Poštnina navSallrana. Leto IV«, štev. 274 V Lfubllanl, četrtek dne 22. novembra 1923 Cena vso oin (gtiala ob 4 z|utra|. gtane mesečno 12-50 'Din ja inozemstvo 25-— „ neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in poHtiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova uL št 54. Telet it. 3t> Podružnice: Maribor, Barvarska uL L Tel. št. 22. Cello, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekot, zavodu štev, 11.842. Ljubljana, 21. novembra. Morilec bivšega bolgarskega mini-a Daskalova se nahaja zopet v pre-kovalnem zaporu in proces preti njemu bo obnovljen. Pokazalo sc jo namreč, da se morilec ne piše Nitolov, temveč čičenkov in da ni bolgarski, lemveč da je jugoslovanski državljan. tri amo dejstvo, da jo morilce znal pr1' iti svoje pravo ime, gotovo ne bi moglo biti vzrok za revizijo proei sa, Morilčeva identiteta se z izmišljenim imenom ni spremenila. Toda pr.rota se t nahajala, ko je sklepala o svojem pravoreku, očividno v bistveni zmori. "oriiec je vso tožino svoje obrambe pnlagal na to, da mu ni preostajalo drugega, nego izvršiti atentat, ki ga kajo nj sklenil iz lastno inieijative. temveč mu je bil naložen od makedon-tkega komiteja, in sicer pod pretnjo mirti. Na porotni klopi je poleg pet moških sedelo 7 žen, predsednica poro-je bila ženska. Sodišče je >icer odklonilo od zagovornika zahtevano prašanje, ali jo obtoženi ravnal ju.d neodoljivo silo, toda predstavljamo si lahko, kako jo na rahločutno žensko irce delovalo, ko jo 221etni slabotni adenič obupno izjavil: Moral sem ga ubiti, ker bi sicer sam zapadel smrti! česar sodišče ni hotelo, to so stori-porotnice: samo so si postavile vjra-ian.ie neodoljivo sile in odgovorilo so nanj s tem, da so zanikale morilčevo krivdo. Toda bile so grdo varane. Morilec je Joma iz Štipa, je jugoslovenskl državljan in ako bi bil hotel, bi mogel mir-živeti v svoji domovini. Nobena ko-taška zarota ga ni mogla proti nje-fovi volji prisiliti, da postane ubijalec, bugaraških groženj s smrtjo se je nogcl ubraniti s — povratkom domov sigurno, nego z revolverjem i,a praških ulicah. Sedaj je njegova u-oda pač zapečatena. Oprostitev morilca Nikolova - (Mčen-ia se je na žalost razvila v velepoli-ično afero internacionalnega značaja, ''gled češkoslovaške republike je bil izadet. Bratska država jo upravičeno ponosna, da jo zatočišče politične svo-tode. Tem občutljivejša je za prokora-fenjo granio politične svobode. Da so nore na njenih tleh nekaznovano izvr-!ili umor, četudi- političen umor, to aliko postane izvor nedogledne škode ia avtoriteti in ugledu med kulturnimi narodi. V konkretnem slučtju pa je afera še Mekosežnejšega pomena. Z Daskalo-rom je bil ubit predstavnik oile bol-:arake politike, ki gradi svoje načrte vidika pravilno razumevane slovan-ske misli ter stremi resno za izravnavo pogubnega bratomornega »ovraštva med Bolgari in najbližjimi rojak",, ,Tu-fosloveni. Tako je revolverski strel morilca pogodil tudi nacljonalno interese naše domovine in je bil nrav gotovo tudi atontat na idejo bolgarsko-iugoslovenskega sporazuma, krvava iemonstracija proti Jugoslaviji. V od-oošajih med našim in bolgarskim narodom je srbski del našega naroda Mino občutljiv in če smo mi Slovenci in Hrvati spreieli praško oprostilno razsodbo z obžalovanjem, moramo razumeti. da je v Beogradu' in v Šumadiii »ploh nastalo ogromno razburjenje. V ladnjem času opažamo, da fo pridno poslu sotovi elementi, ki -kušajo rsako priliko zlorabiti, da kvarijo nri-■rčnost odnosa iev med jutfoslovenskim češkoslovaškim narodom. Praška ifera jim je bila nov dobrodošel porod. In kdor ve, kako delikatna so laka vprašanja, se ne bo čudil, da je oprostitev Daskalovega morilca vrgla neprijetno senco na Tazmerje, ki sra moramo i mi i Cehoslovaki tem skrb-nejše necrovati, čim težje so včasih T'ri-tiko zlasti v naših medsebojnih ekonomskih odnošaiih. Zatrjuje se. da je udj v ČSR srnina ljudi, ki imajo svo-veselje, ako morejo kvariti ednoša^ z Jugoslavijo, ne morda toliko iz -izloča svoje?a »bngarefilstvn*, kakor i» notranjepolitičnih motivov, ker se jim iiajni uspehi Beueševe mo lre in isfcve-e politike ne dopadejo. Tudi slučaj Javorine se jo 6voi čas izrastel v veliko af"i-o. ker nekaterim ni bilo no trodu Beneševo delo r,a traini bratski 'norazum s PoPsko. M! tem lnžie opustimo p0dT0bpe'š0 razpravo e teb po-iavih. ker predobro vemo. kako ffloho-ta je v najširših masah češkoslovaške-naroda ukoreninjeno prisrčno pri-atelistvo napram jugoslovenskemu ^rodu in občutek nerazložljive Politične kombinacije PRAZNIK V BEOGRADU. — PAŠI CEV A BOLEZEN SE .TE OBNOVI- LA. — DECEMBER KRITIČEN MESEC. - JUGOSLAVIJA MED AN-GLIJO IN FRANCIJO. Beograd, 21. novembra, s. Ze dalj časa : tovih krogih obstoja jaka struja za zapu-se širijo vesti o rekonstrukciji Pašičevega , stitev Francijo in za približanje naše zu-kabineta, posebno sedaj, ko je Pašič bo- j nanje politike Angliji. V vprašanju porl-lau. Sredi decembra poteče leto dui se- j (elja ministra za zunanje stvari vladajo v danje vlade, torej rok, ki daje ministrom j vladi velika nasprotstva. Sedanji promet-pravo na penzijo. V radikalnem klubu ne-1 ni minister dr. Janltovič jo že davno pre-prestano trajajo spori, ki so vedno boli; tendent za ta portfelj ter je večji dol rni-načelnega značaja- Opozicija je trdno pre- j nistrov v zadnjih dneh na njegovi strani, pričana, da se bliža konec režima. Med : dočim smatra manjše število ministrov, da Zavezniški noti Nemčiji ODGOVORNOST ZA POVRATEK KRONPR1NCA. — OBNOVITEV VOJAŠKE KONTROLE. jaške kontrole vsled notranjega polo- člani vlade samimi, posebno med nekaterimi starejšimi ministri, n. pr. pri Vujiči-ču, Trifkoviču iu Trifunoviču vlada nezadovoljstvo radi mlajših ministrov, o katerih menijo, da bi jih bilo treba zamenjati. Na drugi strani zahteva po mnenju mnogih političnih krogov kritična notranja in zunanja situacija izpremembo v resortu ministrstva za zunanjo stvari. Smatra se, da bo že v kratkem času treba preorijen-iirati našo zunanjo politiko in odločiti v vprašanju, ali naj oslanemo pri današnji zvezi z Francijo, ali naj se nagnemo k Angliji, ki na vsak način želi oslabiti vpliv Francije ne samo na Balkanu, temveč na celi Evropi. Borba za prestiž, ki so že dalj čas vodi med Francijo in Anglijo, je tolika, da bo po volitvah v Angliji postavljena naša država pred eno od najtežjih nalog. Francija teži po razdelitvi Nemčije in ustanovitvi samostojnih nemških državic, dočim se Anglija temu protivi. V go- radikalui klub za sedaj nima pripravnejše osebe od dr. Ninčiča. Radi težkoč v zunanji in notranji politiki se začenja govoriti v parlamentarnih krogih tudi o potrebi koncentracije narodnih sil, ker radikali v usodnem momentu ne bodo mogli prevzeti vse odgovornosti. O tej koncentraciji in o koaliciji radikalov z demokrati kot drugo najmočnejšo parlamentarno grupo, pa jo težko govoriti, ker obstoji med njimi tolik jez, da so ne morejo sestati. Vsekakor se za december splošno pričakujejo znatne izpre-membe. Beograd, 21. novembra, p. Ministrski predsednik Pašič je znova zbolel ter je zopot moral v posteljo. Minister pravde dr. Ninko Perič je lahko obolel. PRAZNIŠKI POČITEK. Bootrad, 21. novembra, p. Danes radi praznika sv. Mihajla ni zboroval finančni odbor, niti ministrski svet. Borza je bila zaprta. Ifalija se odreka Franciji KOMENTARJI OBISKA ŠPANSKEGA KRALJA V RIMU. Rim, 21. novembra. 3. V Italijanskih nolitičnih krogih so o priliki poSeta španskega kralja zelo zadovoljni z razvojem dogodkov. V Italiji je dobro znano slabo razpoloženje, ki ga je v Franciji povzročil govor Mussolinlja v senatu, poudarja se pa potreba, da mora Italija iti svoja lastna pota, kl so danes bolj kot kdaj različna od političnega programa Francije. Izključitev Italije od tan-gerske konference je odstranila vsak dvom. Splošno se obtožuje Francija, da je ona dosegla Izključitev Italije od te konference, kl je za Italijo Izredne važnosti. Italija sc nc more in ne Sme spuščati v pustolovščino Francije, kl lioče uničiti Neuičljo. Zbližanju z Anglijo, kl sloni v prti vrsti na gospodarskih vzrokih, se pridružuje sedaj še zbližanje s Španijo, kl Je zopet predigra za bodoči politični in vojaški dogovor dveh velo-sil v Sredozemskem morju. ITALIJANSKO-SPANSKA POGODBA. Rim, 21. novembra, j. Španski ministrski predsednik Prlmo de Rlvera jo izjavil novinarjem, da Italija in Španija ne nameravata skleniti nikako tajne pogodbe, temveč da bosta le varovali svoje interese v Sredozemskem morju. Način, kako se bo to izvršila, ne bo tangiral ne francoskih, ne angleških interesov. Pariz, 21. novembra, j. Poslaniška kon ferenca so je sestala danes ob 5.45 popoldne. Ob treh popoldne se je novinarjem šo izjavilo, da angleški poslanik šo ni dobil nobenih navodil. Kmalu nato je javila agentura Fourrder iz Londona, da so ta navodila ža odposlana. Londonska vlada je dala angleškemu poslaniku v gotovi mori proste roke. Pričakujo se, da sedaj ne bo več nobenih težkoč za enotni sklep. Zlasti vlada sporazum glede taktiko z ozirom na povratek bivšega nomškega kronprlnca. Tudi rošitev vprašanja vojaško kontrole se mora pričakovati vsak čas. Ob 0.50 popoldne je bila seja posla-niške konference žo končana. Posvetovanja so dosegla popoln sporazum. Noti glede Hohenzoiierncev in vojaške kontrole se bosta še danes odposlali Nemčiji. V krogih poslaniško konference vlada vsled poteka seje veliko zadovoljstvo. VSEBINA NOT. Pariz, 21. novombra. j. Nocoj cb pol 9. je poslaniška konferenca izročila nemškemu opravniku poslov v Parizu dve noti, ki sta podpisani po Poinca-rčju kot predsedniku konference. Prva nota so bavi z vprašanjem bivšega nemškega kronprinca ter izjavlja: »Nemška vlada je 9. novembra sporočila poslaniški konferenci, da je dala svojemu zastopniku v Holaudiji pooblastilo, naj izstavi bivšemu ucniške-nui kronprincu potni list za povratek v Nemčijo. Zavezniško vlado so vzele to sporočilo na znanje, kakor tudi dno 18. novembra izročeno pismo nemške vlade, ki poudarja, da je odpoved bivšega kronprinca na pravice do pruske in do nemške krone končnoveljavna, ter vsobuje formalno obvezo nemške vlade, ila ne bo dovolila povrat.ka bivšega cesarja. Obenem pa ugotavljajo zavezniško vlade, da jo nemška vlada, ki je označila svoj čas obnovitev vo- iProsMažunske rasprave Beograd, 21. novembra, r. Finančni minjster je poslal finančnemu odboru pismo, v katerem pristaja, da se v predloženi proračun za leto 1923.—24. sprejmejo nastopni amandmani: 1.) Na zah-tovo ministra za javne zgradbo se sprejme nova postavka 3 milijonov Din za dovršitev zgradbe novega gledališča c Skoplju. 2.) V proračunu ministrstva za zunanje stvari se sprejme vsota 9 milijonov Din s tem, da se polovica te vsote računa v francoskih frankih po členu 22. zakona o državnem računovodstvu. Nadzorstvo o porabi tega kredita bo vršil odbor treh poslancev, katero bosta določila ministrski predsednik in predsednik narodne skupščine. 3.) Da se predloženi proračun narodne skupščine poveča za 4.255.000 Din zaradi povečanja poslanskih dnevnic in materialnih izdatkov, vsled česar bo proračun narodno skupščino znašal 33,400.000 Din. 4.) Na zahtevo ministra prosveto se sprejme v proračun vsota 500 tisoč Din za zgradbo gimnazije v Surdulici ter 1 milijon Din za opravo in knjige v biblioteki beograjskega vseučilišča. Ministrstvo prosvete. Beograd, 21 novembra, r. Na današnji seji druge sekcijo finančnega odbora je bila končana debata o proračunu prosvetnega ministrstva. Odobrene so tudi postavke za vse uradniko ministrstva prosvete razen uradnikov oddelkov pri pokrajinskih upravah v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Kar se tiče uradniških plač, so so računale po starem številu uradnikov ter so se izvedle le neznatne redukcije. Povišali so se krediti siromašnim občinam v Dalmaciji za grad njo ljudskih šol. Ministru prosvete se jo odobril fond 10(5 tisoč Din za vzdrževa- žaja jn notranjih nemirov za neoportu-no. sedaj dovolila, da so jo kronprinc vrnil v Nemčijo, čeprav bi mogel ta povratek povzročiti resno nemire. Zavezniki prepuščajo zato vso odgovornost nemški vladi, obenem )ki opozarjajo na možnosti, ki bi mogle nastati iz navzočnosti kronprinca v Nemčiji za mir Evrope in za mir z zavezniki, V noti glede vojaške kontrolne komisije vzamejo zavezniki na znanje, da nemška vlada priznava obveznosti, ki izhajajo tozadevno iz versajske mirovne pogodbe, da pa tudi, da bi navzočnost francoskih in belgijskih častnikov bila nevarna za lavni red v Nemčiji iu bi poostrila sedanjo napetost. Tega argumenta zavezniki ne morejo pridati, temu nasproti pa opozarjajo, da je bilo delovanje kontrolnih komisij že več mesecev: Prel.i-njeno in da se podaljšanje tega položaja nikakor ne titoro trpeti. Te komisije so doslej vodno znale nastopati na način, da nemške oblasti nikakor niso bile oškodovane. Zato ie dolinost nemške vlade olajšati delo teh komisij. Metlzavezrtiške kontrolne komisilc In tuill nadzorovalna komisija z a zrakoplvvstvo so zaradi tega dobile nalog, da ialiko njihovi komandanti sami odločijo, kakšne operacije so sedal najbolj potrebne. Ako bl so delovanje komisij poskušalo preprečiti z obstruk-eijo nemške vlade ali nemških državljanov, si pridržujejo zavezniki vse odredbe, ki sc jim bodo zdele potrebne. SEPARATISTI V FRANKFURVU. Frankfurt, 21. novembra. 1. Separatisti 60 okupirali mesto. IZGREDI V BERLINU. Berlin, 21. novembra. 1. V Berlinu se vršijo veliko demonstracije. Množico plenijo trgovine. V Danzingerstrasso io prišlo do krvavih bojov. Več demon" tran tov je ubitih. nje zvez z inozemstvom. Seja se bo nadaljevala jutri dopoldne ter se bo ua njej definitivno odobril proračun ministrstva prosvete. Francosko oosoiito Jugoslavili Beograd, 21. novembra, r. AgenceHa-vas poroča Iz Pariza, da je bil včeraj predložen plenumu senata zakonski predlog o pooblastilu, da se naši kraljevini da predujem 300 milijonov frankov. ITALIJANI DEMANTIRAJO. Beograd, 21. novembra, p. Odeljcnje za štampo objavlja komunike: Poslaništvo kraljevine Italije je pooblastilo ode-ljenje za štampo, da demantira vesti, katere so prinesli nekateri listi o sklepanju zveze med Italijo, Albanijo, Bolgarsko in Turčijo. Današnja »Pravda, izjavlja, da bo v nekaj dneli objavila nove dokumente, ki bodo potrdili njene prejšnje vesti, da se zares snuje nova balkanska zveza pod protektoratom Italije. ITALIJANI PROTESTIRAJO. Beograd, 21. novembra, p. Nocoj je odpravnik italijanskega poslaništva Summonte posetil ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča in protestiral proti temu, da se italijanskim podanikom v Dalmaciji zapirajo obrati in jim odvzemajo pravice, dasi so jim dovoljene po santainarglic-ritski konvenciji. POVRATEK NAŠIH PARLAMENTARCEV IZ POLJSKE Beograd, 21. novembra, r. Nocoj so se vrnili lz Varšave naši parlamentarci, žurnallsti in univerzitetni profesorji. Vtis našiti parlamentarcev je zelo povoljen, dasi sprejem ni bil tako svečan, kakor lani v Pragi. Praški parlament Protest proti oprostitvi Nikolov-Cičenkova. Praga, 21. novembra, j. Parlament je danes pričel generalno debato o proračunu. Glavni poročevalec prof. Srbinko je poudarjal, da znaša primanjkljaj 030 milijonov in da mora vlada skrbeti, da ta deficit ne postane kroničen. V imenu Nemcev je govoril posl. Patzel, ki se je pritoževal, da so bili nemški častniki penzioni-rani in da so jim odvzeli čine, čeprav so pri mobilizaciji storili svojo dolžnost. Po- Avstrijska politista Ekspoze kancelaria Scipla. Dunaj, 21. novembra, s. Na današnji seji narodnega sveta, jc državni kance-lar dr. Scipel razvil program svoje vlade, ki pomenja nadaljevanje sanacijske ak-cijc. Olede zunanje politike je poudarjal dr, Selpcl, da mora vlada v skrbi za ohranitev Avstrije, ki jc potrebna za evropski mir, na vse strani voditi lojalno in doccla mirovno politiko. Avstrija je do- slanec Dubicki je zelo ostro govoril proti kazala, da njene politike ne vodijo samo »kupnosti med ČSR in SHS. Glasovi . Sk56.764, občinske obveznosti 392.824, kreditni promet 72.016, tržna uprava (režija) 11.220, hišo in posestva 100.750, gozdno ijo5.podart.tvo 48.080, izvoz greznic 15.900, parno kopališče (najem) 45.790, mestno gledališče 26.492, prebitek mestne tehtnice 1.590, ribarska pravica 5000, kopališče ob Savinji 4092, mestno pokopališSa 283 dinarjev. IZREDNO POKRITJE. Preliminirane davščine: 120 odst občin-ika doklada na državno najmarino 115 tint 80 Din, 160 odst doklada na zemlja-i ino 1860 Din, 250 odst doklada na splošno pridobnino 215.500 Din, 250 odst. doklada na posebno pridobnino 164.000 Din, .'50 odet doklada na državno rentnino 11000 Din, 10 odst. najemninskega vinarja 73.600 Din, 4 odst kanalska pristojbina '29.140 Din, pasji davek (znamka po 100 • linarjev) 10AJOO Din, razne občinske takse 16.000 Din, približno 100 odst. povišane ' ikse na vozila 83.800 Din, 80 odst občinska taksa na prenočišča v hotelih 65.000 dinarjev, iz davkn na nočni obisk kavarn 70.000 Din, veselični davek 15.000 Din, prirastek na vrednosti nepremičnin 5000 dinarje*, donos tržne uprave (100 odst. povišano) 70.000 Din, užitnina na vino in vinski mošt (pri litru 1.25 Din) 500.000 dinarjev, ns pivo (liter 0.75 Din) 800.000 dinarjev, na žganje (liter 5 Din) 85.000 di-uarjev, na meso 40.000 Dtn, iz tovornih pristojbin 1.900.000 Din. Vsa mestna podjetja, razen plinarne, ki ima primanjkljaja 70.000 Din, so aktivna. Vodarlna se zviša za 25 odst., in sicer na liter 3.75 para, za okolico 5 para. Pavšal za vodo Ee poviša za vse za 100 odst. Klavnici se poviša najemnina za hladilne celice in cene sa led za 100 odst., klavniške pristojbine pa aa 25 odst. Glede zboljšanja rentabllilete mestnih podletlj se bo razpravljalo na posebni seji in obstoja načrt za ustanovitev upravnlškega sveta, v katerem bi bili razen članov mestnega odbora tudi. razni strokovnjaki V podrobnem poročilu predlaga finančni referent, da se posebni stanovanjski urad opusti ter prenesejo njegove agende na mestni magistrat. Večja vsota je namenjena za zgradbo novih cest in kanalov v onem delu mesta, kjer se Se sedaj gradijo nova poslopja. Razsvetljava javnih mestnih prostorov naj se znatno pomnoži. Za občinske reveže se dovoli večja vsota kot do sedaj. Za napravo novega la-pidarija se dovoli 32.000 Din. Vzdrže vanje šolskih poslopij sicer precej obremenjuje mestne finance, je pa to najbolje naloženi kapital, ako imajo otroci dobro opremljene in higijenič-ne šolske prostore. Večina popravil na mestnih hišah, ki so v veliko breme mestni občini, je sedaj dovršenih. Svo-ječasni sklep, da se nepotrebne hiše prodajo, naj ostane tudi še nadalje v veljavi. Dovoli naj se kredit za novi cvetličnjak. Gozdno gospodarstvo je za enkrat pasivno, ker je nadaljna sečnja do leta 1925. ustavljena in kor se morajo gollne že sedaj pogozdlti. V nekaterih predlogih in natančnejših pojasnilih o posameznih postavkah pred laga poročevalec finančnega odseka dr. Božič, da se predloženi proračun za leto 1924. v celoti sprejme ter predloži pravočasno pokrajinski upravi odobrenje. Po izčrpnem poročilu se otvori debata, ki ee ob 9. svečer ?e na daljuje. Sob® sigurno *Jar ceBh iT. Ro smo nagovarjali ustmeno z g. župnikom in g. županom in »pe, sta celo trdila, da bi ob lopem vremenu imeli kar 15. odbornikov, Kako je to mogoče, ne vemo, ker v isti sapi trdi člankar, 'la Je bila udeležba s strani SLS lolnoštevil-na, in, da je ostalo doma »Aino i>ar somišljenikov rz Laz in Jakovice. Kar se tiče shodov na dan vo'itev naj pa tako g. župnik ln pa g. Silitrl nikar preveč ne jadikujeta, ko so vendar še prevpč dobro zavedata, da ^ta z vsemi silami in z vsemi dopustnimi ta nedopustnimi sredstvi skušala preprečiti javno čitanje njihovih grehov, za katere bi tudi še pri tako dobrodušnih ovčloah ne mogla dobiti odveze. Tudi ml bi utegnili Vas apoatrofi'ati, pa Vam povemo samo, da -smo vo«»it, ko Vas vidimo, kako capljat*, ta k» čutimo, da ste oboleli na živcih že takrat, ko. se je naša borba z Vami Sele pričela. .Pa se nas le ne bojite?! Planina se dobro zaveda, da je je-čala, odkar obstoja pod samokl-irlkal-no strahovlado in v<5, da je s š-wtiml odborniki, ki jih je v boju častno p:i-borila demokratska stranka, ta vedno ukinila zakulisno igračkanje z občinskim gospodarstvom ta ipnvil.i večino pod objektivno a strogo kontrolo. Kaj naj bo včerajšnja notica bVtdl-len obliž za strahovit poraz ta ikeleče rane, zadane po naprednjakih v slednji občini na Rakeku? Morda pridete na .ta način vendarle do saocl Dr. ?ape. AH je sedal sodraSki župan ožisossn! Proces Lovrenčič-Fajdlga pred novomeškim senatom. Novo mesto, 21. novembra. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se le danes vršila vzklicna razprava v zadevi znanega klerikalnega župana A. Lo-vrenčiča Iz Sodražice proti sodraškemu trgovcu in posestniku g. Francetu Fal-dlgi. Zadeva je javnosti že nekoliko znana ter jo na naslednjem na kratko ponovimo. Zupanu Lnvrenčiču se je med vojno nabralo toliko masla na glavi, da so ga i>od pritiskom javnega mnenja ob osvo-Imjenju I. 191S celo njegovi klerikalni so- | mišljeniki pustili na cedilu in mu je poslanec Skulj mora! svetovati, naj odstopi. Lovrenčlč se je nerad končno vdal. Takrat se je zbrala velika množica so-draških občlnarjev, ki so z burnim zadoščenjem sprejeli odstop takšnega župana na znanje. Pozneje je klerikalcem greben zopet * rastel. Tudi v Sodražici so si po prvem strahu opomogli. Stranka je zopet dobila v občini pičlo večino In je leta 1921. Iz-nova izvolila iz svoje srede A Lovrenči-ča za župana. Tik nato je imenom obč. odbornikov JDS vložil g. Fajdiga na ko-čevsko okrair.o glavarstvo vlogo, v kate-Ti je naglašal, da so odborniki JDS in SKS izrekli Lovrenčiču nezaupnico. Izjavil ie dalje, da s to vlogo sicer nima namena Lovrenčiča črniti, naj se mu tudi da prilika za opravičevanje, vendar pa naj okrajno glavarstvo odnosno pokrajinska uprava reši občino takšnega župana, kateremu se očita cela vrsta težkih nerednosti. Te nerednostl so v vlogi naštete. Zaradi te vloge je župan Lovrenčič vložil proti g. Fajdigi pri okrajnem sodišču v Kočevju tožbo radi razžaljcnia časti. Iirvršil se je obširen dokaz resnice in le končno izšla sodba, o kateri smo že poročali. V dveh točkah le bil g. Fajdiga obsojen na 500 Din kazni, ker se mu v teh dveh točkah dokaz resnice ni posrečil. Oproščen pa je bil v sedmih drugih točkah, ker je sodišče smatralo za dokazano, da te Lovrenčič 1.) med vojno pristransko vodil aprovlzacijo, 2.) da krivično rskviriral seno in pri tem zlorablja! uradno oblast, 3.) da je pretepa val ženske, ko so prihajale k njemu po aprovlzacijskih poslih, in da le bil zato obsojen. 4.) da je ovala! osebe radi jugoslovanskega mišljenja, 5.) da je neljube mu osebe ovala! na nilm nadrejeno oblast, 6.) da je Andreja A. nagovarja! h krivemu pričevanju in 7.) da je bil od okrajnega glavarstva kaznovan, ker |e tihotapil konie v okužene kraje. Proti tej oprostilni sodbi je A. Lovrenčič vložil pritožbo. Na današnji vz-l-.licni razpravi so jo zato ves material to enkrat pretresal pred novomeškim :)krožnim sodiščem, ki je v še dveh točkah oprostilno sodbo spremenilo in ob-oženoa obsodilo ter mu prvotno kazen '■00 Din zviSaio na 1000 Din. Vzklicoo sodišče je bilo namreč mnenja, da je sicer dokazano, da je A. Lovrenčič rajne Politične beležke osebe ovadil, ni pa dokazano, da je to storil zaradi njihovega jugoslovanskega mišljenja. Dalje je smatralo za dokazano, da je bil A. Lovrenčič obsojen zaradi tihotapstva s konji, da pa ni do kazano, da so bili prodani v oktffene kraje, kakor inu to očita Fajdigova vloga. Glede očilka pristranske aprovfenci je je pa novomeško sodišče bilo mnenja, da je pojem pristranosti tako obširen in subjektiven, da ga je nemogoče dokazati. V teh točkah je torej novomeško sodišče oprostilno sodbo smatralo za ne utemeljeno. Vzklicni senat so tvorili svetniki ta sodniki Polenšek, dr. Fischinger, Luznar in dr. Barle. Vzklieni senat jo v vseh drugih točkah oprostilno sodbo potrdil ker je tudi on bi! mnenja, da se jc obtožencu v teh točkah dokaz resnice po srečil in da jo torej župan Lovrenčič res med vojno krivično rekvlriral seno ter pri tem zlorabljal evojo uradno oblast: da je res pretepaval ženske; da je res Andreja A. nagovarjal h krivemu pričevanju; glede ovajanja in tihotapstva pa. da se mu ti čini niso dokazali v tistem obiegu, kakor se je prvotno trdilo. Dostavljamo, da se očitek zlorabe uradne oblasti pri rekviziciji sena nanaša na nič manj kot 12 slučajev in da je tudi očitek pretepavanja žensk ter nagovarjanja h krivemu pričevanju v aktih ugotovljen. Nam ne gre za osebno napadanje proti Lovrenčiču in sedaj no govorimo več o sodnem postopanju proti njemu, katero tudi še s to sodbo ni definitivno zaključeno, ker bo sodbo v onih točkah, v k-iterih ni bil oproščen, g. Fajdiga še izpodbijal z ničnostno pritožilo. Konstatiramo samo, da 6tranka SLS še vedno šteje med svoje odlične stebre in funkcionarje moža, kateremu se lahko vsak čas dokažejo tisti očitki, katere sta za dokazane smatrali tudi okrajno sodišče v Kočevju in okrožno v Novem mestu. Vprašamo pokrajinsko upravo, ali se ji zdi še nadalje umestno, da županuje v veliki občini mož, kateremu ee kakor A. Lovrenčiču 'ahko vsak čas dokaže, da jo v mnogih slučajih zlorabljal uradno oblast, da jo krivično rekvlriral, da jo pretepava! ženske, ki so prišle k njemu po aprovizacijskih poslih in da je nekoga nagovarjal h krivemu pričevanju? Ce obdržita SLS Lovrenčiča med svojimi veljaki, pokrajinska uprava pa na odgovornem županskem mestu, potem se sme res reči, da javna morala pri nas rapidno propada. Obtinske volitve v Planini pri Rakeku Pod tem naslovom prinaSa »Slovenec* z dne 21. novembra 1928, št. 264 dolgo notico, s katero skuša zakriti svojo onemoglo jezo nad izgubljeno bitkol Nam je ta jezica prav dobrodošla ta izborno izpričevalo za agilnost demokratskih volileev tudi v tem kraju. Kako jim gre vsa stvar na živce, priča odstavek, kjer 7 žnlostjo konšta-tira člankar, da je klerlkalccm nvu-j kalo do 12 odbornikov tamo še en glas, če bi bilo ca leno vreme ca bl + Brez čuta odgovornosti In sramu. Tako kot se obnaša odgovorno parlamentarno zastopstvo Slovenije, se po-Itičn! faktorji niti na skralncm zapadu, a tudi na skralncm vzhodu ne ponašajo. 21 od 26 poslancev Slovenije Ima SLS v narodni skupščini. Izven vsakega spora Je, da Je z volitvami 18. marca prešla vsa politična odgovornost na klerikalno stran ko In njeno parlamentarno delegacija To je tako jasno, da nl niti potrebno citirat! »Slovenca« in drugih klerikalnih listov, kaj so pisali v tem pogledu pred volitvami In kako so takoj po volilni zmagi reklamirali Izključno za sebe vso odločujočo politično moč v Sloveniji in kako bombastično so prevzeli tudi politično odgovornost. V ostalem so klerikalci po volitvah tudi dejansko ustvari!! politično situacijo s samorad kalskim režimom. Markov protokol in Koroščeva avdijen-ca pri kralju sta postavila na politično krmilo homogeno radikalsko vlado ter s tem Izročila tudi Slovenijo nesrečnemu režimu. Na shodu zaupnikov v Celju le nato sam vodja SLS Izrecno povdarjal kako velik uspeh Je klerikalna delegacija dosegla, da je izrinila lz vlade posebno hrvatski in slovenske demokrate ter omogočila velesrbsk! samoradikalskl režim, brez Slovencev In Hrvatov. V 8 mesecih le klerikalna parlamentarna delegacija docela skrahirala. Volilci uvidevajo bolj in boli, da so bili prevarani in oci-ganjenl od SLS, ker Jim klerikalci niso nele ničesar Izpolnili, kar so pred volitvami obetali, marveč so Jim s svojo sijajno politiko še nezuansko in krivično povišali davke, podražili železnico, zagrešili kuiuk Itd. Mesto, da bl klerikalna delegacija odkrito stopila pred narod ter povedala, da je vse zavozila In da Je nesposobna za težke naloge, pa vidimo kako SLS znova uganja velikansko demagogijo, liujska ljudi proti Srhom in proti državi, mesto, da bi postavila svoje par-, lamentarno zastopstvo na zatožno klop ter ž nJim obračunala Včerajšnji cSlo-vencc* piše v uvodniku o »Veleropar-stvu* In pravi, da v Beogradu «vse žre in debeli in razmetava denar, ki je ukraden Iz naših žepov*. Lepe varuhe so Slovenci poslali v Beograd, ki vse to gledajo in očividno druzega ne žele, da bi bili tudi oni deležni take »požrtije*. Potem pa pravi »Slovenec«, da hoče vse živeti, uživati in bogateti na stroške davkoplačevalcev, ker imajo prečani »izboren davčni aparat Ta aparat danes deluje. Kako, to čutimo vsi.* Kdo je torej kriv? Ali Srbi, ali aparat? Klerikalci so postavili na vlado radikalce ter s tem odobrili ne!e »veleroparstvo*. marveč tudi »aparat*. Brez čuti odgovornosti in brez sramu je stranka, ki tako piše kakor klerikalna v svojem glavnem glasilu. Klerikalci so krivi ne le »veleroparstva*, marveč so tudi nemoralni včlevaralicc slovenskega ljudstva. + Točno tri dni po volitvl občinskega odbora na Rakeku so prišli kmet&aci — ali kakor se sedaj pravilno imenujji.jo zemljoradniki — ter so v svojem »Kmetijskem listu*, (v katerem imajo gkivno besodo razni zeleni političarji Iz ljubljanskih kavarniških omizij) zapisali »resnico o Rakeku*. Tako, kakor so zrn?li! In-teresantno je, da niti številk ne, znajo prepisati (pravijo namreč, da jfe dobil »Napredni blok* 162 glasov). Zna/čilno jc tudi dejstvo, da se Je zglasi! še. le drugi dan po volitvah eden od zemljoradnikov pri g. županu na Rakeku g. StfržaJu po »informacije*. Takrat, ko so se, vršiie priprave za občinske volitve na Rakeku, ko se je sestavljala kandidatske Usta, gospodje zemljoradniki v Litibljanl sploh niso vedeli, da ie pri nas neka občina, kt se kliče Rakek In kjer so razpisane volitve. Niti eden od njih nl prišel blizu in vse delo je vršila JDSi To nas pač odvezuje vsakega nadaljurega odgovora na fantazije »Kmetijskega lista*. Sodbo o ljudeh, kl take reči pfecio, kot jih Je zapisa! ta list o Rakeku, pa prepuščnmo onitn, ki vedo, kdaj so se volitve vršile, ki so crl volitvah sodelovali in se iili vde- leŽITt ter odaalt glasove: Mea temi »1 mnogo vrlih pristašev SKS, ki, kakor tudi drugod po deželi, povsem drugače pol-mijo dolžnosti naprednih liudi, nego go-tovl ljubljanski politični kvaražugoni, kakršni gledalo Iz »Resnice o Rakeku*, ln »Kmetijskega Usta* v zadnjem času sploh In ki bodo vzeli žalosten konec v svoji lenob! in nesposobnosti. 4- Zanimiva grupaciia. Kakor smo že poročali, Je grupa ljubljanskega župa-na dr- Periča, ki sc Je doslej premikala med socialisti, komunisti In klerikalci, sklenila fuzijo s SSJ t 1. vstopila je v soclalnodeinokratsko stranko, kl jo vodi dr. Koran. Zbor te stranke Je v letošnjem septombru obravnaval ustavno vprašanje ter Je soglasno odklonil vsako plemensko in federalistično uredbo države. Postavil se Je na statlšče državnega edlnstva z enotno zakonodajo, obenem pa zahteval izvedbo čim dalckosežnejše samouprave občin, srezov in oblasti. S tem je vsaka zveza z avtorfomizmom naše SLS odklonjena. Vrhu tega se pcrliorescira od strani SSJ vsak kompromis s klerikalci. Zanimivo bo sedaj opazovati, kako grupa g. Periča v ljubljanski občini še vedno sedi skupaj s SLS, kl Je federalistična, antisocialistična, ker stoji na sta rem družabnem rodu, in spoh reakcionarna. Včasih so bile socialistične stranke dosledne ln so nekaj dale na načela. Danes pa izgleda, da vlada pri njih politična akrobatika: Korunovi gg. socialist! so »proti vsakemu kompromisu s katerokoli buržujsko stranko*, njihov g. Perič pa sedi s klerikalnimi buržuji skupaj v klubu ln tesnem objemu. Socialisti so sploh zelo na delu, da se spregledajo kva-lilikacije. To pa ne samo pri Okrožnem uradu. V politiki so sprejeli v svoje okrilje grupo Perič ln ji spregledali vsa načela svoje stranke. Po svetu — Volilna kampanja na Angleškem postaja vedno živahnejša. Chuiclilll le govoril v Mancliestru v prilog svobodni trgovini in dejal, da bi Anglijo spravila v red samo vlada, kl bl li predsedoval Asquith, v njej bil Lloyd George ln zu nanje ministrstvo prevzel lord Grey. V Northamptunu je imel Lloyd George oster govor proti Franciji, zlasti proti Polnca-rčju. — Stoletnica Monroeieve doktrine. 2. decembra letošnjega leta poteče 100 let odkar le James Monroe, peti pred sednik ameriških Zedinjenih držav objavil svojo znano doktrino, ki je zapopa-dena v krilatici »Amerika Amerikancem*. Ta doktrina Je takrat dejanski odgovarjala političnim nujnostim svoje dobe. Bl la je naperjena proti prodiranju evropskih držav v ameriško ozemlje. Sveta aliansa Je namreč hotela pomagati španskemu kralju do zopetne osvojitve njegovih starili posestev v Ameriki. Se ak-tualnejše Je postalo geslo »Amerika Amerikancem. I. 1895, ko Je nastal med Ameriko in Anglijo konflikt zbog Guayne. — Doktorat — luksus. Italijanska vlada je izdala odlok, ki uvaja takso 20 lir na doktorski naslov. Takso bodo plačevali doktorji vsako leto do smrti. To je taksa na razkošje! Gledališče Sodišče Grdo plačane gostoljubje. V uedoljo, dne 12. avgusta t. L je sedela večja drui-ba gostov v gostilai AL Sodržuika na Do-brivežu pri Tepanju. Ko stopi ie nekolike, vinjen v sobo rudar Cernec Alojzij ^ Brega pri Konjicah, ga povabijo ostali k mizi in mu ponudijo tudi pijačo. Komaj se je obdolženec poslužil vina, jo nepričakovano brez povoda udaril enega ia. med gostov za uho. Trezni in miroliub. ni gostje so nato zapustili krčmo, krčma; pa je postavil neljubega gosta na zrak ter zaprl hišna vrata. Ko se Je pa eden izmed družbe vračal po kapo, kl jo ja razburjenosti pozabil v gostilni, ga j Cernec vrgel s tako silo za Ograjo, da sj je zlomil roko. Kljub odškodnini, ki jo je obdolženec obljubil poškodovanemu, ee je o surovem činu razpravljalo tudi pred celjskim okrožnim sodiščem ter je dobfl Cernec 2 meseca poostrene ječe. Pokurjene polk niče. Marijo Klrbuso-vo, staro ženico, stanujočo na Rimski cesti v Ljubljani, Je obdolžil svoječasuo hiiiij gospodar, da mu je pokradla 6 polknic in jih pokurila. Revica je bila tožena is obso.ena na 4 dni zapora, vzklicni senat pa jo je sedaj oprostil, ker se Je Izkazal^ njena nedolžnost. Izkazalo so je namreč, da je drva, s katerimi si je kuhala svojo borno hrano, pošteno plačala ln nl nikdar uporabljala kot kurivo gospodarjevih polknic. Nevarna luč. Več posestnikov Iz Rk« vasi je obtožilo posestnika Frana Nučičs, da hodi na večer okrog skednja s prižgano petrolejko in s tem ogroža svojo in sosednje hiše. Kot priča je bil klican na io. dišče tudi Mirnikov hlapec Janez, ki Je c«. lo pred sodnikom očitaj obtožencu, da bo onkrat «zngvlSno» skočil crdeč petelin* ia Nučičeve strehe tudi na hišo njegovega gospodarja. Za enkrat je sodišče NuEiči samo posvarilo, naj ne sveti več s petrolejko okrog hiše, če pa se to še kdaj pri. peti, bo Janezova beseda pred sodnijo več zalegla. Sperijaliat ia vozove. Lipotnlk Jakob, 591etni delavec brez stalnega bivališča, j« nepoboljšljiv dolgoprstnež. Kaznovan jo že dvnna stkTat radi tatvine in ravno toii. kokrat radi raznih goljufij. Tekom letos, njega dopusta, ki ga je dobil po prestani kazni iz ječe, se Je spravil na vozove, bi jih je pokradel pri šestih različnih stran, kah celjskega okraja ter jih prodajal na. prej. Enkrat so mu po hudapolnem delu zadišale tudi kokoši. Obdolženec je večina dejanj priznal, samo pri kokoših trdi, da so bile samo štiri, dočim Jih je okradeui stranki zmanjkalo sedem. Verjetneje p* je smatralo sodišče, da se je spravil na kure eden in isti dihur ter je obsodilo Lipotnika na 8 mesecev težke Ječe. Nage oblačiti! Po teh besedah svetega katekizma se je ravnal 83letnl delavec Ivan Pečovnik, ki Je iskal to delo usmilje-1 nja pri posestnlci Ani Božnik v ftt. Pavlo pri Preboldu ter ji pokradel v noči dne 24. oktobra skoraj vso moško, žensko in otroško obleko. 2e šestkrat kaznovan, bi bi! svoio šestletno kazen še služil naprej, ako tudi njega ne bi bila dne 6 septembra presenetila amnestija. Okrožno sodišče v Celju ga je postavilo zopet za 6 mesecev na varno, na dolgu pa ima še tudi amnestirnno kazen, ki je zapadla vsled novega zločina. Ljubljanska druma. Četrtek, 22.: »Kar hočete*. Dijaška predstava po znižanih cenah ob 16. Izv. Petek, 23.: »Smrt majke Jugoviča*. B. Sobota, 24.: »Osma žena*. Izv. Nedelja, 25.: ob 3.: »Krojaček-junaček*. Izv. Ob 20.: »Danes bomo tiči*. Izv. Pondeljek, 26.: »Osma žena*. E. Ljubljanska opera. Četrtek, 22.: »Mignon*. D. Petek, 23.: »Alda*. A. Sobota, 24.: »Piodana nevesta*. Izv. (20 letnica s. J. Betetta). Nedelja, 25.: »EvgenlJ Onicgin*, ljudska predstava. Izv, Pondeljek, 26.: Zaprto. Šsntjakobskl oder v Ljubljani. Sobota, 24.: »2enitcv*. Nedelja, 25.: »Zakonske zmešnjave*. Mariborsko gledališče. Četrtek, 22.: »Prevarjeni soprog*. D. * WUdgar.sovo «Ljubezen», tragedijo v petih dojanjih so sinoči uprizorili v ljubljanski drami. Predstava je uspela v splošnem dobro. Bila je prepričevalna zlasti v zadnjih dveh dojanjih. Prvenstvo med igralci je odnesel g. Sest, ki js bil v četrtem aktu izvrsten. Poleg nje-sa volja omeniti g. Rogoza, ki se je potrudil kakor vselej in je bil proti koncu bold sprejemljiv nego v začetku. Nova v tej zasedbi sta bila ga. Rogozova in g. Putjata. Prva je zaostajala za svojo prednico go. Avgusto Danilovo, ki je bila v tej vlogi vzorna. G. Putjata pa je jako srečno nadomestil »osivelega gospoda* g. Zeleznika. Ostale Igralke, iz-vzemši go. Juvanovo, ki glurai vloge starejših dam preveč šablonski, so bile na mestu. -- Obisk gledališča srednji. Dramska predstava -po znižanih cenah bo v dramskem gledališču v Ljubljani danes ob štirih popoldne. Uprizori se kratkočasr.a in zabavna Shakespoare-jeva veseloigra okolico naznanji ■ivojim članom, da se prično v nedeljo dne 2. decembra 1023. obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje se vrši v nedeljo dne 25. novembra od 9. do tl. ur« dopoldne, iu sicer v vodstveni pisarni IV. mestne deške šole na Prulah. Obifk obrtno nadaljevalne šole jo za vse vajence obve»en. Va jen ji morajo prine^' s seboj izpustnico in 2Č.50 Din za vsak mesec naprej ali pa 170 Din za celo Šolsko sezono. X Za dom Sokola I. na Tabora darujeta g. Ma'ija Dolničar, restavrater v Ljubljani, namesto venca na krsto pokojnega Rajko Luckmana 200 Din,_ gosp. Peter Šerbec, kantiner v vojašnici Kralja Petra pa v spomin pokojnega Soko-a Joško Čveka 50 Din. Iskrena hvala' X Našla se je v Ljubljani srebrna damska ura. Dobi v upravi »Jutra-.. X O. Z. Javnih nameščencev In upokojencev v Ljubljani ima nujno sejo Širšega odhora v četrtek dne 22. nov. ob 20. uri v salonu restavracije «M raki na Rimski cesti. Referat prodsedriika Lillesa o beograjski konferenci, Udelož ha delegatov dolžnost! Vabljeni tud: drugi organizirane:. X dDrugarsko veče» bo danes v Oh cirskem domu v Ljubljani, vojašnica vojvode Mišiča ob 8. uri zvečer. Pozi vajo so tudi vsi rezervni oficirji, ki ec člani Oficirskega doma, da prisostvuje jo temu tovariškemu večeru. Priponi njamo, da znaša letna članarina za re v.ervno oficirje 86 l>in, ki bi jih pač lah ko plačal vsak rezervni oficir in posts član »Oficirskega doma*. X Sokolsko gledališče v Radovljic uprizori v nedeljo dne 23. novembra o. pol 4. url popoldne veseloigro »Enajst zapoved*. (Ne zataji nikdar svoje žene1 Kdor je Selen zabave ln smeha, naj s ogleda to povsod z velikim uBpehon igrano veseloigro. ml Ima sokolski Tabor! priloga »Jutru" Št. liti, dne 22. novembra 1023* Politični odmevi Anglija in Amerika V svojem včerajšnjem uvodniku smo (menili uspeli Lloyd Georgeove proti francoskemu reparacijskemu stališču usmerjene propagando v Ameriki. — j,!oyd George, doma neizprosen nasprotnik sedanje konservativne vlade, jo bil, čim jo prestopil domačo gra-riico, samo Anglež in nič več opozicijo-calec. še več: brezdvomno je, da je podvzel svojo ameriško akcijo v sporazumu z angleškim zunanjim uradom, jn posrečilo se mu je, ameriško javno mnenje, ki jo doslej več ali manj odkrito simpatlziraio s Francijo, preokre-oiti v toliko, da ima danes Anglija v svoji reparacijski taktiki ogromno moralno oporo v Ameriki. Način Lloyd Georgeovo propagande dum nazorno slika dojii«. našega new-j-orškega sotrudnika, ki smo ga včeraj prejeli in ga vsled tega priobčujemo, čeprav je žo malo zakasnel. Glasi se: New York, 6. novembra. V nedeljo, dne 4. t. m., so je odpeljal iz Amerike nazaj v Anglijo an-pleški državnik Llovd Goorge. Tekom fvojo ture po Ameriki in Kanadi je Imel nešteto govorov, kaiere jo poslušalo na tisočo in tisočo, ali bolje: na milijone ljudi, kajti njegova izvajanja je raznesel brezžični brzojav v vse kraje Združenih držav. Tokom svojega enomesečnega bivanja v Ameriki je povoril sedemdeset govorov tor prepotoval 6000 milj. Svoj poslovilni govor je imel veliki državnik v soboto zvečer, dne S. novembra, v Metropolitan Opera Housc. Ogromna dvorana jo bila zasedena do zadnjega kotička; v prvih vrstah je sedelo mnogo državnikov, senatorjev, diplomatov in novinarjev. Lloyd Goor-go je v svojem govoru med drugim zlasti poudarjal, da sta Amerika in Anglija edino proostalo upanje civilizacije in da nikakor ne gre, da bi Amerika prepustila sedanjo Evropo njeni utodl. Izjavil je. ♦Ker je Amerika sodelovala v borbi fn zmagi, naj sodeluje tudi v mini! Ameriko in Anglijo so potegnili v svetovno borbo isti motivi: nesebična vera v resnico in pravico! Dajte Evropi zagotovilo, da je edino pravica supremna in da ta nadvladuje silo in moč. In kdo naj ji da to zagotovilo? Samo dvo deželi sta, ki lahko storita to: Združene države Severoamerišito in Britski imperij. Io če se to kmalu ue zgodi, tedaj ne vem, kaj bo zadelo Evropo. Od nekdaj sem bil prijatelj Francije; vedno sem veroval v francosko demokracijo in tekom petintridesetih let svojega delovanja v angleškem parlamentu sem zmerom podpiral upravičene francoske težnje, — to tudi todaj, ko je imela okoli sebe le malo prijateljev. V sedanjem trenutku ,ia — obžalujem — drži Francija »volka za ulio». Ona noče ali ne more izpustiti, a lahko, da bo sama popadena. — Kakor sem že rokol, velika je misija Anglije in Ameriko napram Evropi in njenem miru; velika in božanska. Vsi Emo sodelovali v borbi in /magi, zato 6mo obvezani sodelovati tudi pri tem, kar je vojni sledilo. Lažje je mačeti vojno, kakor udejstvovati pravičen mir. V ameriški državljanski vojni je bilo na tisoče in tisoče mož, lei so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja za izvojovanje pravične stvari. Bil pa je samo en mož, ki je bil pripravljen žrtvovati svojo karijero za udejstvo-vanje pravičnega miru. (Ta mož je bil Lincoln.) In ta jo bil ubit. Porečete: «l'bit je bil, toda od duševno manjvrednega človeka. Vsako maščevanje temelji na duševni manjvrednosti! Vsak maščevalni Človek, bodisi mož ali žcnsi, jc duševno manjvreden in deloma blazen!» Za svoja izvajanja je žel Lloyd George burno odobravanje in entuzija-stično priznanje. A. Š. Pogajanja med Rusijo in Poljsko Te dni se vršijo pogajanja med Rusijo in Poljsko v svrho sporazumljenja v nekaterih šo neurejenih zadevah med obema državama, ki jih je treba še urediti, da se tako izpopolni mirovna pogodba, sklenjona v Rigi. V Varšavi so mudi v ta namen ruska misija pod vodstvom člana sovjotskega komisariata za vnanje zadove Koppa; na poljski strani vodi pogajanja podminister Soyda. V znamenitem vnanjepolitičnem govoru, kl ga je imel Trocki pred nedavnim, je dejal o Poljski sledeče: Poljska moro biti most med Rusijo tn Nemčijo, ali pa p r e g r a j a, Ako hoče Poljska postati most med oboina državama, tedaj bo imela samo od toga velike koristi. Rusija potrebuje brezpogojno direktni tranzitni promet z Nemčijo; brez njega mora rusko poljedelstvo propasti. Ako pa hoče )>iti Poljska pregraja ali jez mod Rusijo in Nemčijo, todaj bo prišla med nemško-ruske klešče, ki jo bodo uničile. Sovjetska Rusija ne mara vojne, marveč so hoče odkupiti od nje, toda ne — z izoliranjem od evropskega trga. Izjava Trockega se moro tolmačiti samo kot naglašanje potreba, da ima Rusija prosto pot preko Poljske do Nemčije za gospodarski promet, za izmenjavanje proizvodov ruske zemljo in nemške industrije. Poljska poročila pa poudarjajo, da hoče ruska delegacija prost promet tudi v političnem oziru, dasi 110 navajajo tozadevnih podrobnosti. Baš te dni je v sejmu v Varšavi, oziroma v njegovem vnanje-političnem odseku, poročal novi vnanji minister Dinowski o pogajanjih z rusko delegacijo pod Koppovim vodstvom. Iz njegovega poročila pa je razvidno, da razgovori ne potekajo prav nič ugodno. Na razgovorih se nahajajo točke: rusko-poljska trgovinska konvencija, zadeva tranzitnega prometa, načrt za izplačilo dolga ▼ zlatih rubljib, ki ga ima Rusija plačati Poljski in izmena pridržanih, oziroma priprtih oseb. Od vseh točk najvažnejša je zadeva gleda tranzita. Kopp je postavil zahtevo, naj se dovoli na vseh poljskih železnicah prost tranzit za vse nomško in avstrijsko blago. Zastopnik Poljske pa je rusko zahtevo v tej obliki odklonil in je predlagal, naj se obravnavajo najpreje ostale razgradile točke, kar pa jo ruska delegacija odklonila, češ da je vprašanje tranzita daleko najvažnejše in najaktualnejše. Jako malo je verjetno, da bi prišlo v tej točki kaj kmalu do soglasja med Moskvo in Varšavo, zlasti ako imamo pred očmi nesiguron položaj v Nemčiji, ki ga pozorno zasledujeta tako Rusija kakor Poljska. Saj je Kopp prav posebno naglašal, da naj se sklene aranžma glede prostega tranzita brez ozira na položaj v Nemčiji. V tem pogledu bo broz-dvomno Poljska skrajno previdna, prodno so obvože. Napoved Trockega jo prav gotovo pravilna zt>. čas sedanjega režima v Rusiji, pravilna pa tudi za vso poznejše čase, dasi z nekoliko spremenjenimi moda-litetami. Obstoj Poljake jo odvison od tega, kako se roši problem razmerja te države do vzhodne in do zapaduo sosede. Politični koledar i za oktober Pregled važnih svetovno političnih dogodkov tekotn oktobra meseca 1923. 5. oktobra. Sestanek ministrov predsednikov britanskega imperija v Londonu. Lord Curzon, angleški zunanji minister, poda ekspoze o evropskem problemu in kritizira postopanje Francije napram Nemčiji. — V Bolgariji ukinjeno obsedno stanje, upor komunistov strt. 8. oktobra. V Nemčlii odobri državni svet (Reichsrat) zakonski predlog za pol-notnoč vladi. V zmislu tega predloga se pooblašča vlada, da ukrene v finančnem, gospodarskem In socijalnem oziru vse, kar, se ji zdi potrebno in nujno po lastni presoji. S tem pooblastilom Ji Je dana možnost, da se ne drži niti državne ustave. 10. oktobra. Nemška vlada predlaga organizacijo mešane komisije (francoske, belgijske lil nemške) za ureditev in pri-četek dela v rulirskcni ozeanlju. Belgija in Francija odklanjata to vmešavanje Nemčije v ruhrske zadevo. — Angleško časopisje poroča, da je sir Montaguc Barlow, britanski delavski minister izjavil, da namerava angleška vlada Izvesti fiducijartio inflacijo s 100 milijoni funtov zato, da zniža vrednost funta In tako pomaga angleški industriji k razmahu in odstrani brezposelnost. — Milijarda murk pade na 12 dinarjev. 11. oktobra. Burna seja v Relchstagti. Stresemann ne pričakuje, da bi bil sprejet izjemni pooblastvenl zakon in priprav Ija razpust parlamenta. Du se temu ubrani, glasuje Reichstag za odgoditev debate. Bavarske nacionalistične čete poskušajo vdreti na Saksonsko In manifestirati proti socijallstlčni saški vladi ln parlamentu. 13. oktobra. Reichstag sprejme končno izjemni pooblastvenl zakon za Strese-mannov kabinet s 316 glasovi proti 25 in 7 ncoddanlmi. Nemška vlada zapove takoj nato štrajkujočim železničarjem v okupiranem ozemlju, da gredo zopet na delo I11 sc pokorijo francosko-belgijskc-rr.u vodstvu. 14. oktobra. Francoski predsednik Millerand potuje ollcijelno v Normandijo in govori važen govor za narodno slogo v času, ko se bije najtežji boj za udejst-vitev versajskega miru. 16. oktobra. Obisk predsednika Masa-ryka v Parizu. Angleška vlada dcmantl-ra vest o flducijarni inflaciji v sv rlio omejitve brezposelnosti In povzdige trgovine. 21. oktobra. Proglasitev renske republike v Auclictut, Renski separatisti prevzamejo nakatera mesta v svojo upravo. Državna nemška policija nima dovolj moči, da bi uclušila gibanje. — Več krvavih spopadov. 22. oktobra. Na Grškem Izbruhne vojaška revolta kl je pa hitro zadušena. 26. oktobra. Francoska vlada pristane ua željo angleškega min. predsednika Baldw!na v principu na to, da komisija ekspertov ugotovi plačilno zmožnost Nem čile, pristane pa na to samo z važnimi pridržki. Renska republika sc konstituira iu pošlje notifikacijo zaveznikom. V tej vladi so: Matthes, Von Metzeli, Liebing, Mllller, Kldier, Slmous in Oothardi. 30. oktobra. Smrt bivšega britanskega infn. predsednika Bonar-Lawa. Sir Baldsvin govori v Ne\vcastlu, očrta svoj gospodarski program In zagovarja uvedbo zaščitnih tarif proti uvozu tujih Izdelkov kot edino odpotnoč proti brezposelnosti. — V Angori se proglasi Turčija za republiko in Mustafa Kcinal paša ic izvoljen za predsednika republike. — Krupp I11 Stinncs sc pričneta pogajati s fraucosko-belEi.iskittii zastopniki radi zo-petnega pričetka z delom v ruhrskem ozemlju in dajatev v nnturi. Obrambni vestnik Narodne manjšine v novi Madžarski Madžarski statistični ceutralui urad v Budimpešti je objavil prvi do! rezultata splošnega ljudskega štetja v Madžarski iz leta 1920. lz to publikacije objavlja znana češka, revija Zahranični politika v svoji 16. letošnji številki obširnejši izvleček s kritičnimi opazkami, nanašajoč se pred vsem na podatke o slovaškem in rusinskem elementu med Madžari. Ker pa vsebujo navedeni kritični referat tudi podatke o jugoslovanski narodni manjšini v Madžarski, naj objavimo iz njega najzanimivejša data. Madžarska šteje sedaj (t. j. lota 1920.) 7,987.201 prebivalcev, na površini 92.883 kvadratnih kilometrov; gostota znaša tedaj 85.9 (v Jugoslaviji 48). Madžarov je 7,147.053 ali P1.6 odst. celokupnega prebivalstva. Na nurodno manjšine odpada tedaj C40.151 ljudi, to jo 10.1 odst. Reči moramo, da je današnja Madžarska narodnostno precej enotna država, zakaj vso uovo nastale narodne države — razen Avstrije — imajo močneje zastopane narodno manjšine. Med nemadžarskimi skupinami so naj-številneje zastopani Nomci, ki so jih našteli 551.211, to je 6.9 odst. Za njimi je največ Slovakov, namreč 1-11.822, to jc 18 odst. Toda šo leta 1910. jo bilo po uradni statistiki na ozemlju, ki tvori danos Madžarsko, 165.237 Slovakov; očitno je, da sc je njih število zmanjšalo neprirodno, to jo vsled madžarizacijc, oziroma vsled primernega štetja. — Posebej so šteli »Cehe in Moravče*, ki jih je 6573. Na tretjem mestu so Jugoslovani. Toda Madžari jih no štejejo pod tem imenom, tudi jih ne navajajo skupno, bodisi pod nazivi Srbi, Hrvati,. Slovenci ali drugače, marveč jih razdelijo in navajajo ločeno. In sicer so našteli: Bunjev-cev in Sokeev 22.399, Srbov 17.131, Hrvatov 36.858, Vendov, to jo Slovencev 6087. Jugoslovanov je torej skupaj 82.475. Toda pripomniti je še, da jo bilo glasom uradnih madžarskih uavedb na ozemlju sedanje Madžarske leta 1910. Hrvatov 41.974, Srbov 20.163, torej precej več nego pri zadnjem štetju, — za Bunjcvce in Slo^once naš vir žal no iuv vaja podatkov iz leta 1910. Pli Srbih jo še mogočo, da jo pripisovati upadek na račun izselitve na podlagi opcijsko pravice, dasi je število 9000 za izseljence samo bržkone previsoko. Pr; Hrvatih pa je upadek nedvomno samo — delo sta- tistike, to jc njene madžarizacijske tendenco, in prav tako smemo predpostavljati, da je dejansko štovilo Bunjevcev večjo nego ga navaja statistični ured. In vrhutega jo bilo pri Hrvatih, Bunjev-eik iu Slovencih že v letu 1910. uradno število prenizko, kakor so na pr. pokazala kritično razpravo o priliki mirovne konferenco v Parizu. Namesto uradnih 82.475 Jugoslovanov jili jo faktično gotovo nad 100.000, morda šo precej več. Toda vsi ti naši rojaki živijo raztreseno, Srbi onstran mejo ob Vojvodini in okrog Budimpešte, Bunjovci v baranjski županiji, Hrvati okrog Veliko Kaniže in ob avstrijski meji, edino Slovenci kompaktno med našim Prekmurjem in Monoštrom (St. Ootthardom). Od drugih narodnosti naj še navedemo Rumune f23.760), Poljako (7511) cigane (6966). liuse (4007\ Itusino (15«') itd. Po veri je 5,096.729 (ali C3.9 odst.) riui. katolikov, 175.217 grških katolikov, da- lje 1,670.111 rcfurmlrancev (kaktncov) ■197.102 ovangeljskiii (luteiancov), pravoslavnih 50.990, Židov 47&310. Analfabotov ;u v MadZai .ki med pro< bivaki, starimi nad 6 let, 2'!. od 15. t. 111. objavlja naravnost strašno statistiko o našem šoj. stvil v Istri. Posnemamo njene suhe številke. V Istri smo imeli 1918. leta 222 ljud« sklli šol s 328 razredi. To jo bila Istra v svojih starih mejah, brez Krka in brci Kastavščliie ter brez bistriškega okraju V puljskem okolišu jc bilo 3S naših šo! z 58 razredi. Italijani so že takoj leta 1918 ukinili 8 šol. Istočasno je bilo 12 šo! poltalljunčcnih. Leta 1919 jc bila poitalliančenlh 11 šolskih zavodov, Iti.i 1921 3, 1922 1, letos pa še ostale tri, tako da v puljskem okraju danes ni niti ene naše šole. Pazinskl okraj Jc imel 47 šol s 63 razredi. Po okupaciji so Italijani zaprli d\u šoli in poltalljančili tri. Naslednje letu so jih poltalljančili 7, leta 1920 zaprli I in poltalljančili 7, leta 1921 zaprli ena in poltalljančili eno, leta 1922 poitalijan-čili tri, letos zaprl! eno In poltalljančili 7. Z odlokom od 1. oktobra letošnjega leta so poltalljančili šo preostalih 14 Šolskih zavodov. V porečkem okraju smo imeli prej 2J šol s 2-1 razredi. Po svojem prihodu so Italijani zaprli cuo, poltalljančili tri, letj 1919 zaprli pet in poitalijančili osem, 1--ta 1920 poitalijančili dve, leta 1921 poitalijančili eno letos pa še preostali d\e. V lošiii/skcm okraju le bilo prej t' naših šol s 26 razredi. Tako) po prihoda so Jih Italijani zaprli pet, poitalijančili pa tudi pet. Naslednjega leta so poitalijančili cuo, leta 192U zaprli eno in poitalijančili eno. leta 1922 poitalijančili dvo letos pa še ostale štiri. V voloskem okraju smo imeli 36 šol* škili zavodov z 71 razredi. Od t. oktobra so vse te .šole poitalijančene. Nič drugače ne izgleda v koprskem okraiu, kjer je bilo 60 naših šol s So razredi. Leta 1918 so Italijani zaprli štiri, poitalijančili eno:, naslednje leto so zaprli cuo, poltalljančili pet; leta 1920 zaprli cuo, poitalijančili tri, leta 1922 poitalijančili eno, letos pa šo ostalih pet. Mučeniska Istra je danes brez c:ic i. -Ic v našcin jeziku. Ccz Izmučeno dežel i lega plašč tujega nasilja, toda v dcci, katero hočejo Italijani pojanlčurlti, kriči kri po pravični osveti. Gorje kulturono-sccin, kadar ta tlačena dcca dorasle! Izvršila bo nad njimi sama sodbo, s kateri jo je nasilnlškl fašizem hotel odtujiti rodnemu jeziku. Sokolstvo Sestanek zastopnikov slovenskih sokolskih žup Starešinstvo JSS jc povabilo zastop-niko slovenskih sokolskih žup v nedeljo na sestanek, ki jo imel namen, razjasniti nekatera sokolska vprašanja, ti-čoča so v prvi vrsti slovenskih razmer. Sestanek se jo vršil izven organ i-začuih predpisov ter zaradi tega niso bili storjeni nobeni obvezni sklepi, pač pa so zastopniki podali mnenja svojih društev. Debate so so vršile jako stvarno in so v resnici razbistrile marsikatera vprašanja, o katerih je bilo članstvo napačno poučeno. Večina zastopnikov jo izjavila mnenje, da je za napredek Sokolstva ugodneje, ako ne stoji na čelu Saveza vodilni politik, ker se s tem vzdrži sokolska organizacija nad političnimi strankami. Ker, kakor rečeno, sestanek ni bil upravičen storiti formalnega sklepa., je sokolska župa Kranj mnenje večino priglasila kot predlog za sokolski sabor. Debata o tehničnem delu jc pokazala vzroke, zakaj se niso vršili dos!;>j prednjaški tečaji. Prosvetnemu delu naj so posveča več pozornosti. Podrobno se je razpravljalo o fin-inčnem položaju Saveza in o stanju zletne likvidacije. Na razgovoru jo bil tudi -,okol-ski tisk in sokolsko manjšinsko delo. Sestanek jc bil prav koristen, ker s" se pri stvarni iu niirui debati razni' trkalo sokolske razmere, ki so v mnogih krajih povzročalo uosporazuui)jetij:i n napačno pojmovanju raznih uazorov, Priprave za sokolski sabor pri starešinstvu JSS. so v teku. Sestavljeu je načrt referatov in določijo se takoj referenti posameznim odsekom. Delo bo precej o1* širno in bo zahtevalo temeljitega študi-rnnja in točno ter premišljeno sestavo vseh elaboratov. Bratska sokolska društva naj ne zamude prilike, da iznesejo in predložijo Savezu vse željo in unsvotc do predpisanega roku, ker je prav sedaj prilika, da se izboljšajo in preuredijo razno napake, ki so se pokazale v teku netili let pri naši sokolski organizaciji. Predlogi, ki nc spadajo po svoji vsebini pred sabor, se prndlože, ako se izkaže, potreba, glavni skupščini, da jih obravnava in uredi. Sokolski sabor naj bo res pravi sokolski parlament, ki uaj z vso resnostjo in natančnostjo predela sokolsko organizacijo in, kjer se pokaže potreba, izboljša. Sokolsko društvo t Straiišču priredi v soboto dne 24. 111 v nedeljo dne 25. novembra svojo otvoritveno predstavo v novem sokolskem domu. Oba Ural se bo igrala narodna igra 'Divji !ovec> od Fr. Finž-garja. Sokolsko društvo si jo nabavilo popolnoma nove kuliso in bo odslej prirn- Beograjsko pismo Beograd, sredi novembra. Filozof Gašpar, oboževatelj ženskih log, kakor sem vam poročai že zadnjič, me jo povabil v gledišče. »Ljubica mi je zbolela — vstopnico, ki sem jo kupil za njo, pa nočem vreči med smeti, izkoristi jo ti, ki rad brskaš po umetniškem polju.* Jn sva šla. Igrali so Nušičevega •Nahoda* (»najdenčka*). Narodno POzorište v Beogradu, prav skromno, kar se tiče lokala, rešpektira Nušiča; •Nahoda* so igrali Ze v prošli seziji kolikokrat, pa ga bodo, kakor se mi zdi, tudi to sezijo še precejkrat pokadi Beograjčanom. Zgodovinska drama! Tragedija! Ca-fa Dušana vidimo, vojvode srbske, srbski dvor iz tedanjih časov, kraljeviča Marka, kako »vino pije*, cariči-fo in najdeučka Mojmira in popa v <-rni halji, z dolgimi častitljivimi lastni, padajočimi izpod visoke kape na ramena . . . Stvar je ta: Najdenček, živeč na carskem dvoru, se zaljubi v caričico in ona v njega. Pa navsezadnje izpove car Dušan najdenčku svojo skrivnost: 011, Mojmir, je sad greha njegove mladosti, jo njegov sin. In 'raeediia ie tu. Zaljubljenca sDOznata. da sta si brat in sestra, in to spoznanje je tako gronko in bridko, da ga ne moreta preboleti; zastrupita se in tesno objetima jima izvije iz ust Smrt poslednji vzdihljaj . . . Nušič je stvar dobro obdelal. Samo da bi bil tok dejanja enotneje usmeril, da bi se ne izgubljal v stranskih scenah — pa bi bila drama tip-top, da sc izrazim po domaČe. Pet dejanji Dovolj bi jih bilo troje, pa teh troje takih, da bi so pri njih človeka ne lotevalo dolgočasje. A Nušič je hotel imeti pet dejanj, hotel je tragedijo s petimi dejanji, zato je stvar silovito našopiril. Prav vesel sem bil, da sem videl enkrat slavnega kraljeviča Marka, kako pri krčmarici Janji urno prazni bokale in si viha junaške brke — ali drugo je vpra&inje. če je drama s to sceno kaj pridobila, če sploh spada ta scena v okvir drame. Mislim, da je storil Nušič glavno pogreško s tem svojim Markom, potem pa s popom in cigankami v tretjem dejanju. Ko se junak Marko, divni orjaški dečko, preoblači v popa in so zaradi tega nemalo krohoče dična kremarica Janja, so gromko zakrohoče tudi — publika. Višek krohotanja pri publiki pa nastane, ko stopijo na oder ciganke in zapleše 10, dalje,, ko iim ua Markovo namigavanjo zraste pogum, da se približajo popu in pop njihovi vabi naposled podleže. Način, kako so pop žensk otepa in ima nad njimi kljub temu svoje dopadenje, jo drastičen in bi dola.1 čast vsaki komediji; harmoniji vsebinsko tragične igre pa je vse to samo na škodo, človek se ne more otresti misli, da je hotel Nušič s to sceno osmešiti popovstvo ... Prav nič se ne čudim, da so bili spomladi prizadeti krogi za to, da se to dejanje črta iz igre, češ: so gotovo meje, preko katerih so ne sme; in: »žalitev* . . . Kljub tedanjomu protestu je dejanje ostalo in so igra in se bo igralo tudi v bodočo, v posebno srčno veselje beograjske publike, ki ljubi senzacijo . . . Prav tako odvoč kakor tretjo jo tudi četrto dejanje, kjer se dolgočasno košati stereotip-nost razgovorov med dostojanstveniki, kakšna krivda zadene par, ki se je ljubil, pa naposled spoznal, da do tega nima pravice, ker sta zaljubljenca — brat in sestra. — Kakor sem že rekel: za polovico preveč je v drami postranske, nepotrebne dekoracije, tnko da se nas tragika dveh mladih ljubečih se src dotakne šelo na koncu igre; preveč Ro v drami podčrtane stranske, nebistvene scene, a vse Dremalo bi- stvo, veličina tragike. Drugačo pa vsa čast Nušiču in igralcem. $ Filozof Gašpar mo je povabil ob drugi priliki tudi na svoj dom. Njegova gospodinja, premožna Beograjčanka, pristna Srbkinja, jo praznovala baš »slavo* in tako sem bil primoran, da se udeležim «slave» tudi jaz. Kaj jo to: »slava*? Bratje Srbi sc jo vesele, kakor mi u. pr. svetega Miklavža. Praznik veselja. Vsaka srb-ka družina ima svojega domačega patro-na svetnika, ki so ga prav posebno častili žo njeni predniki. Kadar pride v koledarju vrsta na dotičnega svetnika,. todaj se — »taj svetae slavi*. To je »slava*. Slavi so svotao v krogu domačih in povabljenih komšijev — sosedov. Bolj ko jo družina premožna, lepša jo »slava*. Ciganska godba, wsela, brezskrbna, poskočna, dobra ljuta rakija, izbrane jedi, veso-lost in pet.jo v krogu domačih. Prične se »slava* popoldne in končava kasno v noč. Premožnejši jo praznujejo tudi po več dni, tako da postanejo ciganski svirači žc trudni in odhajajo z ohripelimi glasovi, komaj še poska-kovaje z malomarnimi koraki, sak-teri uod Dazduho svoje črne cijrtnske gosli, ki spremljajo od solnca opaljo-nega veseljaka - brezdomca od rojstva do groba ... Odšel som iz hišo veselja, iz doma filozofa Gašparja, ko se je danilo, in vso pot do doma premišljeval o 20-stoljubnosti bratov Srbov, o »slavi*, ki sem jo pomagal praznovati, in k>;r 1110 je spravila »stara, pristna srbska šljivovie.n* v dobro voljo, sem navsezadnje sedel za mizo in sklonil, da tudi «Jutrovcem* napišem nekaj vo-selega. —y. Polipi] a Iz zbirke «PR!SMUK» švedskega humorista HAS5E ZETTERSTRO.MA. Zaspan in truden sem bil, — dan jo bil vroč in soparn. Zato sem zaspal na Kezloni. Zbudil sem so šelo, ker me je nekdo šogeta! po mojem levem kolenu, ki je za takšne reči posebno občutljivo, takorekoč mojo šegetalno kolono. Vse-del sem se in zravnal in mojo lene oei so prodiruo poalodalc mlado, šo precej eleg.mtno in simpatično damo, oblečeno v nekakšno uniformo z žoltinii gumbi. Na ovrntniku pa je nosila Številko. »Oprostita,* sem rekel, »takoj bom vst.il, si pritrdil ovratnik, zavezal kra- Jalo redne itramatiSne predstave, kt Jlli rodi t vso sflemo br. Mirko Rojina ia Ima žo lepo vrsto uvežbauili domačih igralcev. Tako bo ekrbelo mlado društvo »a telesni tn duševni napredek svojega tlanstva, pa tudi ostalemu občinstvu bo nudilo lepo in zabavno razvedrilo Sokol-skemu društvu v Stražišču želimo obilo uspeha pri požrtvovalnemu delo. Osnutki za naraŠČajski znak. Natečaj za osnutke sokolskega naraščajskega znaka je razpisan do 30. novembra t. 1. Prva dva osnutka sta že vložena pri JSS. Došla sta iz Kragujevca v SrbijL Ostali jugoslovenski umetniki so doslej šo niso zglnsili. Kraljestvo mode Modna dama Dogme, ki jih vidimo iu beremo v modnih poročilih, si Cesto liaaprotujejo. Nesporno pa. je, da ima dauašnja moda za. svoje glavno aaiSelo preprostost. Interesantuo je obenem, dii se moila kljub temu ali morda ravno zato poslužuje tako lepega in izbranega materijala kakor žo dolgo ne. Harmonična spojitev elegantne preprostosti z izbranim matprijalom pa je ravno umetnost. Eojiska, lu nima rrs finega okusa, da često dragocenemu materijalu lo značaj baiiavosti. Današnjo modne kreacije izgledajo na prvi hip kakor da so koipponirane samo za visoke, vitke postavi; temu iti tako. Preprosti dolgi kroj, oziroma [Krtegnjena linija, da lahko tudi močnejšim in majlmim postavam videz vitkosti, čeprav pride moderna liniaj obleke do najpopolnejšega i. raza seveda ua vitkem telesu, ki izzi-v-i v današnji luodfirm obleki naravnost občudovanje. Te na antiko spominjajože prelest-no oblike pa bi ne bilo mogoče, da ne bi imeli na razpolago toliko krasnih, mdovito mehkih tkanin, pa bodi to \olna. velour ali svila, stisnjen flavž, zlat ali srebro laiu6, brokat iz kovina-^tih niti, svilen in pulsvhen damaat, krepsaten, ge.orgettesaten itd. Vsem na čelu pa stojita v ietošn;i sezoni »velour eifou'- in »moirov, samo da to ni tisti moirč. kakor nekdanji, ki je bil trd in iiegil*>n. Vse tknnine današnjega časa so mehke in valovite, ter se dobijo v vseh barvah, diskutnih in • glasnih«, v bolem, črnem, r nja vem vseh nijans, pa tudi modro, tu in tam lila, citronasto - rumeno. Elegantna je maudeljnasto zelena, a rudi rožnata. Krasne so te barve z zlatim, srebrnim ali »perlast.im* nakitom. Lep! so tudi aranžmaji gladkih, "b strani našitih in nekoliko poševno nastavljenih volan, valovite drripe.rije in gube »godet*. Tudi pentlje kot zaponke v sprednji ali zadnji sredi so tik, a lo za nekatero dame. Pas je Sc vedno globoko pod nor-malo. Dolžina krila sega kljub vsem diskusijam običajno Se vedno do členkov, lo krila kostumov so krajša. Plašči so dolgi, posebno večerni, ker pač morajo kriti vso dolžino toalete. Omenim naj pri tem izredno razkoSnost podloge večernega plašči, ki ima sedaj obliko v pasu se piilegajočega, a navzgor zolo razširjenega kepa. Rokavi so pri popoldanskih toaletah največkrat vSiti, dolgi ter ob roki ozko se prilegajoči; končujejo se z zvon Častim volanom, ki pada skoraj do polovice prstov. Docela pa so izginili rokavi pri večernih toaletah; obveljala je maksima, da je nailepši kras družabne toalete lepo oblikovana, do ramen vidna roka. Poleg prevladujočega ovalnega dekolteja se pojavljajo tudi že s[>ičasti, spredaj in zadaj, niso pa več tako pretirano veliki, kakor so bili še nedavno. Želeti bi pač bilo, da bi bile spričo te goloroke in tanke mode gledališke in koncertne dvorane nekoliko bolj zakurjene. Kajti če tu ii pride naša lepotica v dvorano ali gledališče s kožuhom ali s kepom preno ramen, je zanjo vendarle poglavitno, da se ga čim prej znebi, posledica pa je le prepogosto nahod ali še kaj hujšega. Da ponovim k sklepu še enkrat svoj refren: krono in šarni daje moderni toaleti predvsem hotena, skrbno izbrana preprostost Novska. koncu svoiega govora pozval slušatelje na sestanek za prihodnji dan. Za mesto sestanka si Je izbral prostor pred wtst-inlnstrsko cerkvijo. Profesor Je računal, da pride na njegov sestanek kvečjemu 200 oseb, tn se jc zelo začudil, ko Je do-znal, da je prišlo na sestanek nad 5 tisoč ljudi. Njegov poskus glede uporabe brezžičnega telefona se Je torej obnesel nad vsako pričakovanje. X Nenavaden zakonski par. Kakor vse kaže, se ljubavna strast dandanes bolj razvnema pri starih kakor pri mladih ljudeh. Dogaja se, da prihaja do zakonov med starejšimi dedci tn starejšimi! devicami. V mestu Essex n. pr. se Je nedavno vršila genljiva svadba nekega 90i! letnega starca z 81 letno starlco. Ohfi. revčka sta bila tako slabotna, da s/a morala med cerkvenim poročnim obre- dom isauetl ter sta se morala prf odhodu Iz Mflkve opirati na palice. Potem so ]u ijudft odnesli v avtomobil, v katerem sta absoMrala svoje poročno potovanje. X Razstava lepotic. V Newyorku sc je -pred kratkim vršila razstava Icpotic, katere so se udeležile žene In deklice iz 88 ameriških mest. Razstavo je priredil sfodikat tvornlc za kozmetična sredstva — Industrije, ki menda najbolj nese med vsemi podjetji v Ameriki. Društvo Je o priliki razstave izdalo proglas v obliki letaka. V proglasu Je trdilo, da Ima Amerika najlepše žene pod sclncem. Izložba, ki Je uspela nepričakovano dobro. Je na koncu Iz svoje srede Izvolila tudi kraljico ameriške lepote, ki bo vladala nad ameriškimi lepoticami leto dni, nakar sc bo vršila nova razstava, ki bo Izbrala zopet novo kraljico ameriških lepotic. Gospodarstvo Z1V Nagota na odru Dunajski .Burutlieatem Je bil včasih t zor moralnos;ti in korektnosti. Razne '■•tare nadvojvoJInje, ki so pozabile svo-h mladostne doživljaje ali so bile zavid-nc cvetočemu naraščaju, so skrbole, da sc na dvornem odru nagota ni kazala več, kakor Ic najmanje treba. Vsi ravnatelji so Imeli hude borbe z dvorno cenzura, a glede moralnosti so prenašali hočeš — nočeš — moraš najkrajše uzde. Po prevratu se je Dvorno gledališče iz-premenilo v Državno In glede moralnosti so postale dovoljene največje svobodšči-tu\ Tako so uprizorili Kleistovo »Pcnthe-sileot-, tragedijo, kt jo Je pred 100 leti GoeSie odklonil, češ da ni uprizorljiva... Zdaj je uprizoritev senzacijonalna, kajti toliko nagote Državno gledališče še ni videlo. Penthesiiea ie Amazonka, ki končno lz ljubezni raztrga Ahila z lastnimi /obmi in nohti, a pomagajo ji psi. Iz ljubezni. Penthesiiea ie torej sestra Sa-iomina, ki poljublja na ustnice obglavljenega Janeza Krstnika in sorodnica Ju-dite, ki je morila potem, ko Je ljubila. Dunajska igralka, ga. Piinkosdy igra Penthesileo napol kot iurljo, napol kot vilo, kot tesno levinjo in dobrikajočo se mačfco. Kritika pravi, da je Izgledala umetnica kakor blazna kmetiška punča-ra, bujna ln plavolasa, a da nt zbujala uikakega tragičnega dojma niti sožalja. »Le lepi, močni zobje In mogočna bodra .-o pristojali telesni sliki, ki jo Imamo o zversko krvoločni ženski.« In kritika sc iszi nad »neumljivo neokusnostjo» vse uprizoritve. Amaconke so nastopale s peresi na slavi kakor Indijanke In so imele popolnoma gole noge. Ko odloži Penthesiiea oklep stoji pred občinstvom »v tako kratki svileni košuljici, da sc mora gle-aalec pri vsaki odločnejši kretnji bati naj hujšega. Ko se vrže končno na tla, se po- io sveta javijo — hvala Bogu' _ pod Irfotajočo košuljico tesne, meso Iztiskajoče hlačlce. Iz Amaconke nastane tako — žalibog! — cirkuška iezdaika*... Tako se jezi kritika, a publika se imenitno zabava... Nedavno se je jezil slovenski operni kritik, da nastopajo v «Aldi& naše baletke hi bojevniki egipčanski golili nog ter brez trikoiev. Zahteval je, naj bi si fvoje gole ude vsaj z rujavo šminko tako pobarvali, da bi bili videti od solnca opaljeni ter bi tako učinkovali dostojneje. Trikojl In šminke pa so dandanes celo za dunajsko Državno gledališče tako dragi, da mora utihniti morala. Sicer pa ostane resnica, da nagota ni nemoralna, nego Je izzivajoča le oblečena, a namenoma ie skopo razkrivana nagota. Tega načela se drži danes tudi najvišji umetniški dramski zavod Avstrije ter ne pohujšuje, nego kvečjemu vzbuja smeh. Ta pa ni škodljiv. X Ameriška zračna flotllja na potu okolu sveta. Poveljnik ameriške zračne flotilje general Mason je nedavno Izjavil ameriškim novinarjem, da bo ena eskadrlla ameriške zračne flote spomladi obšla svet. Svojo pot bo nastopila na atlantski ameriški obali, letela bo preko ameriškega kontinenta do Aljaške preplula Beringovo ožino, celo vzhodno obalo Azije, Indijo, Perzijo, Evropo, Skandinavijo In OrSnlandijo. Nato poleti domov na svoj start. Zrakoplovi bodo tako urejeni, da bodo lahko preleteli 2 tisoč mil) dolgo progo ne da bi morali pristajati. X Sestanek potoni brezžičnega telefona. Pred kratkim so napravili v Londonu zanimiv poskus, ki le imel namen dokazati, v koliko se dd razširiti uporabljivost brezžičnega telefona. Neki profesor z londonske univerze je Imel potoni brezžičnega teleiona predavanje ter Je na Državne dobave v nsiii državi V vsaki državi igrajo državno dpbave veliko vlogo. Državne dobave so fli celo gospodarstvo največjega praktičnega pomena, zakaj država ima v svojih upravnih 1 panogah trajno velike potrebe. Dtanošuji čas .je držav«, ki vzdržuje števino vojsko in mnoge velike obrate kak<*r železniški, najvažnejši naročnik za industrijo, obrt in trgovino. Umevno je, da, se kup-čijski sloji vseh vrst živo zanimajo za državne dobave. Naravno je, rfji domači gospodarski krogi posvečajo dobavam posebno pozornost in ae odločno Hpirajo, da bi se potrebe državne upravo poltrivule z naročili iz inozemstva. Na (tem, da je zadovoljivo urejeno vprašanjje državnih dobav, imajo skladen interes domači delodajalci in delojemalci. Tudi v naši državi Je vprašanje državnih dobav velike važnosti, po< vojni pa še tem večje, ker so potrebe vsled obnovitev in novih izgradenj v vseh upravnih strokah zelo narasle. Naša trgvkviua In industrija se za državne dobave trajno inte-resira. Njena prva zahteva je, do ostanejo Joma vsa dela in naročil«, katere more domače podjetništvo pokfiti. V tem pogledu je vsa leta od prevrata dovolj pritožb, ker se Je ugotovdlo, dn gre cela vrsta naročil Iz noše ditžave v tujino na škodo naše plačilne bilance. Druga vrsta pritožb naših domačih tvrdk se obrača proti načinu oddaje, državnih dobav. VobČe se toži, da je celo . poslovanje preveč težavno in preokorno.' Cela vrsta predpisov je, ki provzročajo Iz-, gubo časa in nepotrebne stroške. Pošlo-1 panje je tako okorno in nadležno, da oplaši mnogokateregp podjetnika od dobave same. Na vsak način je položaj tak, da treba velike potrpežljivosti in tudi izkušenosti onemu, ki se udeležuje oler-talnlh ponudb. Glavui vzrok nezadovoljnosti naših dobaviteljev leži pa v nerednem plačevanju izvršenih in opravljenih dobav. Državni dobavitelji morajo za svoj zaslužek ln za svojo kupnino čakati celo večnost. Najrazličnejše težave imajo pri dobavah. Ko pa je naposled vse v redu in po predpisu Izvršeno, nastane resničen križev pot, predno prideS do plačila. Vsled počasnega plačevanja dobaviteljem so celo mnogi veliki lilerantje, gospodarsko krepki, prišli v prav neprijeten položaj. Ob čaeu skopih obresti ter krutega pomanjkanja denarja ln kredita more celoletno zadrževanje zapadlih plačil spraviti najbolj zdravega gospodarskega junaka Iz ravnotežja. Gospodarske korpora-cije se odločno zavzemajo pri linančnem ministru za hitro plačevanje državnih dobav. V današnjih trdih časih je vsak znesek dobrodošel v kupčiji. Tudi v Sloveniji imajo kupčijski krogi vseh vrst kolo-salne terjatve. Pričetkom leta so cenili zaostanke na 100 milijonov dinarjev. Zadnje mesece in tekom leta se je nekoliko obrnilo na boljše, vendar je pa država na doltru velike vsote. Ni dolgo tega, kar smo čitall javne pozive državnim upnikom. Zal se naši interesentje no oglašajo vedno tako, kakor je v takih vprašanjih potrebno v interesu stvari. Brezbrižnost in sramežljivost samo škoduje celi akciji. Ne bo dvomn o tem, da je po oceni poznavalcev razmer dolgov šo za ka- kih 10 do 50 milijonov dinarjev pri nas. Cujemo, da so nekaterim dobaviteljem dali posebne bone. To je že napredek, ali ako Jih 110 moreš vuovčiti in JUi Narodna banka ne eskontira, je pač praktično malo haska. Finunčni minister Je ponovno poslednji čas vsled intervencij Izjavil, da sc hoče požuriti s plačilom starih dolgov in plačevati nove dobavo kurantno. Likvidacijskega budžeta zato ne bo predložil skupščini. Prizadeti dobavitelji ravnajo modro, da živo trkajo za plačilo. Tudi pri tej priliki vel,'a včasih: Ze zaradi nadlež-nosti Vas bom uslišal! Treba pa je pri teh zahtevah največje točnosti v podatkih strank, zlasti kadar se obračajo za intervencijo do organizacij. Navesti treba zlasti, komu se je dobavilo, kaj in kdaj, točni znesek in datum računa, koliko je plačano ln koliko je še na dolgu. Akcije organizacij pripravljajo tako rekoč teren. Ker je rad grešnik trdovraten, je dobro, da upniki poganjajo tudi vztrajno sami svoje zahtevke. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (21. t m.) ni poslovala radi pravoslavnega praz nika Arhangcla Mihaela. — Konfcrenea Industrijalcev v Mariboru. Včeraj popoldne se Je vršila v Maribora pod predsedstvom drja. Pipu-ša konferenca Industrijalcev, kateri sta prisostvovala tudi podpredsednik drlav-ne Industrijske centrale dr. F. W i n -diseher ter tajnik Zveze slov. indu-strijcev inž Su k I je. Na konferenci se je vršila vrlo podučna razprava, katero jo pričel dr. \Vindischer z ilustrativnim ekspozejem. = Carinska konferenca v Ljubljani. V smislu razpisa uprave glavne carinarnice št. 816 se bodo vršile vsakih 15 dni v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani carinske konference. K tem konferencam imajo pristop vsi trgovski in obrtniški krogi ter podjetja, prva taka konferenca se bo vršila v pondeljek dne 86. novembra ob 6. uri popoldne v prostorih trgovske zbornice. Vsi interesenti se vabijo, da se te konference v kar največjem številu udeleže. = Trgovinska pogodba z Avstrijo. Iz Beograda poročajo: Odpotovanje naše delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe z Avstrijo je odloženo, ker je ministrstvo za trgovino in Industrijo pre dalo narodni skupščini načrt nove carinske tarife. Dokler se ta načrt ne uza-k*ni, se pogajanja ne bodo vršila. = Naš Izvoz lesa v Italijo ponehava. Kakor nam poročajo, je povpraševanje italijanskih kupeov po našem lesu po nehalo, ker so zaloge lesa v Italiji ogrom ne. Iz Slovenije gredo sedaj v Italijo le manjšo količine. Pač pa se zopet Švica zanima za naš les. = Potrošnja umetnega gnojila v naši državi je biia v letu 1022: v Srbiji 80 tisoč kg, t Vojvodini 7,080.000 kg, v Slavoniji ln Baranjj 1,090.000 kg, v Sre-rau 800.000 kg, v Hrvatski in Medjimur-ju 2,690.000 kg, v Sloveniji 1,980.000 kg, v Dalmaciji 490.000 kg, v Bosni in Hercegovini 70.000. Skupno 14,440.000 kg. Od te količine se je uvozilo iz inozem- vato, počesal prečko in si nataknil dru- -o lice!--. »To ni potrebno!» pravi dama. »Le Lir po dornaeeU »Takooo? Po domačeee? Ne, elegant hoče biti vedno eleganten. Sicer pa samo hipec! s-, ali prihajate po mojo sliko, ali želite, Ha vam odstrižem svoj kosler, ali pa se zadovoljujete z gumbom mojega telovnika?* •tZ menoj morate na revir!* (Revir? Kaj ne poznate sami pota? Želite naslovno knjigo? Pa kaj sploh hočete pri policiji? Bolje je, če so jej izogibate!* *Tja vas bom peljala, odsedetl morate kazen, ker se niste oglasili pri vojaškem naboru. Jaz sem policajka, Ma-rija Jansson, št,. 180, in vas bom es-kortiralab Gumb mojega ovratnika se je v sredi prelomil. Pustil sem, da mi ostanka padeta med košuljo in trebuh, in vpra- »Cujte, mala, sedaj je že november, pitat je torej že zdavnsti minili Sedaj pa re« nimam več časa. Sicer imate pa prav čedno . . . obleko. Mehko blago!* »Ne dotikajte se me! Ljubkovanje z varhinjo javnega reda se kaznuje s Spehkamrot Ne podkupujte službujoče uradnice!* »Vi pa prav Tesno glumite svojo vlogo! llahaha!* »To ni vloga! Kaj res ne veste, da je skupščina sprejela predlog o ženskih policajih?* »Sprejela? Prokleto dolgo sem sjial. In pa da nisem bil pri naboru? Saj sme svako leto točno plačeval svoj skartni davek!* »Sedaj pa naprej! Ne čvekajte toliko! Državna pravdnica Katinka Dal-strflmova vas bo že primerno ožela-Ajde sada!i In sVa šla prav zares. Vsi so gledali za nama. Toda nikdo se ni smejal. Vsi so tako resno gledali, in nekateri »o policaju Mari.ii Jansson na cesti po vojaško satutirali. Mislil sem si: Sedaj so mi pa zares sanja! Obrneš ae v steno, — morda pride še kaj. Mtrička, le dalje! Prideva do 2ab'eka. Na Vratih sedi starka, tudi v uniformi, in s »šmirg-Ijem* riblje po stari nožnici. Mlajša sedi v pisarni, ima enako uniformo in s povečalninnsteklom oreiskuie neke po- narejene menjice in stanovanjske spise. Stari državni pravdnik, sitna in brezzoba Katinka DalstrOmova, pa z nekakšnimi škarjami reže ploščo »ple-ha» in grdo gleda. »Oprostite.* pravim, »smem 11 za hipec domov, ker me čakajo z večerjo!* »Po večerjo lahko pošljete v ljudsko kuhinjo! Zaprite ga!» Zaprle so me v samotno celico ln mlado dekle je prišlo inspieirat. »Ste vi tudi pri policiji?* jo vprašam. »Da, strnžmojster sem in eand. jur.! Kaj pa želite?* »Gospodična stražmojster, vi ste pa res srčkani! Poznal sem deklico, ki vam je bila zelo podobna.* (Pri tem sem jo objel okrog pasu. pa se ni nič preveč branila.) »Gosood stražinoister. samo poljubček!* (ččč-mmm). »To je prvikrat, da pollubPam stražmojstral* (Pa res ni napačna!) »Oh, če bi kdo prišel!* zavzdihne. »No, ga pač aretirate!* jo fpomtvm. »Saj res!* se ponosno zravna. »SIcer pa itak moja sostra patruljira nn hodniku.* »Povejte m! no.* vprašam, »ali je vaš posel zabaven?* »Včasih je, vedno ni. Včeraj sem prijela rnianca. na mi ie to-la naredili* (in mi pokaže modro li-so pod komole.em. Barbar jo je vščipnil!), pa .-em ga aretirala in z vozom smo ga spravile semkaj.* Za korak odstopim in vprašam: »Pa se tudi možite?* »Seveda, kako ne? Moja najstarejša sestra je komisar, in ima moža. ki plete nogavice v tvornici. Tu ii te je >plc-tel on!» (In mi pokaže svoje nogavice. Jaz pristopfm za dva koraka.) . »Povejte no še,* vprašam, »ali je državna pravdnica Katinka Ddstrom kaj ... no, prijazna?* Odgovora ne dobim, kajti vrata se sunkoma odpro in zapovedujoč ženski glas pravic »Peljite jetnika gori!* Dolga punica, — '.ihta, ki je še oni dan pometala v kavami »Zvezdi*, in» prime za roko pa hajd po dolgem tem nem hodniku, potem v veliko «obo za »moštvo*: soba je polna policajk, starih, mtadih. grdih, brhkih, in um." irui' rane so različno, po činu. Vse me rosno in nepremično gledajo. Ena mod njimi, dolga ko preklja in grda kakor teoretičen greh, ukaže: »Žele z je na roke in noge! Slecite ga! Telesna vizitacija!* Sedaj sem se pa zares zbudil Bil hal stva: 1,500.000 Kg superfosfata, 1,080.000 kg kalijeve soli, 40.000 kg čilskega 1» litra, 20.000 kg amonsulfata in ft,2«0.00 kilogramov. = Povpraševanje Inozemstva po m$j opeki. Iz Beograda javljajo, da se T zadnjem času pojavlja veliko povpt^Sj. vanje tnozeuiBtva po vojvodinski opeki ki se izvaža v Madžarsko, Grčijo ln B«. tnunijo. Vojvodinske opekarne so zapro. sile prometno ministrstvo, da jim da ve{ je število vagonov na razpolago. Pro. metni minister je obljubil ugoditi pro t nji. = Carinske konference pri carinami. cl na Jesenicah. Trgovska in obrtniška zbornjca opozarja vso interesirane tnror ske, industrijsko in obrtniške kroge, dj se bodo vršile carinske konference pri carinarnici na Jesenicah' v smislu razpj. sa št. 218 generalno direkcije carin redno vsakega 10. in 25. v mesecu v pisarni upravnika carinarnice. Ako pade ta dan na praznik ali nedoljo, se vrši konferan. ca on dan po-neje. Konference prlčneig vsakokrat ob 17. uri. Prva konferenca so bo mršila v pondeljek dne 26. novembra. Zbornica priporoča interesentom, da bo vsakokrat v čim večjem število udeležijo konferenc, na katerih bodo imeli priliko iznesti v6e žoljo in pritožbe, ako te po njihovem mišljenju v po-saineznih primerih napačno tolmačijo :arinska tarifa in naredbe. = V trgovinski register so se vpisu, lo nastopne tvrdke: »Alpeko*, trgovako-industrijska družba AL Pečevnik & Cie v Ljubljani; Jugoslavenaka industriji ulja i boja, d. d. v Ljubljani; Kernc & Favai, komisija in trgovina na debelo > kolonialnim in špecerijskim blagom v Ljubljani; Lesar & Schmidt, trgovina s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom, z delikatesami ln galanterija na drobno v Ljubljani; Posest — reali-totna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani; Vladimir — tvornica vreč in perila, trgor-ska ln industrijska d. z o. z. v Ljubi ja ni; Meznarič & L Požar, pr&žarna kav« r Mariboru; Keramika, tovarna peči štedilnikov, kamenine in Samotnih i:-delkov J. Klemenčič, d. z o. z. v Xo-vem mestu; Franko & Teichner, trgovina z mešanim blagom v Ptuju: Josip Hočevar, knjigarna in trgovina s papirjem in galanterijo na Bledu; Ivan Zgonc trgovina z mešanim blagom v Cerknici: Roman Smuo, trgovina s perotnino v Dolnjem I^igatcu; Marija Hafner, trgovina z žeblji v Ljubljani; Zoran Škerl trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani; Petar J. Miovič — 1'asteurit, trgovina kletarskih strojev iti potrebščin v Mariboru; Josiplna Klemenčič, trgovina z deželnimi pridelki in adjem na Rečici pri Bledu. Izbrisale ci se: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamborg, trgovina s knjigami v Ljubljani; Peter Hochnegger tn diugovi, tvornloa potni-Jtva v Mariboru; Janez Konda, krčmar-jka obrt v Kandiji; Ludovik Gerkman. mL, trgovina z usnjem v Ljubljani; Ali-.0 Prašel, trgovina s pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani; Cecilija Medja, trgovina z lesom v Mlinu; Franz Božič, Gemisclitwarenhundlung v Novem mestu; Milka Bohinjec, trgovina z mešanim blagom na Rečici. — Posvetovanje o uporabi ometnUi gnoJIL Dne 28. in 29. novembra bo Ime lo ministrstvo za poljedelstvo in vode v poslopju razredne loterije v Beogradu drčo konferenco privrednikov. Na kon-Toren^i se bo razpravljalo o umetnem nojenju v naši državi. = Izredni občni zbor Ljubljanske borze se vrši v pondeljek z dnevnim r» dom: izprotnemba pravil. == češkoslovaški državni proračun u leto 1924«, ki je bil odobren ima nastopne postavke: izdatki: redni Ki P2„287,026.855. izredni Kč 4„706,950.050 skupaj Kč 16„99S,U7G.90ti5; dohodki redni Kč 15„087,448.068, izredni dohodk Kč 403,845.523, skupaj Kč 16„891,29&591 Nadalje je bil sprejet proračun državni! Investicij v skupnem znesku 2229,230.00* čeških kron, k čemer je bil sprejet ra solučni predlog poslanca Patzela, dana. vlada čimprej izvedo državna dela 1 svrho zmanjšanja nezaposlenosti in di podporo nedržavnim zasilnim delom 1 zahodnočeških industrijskih ozemljih, pr čemer naj misli na domače nezaposlen« prebivalstvo. = Albansko - Italijanska trgovini pogajanja so ae pričola te dni v Kimti = Likvidacija Italijanske trgovali' delniške družbe. Milanski »Sole* javlja da je stopita v likvidacijo »Societa Ita lo-Danubiana* v Cremoni, Družba se ji osnovala leta 1920. z glavnico 10 mili jonov lir in je bil njen cilj pospcše.-a njo trgovino z obdonavskimi dižaeaml = italijansko posojilo Bolgarski. I Sofije javljajo: V finančnih krogih se za trjuje, da 6e j« bolgarskemu zunanjem' ministiu Kalfovu za časa bivanja v Rimi posrečilo skleniti posojilo, ki Je name njeno za industrijo In vojsko. Bolgarski nudi za to Italiji koncesijo za izkorišča nje potrolejskih vrelcev ter nekaterih ' biižini glavnega mesta se nahajajoče podjetij. Načrt nove novjanlčite banke ' Madžarski je izdelal Aleksander Popo vid, ki je predviden kot guverner t banke. Madžarsko finančno miristrstv-bo predložilo ta načrt Zvezi narodov. V"1 I1' «"»«B» kupite najceneje pri 13 Družbi ILIRIJA, Ljubljana Kralja Petra tre 8. — Tal. 820. ^/i&včahei V&zs* somov*. Ž« po par stopinjah postojlta in gdržujeta sapo. Tri korake pred njima stoji človek s puško v roki. Obrača jima hrbet. A moral je zaslutiti bližino tivik bitij, kajti nenadoma se obrne, tako da mu vidita Sainclair in Pilou ,j{Oro natanko v obraz. »Ne gani so! Mirno!* zamrmra Sainclair med stisnjenimi zobmi, kazalec toke mn pritiska na petelina. Takoj nato pa spregovori glasno v jemšHiu: sPilou, ostrici v ono-le skalo, da bo jpoznal naše orožje . . .>. Provansaloc sproži, krogla be z lah-|im treskom jadeno v kamen iu splošči. Drugega glasu ni čuti. Možak ni bil uuumen Razumel je, da bi mu krogla preluknjala Selo, še tirfdno bi imel časa, odpreti usta in jokniti na pomoč. In njegova smrt bi tudi nikomur ni? ce koristila, kajti nikdo bi no slišal poka ... Da bi streljal, bi mu bilo tedaj popolnoma nemogoče, is eno-;st»vnega vzroka, ker ni imel več pu-fte. Pilou trni jo je namreč iztrgal iz rok. So predno je možak kaj hudega :aslntlj • • . takoj ko je Sainclair ukazal. streljati v skalo. Vzel je ugrabljeno puško v -levico, z desnico pa potegnil brovvning iz žepa in sprožil . . . Vso tO se je zgodilo s tako brezpri-merno naglico in gotovostjo, kakor je tnal le Pilon. o tako pozoren kakor na drugo stran. Toda pazita vseeno, njegov sluh je Izbornn. cul bo vsak šelftst. Iu zadene tudi natančno tja kamor meri ... Ne ubijto ga! . . . Govori tudi francosko, kakor jaz in moj brat . . .» Resno izprftgovori Sainclair francosko: *Ne bova ga ubila . . . Samo če bo streljal? . . . Tedaj sva pa prisiljena, da mu najmanj zdrobiva roko, kajti če njegov prvi strel zgreši svoj cilj. o čemer sem skoro prepričan, mu nikakor ne morem pustiti časa, da bi vnovič streljal. Toda gledala bova, dn ga kolikor mogoč« malo raniva. — TI si dobro govoril in v tvojih očeh čitam, da govoriš tako kakor misliš. Zaupam tvoji besedi. Ali mi hočeš priseči, da ostaneš od tega trenutka dalje neu-tralen na oUe strani? Ce to obljubiš, ti odvzameva vezi in uo bova ti zamašila ust.* jrPrisegam!* pravi Frane in dvigne desnico. »Jamčiš tudi za svojega brata?» »Jamčim.* »Dobro jo. Ra zveži ga, Pilou, ln osvobodi! Frane, vzemi svojo puško in pojdi k bratu! Pa t:ho stonaj!* Jean de Sainclair lo Njrctalope je poznal ljudi po očeh. Vedel je, da ga Franc Zucht ne bo izdal. Zato mu jc dovolil, da gre oborožen k bratu. Sam pa hiti s Piloujem po stezi proti oni vel ki skali, za katero preži oče Adal-bert Zucht. Adalbert Zucht jo Imel nalogo paziti | na pot, ki rodi čez prelaz, če M ee beguncem posrečilo uiti ostalim zasledovalcem, ki naj bi jih unpadli od I strani. Imel je nalogo v sakemu be-i guneu, ki uide ltlsu ali krogli, ter bi hotel pobegulti Čez pr.daz, usmrtiti konja, ujega samega pa raniti v nogo. Bi! jo namreč oče Zucht izboren strelec ln krogla lz njegove puške jo s smrtno gotovostjo pogodila cilj, ki ga ji je on predpisal. Sainclair in Pilou sta Imela v toliko olajšano nalogo, dR jima je bilo treba pazili lo fo na enega samega zasledovalca, starega Zucbta, In ui bilo nič več nevarno, če bi se zajetje starega gorjanca ne izvršilo baš broz vpitja in ropota. -•ldiva počasi!* dfi Sainclair lilouju. »Glejva, da mu prideva za hrbet . . . Glej, glej, nova misel! Ona skala stoji tako, da lahko prideva t dveh strani . . . Jaz grem po levi in pojdem mimo starega Zuchta. knkor da ga no vidim . . . Zavpil bo soveda »roke kvišku!* in bo prepričan, Ja so ne bom upiral, ker me bo držal s svojo puško v šahu. Jaz se v resnici ne bom upiral. Toda ko vzdignem roke in bo vsa njegova pozornost obrnjena name, skotiš ti odvzad h njemu ir in zgrabiš za roke . .. Nič hudega, če kaj vpije .. .* -A čo bo vendar ime! dovolj časa, da sproži'?-, pripomni Pilou. «Ba! Pazil mu bom pod prste . . . Potom pa, ko ga t! zgrabiš, se tnu bo roka premaknila, in strel pojde čez mojo glavo . . . Sicer pa bom gledal, da . . . Torej si razumel?* »Razumel, gospodar!* »Sedaj se ločiva. Ti pojdeš tu po poti. jaz pa tam preko onega-le labirintu skaj ... In pazi . . . Meni hi bilo zelo 'težko, če bi bil kdo izmed naju prisiljen starcu pokvariti roko.* Prizor je bil kratek, a vendar tak. da se Zucht do svoje smrti no bo otre-sel spomina na sramoto, ki pa je po njepovem mnenju zadela ta dun. Sainclair stopi izza sksle, namenoma nekoliko glasno, obrnjen s hrbtom proti starcu, in hoče iti naprej. »ltoke kvišku,* zavpije Zucht m zgrabi za puško. »Obrnite se!* Sainclair se hlini presenečenega in prestrašenega in uboga tia klic. Zadovoljen in prav nič nezanpljlv privzdigne Zucht pu«ko ln liofio ... V tem tremi) k ti mu skoči Pilou na hrbet Ju mu onemogoči gibanje rok. s tetn da mu z bodri pritisne leh'f ob telo in s spretno in urno kretnjo iztrpa pujko iz rok, z lpvieo pa mu popolnoma za-stre pogled. »Franz, Bertbold!* kriči Zucht, »Zu Hilfc! . . . Zu Hilfo! . . * v kratkih ln prijaznih Zucht t Sainclair mn i besedah pojasni vse. Stari Zucht so i umiri. Sinova priteče ta in drug dru- I gernu si povedo, kako se jim jo godilo. Previdni Berthold ugotovi, da jih ve-i lika skala izborno ščiti pred radovod-I nimi očmi, ki zdaj brez dvoma zro z I gradu skozi daljnogled na prelaz. | Po kratkem posvetovanju so ugo-|tovi kot najboljše, da so vsi trije ujet-i nikt zopet zvežejo in se iim zauiašo usta tor nekoliko opraskajo kakor da so bili med bojem ranjen!, potem pa da jih Sainclair in Pilou položita na ista mesta, kjer jo bil vsak napadeni, padeui. "No bojto so za nas.* pravi Franc. »Prej ko v eni uri bo poslal baron ljudi, da poizvedo, kaj jo z jezdeci, konji in z nami tremi . . . Osvobodili nas bodo, še predno su nas bo loti! glad in žeja . . . Mrtveci ne bodo govorili. Berthold iu jaz pa bova povedala tako, kakor se je delouia v resnici zgodilo, ln kakor b: so in< rda v vsem zgodilo, čo bi jaz ne govoril i vami . . . Oče . . . njegovo ponižanje in presenečenje jo preveč odkrito, da. bj mu bilo šo treba kaj govo.Ti ali se cp16 hliniti ... On bo molčal . . . Midvg bova pa nekoliko Igrala komedijo . . . Mislim, da jo našo življenje vredno teh malih laž:, zakaj uaš gospod baron ne pozna Sa! . . .» »Toda,* vpraša Sainclair, »zakaj pa prenašate njegovo gospod.irst"o? Mnri i ne morete živeti drugod kakor liaš tu, j iu končno ali tu sploh no poznate zakonov ln države? . . . »Ne govorimo o tem, gospod,* odvrne Berthold !n namrši obrvi »Povežite in zamašite usta mojemu očetu, potem mojemu bratu, nato meni in rias položite vsakega tam, kjer ste ga našli... Potom pa odidite odtod!... In če vam smem dati dober svM. ne vrnite se več! . . . Kajti onih. ki jih je naš gospod baron enkrat zgrešil, ne zgreši vdrugič več . . .» Potem ne govore nič več. Sainclair ostane pri tej beli skali in poveže ubogega Adalberta Zuchta. mu zamaši usta in ga položi na tla kakor je prav. Starec je so vedno vee zmeden in ne more pojmiti, da je šel tako neumno na led. Močan mož kakor je bil prej, se jo zdaj v par minutah po staral za leta. — Pilou je med tem odšel s Francem in Bertholdom in ju povezal. Nato atečo Provansaloc na oni kraj, kjer sta čakala Corsat ln Wolf z Lauro, ki je če vedno onesvešftena, in z rdečelascem, ki so je popolnoma udal v svojo usodo. Četrt ure kesneje dirka mala kaval-kada naših znancev po nasprotni strani pogorji na. \.,o moč hitro uavzaoi nihčo jih ue nadleguje več. Ko do.« po do onega mosta v gozdu, ki ga i' Siiinekilr natančno določil, prodno i" odšel ua Schivalzrock. jih ":<> čaka gospod Louis Nortmnml z \. liko in prostorno limuzino. • Vendar končno, vzklikne Alzačafl. »2e som so začenjal bati, da so vam je kaj pripetilo .... Toda j zagleda mlado ženo v Salu-clairovem naročju. Bleda j - kakor zi 1 in nič so ne gane. Noruuund silimo klobuk . . . E. A1 j j e 2 i v a ... a 11 —? Konje poženejo v gozd. Pilou sedi1 h krmilu, polei' njega »• stisneta Woll in Corsat. Sainclair iu Nortuiund posadita Laurenco P.'iilj v zadnji sede? automobila na široko blazino kur iuo-gočti udobno, sama pa sedeta njej nasproti na priklopni sedež, rdočekisea. ki zre Se vedno topo in nemo pred se, pa posadita v svojo sredo. Sainclair pove nakratko Novtunmdti. kaj so j« »godilo, od kar sta so razf-la, potem ga prepusti njegovim mislim, sam pa se pogrezno \a-e v globoko premišljevanje. Auto brzi z veliko hitrostjo proti Alt-Brelsacbu. koder se jim no bo treba bati nikakib t^žk"< pri prehodu v Alzaoijo; kajti gi*.poda Nortmunda so carinski iu gozdni čuvarji dobro poznali, Sainclair v-'1 .i'1 iniei vse potrebuo potno listino seboj v kovčku. »Najprej, kaj r. Lauro?* zaključi Sainckiir svoje premišljevanje. »Rešit, jo je treba iz stanja katalepsijo . . kajti ona j« živo! Ne morem iu ui maram si misliti, da bi ne bila! . . .i L neskončno ljubeznijo in brezmejnim sočutjem pogleda mladi ženi v lepo lice. »Potem, druga točka. Obiskati moram profesorja Lourmela. Ou bo vedel, kaj je z Ireno iu malim Henri.iem, ka z Mathiasom Nnrbonnom, čo jo odpotoval z Lam pasom v Now-York. Povedati mu moram, kaj sem to dni doživel. Potem se vrnem iu napoveni vojno Schvvalzrocku in njegovemu Lucifer ju. Vojna ne bo dolga. On ali jaz! Eden izmed naju mora poginiti popolnoma v prah, in sicer š«' prod desetim junijem ... to je do tistega dne, ko misli Lucifer izvršiti prevrat . . . l)i desetega junija imamo Pasa, štiriindvajset dni torej, ker je danes sedemnajsti maj.* Divjo misli se podo Sainclairu pr glavi, ko premišljuje in pogleduje Laurence Paili. in neprestano se sprašuje. »Ali živi? ... Ali je mrtva? . . •> Autoniobil drvi naprej. Kj^V nuJi • primeroma tfnjenem potplatu •jT^almea kavčukov poipelnzh in potplah KORESPONDENT feiežbana, zanesljiva in samostojna pisarniška moč, (možen slovenske iu nemAke korespondenco, spreten itenograf in strojepisec, ee takoj ipre me. Istotam se sprejme tudi EONTORISTINJA s daljšo prakso v trgovskih podjetjih. 6004 Golob 8 Ho., tonama kemičnih izdelkov, Vič. Zahvala. 6026 Povodom smrti naše iskreno ljubljene matere io tete, gospe \m Piti* roj. Pnr eo najtopleio zahvaljujemo za izraženo so-žalie ia ukaz«ne ji časti na ujeui zadnji poti ter poklon'.euo prekrasno evotje. Iskrena zahvala dastiti duhovščini, gosp. dr, Scbiffrerjn za skrbue zdravni -ke obiske ob čatu njene boteini vaem sorodnikom in zuaocem, ki so med holezaiio z obinki laj tali njej iu nam trpljenje ter prdnteti iz Kočevja, Vek La»4, liobrepolj, 8odražiee itd.. da jo spremijo na njeni zadnji poti, d>ilje »Sokolu* in Oatilneinu dru-tvn za častno spremstvo, pevakemu zboru za v srce segajoča ialostinke, konduo vsem onim, ki so nam ua ta ali oni način ekusali lajšati ne-nadomvst.jivo izgubo. V Blbalot, meseca, novambra 1923. Žalujoča rodbina Pickova. tik glavnega kolodvora v Ljubljani (Resljeva cesta št. 22), obstoječa iz velike enonadstropno stanovanske hiše s kletmi, treh samostojnih stavb nu dvorišču, ki služijo za skladišča in pisarne, obširnega dvorišča in vrta (celokupna površina realitete okoli 8000 m') * se proda najboljšemu ponudniku po pismeni ofertalni licitaciji v zmislu pogojev, !d so v pisarni podpisane družbe na upogled in ki se na zahtevo dopošljejo. Vse ponudbe morajo biti vložene do dne 15. decembra 1923. in so obvezne do dne 15. januarja 1924.; vsak ponudnik mora tudi sočasno podpisati prodajne pogoje. Vsi trgovski, tako skladiščni kakor tudi pisarniški lokali so kupcu takoj ua razpolago. Ponudbe jo nasloviti zapečatene in označene z napisom: ,Ponudba za hišo" na Slovensko trgovsko delniško dražbo v likvidaciji v Ljubljani. Potrtim srcem naznanjamo vsora sorodni'om, prijateljem in znancem žalostno veifc, da je naš nadtse ljubljeni, uepoiabui eoprog, oziroma oče, stari oče, brat in stric, go6pod Aii žo vež novioo? lir (ift 19-20% popusta debiš pri >« • n teMiisoss -A* liubljrM. Mestni trg 10. KEKS9 PREPEČENCI ČAJNO PEmiO OBLATI vsi Izdelki Is Rogaške Slatin* direktna detajlna prodaja v parni p».karnl VILJEM BIZJAK GoiposveUka »sli. MODNI SALON 575S Sv. Petra cesta štev. 14 priporoča svojo zalooo moškega blaga, lconfekc!)e> čepic, klobukov itd. Izdeluje obleke po meri v najkrajSem času In po najnovejši modi. Cene solidno. Postrežba točna, Se priporoča za obilen obisk. i —v.- —.—^—-■ Pridobitne sloje opozarjamo ua possetnlk In lastnik valJSnaga mlina, gereut okrajnofa sastopa Vranskega, predsednik krajuega ftolukega sveta, član okrajnega Šolskega »veta, bival župan ln občinski odbornik v torek dne 20. novembra ob 9. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni, previden 5 svetimi zakramenti, v P7 letu svoje starosti, mirnu v Gospodu zaonal. Pogreb dragega pokojnika ao vrai v četrtek dne 22. uovembra ob 10 uri dopoldno iz bife žalosti na tukajšnja farno pokopališča. Priporočamo ga r molite? in blag spomin. G0S1IL8K0, dne 20. novembra 19.23. 6010 Ana Orollm, rni. Blatnik, soproga. — Frane Oroilm; 4r. Josfp Orof m. vladni koncipist; Ivan Oroitm, l-<*tnik valičiiccn niliua v St. I'a lu; Ft-rdtoaud OrOŽlm, sinovi. — Antonija Kovoa, roj. Orožtm. sestra. — Jastina Širšo, rojenka. — Marija Oroilm, roj. Frlviiek, snaha. — Ivan, Verloa, vnuka. H sta jo priredila dr. Franjo Gonpodnetio, inšpektor gen. direkcije carino, iu dr. Konrad Šmid, načelnik gen. direkcije carine. Knjiga, ki obsega 540 velikih strani in ki velja vezana Din 330-—, s poštnino Din 3S8-— se naroCa pri Tiskovni ssadrugl v Lfubllanl Prešernova ulica 54. 0teno!o s državnim dovkom na Interste vred do 20 beoodl Din tt'—, vsaka nidaljnla beosda CO par trač. — Plafia aa vedno naprej (lahko tudi v cnamkahi. Nn vpraftonta odqovar|n upravo Is, ako Io vpraftan|u priložena znamka za odgovor tar manlpulaoljska prlsto|btna (1 Din). : I (c2 o to e> Konjskega hlapca poštenega ln dobrega, Išče za takojšen nastop tvrdka ,,Vi« nea ', Rudnik. 15242 Trgovski pomočnik ®c.šten ln lepega vedenja, do-iu.es to. Ponudbe na tvrdko Maks RobiČ, trgovina v. mešanim blagom v Središču ob Dravi. 15363 Nadarjenega učenca fščom za takoj, za mešano trgovino ua dodeli, prometni kraj Sa vinska dolina, lz poltene hiše. Stanovanje m hrana prosta. Prosi sc za posteljnino. Ponudbe pod .Učenec" na Aloma Company, Ljubljana. 154)5 Kuharica po možnosti starejša, sc sprejme k Oddelku finančne kontrole, trna. Mesečna plača 150 D!n stanovanje in branu Istotam. Nastop X. decembra 1023. Ponudbo na: Oddelek finauOne kontrole. Črna pri Prevaljah. 15350 Manufakturista ▼ojaščiuo prostega, veščega r en gro trgovini, samo prvovrstno moč, lšte velctrgovi-ua. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in z označbo svojih za-btev pod ..Prvovrsten-zaneti-Ijiv" ua upravo „Jutra". 15333 Prodajalka fv vezalka ae sprejmeta v rveMKarno Viktor Dajt, easl. 15329 ro vpeljano podjetje" na I upravo ..Jutra". 15366 Ustanovljena Tvrdka Ustanovljena 1869 -a * 1869 Llngarjeva, Medena ulici In Pred Škofijo t priporoča svojo bogato zalogo v moškem blagu kaVor saknu, Sevjota u rovrSoike in ragline, kamgtron n oblek, tn moda« hl&te, donlilo itofu u Solidna zimske sukn:i£. Znižan« P0liri2bll in povriniks. oenal F razni sodi leseni in železni od petroleja, strojnega olja in bencina, se kupu jejo. — Ponudbe se prosijo na Kerno & Favai, Ljubljana, Dunajska oeeta 17/1. 6937 Rudniški obratovodja visokošolec, z najmanj petletno prakso v za-plinjenih in sviženevarnih jamah (schlagwetter-und schwimmsandgeffthrlichen Gruben) se takoj sprejme. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava na razpolago. — Ponudbe s prepisi izpričeval in točno detajliranimi zahtevami je poslati na: Premogokop And. Jakil KrmelJ (Dolenjsko) 5943 Stroji za izdelovanje zabojev, najnovejšega sistema, se kupijo. Oferto z nepretlranlml cenami na upravo ,,Jutra" pod ,.Stroji". 15305 Pisalni stroj rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ,.Dober stroj". 15303 Blagajna srednje velika, se kupi. Ponudbo jo poslati k Milavc iu druolk i Jola in so mora le-ta vsled tega in da se zadevo policiji, Id je poklicala cvedeže- nm 19 naoraio lepo uspelo svojo slavo. Ceremonijo j zmanjšajo izdatki za ta zavod, preseliti v valko* na odgovor in karte zaplenila, sečen ja kolača jo izvršil piota Trhojo- lastno poslopja državne žrebfarne na Ivanka je priznala, da se v istim ze voč Selu, prekine se na državni podkovski šo- let bavi t vedeževanjem, vendar za proli, Poljanska cesta do nadaljnjega vse rokovanja ničesar no računa in sprejme ,ivoie/ifmo nanls« obratovanje. Zopetna otvoritev podkovsko samo to. kar ji stranke. prostovoljno ^da-, r^^^ SS vič ob navzočnosti komandanta mestu oficirskega zbora in celoKutmega 45. peSpolka. Zastopani so bili vsi državni in civilni uradi, šolo, industriji in trge-1 šolo in podkovskegu obrata sa ho svoje LOGATEC Narodna društva oDsh 10-. gaških občin to priredila v soboto dna 17. novembra ob 8. uri zvočer v Sokol skem domu v Dol. Logatcu rapallski večer. Predaval jo pri polprar.nl dvora J nju ne je nabralo 100 Din za JugosL Ma tico. Pogrešali smo marsikoga, ki bi bii razžaljen, če bi se mu reklo, da ni naroden. ZAGORJE OB SAVI. Naša občina ti> kulturne iu dohroduine | časno zopet obznanila. • Norve taksne znamke. Zaradi novega vina, razne korporaclje, zastopniki političnih oblastev itd. Prijeten vtis je .lapravll.a navzočnost knezoškofa dr. K "t rl i n a. Navzoč! to bili mestni žup.m Grča r, sokolski župni starosta dr. Pivko, zastopnik sokolskega društva v Mariboru načelnik Nagi i 6, deputacija požarno hrambe v kroju itd. Po cerkvenem obredu io komandant polka polkovnik Dimitrije S p a s i č v vzneše-nih besedah predočil zgodovinski pomen slavja, so spominjal lunakov rega polka, bodril k bratski slogi jugoslovenskega naroda ter se spominjal trenutka, ki nas ho poklical, da osvobodimo še neosvobojene brate. Govor je napravil globok vtis. Pri ■ukusku v ozaljšani dvorani je komandait preči-tal brzojavko kraiju Aleksandru. Bilo ju izročeno nekoliko govorov. Za mestno občino je župan Grčar tolmačil to lepo slavje, katero naj bo simbol miru, ki ga čuva naša hrabra >roj-,k.i. Pozornost so vzbudila Izvajania klerikalnega poslanca Zobota, ki jo v popolnem nasprotstvu z grdimi klerikalnimi napadi ua armado slavil našo vojsko kot ščit naše mi-jo . . . Popoldno s« je vršilo v prostorih vojašnice r.plišno vojniško veselje, kateretra se je ud<-ležilo tudi Številno civilno obfcmstM. * Domača tiskarna poštnih znamk. Iz Beograda se brzojavno poroča, da se Policija, ki v celi stvari ni čisto na jas- uudil v nedeljo zve.far tudi Ljubljanfa- j ob času poletne vročine. • Še ena šrtev klerikalnega ohrekova- zakona o taksah dobimo v kratkem tudi "7. 1° 1» J^«"8* £ ta prH predata nove taksne znamko v vrednosti po 0.10, »d«"yo okrajnemu sodišču, ki bo izreklo 0.20, 0.50, 1.—, 2.—, 8.—, 5—, 10.—, 50.—, j zadnjo besedo. 100.-, 250.-, 500— in 1000,- Din. - * Nenavaden naravni pojav. Kakor jav- . . .... ,, ,, r. ! Ijajo zagrebškim listom iz Gorskega kotu- • Prva carinska konferenca v Celju. Ge-, , tamkaj ,ok]o 11B(ieljo 0„ , neralua direkcija cariu je izdala v«em glavnim carinarnicam nalog, nuj prirejajo v svojem podrofju carinsko konleren-ce, na katerih naj se razpravljajo vsa vat na gospodarska vprašanja lz carinske stroke. Prva carinska konferenca v Celju se bo vršila 28- L m. ob 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma, uadaljnje pa so bodo objavile pravočasno. V interesu gospodarskih krogov celjskega carinskega okoliša je, da su udeleže konferenco v čim večjem številu. • Poštni paketi ta Srbijo in Makedonijo so iz Slovenije odpravljajo t ambulanco Ljubljana-Beograd 3. V interesu ljubljanskega občinstva je, da oddaja poštne pakete, ki bo namenjeni v Srbijo in Makedonijo, v dopoldanskih ali vsaj v prvih popoldanskih urah, sicer imajo pošiljke za omenjene kraje cel dan zamude. Isto velja za poštne rakete, namen iene v kraje, ki leže v Sremu in Vojvodini • |00 milijonov dinarjev bo veljala stavba katoliške katedrale v Beogradu! To bo rujejo. To Je potrdil tudi delavec G. J., s - ■ ■- , , , . katerim živi obdolženka v koukublnatu. 1'«> bi smolo biti več ne duha ne Bluhu. Malo vei pozornosti Iti manj malomarnosti, pa se stvar lahko takoj uredi. Za Zagorja je to v resnici noodpusten škandal. TRBOVLJE. Revizor pokraj. uprav« g. Kristan revidira tu to ti dui občinsko gospodarstvo. Seved. da veliko dela, tih popoldne začelo snežiti, a kmalu nato ako je treba pregledati občinske račune jo začelo tudi bliskati in grmeti kakor v I od lota 1918., to jo vso gospodarstv o poletnem fcnsu. Tak izreden po a v se jo I raznih gerentov po prevratu, VOJ.NIK. Občinski odbor jo ukinil sre-otroški vrtec, dasi uom: okolo devetih zvečer je parkrat sa-1 : Med uradniki, ki jih Je po razvrstitvi reduciralo ministrstvo socijalue politike, se nahaja tudi uradnik, ki je reduciran, ker je, pravijo, bolan. Zelo verjetno je, da Je t« uradnik slabega zdravja, ker je dolgo četoval v odredu vojvode Vuka in je bil večkrat tudi ranjen. Sedaj mu je prišla redukcija kot neke vrste »narodno prl-znanje>. Tudi pri naših Invalidih, ki so bil od g. Goršiča reducirani, Je menda razlog in napada obenem g. Spindlerja, kl g.i v Ceršaku eploh ui bilo. Svetujoni" »Straži* in poslancu Zebotfl, naj si zaradi nas nikar no belita glav, ker sla za nas že mrtva. Mi in sploh vso delavstvo smo uvideli, da smo na pravem po tu in zato Zebotovih in »Stražinih* fraz na potrebujemo voč. Kaj pa so dosegli železničarji, ki so svojefaeno verjeli klerikalnim obljubam. Jezijo so, da, so šli na limanico. Isto je z delavci v tovarni opeko v Lajteršperku. Zebot je pripove doval, da eo i« pogajal z ravnateljem glede boljših plač, ko pa so delavci hoteli doseči svojo zahteve, pa so jih je zavrnilo, naj gredo drugam, če jim ni po volji. Tovariši in tovariši«! No if sta pred odhodom še malo pokrnmljala rujte klerikalnim obljubam. Delavci, 01-pred hišo. V tem trenutku pa je prišel j ganizirajte so v «Uuiji>, kmet jo pa mimo dekličin očim, zidar I). K-. ki je fanta s pestmi močno poškodoval na glavi in rokah. Janžek je napad prijavil policiji In se bo cela zadeva obravnavala naprej pred sodiščem. • Razne tatvine. V noči na 14. t. m. je bi! ukraden iz shrambe grujščakinje Aue Auffahrt v Ponikvi gonilni jermen, vreden 750 Din. — Služkinji Pavli škulj ie bilo dne 16. t. m. ukradeno na Vodnikovem trgu v Ljubljani 1000 Din v bankovcih po 10(1 Din. — lz pisarne češkoslovaškega konzulata v Ljubljani jo zginil od 17. do 19. t. m. pisalni stroj znamke »Torpedo«, št. 20.472, vreden 6250 Din. • Neznan slepar. Pred nekaj dnevi se je predstavil gostilničarju Josipu Straku na Viču elegantno opravljen nepoznunec. Izjavil jo, da jo detektiv in je tudi temu poklicu euergično nastopil. Zahteva! je od gostilničarja za uslugo, da ga radi nekega gostilničarskega prestopka ne naznani, 100 Din nagrade. Gostilničar pa je njegovo ponudbo odklonil, nakar je neznanec, ko inu jo preje še zagrozil, cda bo lo že drugje čutil* Izginil. Vlom. Pri posestniku Jožefu Fiorjan- krajevni organizaciji demokratske stran ke. — Domaie laorie 21. novembra: ZAGREB. Na tržišču z efekti vlada uadalje slaba tendenca pod vplivom dunajske borze. Večina papirjev je slaba in lo pos;- mozDi eo nekoliko narasli, — Na tržišču z devizami je bili spočetka tendenca prilično čvrsta, a jo pozneju popustila zaradi izdatnejše in-torvcncijo Narodne banke, ki jo pokrila potrebo po devizah. Zaradi oslablje-nja tečajev se jo pojavilo tudi privatno blago ili so t"ea.ji do konca borzo sla beli. Notiralo so devize: Dunaj 0.1257,") do 0.12675, Budimpešta O-ltio — 0.475, Italija 383 — 385, London 384 — 388.5, Pariz 475 — <180, Praga 258 — 261.5, Newyork fe8 — 89, Švica 1550 — 1567.5; valute: dolarji 86.25 — 87, lire 379 do 881; efekti: Eskomptna 160—162, Jugoslavenska 148 — 149, Prašteilion:* 975 — 990, Ljubljanska kroditna L'05 do 206. Slavenska 107 — 110, Srpska 13!) člču v Zg. Ponikvah je pred par dnevi! «0. Bk.pto.Ua6lJ. 810 ~ 818. Gora- vlomi! neki Tvan Andrejčlč, ki se izdaja nin 145 — 160, Narodna šumska 138 do ljudem za trgovca t volmi, doma iz Ser t 142.5, Gutmanu 1620 - 1625 Slavonija 210 — 212, Union 1000 —■ J075, Trbovlje 830. Uuperla pri Krškem in mu odnesel i .TO dinarjev gotovine, • Danes koncert v restavraciji in kavarni cTratnik>. Prvovrstna salonska kapela. Začetek ob 8.30, konec ob 12.S0. Vstop prost. Cone običajno. 1702 Vrsme Dunajsko vremensko poročilo 21. t. tn.: V Avstriji je bilo zjutraj jasno Iti mrzlo. V višinah ie bila littrania temperatura -- 10 stopinj, na Dunaju — 3 stopinje. Podnevi je bilo večinoma jasno, le na Dunaju oblačno. Temperatura se je dvlEtiila le nekaj nad ničlo. Napoved za 22 t. m.: Vreme stalno, zjutraj slana, po dnevi mraz. Megla. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Llubllanl I astnlk In Izdalatell Knnzorcll «.!utra». Odcnvornl urednik Pr. Brozovlč, LISTNICA UREDNIŠTVA. Naročnik «Jutra» v Bohinju, doulil br»z uodnisa eredo v Uoi Vsi SVARILO. Letošnje leto so se razširile o meni zn! ine sramoteče, a popolnoma neresnične obdolžitve. Oseba, ki Jo to obdolžitev 11 meni razširjala. Je bila radi tega nu tno-jo obtožbo žo pri sodišču obsojena. Opozarjam in svarim, da bom v po-uovuem slučaju vsakega ratširjevalM teb sramotnih lil neresničnih obdolžitev sod-1 nilsko ur lic'. /ran« Jarc, Nestor: lz aiare L)ubliane Ljubljana leta 1802. (Dalje.) Nasproti Kcrrerjcve stoječa hiša Ivana pl. Desselbrunnerja, lastnika suknarne na Selu pod Ljubljano, je btila na to stran zadnja v šentjakobski žu;pi. Njegov sosed trgovec Josip Wurschbaner je že spadal pod šenklavški zvon. Trg med Čevljarskim mostom, Špitalsko ulico in rotov-žem tja do Škofije so obkrožale trgovske tvrdko: Jager, Frorenteleh, Kuck, Hartl, Alton, Ksaver Domian, Piller, Mullc, At-borgetti, steklar Fran Zeschko, lekarni Raabova in Frana Glorie, tiskarna in knjigarna Andreja Gasslerja. Imenoval sc je skratka: Trg. V mestni hiši tik rotovža (proti stolnici) fe stanoval župan Josip Kokeil (1798 do 1 SI 1 in zopet 181-1). V začetku 19. stoletja jc rotovž (sezidan v letih 1717. in 1718.) bridko pogrešal starega sijaja, ko so sc v njegovi dvorani zbirali k sejam dvanajsteri škrlatniki in je stal temu notranjemu svetu na strani zunanji svet (24 meščanov) in je oba nadzirala občina. Staro mestno upravo je odpihnil leta 1785. vladni ukaz. Leta 1802. so načelovali Ljubljani . upan in štirje magistratnl svetniki — dva izmed nj i h sta bila doktorja prava. Ste-v ilo magistratnih uradnikov je bilo majhno: mestni blagajnik, kontrolor, tajnik, njegov namestnik, registrator in ekspedi-tor v eni osebi, njegov pristav, mestni iiastanjevalcc, trije pisarji, dve slugi in dva uradna sla (!ust. Scheni. 1802, 75 do 78). Nasproti Robbovemu vodnjaku (postavljenemu lota 1752.) jc sprejemala v svoje prostore naj odličnejše goste in potnike tedanja prva ljubljanska gostilna «Pri divjem možu. (pri 13idelmoiiua) — opisal jo je Fran Govckar v »Svitanju.), last dedičev Ferdinanda Aubecka. V Stolni ulici ■ Do predkratkim so Liubliančanom v nilhovi Tjlikrat cv:ona5ani .šprahi» rabila zi costilnlcc .;ki.ro izključno nemška imena: Bidclnion. Resel V :rt. pr' Viiisenvoltu. pri Eleloulu itd. •JM I« iivililUHHHMamsraHKHisMM n (iiustanz Schematismus 1802, 208 — sedaj Pred škofijo) so se vrstilo, kakor šc danes, korarske hiše z nekaterimi zasebnimi do Studcntovske uličice na stezi na Grad. To ime so zdeli tej uličici, ko so se blizu nje odprle šolo; prej se je zvala Frančiškanska ulica. Sedanji Fablanovi hiši (218) je bil posestnik Fr.Pollak, slrotin-ski oče v porodilnici. Številk 2/9 in 220 ni lulo; na tem, sedaj prostem trga so stala prej Poljanska mestna vrata, frančiškanska cerkev in hodnik. Mogočna, trdnjavi podobna, iz rezanega kamna zgrajena, z dvema mostičema opremljena Poljanska ali Frančiškanska (tudi Klošterska) vrata, ki so zapirala pogled na Poljane, so porušili leta 1789. (Hoff, Ibldem, 96). S Šolskega (sedaj Vodnikovega) trga se je umaknila leta 1786. s hodnikom vred cerkev Marije v nebo vzete ln prejšnji frančiškanski samostan sc je prelevil v stanovsko šolsko poslopje. Semkaj je hodil poučevat Vodnik v gimnazijo, kateri je bil predstojnik Florijan Thanhauser. Med gimnazijskimi učitelji stoji v šema-tizmu leta 1802. na prvem mestu: G. Valentin Marcelijan Vodnig, mašnik in javni rodni učitelj poetike, stanuje na Trgu 195 (v hiši pekovskega mojstra Martina Prus-nika). Poleg gimnazije so se vgnezdile v nekdanji frančiškanski samostan: licej, madroslovna šola, normalka, knjižnica. L<*a 1895. je zadal potres smrtni udarec temu dolgoletnemu hramu Modric ln sredi svečana 1903. je izginila zadnja njegova sled. •Ob šolskem poslopju je stala leta 1802. neka korarska hiša in blizu nje skladišče trgovca Ksaverja Domiana. Številke 225, !'ier je bilo prej beneficijatišče, ni več. Sedanje šenkiavško župnišče jo bilo sezidano šele leta 1824. (Costa, Reiscerin-nerungen, 22.) Za stolno cerkvijo (1701 do 1706), tedaj še brez kupole, se je dvigal Karolinški alumnat, ki je rabil ondaj za duhovšnico. Nadškofijo ali Knežji dvor — tedaj je vladikovai prvi ljubljanski nad- škof baron Mihael Brigido (178S do 18C0J — so oblegale od vodi stojeoc tržne lope. Tam jo prodajala Marija Cerarica starino. Oh Ljubljanici proti Špitalskemu mostu jo duhtela dolga vrsta starih mesnic, kjer niso samo prodajali inesa, nogo ludi klali živino (Vrhovec, Mcšč. špital, Letopis Matice slovenske, 1898, 88); njim nasproti se je raztezal meščanski špital s porodiinico. Bližnja Lingerjeva ulica jc štela tri hišne številke. Od knezoškofije na trgu proti vodnjaku so hiševali: baron Volbcnk Kodetli, knjigar Ivan Jurij Liclit, uradnik pl. Stcinhofen in trgovec Lenart Vogou. Stopimo v Špitalsko (sedaj Stritarjevo) ulico! Ko bi prednainci iz leta 1802. vstali, bi je ne spoznali več, tako se je razširila in odičila po potresu. Med ondotnimi hišnimi posestniki naletimo na lekarnarja Karola Schlmeria (morda Zimarja), kirurga Ivana Baldaufa, dva peka (eden njiju se je pisal za Matijo Permeta in je s pekarijo vred špogal gostino; Perme-tova hiša, po potresu podrta, je znamenita, ker je v njej stanoval Primož Trubar, pozneje je bila v njej znana gostilna, kjer je okoli leta 1880. zbiral Levstik krog sebe slovenske pisatelje ln jih poučeval), dva trgovca, in sicer Ivana Dež-mana (prednika Mihaela Dežmana, ki jo napravil nad svojo prodajalno slovenski napis: Bog blagoslovi naše delo!) in Blaža del Rossl ter že omenjeni meščanski špital, h kateremu je spadala starodavna cerkvica sv. Elizabete, kjer je pridigoval nekdaj začetnik slovenskega slovstva Pri-mož Trubar Iu je v njej krog leta 1802. maševal oče slovenskega pesništva Valentin Vodnik. To znamenito svetišče so odpravili okrog leta 1830. Med špitalom ln Dežmanovo hišo so stala na tem sedal prostem prostoru Špitalska vrata s stanovanjem sodnega sluge. Dve nadstropji visoko poslopje je imelo velikanska mestna vrata, ki so se lia široko odpirala. Šo pred 50 leti so se spotikali Ljubljančani nad njihovo širokostjo, rabeč primero, kadar se je komu zazdehalo: Zijaš, kakor Špitalska vrata. Propadajoče poslopje z mestnimi vrati so porušili leta 1786. (Hoff, fbidem 93). Ko so 90 let pozneje po potresu razdevali Sossovo (nekdaj Dežmanovo) hišo, so izkopali tamkaj debele težke kamenite plošče, ki so jih dvignili z železnimi zagozdami iz tal. To so bili zadnji ostanki Špitalsklh vrat. Spomin na obzidje, ki jo oklepalo Ljubljano skoro 400 let in bilo opremljeno na važnih točkah s stolpi, sc je med Ljubljančani najdalje ohranil v krajevnem imenu Za zidom (sedaj Cankarjevo nabrežje), kjer se je nahajalo leta 1802. več hiš in poslopij, ovirajočih dostop do Čevljarskega mostu. Ulico Za zidom so spajale s Trgom tri ulice, in sicer Mala uličica (sedaj Ribja ulica; v njenem zatišju je tičala vinarna Jakoba Dežmana, sedaj pri Zlati ribi, kjer stoji nad vrati letnica 1528 z imenom nekdanjega posestnika \Voll-ganga Bosclia in njegovim grbom), Kija-carska in Krojaška ulica. V seznamu 1833. sc navaja tu tudi Schluplgassel — dol Krojaške ulice — z edinim hišnim posestnikom Viljemom Henrikom Hornom (sedaj Fr. Koilman). Ta prehod čez dvorišče menda ni imel slovenskega imena. Zanimivost stare Ljubljane sta tvorila Čevljarski in Špitalski (sedaj Frančiškanski) most. Oba sta bila lesena in ob straneh zaslonjena s prodaj alineami. Na Špi-talskem mostu je stalo na desni (lz mesta grede) 10 prodajalnic, na levi 9. Trgovec Iv. Krstnik Primic, oče Prešernove Julije ki je bival v svoji hiši v Kapucinski ulici št. 50 (sedaj Wolfova ulica 6), Je Imel na vsaki strani po eno; v ostalih so prodajali: 4 kramarji, 4 čevljarski mojstri, 3 vrvarji, 2 milarja, 1 sedlar, 1 branjevec in 1 prodajalec soli in žganja; ena prodajalna je bila last nekega poštnega ofi-cljala. Sredi levih prodajalnic se je dvigal v prejšnji dobi križ, ki so ga premestili pred vrata frančiškanskega samostana. Njemu so sledilo prodajalne, ki jih je mestni magistrat pred otvoritvijo sedanjega Frančiškanskega mostu (1842) prestavil v Slonovo (sedaj Prešernovo) ulico. Nekaj več prodajalnic je oblegalo leta 1802. Čevljarski most; na desni izpod Tranče jih je bilo 13, ua levi 12; trinajsta je stala poleg mosta. Med tamošnjimi mostlčarjl sta prvačlll dve prodajalnic! manufakturnc tvrdkc: dedičev Ivana MU haela Kucka, ki je bil leta 1767. ljubljam ski župan (Izv. Muz. dr. 1905, 175) |„ i, umrl leta 1768. (Radics, Alte Hiiuser lit 54) , ta Mihaela Christla; sicer jo prodajala na Čevljarskem mostu največ čevljarjev namreč 5 (odkoder inie mostu), po 3 jcr.' meuarj! in vrvarji, l kramar, lastnik treh prodajalen, 1 strugar (dve prodajalni), en lončar, 1 sedlar, 1 inilaT; pri dveh last, niklh prodajalnic ni označena v seznamu obrt. Poleg mostu je prodajala glavnika, rica. Od vsake prodajalne na mostovih je bilo treba plačati davka na leto 1 gki, 23 kr., in sicer kcmtribucije 1 gld. 8 kr., vojaške stanarine 1 kr. 1 vinar, zemljiški gosposki 13 l;r. 3 vin. Polovico manj je plačevala glavnikarica poleg Čevljarskega mostu. Vsi mostičarjl so bili oproščeni prcpisnlne (laudemlum) (Ročni urbar T. I, v mestnem arhivu). Na Čevljarskem mo' stu je stal kip Ecce bomo, leta 1844. pre, meščen v cerkev sv. Florijana (Costa, Reiseerinnerungen, 17). Prodajalnice nj obeh mostovih so imele svoje številke. Neznatnemu (sedaj Jurčičevemu) trgu ob čevljarskem mostu ua levi strani Ljubljanice seznam 1802 ne ve imena. V se-znamu 1828 se zove: Kuiidsehaftsplatz, Slovensko ime Obrtnijskl trg, kl ga na-vaja seznam 1877, menda nikdar ni rabilo ljudstvu. Pravkar Imenovanega leta ga je krstil tedanji nemški občinski svet za Prešernov trg. Kakor dandanašnji jo bila že pred 121 leti na tem trgu lekarna; y njej je prodajal zdravila Josip Pliilipp. Zdravnik je bil tudi blizu; dr. Bernard Kogel je stanoval v svoji hiši v Judovski ulici št. 296. Konec Judovske steze, odrastka Judovske ulice, jc obrtoval klepar Josip Riebler v okroglem stolpu, ki so ga pozneje leta 1824. porušili (Ročni urbar T. I. v mest. arhivu). V teh najožjih ulicah ljubljanskih so kopičili zaklade na račun plemlčev in meščanov Zidje do leta 1515, ki so bilj izgnani iz Ljubljane. Tu sn imeli svojo sinagogo, kjer jc na 2idovski stezi sedaj hiš. št. 4 (Costa, ib. 26). (Dalje prihodnjič). V usnjarni Karol Pollak, Kranj I se prodaš RIDER ENC1LINDRSKI KONDENZACIJSKI PARNI STROJ OD 55 HP, še popolnoma novo ohranjen S PARNIM KOTLOM, katerega gorilna ploskva (HeizflSche) meri 26 m' IN IMA 8»/, ATMOSFER PRITISKA. Ogleda se ta stroj lahko v tovarni v Kranju, kjer se izve tudi za prodajno ceno. sois Pozor za novo ustanovljene industrije! Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov: 2 parna stroja po 100 konjskih moči, znamko „Hoek\ 3 parnS koti?, znamke ,,Hock" in ^Tisehbein", 2 po „ 40 m5, 1 po 90 m' kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji iti kotli so v obratu in v najboljšem stanja in se prodajo le zaradi vpeljavo celoknpnega obrata na električni |ios»n. Gornji predmeti se lahko ogledajo do 15. decembra 1.1. v Tovarni cementa Leseno pohištva Železno pohlštuo Pisarniško postno Tapetarsho pohištvo Posteljnina ProstiračB «« Pohištveno blago Posteljno perje čudovito poccni KAREL PREIS veletrgovina pohištva in prostirač MARIBOR | Gosposka ulica št. 20, Pirhanova hiša Prost oglodl Ni sile kaj kupiti! Ceniki zastonj I Zidani most. URADNIKA zmožnega Češkega in slovenskega jezika z nekolikoletno bančno prakso na likvidaturi in pri deviznih poslih 6026 sprejme Češka tndustrijalna ln gospodarska banka, podružnica v Ljubljani. Lastnoročne ponudbe s curriculum vitae, navedbo zahtev in referenc na ravnateljstvo zavoda. Jedtlnloe in •patnloa, kompletno, dalje kuhinjske oprave, klnb-gar- nlture in opremo pisarn od preprosle do najfinejše vrsto, si pred naknpom oglejte pri tvrdki 6859 E1RII l HRHIIR Št. Vid 4 mil LJubljano. Zahtevajte cenik! Ing. Dui i drlo Ljubljana BotiorlčSTa ulica 24. M pozor: &att se popravljajo Parna vulkanizacija gumija «ok P. ŠKAFAR, Ljubljana Rimska centa št. 11 Gostilno na račun i vzamem takoj na promet-nem kraju na Štajerskem, po možuosti blizu trga &lj mesta. Za pojasnila se ji obrniti na: Tajništvo juga. slovanske strokovne zveze v Celju, hotel Bell vol, vrata 10. klubskih In salonskih gir* nltur, plsarnliklh fotelov/ žlmnle In afrlk modrocei v zalogi In po narodlu. Stalna zaloga ilme In afrlka na drobne In debelo po konkurenčnih cenah! R. Sever Ljubljana c8>( Gosposveteka cesta 6 Zadevajte prospekte! Podružnica: vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ln razpečava na debelo vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča poBebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. li nninii* PROMETNI ZllUOD ZD PREMOG. D. 0,0 l]UBLP, ===== MikitMtia cesta St. 15/11. » Naročajte, čitajte in razširjajte m- dnevnik „JUTRO"! Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500,000'- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S„ Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabec, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agenciji s Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijaciji: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split Izvršuje vse bančne posle najkulantneje« io -ms i