UNQLMiySiUgoiBLOVENSKE NA A* « opni «1 M»w>>». irn. ^ r , . Iihaja vaak daa vsesa nadaU la praaaikef. Issoed dali/ eseept 3un-d»ya and HoUdaja. LETO—YBAE XXL Izredno visoki dohodki ameriških plutokratov Dve sto tri in OMndeMt plutokratov prejema dohodke eke-raj pol milijona debrcev. Ta Ita je povest, ki ee čita v poročilu ameriškega zskladnHkega departmsnta. Chicago, IB. — Poročilo, ki ga je izd^l zakladniški department o davčnih vplačilih sa loto 1928 pove in potrdi, da je teorija Kar-la Marksao osredotočenju vedno večjega kapitala v kapitalističnem gospodarstvu v rokah poe-dincev, skozinskoz pravilna. Poročilo pokazuje, da je bilo v letu 1927 več ogromnih dohodkov, več milijonarjev in da imajo višji sloji več dohodkov, kot kdaj preje v ameriški zgodovini, kar toliko pomeni, kot v svetovni zgodovini. Multimilijoner Mellon pripoveduje svetu s hladnimi številkami, da Združene države podpirajo najbolj presenetljivo plutokracijo, ki je kdaj jezdila na ramah delavcev. Povorko milijonarjev vodi 283 oseb, ki imajo milijon ali več dolarjev letnega dohodka. Dohodki teh 283 oseb, katerih dohodki sO večji kot milijon dolarjev na leto, znesejo $660,006,-135. Tq pomeni, da povprečni dohodek vsake te osebe znese na leto $2J220,000. Letni, dohodek vsake te osebe je enak letnemu dohodku 1460 tovarniških delavcev. Ta skupina ima skupaj večji letni dohodek kot 470, 000 tovarniških delavcev. Številke zakladnišlrega depart-menta pokazujejov v naslednj tablici, koliko oseb je od leta 1914 pa do danes imelo na leto več kot deset tisoč farjev, Več kot sto tisoč dolarjev in vteč kot milijon dolarjev Čistega dohodka ns leto. Več ko sto tisoč dolarjev dohodka 2,848 3,824 6,688 6,664 4,409 J. Ji ejas 1920 ... 33 8,649 f IW1... 21 2,852 1922 — m 4,081 4,182 5,715 9,660 9,582 11,067 V letih od leta 1918 do 1924 o-pazimo, da je nepričakovano padlo število oseb, ki imajo izredno visoke dohodke. To se je zgodilo, ker so se bogatini poslužili nznih metod, da se odtegnejo plačevanju dohodninskega davi ka. Mellonu se je posrečilo, da * je znižal davek na velike do-■hodke. To je več ali manj učin ; .kovalo, da eo prilezli na dan iz ■»krivalnic oni, ki so se skrivali. ■Toda dividende, ki so bile razde-| Uene zadnja leta, eo pomnožile pn-moženjo-teh bogatinov, da so teih tako visoko, da preje lju 4* *e sanjali niso kaj takega. Gornji izkaz nam pove, da je bilo leta 1927 848,866 oeeb, ki *> imele več kot deeet tisoč do-Jarjev letnega dohodka. Te oSe-j* "e lahko smatrajo za imovite. ««upen dohodek teh oeeb je zna-f1' več kot enajst milijard do-sli petnajst odstotkov J*ga narodnega dohodka ali več Pj01 vseh tovarnUkih ddavcev v deželi. To zadostuje, da vsak, ki ima J**a. da aližlt vaak, ki ima oči, r vaak, ki ima možgane, J4 lahko razume, kam vodi U* Ii stični sistem blagovne ^ ^ ije in distribucije. Kdor J® navajanju takih Številk oeta- * »luh in slep In igra bedaka, ^ ne razume takih stvari, *'l«gor mu, kajti njegovo * M**ko kraljestvo. Odrediteljem vlakov Je poviiaia plača , VidI>Wtre 90 »a treh zeleouiioah. — TI železa liki Pi^. u ^."»^Je/plačanl. Je določena meaečno. Več ko ' milijon dolarjev Leto. dohodka 1914/r.. 60 1916..., 120 1916....206 mi.... 141 1918.... 67 1919.... 66 1920.... 33 1921.... 21 1922.... 67 1923.... 74 1924.... 75 1926..., 207 1928....231 1927....288 Več ko deaet tisoč dolarjev dohodka 80,788 88,266 121,699 161,996 169,606 218,808 226,120 172,869 202388 226,561 259,808 827,018 384319 843366 1 stihu J^ando, U. — Frank B. Her-f je v četrtek ubil na tu-letali**, ko Je padel kJZ™1 ' r*Pnem vrtincu z vi- ** «*> čevljar na Chicago, IU. — Društvo odredi tel jev vlakov na ameriških železnicah naznanja, da je pri. borila povižanje mezde na tr& železnicah. Chicago & North-western železnica je zadnja velika zapadna železniška družba, ki je tem i uslužbencem povišsla mesečno plačo. Te vrste uslužbenci so prejemali mesečno $255. Plača jim Je bila povišana sa devet dolarjev mesečno, tako da sdaj prejemajo po |264 mesečno. iPoviŽanje je veljavno od dne 1. oktobra. Louisiana & Ar-kansas železniška družba je povišala mezdo teh uslužbencev od 9242 na $260 mesečne plsče. Na vzhodnih železnicah se je plača teh uslužbencev povišala treh distriktih Nickel Plete železniške družbe. Disti^kta Clover Leaf in Lake Erie A We-stern zdaj plačujeja po $260 na mesec mesto po $265 mesečno. Ko se unija odrediteljev železniških vlakov pogodi z raznimi manjšimi železnicami na sapfdu glede mesečne plače, teidaj se bo pričela pogajati za povišanje plače na vzhodu in sicer tam, kjer je plača nižja kot standard na zapadu. Začetek bo na New York Central železnici z zahtevo, da se plača poviša od $260 mesečno na »*m»S at apoclal rato of RtfMlds Tobaoeo Go. iiCiMa politično Mik Prssiaečenje je veliko. — Delo. vedje in petohznlki gledajo V kot zabodeni voh. Wlnston Salem, N. C. — The Reynolds Tobacco kompanija, neunijska tvrdka za izdelovanje cigaret znamke "Camel" in tobaka znamke "Prince Albert" je tudi letos skušala nadzorovati volitve, kot je bila to njena navada v preteklosti. Njen letošnji namen je popolnoma ponesrečil. Komdlja v Arkansasu Ateist Smith obsojen na tri me-rkdi blaafemlje! Little Ročk, Ark. — Charles Qmith je bil v četrtek pred istim sodnikom Harbom obsojen na 90 dni zapora in $100 globe, ker je prekršil 200 let staro puritan-sko postavo proti blasfemiji ali bogokletju: Kršitev je bila s tem, ker je delil ljudem tiskovine, v katerih se trdi, da je Bog prazen strah. Smith je takoj vložil priziv in bil je izpuščen proti $1000 kavcije. Sodnik je spet zabranil Smi-thu pričati v svpj zagovor, češ, da kot ateist ne more prieeči "pred Bogom" in brez take pri sege Je p^Čanje nedovoljeno. Držal roparji aretirani. J Chicago^—Trije zamorski roparji, ki -sftjv nedeljo oropali neko lekamo>na južni strsni meaU in ustrelili Charlee Metlocka ter srečno pobegnili, so v sredo večer zopet poskusili svojo srečo toda niso uspeli. Vstopili so v lekarno Peter Lucasa na 3869 So. State St z namenom, da jo oropajo. Lucas se jim je posts-vil v bran in je bil ustreljen. Policija, ki Je bila takoj na licu mesta, je sledila roparjem ln jih našla v nekem poslopju, kjer so se roparji zabarikadirali. Priče-la se je bitka in policiji se je posrečilo Jih premagati in aretirati. Na zaslišanju so izpoveds-li, da so v zadnjih meeecih vpri-zorili več ropov in drugih zločinov. Navada je bila, da je bila na precinktnih volišč pest kom psnijskih podrepnikov. Ta pest je delile glasovnice, ki so bile zaznamovane, kako naj volilci glasujejo. Te glasovnice so bile rasdeljene med delsvce omenjene kompsnije. Gorje delavcu, k ni glasoval tako, kot ao ukazali kompanijski podrepniki in Uho-lazci. Tudi letos se je izvedla stara poteza, toda zgodilo se je, da poteza ni učinkovala. Ko so pri čeli prihajati volilci, ki opravljajo razna dela v svojem življenju so jih obkolili kompanijski podrepniki in jim ponudili zaznamovane glasovnioe. Volilci so jih pogledali, odkimsli z glavo in vzeli glasovnice od drugih. Na obrazih kompanijskih podrepnikov se je čitalo veliko presenečenje, ksjti pričakovali so msr-sikaj, a ne kaj takega. Kako so se opravičili pred svojimi gospodarji v tovarni, je seveda tajnost, ki je znana le njim in njih gospodarjem. Kaj se je pravzaprav zgodilo 7 Prišlo je do tisoče volilcev, ki ne delaioV tovarnah kompanije in '* tf ilflrlusovaH po s seje« Da je bil v mestu velik preobrat, se je izvedelo, ko je bil znan izid volitev. Mesto je postalo tako veliko, da ee ne da pri volitvah več kontrolirati od ene same kompanije. Veliko vollleev se sdaj veseli izida volitev, ker je strt prijem finančnega polipa. , Tihotapec aretiran. • Sen Francisco, CaL — Joe Pa-rente, kralj tihotapcev z opojnimi pijačami na peciflčnem o-brežju, ki Je bil pred par meeeci obeojen na dve leti zapore radi kršitve prohibkije, pa se je kazni izognil s begom, Je bil v četrtek aretiran v Vancouverju, Dve oMU v prepir« radi psa. Santa Ana. CaL — John W. Montgomery Je v prepiru, ki jo nastal radi pea, ustrelil John Callicota in Ortie E. Mahona. Je m Stttlran iS v zapor. Ogenj aa ladji zadržal ekapedicijo. Boston, Mass. — Ogenj, ki je nsstal ns ladji "Illyria" v tukaj-šnjsm pristanišču in je napravil pgpcejinjo škodo, je preprečil njen odhod na znanstveno eks-pedicijo v južno morje in na o-brežje Azije. I Ladja bi imela odpluti na pot 16. nov. Potrebna poprsvila bodo zadržala njen odhod za nedoločen Čas. Kakor hitro bo delo končano, bo odplula na svojo misijo v južno mosjs, kjer bo zbirala podatke o živalstvu v morju in poslsls zbirko specimenov v. Fieldov muzej v Chicagu. ■ i "The Uterary Digest" ee lNew York City. — Tedenski msgszin 'The Literary Digest", čigar poskusno glasovanje pred volitvami ee čudovito lepo ujema z volilnim rezultatom, Je prejel veliko število čeetitk in okrog 60 lasksvlh poklonov od drugih listov. "The Llterarjr Digest Je na temelju "slamnatih" glasov, ki Jih Js pre-jel iz veeh držev, napove-dsl zmago Hooverja in raskol na demokratom Jugu, kar se je tudi zgodilo. Napovedal Js pravilno tudi približni odstotek glaaov, hi ita jih doWla aodsll-atični kandidat Thomaa in komunistični kandidat Foster, lo U 16. OPNE PODPORNE JEDNOTE nfrgobota, 17» novembra (Nov. 17), aoctlaa 11S8. Aat ef Pet 8. 1S1T. eellieHaad aa Jeae 14. lflt. 'V Uredolikl la apravnilkl ti proatorlt a . «617 & Laarndale Ave. j Offloa of PablioaUoai -9SS7 South Uvrndale Ave. Telephone, Rockwall 4904 LAV-TMA V MEHIKI mora naučiti posebna aodtftča sporov; ob-| počitnice i aleo sadovoljne nov. — Pro-ik Portes Gil, prihodnji te-predložil konfe-sv in orgsnizi-osnovo novega jih med delom Mehiki. Zakon Mexico vizorični ki nastopi den, jo v^ renči ranih dela^ zakona o in kapitalom v namerava predložiti kongresu takoj v decembru ln upa, da bo sprejet in uveUavljen s 1. januarjem 1929, Osnova je bila predložena zastopnikom obeh razredov v svr-ho, da sugeetirsjo amendmente, niso pa smeli debatirati o sadovi. Delavski sastopnild od Metliške delavske federacije ee niso nič ksj prijazno israsili o prod- ogi ln najbi med novo, deracijo. va uključujei )bregona. bila s pre j« mehiškega osnova sa pitala, katei Morones, lds do konflikta vlado in fe- I rnmp aa repeHne ae vraU v aia vi. New York City. — Clarence Terhune, ki el je na "Grofu Zep-pelinu" ukradel potovanje v Nemčijo, se Je v četrtek vršil s pamikom kot sleven fant, go-■podako oblečen, dobro založen denarjem In s prospektom mestnih služb. Ae tisti večer Je bil gost trgovske zbornice v Brooklynu In dobil Je povabilo sbinentnfh oeeb, da M Isfti pojedin. dejal, da Osno* ncipe pokojnega časa Callesa je nižji sbornici selo dobra ijo dela in ka-aestavil Lute nik delavske federsčije in takratni Ujnlk de-industrij ih trgovine v Cal-esovi vladi, tqda senat jo je odklonil. Tako Je ostala Mehika do danes bres delavske reforme. Gil zdaj meni, da je treba spre-etl to rafogmo. toda drugačno. Gttova delavska postava dolo-!a v ghctiieiifr /f -A- < • 1. Vsak fizično sposoben Me-hičsn se mora nsjmsnj eno leto učiti kake obrti ali stroke, da . slučaju potrebe lahko primd za produktivno dolo. . I 2. V vseh industrijah velja oeemurnlk in šestdnevnik v to* dnu s štirimi prasnlki v letu ln enotedenskimi počitnicami zs delavce s plačo. 8. Obvezno zavarovanje de« lavcev proti boleznim in telesnim nezgodam ter za posmrtni-no. V ta fond plačujejo delavci pet odstotkov svoje plače in de-odajaki sedem odstotkov vse izplačane mesde^B^HI^HI 4. V vsaki tovarni v Mehiki mora biti uposlenih 70 odstotkov mehiških delavcev, torej omačinov. 6. Salu ni ln igralnice zs denar paj imajo zspreti v vseh delavskih središčih. x 6. Minimalna mezda ee določi povsod na podlagi cen življerf-skih potrebščin. 7. Delodajalci morajo pomagati pri pobijanju nepismenost i tem, da odpro šole za otroke SP^fli delavcev. . Delavci in delodajalci ima-pravico organizacije. Vsak delodajalec mora priznati delav-Mko unijo. Drlavaka unija Ima ravico stavke In delodajalska organizacija ima pravico izpora gotov Čas ali za nedoločen čas "pod gotovimi legalnimi pogoji", toda vsako stavko in vsak t por je treba naznaniti 80 dni poprej. Stavkarjem Je prepovedano vsako nasilje aH sabo-tnfr * i . 9. Kadar so delodajalci pod pritiskom velike konkurence sli če jim preti izgube dobička, smejo kljub z unijo /a-Ptetl tovarno ali znižati število delavcev. (Unije odločno naeprotujejo tej točki.) 10. V«e spore med delf vd «n delodajalci režujo raseodišče. ki eedi v tovarni ali na lk?u me«ta in aeatojl Iz takega Itevila članov unije In delodajalake orga-nlzadje, raoodiiika pa Imenuje governer 'dotične države. Potem a lede rišje instance razeodtlč in zadnjo heeedo ima "zvezno delavsko aodižče" petih mož a etal no sletbo, ki ne smejo biti člani nolffK* unije, jaiskega eladikata is Oaval ttaa sm, tlraika ta praMH v WeaMegleej —_ » Ekaekutiva aoclallatlčae etranke priana ugodnoat te prilike. Weahftngton. D. C. - Glavni, _ ^tr^' "T Onmnta^ija Je raabita in rudar-goce preseli Is Chicaga v Wa- ii hr-« Mam shington. Ako se to zgodi, je to posledica poraza Victor U iBer- Serja, RUDARJI VZDRl 2UJEJ0 KOlPfl NIJSKE OBČINE ........ „ ... i Ctartart««. W. V«. — Rudar- ormnlMoU« v Zapulnl Vir-tavoHuv " J* i» riSrJI .o .ut j «'»vnem pr.puii.nl pramogovnUkim b. I^nU ^.^ " prem^ ronom In njih mod.rnlm v.lp- d" • ^ '»»J •• t>r.m« odkUda n« ru-i tT^Z •Jt01 d»rJ*' W v kompanij- ^I^l Uv v i..^ "h0 J* ®PW»r>vnl podjetnik t»- . T to' , br«l proator u premogovnik, kt n. t u"!^ i J* •»« mlU* 0ddriJ.il od blllnj.g. " . «J°>«'"» m..t.. J. moral .tndlti tudi m. m n** !« .„ m4Mto «. rudarj«, ki w snf^^iSSkrv n*,ov"n prw,o,ovn, Z iS "TUll,t1tWi ChwlM'W. Gonnor, "'rank* p!*mt,'U. v «l,vn® "f xn.ra|»i »uperlnt.rtdent pramo- . J r^J m.ric«» Rolllng Hill komp.nl-ffSftJi K briu. d. M rud.rji pH.ilJ.nl P'; fift^jrtSSSt- Mt blv.HU., v katerih . .vojiml d rutinami. v^na^S«. ^ luul.i*hi i Rudarji M dalj. priaiU«ni. da » vetlr.na kakina pradloga 1 komp»ati«k« unij., v katwi m ravn.t.ljl pramogovnilki prod- redne vatnoati in v int.rt.u a- m.rllk.g» JJud.tva.UdaJ b«t» d^ve17'.upWito»d.ntJ. In d^ .Javo |wrabil mar.lk.t.rl urad- £ to komp.n,j.ko u !Uk iTnUrJJi. ,AJt» nlJo * "Ji™ v«k m od mlailiti polteno krltl«lrall|,.^. M |LBi ■ ,n.min1 pa vplaia .nak »n.- n kritizirali ni pr.rrtet.ll kongre., Ver "'|Komp»nlj, •pr.j.l poetave la Mvarovanj. k proti •tal-o.ti 4n .vojo kritiko s UR| M J# l(radl. Um d««». bl to opcorito »m.- kl krbuJ, kop,ta(co, fiol.kt rUko Ijud.tvo, da m J. n.k.J . k mladln„ b| mor,| bltl »godilo proti nJ.gov.mu tataff S" k| .u. Dstul. J. dn grta .IU topo- " v ^moi^vnlku Am^l! ^LT,^!!1!",!!!'* de" pTP^SK-Ud-^ J mokr.tlfnth burbono.v. l,, vporabija m krltj. toUklh K.r B.r«wja a. bo kmalu |-htkoVi To r„brmenhij. A-vrt v kongrMUi m bo U dulov- gJJ MU Mit, koBlp,nl. na prainoU oMutlla i. v vUjir™,^^ V Vradno.t dri- b!vs ?J5Tr s sJoji družlnoto: IIko, kot Jim rasklsdališče ta premog. Vsaka hiša mora vsak dan produclrstt določeno število Bitka med poMeaJi la toparjl. I to premoga. Ns vssko hišo, ki Marietta, OkU. 16, nov. - Z T0 Dva oborožena moška sU včeraj U« ton produkcije Premogs. To vatoplla v tukajšnjo nsrodno ss »fodi ns U nsčin, da je ru-banko, kjsr sta z orožjem v roki dar prisiljen sprejeti na hrano ustrahovala ualužbenss In Po-h^T^ ,^/^ . d^irU brala nad deeet tisol dolarjev, tsto dditi mali prostor s drugU Bandlta sU skušala pobegniti v I mi ljudi, dasl je premajhen za STEV.^NUMBER 271 Zločinska zanikrnost zakrivila tragiiljo Preiskava še odkriva, da Je bil "Veatria" amrtna poet sa ljudi. 114 Je mrtvih. močne delavske stranke, v kateri bodo sodalisti tvorih njeno jedro. avtomobilu, toda njun namen Jej preprečila polletja, ki Je bile poklicana. Rasvila se Js bltks in krogle is revolverjev so frčale njegovo družino NaJmodernejA« Umpanijske hiše za rudarje niftlajo kopališča in strsnUča, artipak rudar- „. v« Hrani. ^^"InSSftfAt bandlt ustraijen, njegov tovariš in trije policaji so ps hill! ranjeni. ti _______ korakov aH ps še več od h'Še. Kompanijski "arWtskt" pravi, da so zamorski rudarji zadovoljni z majhnimi hišicami. 0a nič ns dajo na to, kako Ugleda dvo- Velik požar. Kankakee, III, — V neki de pertmentni trgovini v glavnem I rišče delu mesU js nastal is neznaine- .aupalci. ga vzroka ogenj, ki se je kmalu mmu^ . rajtiiril looalop- P^rlS, 16. nov Ja. Na pomoč eo prišli gasilci J® Jolieta ln drugih blHtnJfh |pr^l»tmvil mest, katerim ee je po več urnem prizadeven ju posrečilo o-mejltl požar, ftkoda je velika. OMeihe radi kflftttve prehlbirije. Chicago. — 96 oeeb je bilo v četrtek poetavijenih pred zves-nega sodnika Welter J, Lindley ja ns obtožbo, da se Mili Vol-ateadov zakon. Med S^toženiml so preda, okrajnega odbora v Melroee Parku, pollfijskl nsčel nlk la več drugih uradnikov. Vsi ___— Poincare i s svojo novo vlado zbornici In v enem dnevu Je dobil kar dve zaupnici. Levica ga je prvič napadla radi neke formalnosti dnevnegs reda, toda pri glasovsnju Js dobil S.16 glasov proti 147. Drugič Je zmagal s približno Isto večino glede vprašanja vojne odškodnine. ao Ja bila obravnava 14. decembra. prelof* mt M0MN lxmdon, 16. nov. — Prelska- ...............vt ° tonuMUl med policaji v .TJklirdi/^A in nAl imam. I l^ondonu Je doelej odkrila, da jo zanikali krivdo in rad. tega I |k.(j-||| pred-U|jnjk f lm0f|om Goddard prejel fMO/MO podkup-nine od lastnikov bordelov In lltlčne stranke. Aele SO dni poligralnie s denarjem. Neki razefidbi tega najvišjega aodl-| drogi policijski častnik Je vzel Ača smejo delavci sasUvkati ali 1160,000 Ukom svoje službe, delodajalci ispretl delavce Taka bo U nova poetava v Mehiki. I fhkago. — John Carberry, MehUka delavaka federacija atar 60 let, Je v eredo umrl v o-je sldicala posebno konferenco!kraja! bolnlinlcl radi New York aty. — Zadnja revizije liste irtev "Veatrisove" tragedije na morju pokasuje, da je 114 potnikov ln mornarjev izgubilo življenje 12. novembra, ko se Je angleški parnik "Ves-tris" potopil 260 milj od obrežja Virginlje. Med žrtvami Je 70 potnikov in 44 mornarjev. Roženih Jo bilo 218 oeeb in sieer 168 mornarjev in 60 potnikov. Na parniku Jo bilo 197 mornarjev In 129 potnikov, skupaj 829 oseb. Samo 82 trupel so rešilni parnlki pripeljali v New York. Med šrtvaml so vsi otroci, kar jih je bilo na parniku ln veČina žensk. Med mrtvimi je več proml-nentnih oseb In bogatinov, Id so potovali v Južno Ameriko. Japonski konsul v Buenos Aireeu Js tudi mrtev. Njegovo truplo so našli ns splavu — v objemu njegove žene, ki jo bila še šiva. V četrtek eo svesns oblasti v New Vorku odprle preiskavo in zsslišals prve priče: rešene potnike in mornsrje. Zvesnl komisar 0'Nelll je naznanil, da mora biti ugotovljena odgovornost is katastrofo, ker je toliko ameriških drftavljanov izgubilo življenje. Zaslišani potniki so soglasno priblli krivdo ns sngleško družbo, kspitsns in moštvo. Parnik ni bil sposobsn za plovbo. Re-lini čolni popolnoma v neredu i šelezje v čolnih je bilo sarjave-o. Parnik Je puščal vodo še od New Yorks »kosi okence v skls-dMBa premoga, jaaillii ao bilo asnlč. Kapitan Je sanemaril 24 ur, ker nI klkal na pomoč. Potnikom niso povedali, da so v nevarnosti do sednje minute. Večine moštvs je bile panična ln nesmožna is rošHno delo. Njihove nemarnost je bile kriva, da so se v prvem splavu potopili vsi otroci in 10 žensk, ksr so s drugim splsvom prekucnili prve* ga. Moštvo se ni nikoli vadilo v spuščanju čolnov, sato niso vedeli kaj bi storili v momentu kri-ie. Večina mornarjev Je gledala le laee, ds sebe rešijo. Zensks so pustili v čoln, tods njihovim možem so branili ln ssml vzeli prostor v čolnih. Dokaz tsmu je, kor ee je rešilo 168 mornarjev ln samo 60 potnikov. Nekaj mornarjev saslušl vso Čast. Neki tamoroc Je dvaln-dvajsetkrat skočil v vodo In vsakokrat Je privlekel enega potnika v čoln. Ali takih Je bi-lo malo. J svojih sni j sa pretres te oenove katere > dobil prejšnji dan, ko to določitev stališča, ki ga vza-|je pe^l v svojem stanovanju po nji. stopnicah. v Novi Zelandiji. Wellington, N. Z„ 16, nov. — Po treh letih prohlbiclje v Novi Zelandiji so volilci 14, oktobra pokopali sušo s večino 100,000 glasov in poklicali nazaj v živ-jmjr lifKtM-irano pijačo. Niti mokračl sami niso pritekovali take zmage. Pri volitvah eo pa zmagsli liberalci, ki so reorga-n liira I i svojo stranko pod ima* nom United party. Delavska stranka Js tudi dobro napredo-vala. ■ utonilo v Angliji. 16. nov. — Sedem-Uma lega vel Harbor — na pomoč nekemu čolnu, ki se s potapljal na viharnem morju. Čoln ee je prevrsil in možje eo utonili pred očmi njihovih žen, ki eo stale na bregu. Atlrje ubiti aa kriftSM«. New York, N, Y„ 16. nov. — Joeeph Bolinski in njegovi trije bratje so biH včeraj ubiti aa križižču, ko Je vlak Loag Island želesnke treščil v svtomobll, v katerem eo se vostti. Peti brat Je. ki Je bil s njimi, dob« poikodb*, katerim bo podfvgfl. PROBVETJt PROSVETA glasilo SLOVENSKE narodne podporne JEDNOTE mmmmmmmmmm^mmmmmam^mmmmmmmtmm^mmmmmmmmmmmmmrn um m i . L.vr.MM SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEOfVDTE Ctm tghiot po dfl toži N«roWwi: Zadinjana oruvi (livw H Cfckago 1» C ker o $7M ae »aU. $3.75 9M ictAg rrf? Naslov n tm, kar ha« stik t -PROSVETA" M>7-f S« Uwm4mU Atmm THE ENLlGHTENlfENr aa of tke 8bfo in preidejo v zgodovinsko pozabljivost, med ljudmi vzkiiti načelo: MRae Soveško življenje je več rrvdae, kot vaa bogastva aa svetmr p pota. J Ved par dnevi amo obhajali i r /.nik premirja sli konec ave-tovne vojne, ki je pzed deaetimi leti končale po nad štiriletnem divjem klanju. Na milijone ljudi. mladih ljudi v najlepši dobi, je v tiatem času v grozah prem i -nuJo. In vai ao ae borili za — domovino). Leto« smo praznovali 10 krtnico, odkar je ns »vetu zavladal — mir... Tam v tužni domovini, v na A i zasužnjeni zemlji zvonijo zvonovi in zahvalne pesmi se glasijo. Zahvalo pe poje »ovrag o "zmagi" nad našim ljudstvom. To se godi nsrodu. o katerem je pel na* peanik: FrW km* ao k v leviai kril. v daaaki ma* drUi. Mogočni nekdanji Rim je šeI v zaton, tudi drugi zatiralci Sk>-veaeev ao* Sli za njim.; ln tako j ride tudi čgs, ko bodo oni, ki bijejo, Čutili nafte pesti. Slovenci tkm na zasužnjeni siti učenjak, tpri Bil Je avtor teorije, Id ja sevaftiP stvcad srci. Im Chicago. — Dr. Thomas Chrowder Chamberiin, profesor geologije aa čikaški univerzi in svetovno mani znanstvenik, je 13 oktobra umri na svojem d*v mu v Chkagu v starosti 85 let. SOBOTA, 17. NOVEMBRA. OPAZOVANJA BNHvjaal elementi podivjali jeze velikega tigra. Groz^T ljudi. bil strah primitivnega človeka Od pamtiveka je človek trpel — našega prednika — pred tem od tbesnelih, kaotičnih elemen- izlivom srda neznane zverske tov. Trpel je in sam besnel. Ta- sile. In grozen je bil odmev v ko ga je učila divja natura. Prvi človeku, človekov environment je bil v Sprva je revež samo trepetal naturi: tla. kHma, golazen in in bežal, če je mogel. VotbZ Z iveri. Strela, ogenj, voda, vi- skitfal potolažiti Veliko zver-har, mraz, i^bje in kremplji — Videl je, da ae včasi lahko n i vse to ga je miksstilo, trlo in navadne zveri, če ji vrže kos kovalo, da je sam mikastil ia mesa ali lastnega otroka v žre* tri lo. Večkrat je to pomagalo Vročina ga je podila v vodo, Zakaj ne bi to pomagalo tudi voda in mraz sta ga učila plesa- pred ono silno zverjo, ki podira ti. Vroča klima je naredila te drevesa, stresa tU in bruha človeka tigra in gorilo ter lene- ogenj iz vulkana? S misleca; zmerna in hladna Xako „ n^tale krvne žrtve ma mu je razmajala možgane, ^ irtveniki za pomirienie div de je hitro misUl - in si izmislil Pokopala ga je srčna bi teri se je pridružilo Se šole kot za cerkve. Imejte za vzgled cerkev aa Planinski gori. katera prinaša dobiček, pa ao vam jo zato vseli. Druge, katerih je v Planini več, pa so vale, ker ni z njimi posebnega t . bička. Odprite oči, pa boste videli. Pole? tega pa imate le eno samo šolo (vsaj tako je bilo za mojega časa) Na misel mi pride ob tej priliki opis znane-gf. planinskega samotarja v Planini, o katerem so časopisi pisali nekako* pred enim letom Ta človek je postal tak, kot so ga ftemlji pa ae bolj zanimsjte za j sapnika. Kljub visoki starosti je bil delaven akoro do zadnjega dae. Komaj pred par tedni — koncem, septembra — je izšla njegova zadnja knjiga v založbi čikaške univerze z naslovom The Two Šolar Families —. tke Sun's Children" (Dve solnčni družini — otroci solno*), v kateri razlaga sveže detajle svoje teorije o porodu naše zemlje in ostalih planetov. naili v podstrešju zaprtega, ker » ie crne boja. Tam ^^ »> vidili boate kdo. Do^ na vrhu gore ja atal laški oroS- f« »meha vam bo nudil v tej aik, kateri jim še vode ni pu-iWpobotoi romar Balantač, Id stil piti. hodi po botjih potih ter ae plazi to ljudstvo sili tja na P* kolenih okrog oltarjev, da pri-Ipo odpustke, da ee laški l®0** "dedim vdovam bogatih fašisti norčujejo iz njega?1 .žaalaov la mlažim devicam ve-Prad več leti, ko ao naši dedi ^ študentov, žigali kraaove. ki ao nasaaeja- * to r>rva igra v zapadni H, da ae bUfta ponovni turški na- P*«mi to aosono, upaaao. da ped. je atals velika grmade tudi P;.•Minski gori, s katere ae v V JMW® vvaaMaa vidi v« «ia doli aa ble*čeče jadranska ! Po Mejaki aa Planinako ? r tugi. kakršni ae aahajaU. raJSe oataaits doma. Nikar ae ta. Zaprite se šite zv nenje zvonov, ki pojo zahvalo vašim zatlralrem. Zahvaljujejo ae v znak "amafo" nad vaeai. Ob te j priliki ae vaje apo-mnite na t1 svetu se pa to Mčelo ne bo nikdar uresničilo. Da takega, mora človeška družba nadomeatiU kafftiialistični gospodarski sistem s socialističnim, ki od-produkcijo in distribucijo blaga sa proflt a a a V Chkagu je oteorjena razstava "cartičkov" (pat ■henri. Tu ep razstavljene vsakovrstne živali, ki jih nekateri ljudje bolj ljubijo kot ljudi. Tu so psi, mačke, opice, koze. ovce, pritijikavi konjički, morski prašički, Eajci. zlate ribice, race. goal Hd. Posebno pozornost obuja na razstavi ovčarski j**, ki ima na hrbtu prittjeno posebne vrste torbica Ta |H-* hodi med obiskovalci rassuve, katerih je veliko in napis na njegovi izredni torbici pove, da berači za milodar* T ^ pasjega zavetišča.** ^t!ii>J> ,1 Dama, ki laatuje Uga psa, ae ne zaveda, da mora veliko delavcev garati in garati, da ima ona potrebnj drobiž sa njeno udobno in razsipno življenje In svoje kapri ce, med katere spada tudi "pasje zavetišče.** Veliko teh delavcev, ki s sadovi svojega dela skrbe, da dama brea-rkrbno živi, ne bo na stara leta Imelo prostora, na katerega bi položili svoje trudne glave. T! ne bodo le veliko bolj potrebni zavetišča kot kužki, ampak se tudi milijon-krat bolj opravičeni do njega kot psi aH drugi "eartlčki** izmed živali " " - Ali kdo veljubi v kspltalističnl človeški drufti starega In onemoglega delavca ali delavko? Mar bora ta dama, ki ne ve, kako se sluti vsakdanji kruh T Kajpada! Da morje, v drugo smer pa ee vidi LjaMjanaki grad. To je kraaea! Na veselo ilfraji v Dr. Chamberiin je bil rojen v Matoonu, I1L Po dokončanih študijah je poučeval na raznih kolegijih in univerzah. Prebil je tudi -več let v Evropi, kjer je proučeval glacijalne sklade v Alpah. Končno je postal vodja oddelka geologije ^n panteologije na čikaški univerzi v letu 1*92 in to službo je vodil do lo« ta 1919, ko je stopfl v pokoj. Svoje delo je nadaljeval privatno: pisal knjige in predaval, jejo in poleg tega pa še naše Prejel je dolgo vrsto odlikovsnj ljudi potu^čujejo na naši zemlji, kot priznanje za njegovo ne-Metija Pogorele, umofno in plodovi to znanstveno delovanje in odkritja. Dr. Chamberiin je avtor znane planetesimalistične teorije o razvoju planetov v našem oso!n-čju, katero je prvi postavil leta 1896u Do takrat je veljala la-placianistična (po Lsplaceju) teorija o postanku sveta. La-plaee — in z njim Imanuel Kant — je domneval, da se je zemlja razvila iz obroča snovi, odcepljene od solnca brez kakega zunanjega učinkovanja, dočim je Chamberiin smatral, da ae je prod tremi ali petimi milijarda mi let tuje telo približalo našemu solncu in privlačnost tega telesa je potegnila iz solnca maso snovi, takozvanih "piatenesi-lov", ki ao se zagnali v vrtečih ae rojih okrog solnca ter se po dolgem času strdili v krogle, ki so postale planeti. Eden teh rojev je bila naša zemlja. Manjši roji v bližini večjih so se pa strdili v lune. Po Laplacejevi teoriji so se lune odcepile od planetov, ko so bili še v plino-vem stanju. To Chamberlinovo planetesimalistično teorijo so v zadnjih tridesetih letih osvojili vodilni znanstveniki vsega sveta; le gotova manjšina ae dr2i La plače je ve "obročne" teorije. Chamberiin je bil med onimi odkritimi učenjaki, ki ne poznajo hinavstva* in ki odprto pravijo, da med znanostjo in religijo ne more biti sprave in kompromisa. Bil je odkrit agnostik. Pred nekaj leti je v nekem članku dejal, da je religija mo-narhifftičnih nebes s monarh i-«tičnim Bogom v nemogočem sklad ju z mišljenjem demokratičnih ljudstev naše dobe, ki «0 te daleč proč od primitivne pa-trijarhalne vlade. **Vea znanstveni svet žaluje valed izgube profesorja Cbara-beriiaa", je vzkliknil dr. A. A Michelson. aUvni fizik, ko j« aiiftal o njegovi amrti. H bode rojaki ia rojakinje peeetUi Z mnogobrojno udeležbo. Igralci ae pridno vadija, da bodo itvr-štti svoie Vloga V SSdseuUslio 14. marsikaj novega. Vihar, ki je podiral drevesa in metal valove na vodi, strela, kj je razklala hrast in užgala gozd, grom, ki je tresel ozrač- jih naturnih elementi najbolj divjali redno ali z malimi presledki, tam je bil človek najbrutalnejši, najbolj zverski — tam so bile re-ligijozne ceremonije najkrva-v^jše. To je bik) povsod, kjrf padna Azija), ob morskih obrežjih (Stonehenge v Angliji) in na robu puščav (Egipt, Arabija). "Velika zver" je v teku dob ^ dobila človeško podobo in se raz-delila v "dalje Milj: boga, ki je, je razvil v človeku čustvo podloinoeti. Znsne zveri je po-. ^ znal sveta ni poznal. Svet mo- ^ * . ' , uiV iiL q;i! h vulkanov (otoki m kraj ob re ^ vellkA Slle; kl tu" Sredozemskem morju, Mehika lijovzrakuinCentralna Ame^ J.Z^ morajo biti velik tiger ali ma- . • »jj^g stodon! Velika zveri, Zver pa sreunj je lahko dobra in slaba: če miruje ia ne grize, je dobra; če napada. je slaba. w Tek je bil prvotni pojem človeka o dobrem in slabem iečina in glad sta slaba - ___ ali ubij! Ako ne moreš ubežati dobrote in hudiča, ki samo in ubiti, padi na tU in dobrikaj muči- Tudi ona Uudstva, ki jih se veliki zverini, naj te pusti, mehkejša klima m okolica n. Zvijaj ee v prahu in cvili, morda tako podivjala prvotno šo ti spregleda ... Vse, kar ti na- Pobarbarila kasneje v dotiki s polni želodec in te poboža z na- teroriziranimi rodovi. Cesar ni-| slado, je dobro. Drži ae tega! 80 naredile naturne razmere jo Išči in išči naaičenje in naslado! naredil socialni environment. To pohaja od dobre sile, od - Komaj dobrih sto let je tega, bre zveri — od tiste, ki boža, kar se človek počasi dviga Iz greje, hladi, žvrgoli, poje in teh razmer in spoznava "veliko sladi . . . zver". Čim prej jo spozna do-1 Tupatam je bil jtudi potres ln cela ih čim prej zakontršlira reka vrele lave je prihrumela iz svoje socialne razmere, temšprej | hriba. Bevni človek je kmalu bo rešen svojega nsjvečjeja zaslutil, da je to najhujši izbruh prekletstva. Konzumno o n Slovenijo Piše Anten Kristan. ipi Zadnje dni ee je vnrfl is JugoeMje Anton Vi-č:č, Id je zapusti Chlcsgo zadnjo apoaried. Njegovi Is Slovenije niao aič kaj kar ae tiče razmer v Tapetam je našel neka k«, toda eHuarija mod delavd je valed njihova politične raz-kosanoati selo slaba. DrugI naš Amerikam* , ki se Smee s zlatnina, kl ji prebil p t mesecev v tari d- mo^uu hi drugod po Evrept Oasrari. da ai tako aiab >. iawww rai—aia ao aa Pr aiijm V Chd I3t PRIMORJA 2e petkrat pred sodnikL Gorici ee je vršila že peta razprava preti ekupini moških in deklet iz Ozdjana in &amf*aa. ObteSeai ae. da ao S. .septembra 1927 pri aeki prireditvi peli slovenske protidržavae pesmi. Obtežba sloni na ovadbi bM šega o-roiniškega vodje v CraKah Angela Mana Informacije mu je dal demačia Marij Vovk. Obsojeni ao: Drašček Miha. ftpaeapen Vencealav ia Remec Josip vaak ae meacc dni tapoea. Branko-vič Miroslav Is Srpana na 2% dni. Pavla. SvfaaUk Ljubljana, 28. oktobra. 192^. lje na Čehi; Um je vodja pokre-V Jugoslaviji je zadruga pod ta odlični zadrugar Anton To. tem imenom največja zadruga pelevec, mož neverjetne pridno-tako po članih in obsegu kot po sti in velike zadružne zvestobe, premoženju. Smelo trdim, da je Med zadnjimi so: Ruše, Kam-Konzumno društvo za Slovenijo nik, Zasip pri Bledu, Krite pri največja zadruga v Jugoslaviji! Tržiču, Bistrica ob Dravi j Njeni občni zbori so konvencija, Zavrstaik pri Litiji. — kamor prispejo delegatje 15.500' Konzumno društvo za Slovem družin — tedaj zastopniki skoro jo je letoe praznovalo svojo 20-90.00S ljudij iz vae Slovenije, letnico. Ustanovljeno je bilo ju-Sedež te velike zadruge je v lija 1908. V teh dvajs.-tn. Ljubljani. Organizacijsko je tib je otvorilo 48 zadružnih razdeljena v sledeča okrožja: dajaVšč m uredilo avojo pro-ljubljansko, gorenjsko, celjsko, dajno organizacije tak.), mariborsko in mežiško. Vsaka lahko postreže še večjem zah^e-zadružna prodajalna ima svoj vam kupujočega članstva. P> krajevni odbor 6—7 članov. V leg tega je otvorilo celo vrsto vsakem okrožju je okrožni od- zadružnih domov. Tako v Ljub-bor, ki sestoji iz zastopnikov Ijani, na Glincah, na Jesenicah krajevnih odborov. Na čelu ce- v Gorjah, Tržiču, v Prevalja* le organizacije je načelstvo, ki v Šoštanju, v Črni, na Teznem ae deli v eksekutivo (pet članov, itd. Udeleženo je pri celi v r ' ki so nastavljeni in stanujejo v raznih zadrug z mero^ajnim Ljubljani) ter širši odbor štirih vplivom; — pod njegovo kontro-članov, kl stanujejo v okrožjih lo so rssni Delavski domovi, 4 (letos: Zugvitz z Jesenic, V. ko da je to Konzumno društvo Grčar iz Maribora, ^pvro Kuhar prava Matica deUvskega zsdrj iz GuMaaje, Val Komavli iz Ce- žništva na Slovenskem.—| Ija). Eksekutiva deluje stalno Samostojnih delavskih k n skupaj — celotno načelstvo pa suamih zadrug je še troje, in prihaja mesečno na sejo. Nad car v rudarskih revirjih, Za-načelstvom kot kontrolni organ gprju, Trbovlju in Hrastniku -obstoji nadzorstvo, ki se deh tu- potem je še klerikalno I. delav| di v ožje (9 članov, ki morajo sko konzumno društvo v Ljubi stanovati v Ljubljani ali bliš- Ijani in eno z enakim Imenom na nji okolici), ki se shaja vask Jeeenicah. V revirjih ima mesec enkrat ali dvakrat, kl vo- Trboveljska prHaosukoP"' di nadzor nad računi Centrale žba avoje konzume in pe železni ter nad fflijalami okrožja Ljub- čar ji nabavi jačke zadruge. I < ljane, ter v širše, ki šteje tudi ko ae reče, da imamo v »oveni devet članov, ter je razdeljeno ji na 100 zadružnih prodajakn| po okrožjih Letos so zastopani večina je v članstvu naše ZvcTC| v širšem nadzorstvu sledeči kra- gospodarskih zadrug^^^H jI; Preval je, Cma-Sv. Helena, Misel fcoMumnega druAtva Cdje-GaUTje. SošUnj, Maribor, zalo dobra in vebkega pomena Ptuj, Tržič, Lesce In Gorje. sa razvoj gospodarstva na Konzumno društvo ima pri 48 Temeljna ideja je: eisaaizira zadružnih oddajališčih 2S7 krajevnih odbornikov. S okrožnih nadzornikov, • članov načebtva in IS članov glavnega nadzor atva. tedaj skupno 2*9 funkcijo-aarjev, ki jim načaluje predsednik. nadzorstvo, ki tudi vodi po Statutu občne zbore. Predsednik glavnega je Voab dva, tri ah teč *> vu ae kosajo zadruž- ■P^miK Msst>mte ber, MMiar Craa L, Uiass Pp aava<|i * Preva- al koasam pripravlja pst ergsiti tirani prodiAciji. Konzumno društvo za Sk»w-nijo ima to načelo in ga «vr ja. m Kaka bi as mogli seši mjaki | udejstvovati pri naši organ«*-' «u H Hranilne vkm prepm-ta zadraga od člaaov ki nov. Obeastuje po 4% I* P" 7'i (vesaae). Varaoat je le| jamstvu članov. Vask član m