerkič pa je umrl medpotoma v vozu, ne da bi bila njegova žena zapazila to. Ko se je voz ustavil pred bolnišnico, od nesli so iz voza najprej ženo ; ko so pa hoteli tudi m žu pomagati, da bi izstopil, so zapazili, da se ne gane in so poklicali inšpekcijskega zdravnika go*p. dr. Pertota, kateri ni mogel druzega, nego konstatirati starčkovo s>inrt. Ne da bi bili žmo o tem obvestili, prenesli so mrliča v mrtva-.sko sobo v bolnišnici
Samomor. Včeraj seje zastrupil 3»3 1. pc=e=tnik Ivan Gasperini na svojem stanovanju, ki je v dragem nadstropju h;še št. 13 v ulici Cavans. Zdravniška pomoč je došla prepozno, da bi mu bila mogla rešiti življenje. Vzrok samomoru ni znan.
V morje je skočil včeraj ob 2. uri popoludne 36 letni Ivan Perosa, znan pod imenom Pačaf. Nekateri ribiči so ga izvlekli iz morja ter ga izročili redarju, kateri ga je odvel v bolnišnico.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 17. maja ob 10. ari predpoiudne se bodo vsled »aredbe tuk. c kr. okrajnega sodišča za < i-viine stvari vršile sledeče draži « premičnin :
ulica Bacchi 1», hišna oprava ; Šiedeuj 556, glasovir: Skedenj 172, hišna oprava ; Vicolo Cieco 2, hišna oprava ; Kjadin 794, hišna oprava ; Piaz^etta S. Lueia 1, krčmarska oprema.
Izlet ▼ Benetke. V nedeljo dne 18. L m. priredi poseben odbor s parnikom »Se— lene« izlet v Benetke. Odhod iz Trata ob 6. uri zjutraj iz pristanišča »del Sale«. Odhod iz Benetk bo v ponedeljek ob 6. uri zvečer. Voznida tja in nazaj 5 K. Parnik bo električno razsvetljen.
Vreseaaki vefltmlk. Včeraj : topi j ne ob 7. uri ejutraj 12.2 ob 2 uri popoludn< 12 5— C.® —Tlafecroer ob 7. uri zjutraj 762.3 — Danes plima ob 12 12 predp. in ob 8.3o pop.; oseka oh 2.54 predpoludne iooh—.— popoludne.
Društvene vesti.
Za izlet t llihenberg. — Naprošeni objavljamo : Kakor že javljeno, je odbor pevskega društva »Kolo« določil preskrbeti eventuvelnim zunanjim (takim, ki niso dru-štven'ki) izletnikom vozove, ako se isti prijavijo najdalje do prvega junija.
Ker vemo, da je težko odloČiti se za tak izlet že 14 dni pred izletom, se je ukrenilo potrebno, da se bodo vsprejemale
razpiše občinske volitve. Mi pa hočemo pokazati, da v Jelšanah so domači slovenski sinovi gospodarji !
Vesti iz Kranjske.
*	Trgovska in obrtna zbornica Kranjska je izvolila svojim predsednikom gospoda Josipa Lenarčiča, tovarnarja na Vrhniki, podpredsednikom g. Frana Kolimanna, vele-tržca v Ljubljani in provizoričnim predsednikom g. I. B lumpartnerja.
*	Štrajk t Ljubljani. Predvčeraj popoludne je bil zopet shod, ki pa je bil slabo obiskan. Zidarji so na tem shodu sklenili, da pojdejo naslednjega dne zopet na delo, mej tem ko hočejo tesarji stavkati naprej. Poleg teh so začeli včeraj tudi mizarji štrajkati in sicer jih štrsjka, razen mizarjev stavbene družbe, kakih HO do 70. Strajkujočih tesarjev je kakih sto.
*	Zastrupljena natakarica. Predvčeraj popoludne je pr šel v Vračkotovo gostilno na Sv. Petra nasipu št. 67. v Ljubljani neki gost, ki je naročil sebi četrt litra vina, ob jednem pa je dejal natakarici Marjeti Erže-
prijave vse do 7. junija. Na poznejša prijave se bo jemal oz<r le v toliko, kolikor bo na novi, naj si tudi ona vzame na njegov račun* razpolago prostora na vozeh.	četrt litra vira in pride k njemu. Natakarica
Vsa potrebna pojasnila daje blagajnik je prinesla za oba vina na mizo in se potem »K<la« vsaki dan od 5. do 8. ure zvečer v za trenotek < dstranila od sobe. — Prišedš* »Delavskem iK>dpornem društvu«, ul. Mol in nazaj je popila vino, pa tudi neznani gost piccolo št. 1. I. nadstr.	je svoje vino popil, plačal in odšel. Koj na
to je postalo natakarici slabo in ker so razni znaki kazali, da je zavžila strup, so jo prepeljali hitro v bolnišnico, kjer so jej želodec
Vesti iz ostale Primorske.
iz sebe ukrenejo potrebno za zboljšanje svojega položaja. Car je prtčital pismo in je dal sporočiti Tolstemu: »Pismo sem eital z zanimanjem, isto obseza marsikaj, kar je vredno upoštevanja.«
Razžaljenje avstrijskega cesarja. Šaljivi Ii?t »Kukurek«, izhajajoči v Belemgradu, je napisal te dni o avstrijskem cesarju žaljiv članek. Zbok tega je avstro-ogerski zastopnik v Belemgradu zahteval od srbskega ministra Vuiču zadoščenje. Minister je takoj naložil državnemu pravdništvu, naj uvede proti uredniku sodno postopanje na £ 30 k. z., ki odreja zapor od enega do 12 mesecev.
50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (glumaČev). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gotovini z 10°/c odbitkom.
X Volitev župana v Volosko Opatiji. izpraznii;. So li se, da je izven nevarnosti. Poli-
Ker je namestništvo odbilo rekurz proti ob-	cija je takoj zageia neznanega, a sumnega činskim volitvam, bo v sredo konstruirajoča g06jta zasledovati in posrečilo se jej je poiz-
seja novoizvoljenega obč. zastopa in volitev	vedeti, da je neki posestnik iz Most. župana. * jz Postojne se nam piše: Akade-
X 0 bori tel j u Slavojn Jenku v Pod-	mi5ni kipar Alojzij Rep č na Dunaju je od-
gradu piše »Soča« :	boru za postavljenje spomenika Miroslavu
»Kar se je v tem času zgodilo na na-	Vilharju v Postojni poslal v broau vlit do-
rodno- gospodarskem in kulturnem polju, vse	pranj ^jp	pesnika. Kip dela vso čast ! mnogo učencev. Iz ruševin so izvlekli mrtva
je v prvi vrsti zasluga g. Jenka. Zastopal je	moj9tru R-piču in bo spomenik, ki bo v j trupla ravnatelja in 5 otrok,
ta okraj dolga leta v deželnem zboru, moral	na§em trgu Btal, v krasoto Postojni. To moj-
je prestati velikanske boje z Lahi in njih	8ler8k0 Jel0 domačega našega umetnika si
podkupljenci ter z različnimi oblastnijami, a	vsaki obiskova'ec nase sloveče jame lahko
ogleda.
V to svrho bo ta dan kip izpostavljen.
Brzojavna poročila.
Gibanje na politehniki.
LVOV 14. (B.) Več sto slušateljev tukajšnjega politehnika je sklenilo na zborovanju, ki se je vršilo sinoči, da tako dolgo ne bodo obiskovali predavanj na tehnični visoki šoli, dokler jim ne bo dovoljeno zopet obdr-žavati zborovanja v poslopju visoke šole.
Stoletni jubilej Benediktincev.
BUDIMPEŠTA 16. (B.) Njeg. Vel. je vsprejel včeraj odposlanstvo reda Benediktincev pod vodstvom višega opata Hipo-lita Ttherja povodom stoletnega jubileja v Panonhalma, katerim povodom je izišel prvi zvezek zgodovine istega. Njeg. Veličanstvo je vsprejel predloženo mu delo in se je za-hvnlil na poklonjenju.
Zrušeno šolsko poslopje.
BARCELONA 15. (B.) V L<sridu seje zrušilo šolsko poslopje. Ruševine so zasule
zmagal je na vsej črti, ker se je boril za pravico in poštenje. G. Jenko se lahko s ponosom ozira na to, kar je storil v petindvajsetih letih za slovensko stvar v Istri, in mi le želimo, da bi mogel se mnogo let nadaljevati svoje plemenito delo. c
X Iz dežele neverjetnosti j. Predvče-
KKUUHUHKHHHH 5C K K K X	Jt
K MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X
Jf	z Misjeal« jamstvom	X
K k x
Vesti iz Koroške.
-f- Redek dogodek. Prošt L o v r o	X
S e r a j n i k je prišel pred 25 leti — dne	^
rpjšnjim se je predstavila cesarju deputacija 1. maja — v Tinje in je b i takrat — 70-	X dežele Goriške. Ali sestava te deputacije — leten starček. Sedaj obhaj i 25 letn:co pro- j X
ta kriči. Deputacijo sestavljajo : dež. glavar štovanja in živi v 95 letu ssoje dobe. — V	X
dr. Pajer, župan goriški dr. Venutti, dr- proslavo tega zares redkega dogodka se je	X
žavoa poslanca Alfred Lenassi in Verzegnassi, zbralo na gostoljubnem domu čestitljivega	X
za deželni odbor dr. Marani in prof. Berbuč, moža in značajnega narodnjaka več njegovih	X
trgovinsko in obrtno zbornico Holzer. čestilcev, ki so v navdušenih govorih česti-	X
Torej v deputaciji, ki je sestavljena iz tali gosp. proštu in starosti koroških Slo-	X
7 Členov in ki pr haja iz dežele, ki je po vencev.	X
naznanja BlovenBkemu občinstvu, da je prevzela
Drvo slov. zalop noitra	i
iz odlikovanih in svetovnoznanlh to-	X
varn v Solkanu in Gorici	X
Antona Černigoj-a	x
Katera se naltaja
▼ Trstu, Via Piassa vecchia	X
(Rosario) It. 1.	X
(na desni strani cerkve sv. Petra).	X
konkurenca nemogoča, ker Je blago	j
lm prve roke.	H
X
-j- Za »učiteljski dom« t Celovca
prav lepo dohajajo darovi. Tudi veči zneski	^
pr hajajo.
Razne vesti.
„ , i
Katastrofi na Antilah Vulkan Sjufnere
PRVA TOVARNA
za (opite in ščetke
veliki večini slovenska, je — 1 Slovenec. — Pa recite, da ne živimo v deželi nevernosti !
X Volilni shod t Dekanih bo v ne-
(*eljo, dne 25. t. m. (in ne 19. t. m., kakor emo 6voječasno objavili) t b 4. uri popoludne v prostorih Margarite Grižon. Ker bo boj,
ki se bo bil za občinske volitve v dekanski ^ °toku Vincencija je začel bruhati v županiji, tokrst nenavfidno 1 ut, želeti je, da sredo, h žrela vulkana dvignil se je več m lj
i bi be tega shoda udeležili vsi narodno-zavedni visok stolp črnega in gostega dima, ki je rpjjgrji _ y|ft ^ AlltOlIlO - TRST
volilci dekanske občine. Lahonska stranka provzroč 1 popolno temo. Ves zrak je bil na-	*	* '	n<ari+,m
, .	„	,	j ,	, , 1	(nasproti Zennaro in uentiuj.
hoče na novo poskusiti svoio srečo v tej polnjen močnega Žveplenega duha ; vse »kolo	.
občin'	hriba padal je na tla gost, droben pesek, ^pecjaliteu čopičev za ^adela nepresezne
oociti .	.	, ,.	,	trpe ž nosu. Bogat izbor scetk, strojev za ci-
In prejšnji župan je napsl vse moči, da Od časa do časa pokazali so se ;z zrela og-	parketov> metelj, metlic, ščetk od perja,
zmpga v zvezi z proslulim Bennatijero. njeni jeziki, ki so ljudstvo še bdj navdajali z	palio za iztolČi prah.
X Iz Jelšan nam javljajo, da je na- grozo. Padajoči drobni pesek, pomešan z raz-' VeHkanaki iz5or mjl> glav„ikov, parfumov,
mestnistvo v Trstu razveljavilo občinske vo- , beljenimi kosi žlindre, je pokončal vso ve- ;	listnic, novčark, mošnjičkov itd.
litve, ki so se vršile v drugi polovici lan- getacijo in pokril 4 .talce na debelo vso oko-	po jafcQ nizkih cenah.
skega leta in proti katerim je bila »slovenska , l»co. Vsi potoki so se porušili, drevesa
kmečka stranka« uložila priziv. Te volitve; hiše pa eo požigale strele.
so se vršile pod vodstvom g. Velkartickega, j Med ruševinami je ležalo na tleh na
V prepričanje se pro3i blagohoten obisk.
sveljavljene ' nerazumljiv način nakopičilo vpe polno mrtvih ^ llDlTCflnilPP T 0 17 1 1111171 ^ i nekaterih ; trupel, iz katerih kupov gnjijočih trupel se KL AluRudilUG 1 L U » i 11 lil L l
a na njih je bilo toliko nepravilnosti in ne- | stotine trupel. Na nekaterih točkah se je na {g zakonitosti, da so morale biti razvel
vkljub vsem protekcijam od strani nekaterih | trupel, iz katerih kupov gnjijočih trupel se fg državnih organov. Značilno je tudi to, da so!je razširjal tako gr<?zen smrad, da te ni bilo občinske volitve v drugič razveljavljene j mogoče približati. Mrliče pokupujejo v skupne {g n da bodo morali volilci v tretjič na voli jame po 30 skupaj. Soli d\ je na otoku {g
Sv. Vincenca poginilo 2000 oseb.	^
Iz vseh krajev sveta prihajaj'* darovi v ^ podporo žrtvam obeh otokov. Mestni svet berolinski je v ta namen brez raz trave do- ^ volil 40.000 mark.	OS
Grof Tolstoj carju. Neki berolinski list

Prva ia aaj večja tovarna pohUtva Taeh Trst.
—•t TRST f—
tvo. Stari občinski zbor so razgnali odločni jelšan?ki rodoljubi in sedaj imajo v Jelšanah upraviteljstvo, v kat rrm so sami pristaši g. Velhartickega.
Glavne napake, zaradi katerih so bile volitve razveljavljene, se nanašajo na v o -i 1 n o listo. Ta je bila tako sestavljena, da je morala zmagati nasprotna stranka. Vsi prizivi na okrajno glavarstvo so bili zastonj. Konečno pa je vendar zmagala »slovenska kmečka stranka*.
Sedaj pa le na delo ! Od okrajnega glavarstva na Voloskem zahtevamo, da takoj
TOVARNA: Via Teta, vogal Via Ltmltaaea
ZALOGE:
IPiazza Rosarta it 2
(šolsko poslopje) In Via Ribirg« it. 21
Telefon it. 670. -MOM-
_f	Velik Izbor tapccarij, ircal in slik. I*-
trdi, da je »lavni pisatelj, filozt f in mislec,	(jS vrinje naročb« tudi po posebnik načrtih, grof Ti Uto j, dupo lil carju jako razsežno GOI&O brtl koukaronoa.
piamo in eicer posredovanjem enega členov	^ ILDlTBflfill CKIil Z1ST0I1 II FEA1I0 carske rodbine. rečenem pismu je Tolstoj Predmeti postavio se na pa> obroč!
povdaijal potrebo nadaljevanja z reformami	ff	ali železnico rnnKO,
carja Aleksandra II. Car mora kmetom ali	ffl	_
sam izdatno pomagati, ali pa jim dovoliti, da	fS@lS@<&(&9Sf&i&iSfS
8> §
1
v*
m &
V* ©
Tomsig Luđvik
v Gorici, ulica Morelii št. 30.
DELAVNCA
za DOZlacBvanje in CLeKoracije
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga late v za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
OBU VA L A.
—	Dohro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulica Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-ročbe na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Reliar.
XKKXXXXXKKtt*XK*K*KKKKXXKXKXKK«*K
X X X X X X X X X X X
s
X X X X X X X X X
paglianovo mazilo (sirup)
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Fagliano
o°o
o
00
o
00
nečak pokojnega profesorja Hieronima Fagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na hi Mjenični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
koji ima tvrdka Hi*ron'ma lVgliano izključno pravico postopati prt.ti vsakomur, ki l>i ra?p°daval ponarejanja, ter je ob j*»Inrm prisodil tvrdki vse eodue trrške in odvetniške tu-ške p rov zr« cene tlo leta 1*97.
Naš siup je ravno isti, knj« ga je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hi* ronim Pa el ia no ter h-animo njepove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Wi ti dokumenti ki so p sani z njrgovo lastno roko, so i>ili predloženi pri-Btojnfmt sodišču
Poživljamo Vrak< gar. da prtklee; to zadošča v dokaz rreniee, kojo smo vedno ti dih in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj o»nacene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejat j in zahtevajte vedno izdelke, koji nosJio na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka
nima druž e.	Napolj 4, C alata S. Marco
X
lx
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
I*
X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
<
Spoštovane slovenske gospodinje!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-JlfUtoBijevo
cikorijo.
Jakob Kosmerlj
-«TRSTb-
ulica ss. Martin štv. 16
nasproti Komando Marine.
tjtf T H (. 0 V I > A H
jesti in in kolonijalueira blasa. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v t.]i<*i Bastione Stv. 2 nasproti ženskemu liceju. Pri|x>ročatn se p. n. občinstvu in sem najiulanejfii
Jakob Kosmerlj.
Sprejemaj« se tudi naročbe za razpošiljanje.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo st. 17. žilavijemu občinstvu ^ naznanja. da se od danes na rej točijo sledeča vina: refJ-k črn po V8 n >vč., bela rebnla iz Brd po 28 novč- Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obi*k «e priporoča ter ie v naprej zahvaljuje.
Vsak zaniore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejenai vdobi 100 gld. nagrade.
Skladišče vina It Prodaja vina na
sodih in buteljka}). Fine pa>tne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na doni po najugodnejših in konkurenčnih cenah.
Gostilna „Al Transvvaah.
prej »Auteo Gobbo«) Via dello Scoglio.
(nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, proeekar, nadalje Dreherjevo pivo, Pizen^ko in Spaten v botiljkab.
DomaČa kuhinja vedno pripravljena. Krogljiš'*e. Svojim rojakom ee to;»l<> -pripo roča
Fran Benčid, krčmar.
:xxxxxxxxxxxxxxxxmxxxx>>
Central (Jombač
v Sežani.
Podpisani dovoljuje si naznaniti slav. občinstvu, da je odprl dne 3. maja t I. novi H6tel, obstoječi iz 25 čednih sob.
K Hotelu spadajo kavarna, restavracija in krasen vrt.
Toči se pristni teran iz najboljših kraških kletij, Dre-herjevo in Pilzensko prve vrste.
Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Točna in poštena postrežba.
Za obilen obisk se priporoča cenj. občinstvu udani
Anton Ctombač,
lastnik.
^VWWWWWVWW¥WWWW
Srečkanje
NEPREKLICNO
19. junija 1302.
Loterija gMaliM igralcev
(glumiKvv)
1 £m\ dobitek: po 50000 k
1
i » ^
2	slavna iAifta
5
10 20 60 100 300 3500
dobitkov
5000 3000 2000 1000 500 200 100 50 20 10
irerke po 1 krono
i
priporočajo : Josip Bolaffio. Manili &. Co.. Ign. Neumann. Mercurio Triest;no. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan.
Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10 °/ 0 odbitkom v gotovem denarju.
Posojila
proti povrnitvi v 7 'ii pol let i 1» vdobč c. kr. lastništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zij*kesra zaklada.
Pi.sojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, uredno-iny listine, rt-ntč, v/i tke, zavarovalne poiioe itd.
O >ri iti se na Hlnko Oiberti, ul. Cinale 7, \
ADOLF HAUPTMANN
V LJUBLJANI.
Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. I] ust rov a ii i ceniki so franko na razpolago.
SU
U
Telila zaloga imm Uut i Gostilna „Rosandra
Krojaška zadruga
,	.	______v Zavliah (pri mostu blizu železniške postaje)
vpisana zadruga z omejeno za\ezo	. J '« . , . ...	* J
' . _ . .. _	A toči izvrstna istr.-ka vina m ima vedno pn-
COR1CA Gosposke ulice 7 GORICA	pravljeno dobro kuhinjo. Istrsko črno vino
Priporoča vse v to stroko sj ad ljoče	|)0 nvč., l>el moskat po 44 nvč. liter ter
blago ter jamči za pošteno in solidno po	pivo v steklenicah po 18 nvč. Priporoča se
strežbo.	za mnogoštevilen obisk
Cene stalne brez pogajanja.	i *	Josip Bogateč.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst.
- * KožoMr ii izdelovalec kap ~
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave •/. v.-o točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke /a zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Prodajalnsca izgoiovljenih oblek
= ,11 citta fli Trieste" =
tvrdJke
HBSS EDVARD ICALABCH smam
Via Torrente št. 34 nasproti griedališču „Armonia" s krojačnioo, kjrr so izvršujejo ol>'eke po meri in najugodnejših cenah. \T pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan |n» izvcuredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
(zgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga z» hlače, ki se napravijo po meri.
FONOGRAFI - GRAFOFON1 PRIREJENI CILINDRI
za koncerte (najboljši na svetu)
tudi na plačevanje v obrokih.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
W Bogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih lir se nahaja v dobroznani
zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton it. 1. - Trst.
Odlikovani grafični zavod E. Freisinpr j Najb0,^ši VE'^om"1 stroj'
PEČATI, PEČATNI ROČI
umetno izdelani pečati,
v velikem Izboru
tvrdke
Trst. - Corso štv. 2.
Pečati za numeriranje in paginiranje.
Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd.
Trakovi, larme pečatne blazine in jripadli za pisalne stroje.
Spetialiteta napisane plošče in črte
od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa.
HELIOGRAF1ČEN PAPIR
pozitiven aH negativen za reprodukcije s pomočjo svetlobe.
MEHANIČNA DELAVNICA
za popravljanje in čišćenje pisalnih strojev vseh vrst.
THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE.
Najpopolniši stroj za pomnoževanie.
Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Velita hisjenična novost: ELASTIČNI TAPETI <za Me obuvala) »ovijeni v močni jeileni žici, uvedeni v prvih bolnišnicah, zavodili prodajainicali itd. itd.
*	PoBtnožeTalui stroj : „OPTDnJI" (popolnimi šapiro^raf) Kr 28.— v velikosti 22 X :>:i ,