teto LXV PoStnfna plačana t gotovini V Ljubljani, v petek, dne 18. junija 1937 Štev. 136 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Ček. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni nredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznik® — Ilustrirana priloga ..Teden v slikah" Na „Karolu II" 9* Trije ministrski predsedniki držav Male zveze so 6e zbrali na enodnevno posvetovanje na romunski donavski ladji »Karol II.«, ki jih je prepeljala od Turn Severina do Kladove in dalje do Bazisata, kjer so stopili na suho, se peljali dalje do Vršca in se od tam razšli v najlepšem razpoloženju vsak nazaj v svojo prestolnico. Sodelovanje držav Male zveze postaja čedalje bolj tesno. Siprva so se zbirali na redne sestanke samo zunanji ministri treh zavezniških vlad. Zatem so lani junija meseca v Bukarešti sklenili vladarji, da se bodo sestajali vsaj enkrat na leto. Sedaj so do istega zaključka prišli ministrski predsedniki in je sestanek na Donavi že s tega stališča pomemben dokaz, kako otroško naivne so vse klevete, ki so se zadnje tedne zopet dvignile po zapadni Evropi, češ, Mala zveza je v razsulu. O konferenci treh ministrskih predsednikov so krožile raznotere vesti. Mimo vseh lahko mirno gremo na dnevni red. Samo mimo nekaterih misli, ki jih je napisal na uvodnem mestu pariški »Temps«, pa ni mogoče iti hladnokrvno, kajti ta resni list po navadi izraža mnenje francoskega zunanjega ministrstva, odnosno se njegovo mnenje v inozemstvu vsaj tako tolmači, kot da izhaja iz uradnih virov. Pariški »Temps« namreč postavlja našo državo nekako na zatožno klop, češ, da je v svoji zunanji politiki hodila preveč samostojna pota, ki se niso ozirala na potrebe ostalih dveh zaveznic v Mali zvezi in da je s tem zrahljala notranjo strnjenost Male zveze kot enotnega organa zunanje politike treh zaveznic. Prašika in romunska vlada da ste 6e med seboj dogovorili, da predložita jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku neke nove načrte, ki naj bi Malo zvezo še bolj okrepili ter v bodoče onemogočili, da bi katerakoli izmed zaveznic mogla svoje tovarišice »presenetiti« s samostojnimi zunanjepolitičnimi ukrepi, ki niso bili prej od vseh treh držav proučeni in odobreni od vseh. »Temps« dodaja še to. da bosta na tej konferenci dr. Hodža in Tatarescu spraševala dr. Stojadinoviča, kako misli spraviti v sklad svojo zbliževaljno politiko z Italijo in Nemčijo s skupnimi interesi treh zavezniških držav in s predpisi pakta Male zveze, ki je predpisal zunanjepolitično vzajemnost. Jugoslovanski mirovni pakt z Bolgarijo in jugoslovanska mirovna potrodba 7. Italijo da sta osnova Male zveze toliko zrahljali in evropskemu miru toliko škodovali, da je postala konferenca na Donavi neobhodno potrebna, da položaj razčisti. To bi bile hude obtožbe, če bi bile resnične. To bi bile porazne ugotovitve, če bi odgovarjale dejstvom. Kaj je Mala zveza? Mala zveza je pogodba, sklenjena med tremi državami v Podonavju, ki so se obvezale, da bodo v čisto določenih in v pogodbi zapisanih primerih skupno nastopile in stavile tudi svoje armade na roiznolago za obrambo ogroženih interesov. Pakt Male zveze, ki je 1. 1933 predpisal redne medsebojne posvete o vprašanjih, ki vse zaveznice skupno in enako brigajo kakor tudi o ukrepih, ki jih vsaka zaveznica sama misli podvzeti na zunanjepolitičnih področjih, kjer vseh zaveznic ne brigajo v enaki meri, je prvotni organizem Male zveze le izpopolnil Do sedaj 6e ni slišalo, da bi bila katerakoli od treh zaveznic kršila te obveznosti. Ko je Češkoslovaška sklepala vojaški pakt s sovjetsko Rusijo, se je lojalno posvetovala s svojima zaveznicama, ki ji pa na tej poti nista sledili. Ko je Romunija obnavljala svojo vojaško zvezo_ s Poljsko, se je lojalno posvetovale tako s Češkoslovaško kakor z Jugoslavijo, ki pa je rajši nista posnemali. Ko je Jugoslavija sklepala svoje mirovne pogodbe z Bolgari in z Italijo, je lojalno isto storila i— češkoslovaški in romunski zunanji minister sta to javno in slovesno potrdila — čeprav njenima zaveznicama ni bilo potrebno, tla bi isto storili. Kje jo torej »rahljanje Male zveze« in kje jc »politika presenečenj« Jugoslavije? Kje potreba, da se Jugoslavijo postavi na obtožno klop in da se ji vsiljuje neki novi načrt — o katerem pripoveduje »Temps« in ki si ga gotovo ni sam izmislil — na podlagi katerega naj bi se v bodoče vsa tako imenovana »presenečenja« onemocročila, Mi je ne vidimo in rlr. Hodža ter g. Tatarescu sta se gotovo najbolj začudila, ko sta čitala v »Tempsu«, kakšno nalogo jima je naprtil, da jo opravita pri predsedniku jugoslovanske vlade. Ne! O kakšnem rahljanju Male zveze ni bilo, ni in ne bo govora. Obveznosti te zveze so jasne. Pakt Male zveze je nedvoumen. Vse ^ri države se obveznosti drže z veseljem, lahko rečemo, z navdušenjem. Nobeden skušnjavec, če sc je zaporedoma pojavljal pri Čehoslo-vakih, Romunih in tudi pri Jugoslovanih, ni ničesar opravil in ne bo ničesar opravil. Med državami Male zveze same so se sicer oglasili poskusi, da bi se vsebina pakta še razširila, medsebojna povezanost še bolj tesno uredila in utrdila. Tudi od strani velesil je prihajalo podobno našepetavanje. To se lahko zgodi. Zakaj ne, če bi skupni interasi vseh tako zahtevali. Toda rln sedaj je obveljalo načelo, naj ostane Mala zveza v okviru, ki ji je bil dan, ki se ji podaja, ki je prinesel dokaz koristnosti. Naj se dosedanji vsebini pakta ne priliva nova. Ostanimo pri paktu, so si dejale zaveznice. Skok izven njega bi bil skok v temno noč. Tn tako je tudi ostalo in tako se je zveza tudi obnesla in postala tvoren činitelj miru v Evropi. Zatorej nikakor ne moremo razumeti, da naj bi se. trije ministrski predsedniki nalašč sestajali h konferenci ter tamkaj razpravljali o stvareh, ki so vsem trem oopolnoma jasne, odnosno izgubljali čas, da odgovarjajo na poskusne klevete, ki služIjo gotovim namenom, ki v paktu Mole zveze niso zapisan;. Tudi ne razumemo, zakaj bi bilo treba koga na odgovor klicati, ko nosi zunanja politika zavezniških držav pečat občudovanja vredne složnosti v vseh vprašanjih, ki so pogodbeno skupna, občudovanja vredni istousmer.jenosli pa v vseli ostalih zunanjepolitičnih vprašanjih, ki spadajo v območje lastnih državnobitnih koristi vsake posamezne zavcznicc. Konferenca MZ na Donavi Ministrski predsedniki Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške proučujejo evropski položaj na ladji „Karol II" Složnost - skladnost - miroljubnost - pripravljenost Belgrad. 17. junija, AA. Z današnjim sestankom žele šefi treh držav Male zveze vnovič dokazati ono popolno skladje, ki vlada med našimi prijateljskimi državami. Ta sestanek bo nedvomno mejnik nove dobe v razvoju vzajemnega delovanja držav Male zveze, ki je ostala dosledna svoji mirovni politiki v vseh tistih dramatskih zapletih, ki jih je doživela evropska politika zadnja leta. V najhujših urah evropske politike so države Male zveze dokazale, da nimajo vzroka spreminjati svoje dosedanje politike prisrčnega sodelovanja in tesnega prijateljstvo in lojalnosti ter pravilnega razmerja do ostalih držav. Obenem so si pa države Male zveze prizadevale, da urede tudi tiste mednarodne odnose, ki se nanašajo na njih same. Naša kraljevina je vprašanja, ki se tičejo nas, uredila na kar najpovoljncjši način in je prestala vse preizkušnje mednarodne politike in raznovrstnih posebnih interesov, iinajoč zmerom pred očmi sodelovanje in koristi Male zveze. To sta v ostalem pravilno razumeli tudi Romunija in Češkoslovaška, katere predsednik vlade (lr. Hodža je izjavil: Kdor trdi, da bi zboljšanje razmerja med Jugoslavijo in njenimi sosedi moglo zdrobiti Malo zvezo, dokazuje neverjetno naivnost. Kladovo. 17. junija. AA. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se je pripeljal v Kladovo ob 7.30. Na pomolu ga je sprejel ban moravske banovine v družbi več narodnih poslancev, dalje zastopniki krajevnih oblastev in več tisoč meščanov in kmetov, ki so pozdravili prihod g. predsednika z viharnimi ovacijami. Več godb je igralo koračnice, učenci raznih šol so pa neprestano vzklikali predsedniku Stojadinoviču. Zupan je pozdravil predsednika vlade z dobrodošlico, nato so ga pa pozdravili še zastopniki obrtnikov in trgovskih društev, odposlanci kmečkih občin skoro iz vse Krajine, zastopniki sokol-skih organizacij iz Kladovo, Tekije in drugih krajev. Med ovacijami navdušenih množic je priplula ladja »Karel II«, s katere je krenil na suho predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža in pozdravil dr. Stojadinoviča ter ga poljubil. Doktor Hodža je vzkliknil v našem jeziku: »Zdravo, dragi gospod Milane!«, nakar mu je predsednik dr. Stojadinovič odgovoril: »Želim, da bi se dobro počutili v naši državi!« Tudi g. Tatarescu se je zelo prisrčno pozdravil z dr. Stojadinovičem. Nato so vsi stopili na breg. da pozdravijo navzočno množico, ki vsa razigrana vzklika: Živeli! Satraesca! Nazdar!, kar je očitno zelo globoko ganilo dr. Ilodžo in g. Tataresca. Na ladji „Karol II" Predseduiki češkoslovaške, romunske in jugoslovanske vlade so se z romunsko ladjo »Karel II.« odpeljali v Bazjas. odkoder bodo s posebnim vlakom krenili v Vršac, kjer se bodo po- slovili drug od drugega in se odpeljali vsak v svojo prestolnico. Na vožnji iz Kladova v Bazjas bodo predsedniki vlad razpravljali o perečih mednarodnih političnih vprašanjih. Uradno poročilo o razgovorih Hodža - Tatarescu Bukarešta, 17. junija, A A. Havas: Včerajšnji sestanki med Ilodžo, Tatarescom in Antonescom so se zaključili z uradnim poročilom, ki pravi: Itazgovori med obema predsednikoma so sc nanašali posebno na gospodarske odnošaje med Romunijo in ČSR. Rešena so bila vsa vprašanja gospodarske in finančne narave. Oba predsednika sta tudi podčrtala potrebo poglobitve gospodarskih stikov med državami Male Zveze, kar se bo v bodočnosti tudi zgodilo. Kar se tiče dobav orožja iz ČSR Romuniji, sta oba predsednika ugotovila z zadovoljstvom, da slone te trgovinske zveze na ugodnih medsebojnih finančnih dogovorih. Ko sta proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na Srednjo Evropo, sta Hodža in Tatarescu nadaljevala razgovore, ki sta jih imela v Pragi o organizariji Podonavja in mirnega razvoja teh držav v globoki zvestobi paktu I>N in na temelju mednarodnega sodelovanja. Oba državnika sta tudi proučila vse tisto, kar naj pospeši razvoj v tej smeri. Bitka za Bilbao Predsednik Aguirfte je pobegnil v Francijo Nacionalisti so Bilbao že obkolili Pariz, 17. jun. b. V francosko luko so snoči priplule angleške, francoske in španske ladje, na katerih je bilo veliko število beguncev iz Bilbaa. Priplula je tudi ladja z baskovskim ministrskim predsednikom A g u i r r e o m , ki je imel. s seboj ženo in sestro. Med begunci je tudi tajnik policije iz Bilbaa in generalni tajnik varnostnih straž ter župan Leguetio. V luko St. Jean du Luz je priplula davi oborožena ladja luške policije iz Las Arenasa, kjer je posadka zbežala pred nacionalisti. Begunci pripovedujejo, da je položaj Bilbaaa obupen. Pariz, 17. jun. b. Sedmi dan mineva, ko se bi-jejo strahoviti, krvavi in ogorčeni boji za Bilbao, pa vendar še ni prišlo do rešitve, do padca baskovske prestolice. Po vesteh, ki so prispele iz nacionalističnih in vladnih virov, se Bilbao še vedno žilavo drži. Nacionalisti poročajo, da se napredovanje nadaljuje metodično, ker se hoče uresničiti Francov načrt, ki je predvidel oprezno napredovanje, da ne bi nacionalističnih čet doletelo ono iznenadenje, ki so ga doživele pred Madridom. Brez dvoma je položaj Bilbaa izredno težak, še težji pa bo tedaj, ko se bo nacionalistom posrečilo zapreti lijak, po katerem vladne čete dobivajo municijo in s pomočjo katerega se vzdržuje stalna zveza s Santanderjem, pa tudi tedaj, ko bodo nacionalisti dosegli ta uspeh, še ni rečeno, da bo Bilbao padel. Baski so sklenili, da se bodo na pTvih borbenih črtah borili do onega trenutka, ko bo mesto popolnoma izpraznjeno in ko bodo razen tega odpremljene iz Bilbaa tudi vse dragocenosti, ki bodo prišle baskovski vladi prav v nadaljnjih borbah. Mesto od morja odrezano Nacionalistične čete so včeraj in danes še bolj stegnile obroč okrog Bilbaa. V primorju, sevetro-zapadno od Bilbaa, so nacionalisti zavzeli mesta Dopelano, Berango, Duelno, Algorto in izliv reke Nevrion, ki je sedaj popolnoma v nacionalističnih rokah, tako da v Bilbao ne more nobena ladja več. Republikanske čete so se umaknile v mesto Portugallette, vendar pa se mnogi niso mogli umakniti nazaj, ker so bili zajeti. Most čez bilbaosko luko, ki veže Las Arenas s Portugalesom, so miličniki pognali v zrak, tako da sedaj stojijo samo še 60 m visoki stebri. Nacionalistična brigada, katere glavni stan je bil v sredo še v Derio, sedaj nepretrgoma napreduje. Te čete pa so davi nenadno spremenile smer in začele prodirati proti severozapadu in zasedle mesti Mandiho in Asua. Te čete se hočejo za vsako ceno združiti z brigado »Črnih strel«, ki zopet napredujejo ob morju proti Arenasu. Končno so se beli že v sredo še boli primaknili južnemu delu baskovske prestolice in so zavzeli mesta in časi Tarakavo, Arigorioga, Bal-maego in Lareta. Predmestje Galdacano zasedeno Henday, 17. junija. »United Press«. Radijska postaja v Bilbaou se je po treh dneh zopet oglasila in javila, da so v sredo nacionalisti s 40 letali obstreljevali predmestja in napravili veliko škodo. »Toda morala naših čet je izvrstna in Bilbao se brani,« tako konča poročilo. Popoldne v sredo je baskiška vlada javila, da se bodo Baski branili do zadnje kaplje krvi. Poročevalec »United Press« poroča s fronte: Bele čete so popolnoma zasedle delavsko predmestje Galdacano, ki je 8 km oddaljeno od središča mesta. Takoj nato so Navarci prešli v silovit napad na strmine griča 422, in so z bajonet-nimi napadi osvojili cesto, ki vodi iz Bilbaoa na Santander. V Galdacano je bila napravljena v neki tovarni za dinamit mina, ki je pognala v zrak skoraj 100 Francovih vojakov. Toda to prodira-jočih Navarcev ni ustavilo in so še isti dan zasedli kraj Don Caminos, ki je zadnja železniška postaja pred Bilbaom. Z gore Santa Marina so baskiške kolone skušale prodirati, toda jih je ustavil ogenj strojnic in pognal nazaj v njihovo izhodišče. Na večer je obiskal Galdacano, ki šteje 700 prebivalcev, general Franco, ki ga je spremljal poveljnik baskiške fronte general Davila. Na hišah so bile razobešene zastave. — Večina prebivalstva je zbežala. Galdacano, ki so ga v sredo ponoči popolnoma zasedli Navarci, je bil najmočnejše utrjena točka v tako zvanem železnem obroču, ki se razteza okrog Bilbaoa. Vse višine okrog mesta so pokrite z mrliči. Baski so se obupno branili. Vendar pa jih je okrog 2000 prišlo v ujetništvo. Podali so se šele potem, ko so videli, da so od treh strani obkoljeni. Italijanski prostovoljci Plencia, 17. junija. Poročevalec Havasa javlja: Italijanski prostovoljci, ki se bore pod imenom »črne puščice«, so v boju na nož zasedli Plencia, ki leži ob morju in prodirajo dalje proti reki Ner-vion. Njihovi oddelki hitro prodirajo, ker so deloma tudi motorizirani. Baski se umikajo ter so v nevarnosti, da jim bo umik proti Bibau sploh odrezan. Verjetno, da bodo morali poizkusiti prehod čez rokav reke Nerviona. Legionarji »črne strele« so zavzeli Algarijo in Leono. Baski so ob umiku zažgali vas Castillo. Skupno število ujetih je včeraj znašalo 1600. Baski so imeli ogromne izgube. Baski so izvršili močan napad s tanki in letali pri Huesci, pa so bili odbiti. Odbit je bil tudi napad pri Cilimasi. Protinapad pri Huesci Madrid, 17. jun. b. United Press poroča, da so republikanske čete izvedle uspešen napad proti Huesci. Motorizirani oddelki so napredovali več kot dva kilometra. V borbah so sodelovali številni tanki in bombna letala. Ves včerajšnj dan so vladna letala bombardirala nacionalistične postojanke okrog Huesce. Prišlo jc tudi do hude zračne bitke med 20 nacionalističnimi in 20 vladnimi letali. Po vladni vesteh so rdeči piloti sestrelili pet letal. V Rusiji Teror in aretacije trajajo dalje London, 17. jun. b. Moskovski dopisnik »Daily Herlada tje danes brzojavno sporočil, da so v okrožjih usmrčenih generalov imenovani novi generali, po večini bivši cesarski častniki. Mobilizacijski re-sor je poverjen generaloma Zapašnikovu in Jego-rovu, ki sta tudi bivša carska častnika. »Daily Herald eporoča iz Moskve, da je sovjetsko vojno ministrstvo sklonilo izdelati popolnoma nov vojni načrt, ker je stari brez dvoma potom izdaj bivših generalov prišel v roke interesiranim tujini velesilam. Nadaljevanje na 2. strani spodaj. Schuschnigg je ustanovil napadalne oddelke Dunaj, 17. jun. Prav v kratkem hoče avstrijska vlada v Domovinski fronti postaviti na noge posebne napadalne oddelke, ki naj imajo namen vzdrževati red. Napadalne oddelke (Sturmkorps) bo organiziralo glavno tajništvo Domovinske fronte. Vodja bo 6am kancler dr. Schuschnigg. Pri zadnjih demonstracijah hitlerjevcev je bila izražena želja, da se taki dogodki v bodoče ne po- Sestanek na Donavi jo iinel čisto druge naloge kot da celi izmišljene rane lli da sc bavi z nečednimi intrigami, ki v Podonavju ne morejo mirovati. Imel je nalogo, da zopet vsemu svetu pove, da je Mala zveza pod o -navska tvorba in da to hoče tudi ostati. Nadalje, da je mirovna tvorba, ki noče pustiti, tla bi po njej razore orale razprtije mod velesilami, ampak žrl i dati zgled Evropi, da je zagovornica miru /. vsemi sosedami, ki miru iskreno želijo, ne pa žarišče nepomir-ljivih strasti, kot bi to nekateri radi imeli. Končno, da je tvorba domovinske obrambe, ki no svojem ozemlju razpolaga z zadostnimi obrambnimi sredstvi, da brani nedotakljivost svoje posesti, ne da bi sc ji bilo treba preveč zanašati na morebitne usluge drugih. Okrog teh navedenih treh točk so se sukala posvetovanja in so, kakor do sednj vselej pokazala, da vlado ista volja, ista sloga in isti cilj. Med seboj složno pripravljeni za obrambo svojih domovin! 7. vsemi, ki to hočejo, prijatelji! 7. nikomur pa ne sovražniki. To jc bila konfcrcnca na Donavi. navijajo. Napadalni oddelki bodo nosili lemno-mo-dro uniformo, letalski jopič, jahalne hlače, črne visoke čevlje in modre čepice. Oboroženi bodo s pen-dreki in revolverji. Judom je prepovedan vstop v to organizacijo. Na Dunaju bodo organizirali 4000 mož teh napadalnih oddelkov. Politično poinenja nova ustanova okrepitev osebnega položaja zveznega kanclerja Schuschnigga. Njihov političen cilj pa je brezobzirna borba za neodvisno avstrijsko državo. Nastopali bodo predvsem zoper ilegalni narodni socializem v Avstriji. Zemunska vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme s plohami. Ponekod nevihte. Toplota bo še padla. Zagrebška vremenska napoved: Zmerno hladno s sporadičnimi padavinami, vendar pa nagnjenje k zjasnitvi. Dunajska vremenska napoved: Lahno izboljšanje vremena bo le prehodno, sicer pa daljša doba hladnega in spremenljivega vremena. (Nadaljevanje s 1. strani.) Moskovski dopisnik »Daily Expreasa< poroča, da je šef GPU Ježov zahteval tudi aretaeijo sovjetskega komisarja za zunan je zadeve L i t v i n o v a. Temu pa sc je Stalin najodločneje uprl. Ježov pa je kljub temu dosegel to, da Litvinov nič ve ne ho smel odpotovati v inozemstvo. Dalje so bili aretirani generali T urov.sk i, Levandovski, G a j tt iii š u i m i č e v ter še 13 drugih častnikov, ki so bili zaposleni v vojnem ministrstvu. Vsi bodo se v teku tega meseca prišli pred vojno sodišče Varšava. 17. junija, b. Z rusko-poljske meje ne prihaja nobena vest iz Rusije, ker je meja heririe-tično zaprta. Mejo stražijo obmejni vojaki, ki 60 dobili močne okrepitve. Govori se, da je sedaj prišla vrsta na Belo Ru s ij o . kjer je bilo aretiranih tudi nad 100 častnikov, ki so bili v izredno dobrih zvezah z maršalom Tuhačevskim ter njegovimi sotrudniki. Oblasti GPU so.prišle na sled veliki vohunski aferi v korist Poljske. Razen tega so oblasti odkrile velika sabo-tažna dejanja na državnih posestvih, kjer so 6e vr- šile nezaslišane zlorabe, vsled česar od teh posestev država letos ne bo imela nobenih koristi. Po zadnjih vesteh iz Moskve, ki se tudi uradno potrjujejo, je bil v Minsku aretiran in odpeljan v Moskvo dosedanji predsednik eveta ljudskih komisarjev za Belo Rusijo Kolodev, z njim pa še nekaj komisarjev te vlade. Sabotaža je bila odkrita tudi v velikih avtomobilskih tovarnah. Tovarna v Moskvi, ki bi morala na primer izdelati dnevno nekaj sto avtomobilov, že par dni ni izdelala nobenega voza, kar je pripisati splošni desorganizaci ji vsled sabotaže. Podobne razmere so tudi v avtomobilski tovarni v Gorkem, kjer bi morale tvornice izdelati dnevno do GOO voz, izdelajo pa jih komaj 10. Varšava. 17. jun. c. V Moskvi se širijo vesti, da je bil maršal Tuhačevski ubit že osem dni pred začetkom procesa proti njemu in sedmim generalom. Vendar ta vest ni bila potrjena, ampak se širi samo kot govorica. Komisar za vojne zadeve maršal Vorošilov je zapovedal, da morajo po vseh mestih, kjer 60 vojaške posadke, stalno krožiti vojaško patrulje po mestu. ir Centu Neurath v London Anglija hoče Nemčijo privezati nase Potem pa končati državljansko vojno v Španiji Angleška diplomacija se vrača v politiko, ki jo je vodil pokojni Ansten Chamberlain: izsiliti zbližanje med Francijo in Nemčijo pod angleško kontrolo, z 11 a 1 i j o pa se bo nato Anglija že sama pogovorila brez posredovalcev ali pa soigralcev, ki bi radi svoje sklede pritikali k ognju. Seveda se bo ta politika v slučaju uspeha razvijala v etapah. Kot prva etapa se sedaj navaja najprej sporazum med Anglijo in Nemčijo glede Španije in kolonij. Seveda so to le zunanji vidiki, v bistvu gre za predhodni sporazum med Nemčijo in Anglijo brez Italije. Da pa Italija ne bi bila užaljena, ee bo pa takoj javno nato govorilo o teh vprašanjih pred odborom za nevmešavanje. Italija tudi trenutno še ne more ovirati nemških tipanj, ker si najbrž sama želi, da naj nekdo drugi uredi »zmago« v Španiji na najlepši način. Šele nato se bo govorilo o zapadnem paktu in pa o razmerju tega pakta do držav v Srednji Evropi. Tokrat se baje trdno podčrtava, da bo Anglija izsilila, da se k debati o zapadnem paktu priključi tudi Srednja Evropa, da ne bi mogla med temi d rzavami, ki bi lahko bile užaljene ali pa v skrbeh, spietkarila diplomacija sovjetske Rusije. Vse to Neurathovo delo bo zahtevalo dela za več dni. Jasno je, da se to ne bo zgodilo samo v dvph dneh. Zalo bo ostal von Neurath zasebno še več dni v Angliji. Se i nemškega generalnega šlaba v Parizu Pariz. 17. jun. c. Načelnik nemškega generalnega štaba general Beck je danes .bil gost francoskega generalnega štaba v Parizu. Najprej je imel zelo dolg razgovor z načelnikom francoskega generalnega štaba generalom Gamelinom, ki ga jo nato pridržal na kosilu. Na kosilu so bili še vsi vodilni generali francoske armade. Dasi so ti pogovori vojaškega značaja, jim vendarle pripisujejo veliko važnost. Govorili so verjetno največ o vojaških odstavkih nove pogodbe, ki naj nadomesti lokarn6ko pogodbo. London, 17. jun. TG. V Londonu navajajo naslednje vzroke, ki so odločili merodajne činitelje, da so ravno sedanji trenutek izbrali za obisk nemškega zunanjega ministra Neuratha pri angleški vladi: 1. Evropskega miru ni, dokler položaj v S r e d -n j i E v r o p i in na evropskem vzhodu ni razčiščen. Neurath bo angleško vlado točno informiral o nemških ciljih na teh dveh področjih, odkar je sam obhodil Srednjo in Vzhodno Evropo. 2. Ne m č i j a že dalje časa želi, da se državljanska vojna v Španiji konča, ker se je proti vsakemu pričakovanju mnogo predolgo zavlekla. Padec mesta Bilbao bi bil izredno ugoden trenutek, da proglasijo generala Franca za zmagovalca — ne sicer s »knock-outomc, ampak vsaj po točkah — ter pritisnejo na obe stranki, da se zadovoljita s doseženimi uspehi in konačuta bojevanje. To dejstvo je tudi povzročilo, da sta se Nemčija in Italija blisko. vito vrnili v odbor za nevmešavanje. 3. Notranja kriza, ki jo preboleva R u -sija. je za razgovore z Nemčijo silno ugodna, ker se je Rusija sama izobčila iz evropske politike. 4. Upanje, da bodo ameriški in a n g I e š -k i krediti kmalu na razpolago, je pri Nemcih veliko in upravičene. 5. Angleška i m p © r i j a 1 n a konferenca, ki je zahtevala, naj se paKf Zveze narodov izloči iz ver-sajske mirovne pogodbe, je silno ugodno vplivala v Berlinu. Zelo mnogo pa je trenutkov, ki govorijo v prid temu. da je Anglija izbrala sijajno in pravilno pot za to politiko. Na imperijalni konferenci je Chamberlain prejel proste roke za radikalno politiko pomir-jevanja v Evropi iu za to ceno — bodo dominijoni podprli angleški oboroževalni načrt. Torej je ta oboroževalni načrt namenjen utrditvi imperija, no pa Anglije v Evropi. V imperiju pa Anglije gotovo ne moti Nemčija, ampak najbrž kdo drogi in zakaj bi se torej z Nemčijo ne dosegel sporazum. Edino eden partner bi lahko motil to politiko zbliževanja z Nemčijo in to je Francija. Toda Francija je sedaj takorekoč diplomatsko »na tlehe pred Anglijo in dela in sledi samo temu, kar v Londonu hočejo. JNS se vtihotapijo v nepolitična vsedržavna društva Belgrad, 17. junija, m. »Samouprava« prinaša pod naslovom »Nevarna praksa« sledeči uvodnik: »Prijatelji iz dravske banovine nam poročajo, da so gospodje iz JNS izgubili vsako podlago v ljudskih masah in začeli vlačiti v politiko gasilska in sokolska društva ter razne druge nacionalne organizacije. To ni za nas novost, ker mi že od prej vemo. da ei JNS išče v raznih društvih zatočišča. Zato je posebno v Sloveniji skušala te organizacije spraviti v politiko, ne zaveda se pa, da bodo izgubile ugled med ljudstvom. Voditelji teh organizacij eo poklicani, da preprečijo, da se te organizacije ne bodo več udeleževale politike. V nekaterih krajih pa je JNSarjem vendarle uspelo, da se v te organizacije »všvercajo« (vtihotapijo). To je prineslo veliko škodo tem društvom, ki bi morale skrbeti za dobrobit države in biti daleč nad vsako politiko. Dolžnost nas vseh je, da ta nacionalna društva varujemo od vsakega političnega izkoriščevanja. Zato je razumljivo razburjenje med Slovenci, ki vidijo, da JNSarji poskušajo, da bi v ta nacionalna društva vnesli politiko in z njihovo pomočjo izvajali teror. Podobno delo ne more popraviti stanja tako zvane JNS, ker je ona od strani samega naroda tako likvidirana, da se ne more nikdar več povrniti, vsekakor pa lahko zanese veliko škodo v nacionalna društva, ker jih lahko kompromitira in napravi nepriljubljene. Kar se je v začetku junija dogajalo v dravski banovini, je močno zaskrbelo vse rodoljube in dobronamerne ljudi, ki z nezadovoljnostjo ugotavljajo. da JNS skuša vrniti čase Orjune, Srnao in Hanao, čase. ki so privedli do plemenskih sporov in jiovzročili nevzdržno stanje. Bil bi že res skrajni čas, da se od dnevne politike osvobodijo vsi oni, ki s politiko nimajo zveze, a to dosežemo samo z delom vseh resnično nacionalnih činiteljev. Na tem morajo delati tudi predsedstva in starešinstva ter voditelji kulturnih društev in organizacij, ker je to v njihovem lastnem interesu. Celokupno članstvo teh organizacij se mora opozoriti, da iz svojih vrst izključijo vsako politiko, pa bodisi s katerekoli strani, ter da se v svojih krojih ne udeležujejo političnih manifestacij. Samo na ta način se lahko prepreči, da ta nacionalna društva in organizacije ne bodo vlečene v nemir in strankarska obračunavanja, kar je organizacijam, ki jim ni f>otrebno. da se bavijo s politiko, samo v škodo. Ko objavljamo podobna dela viteških društev v našem javnem življenju, moramo obsoditi poskus raznih političnih 6kupin, ki imajo želje, da se razširijo s to metodo. Posebno odgovornost nosijo gosjmlje iz JNS, kateri namerno že nekaj let delujejo in poskušajo, da v naše politično življenje vnesejo metode Orjune in drugih terorističnih organizacij, od katerih bi imele nacionalne organizacije samo škodo. Naj žc enkrat pustijo mladino na miru, prav tako kakor vse nacionalne organizacije, čeprav mislijo, da jih bodo ravno te organizacije rešile brodolomstva. Na voditeljih in starešinstvu nacionalnih organizacij in društev leži danes velika odgovornost, da s svojim jKistopanjem onemogočujejo, da bi njihova društva in nacionalne organizacije enkrat izšle izven dnevne politike in tako ohranile svoj pomen, radi katerega obstojajo in radi katerega uživajo pomoč in podporo V6ega naroda.« Belgrajske vesti Belgrad, 17. junija. Iz zanesljive strani poročajo, da je preiskava o dogodkih v Senju dne 9. p. m. končana in da j e sedaj proti nekaterim organom disciplinski in sodni postopek v teku. Tiste, ki jim dokažejo krivdo, bodo zadele zakonske posledice. Sofija, 17. junija. AA. Bolgarski poročevalski urad javlja: Uprava dvora je razdelila med ljudstvo več tisoč litrov vina, da ga bodo popili po narodni šegi na zdravje prestolonaslednika. Španija v „Dom in Svetu" pa globlji pogledi Revolucije bfstvu škofijskega ordina-rijata, gospa Natlačenova, zastopniki naših fantovskih odsekov, zastopniki akademskih društev in drugi. Navzočih je bjlo tudi več duhovnikov, med temi prior g. dr. Učak. Pred številnim občinstvom je spregovoril g. univ. prof. dr. Lukman, ki je primerjal boljševizem obličju staroitalskega, oziroma rimljanskega boga Jana. Janiu je imel na eni strani prijazen in sladek obraz, na drugi strani pa osoren in kosmat. Janus-boljševizem je sladak tedaj, kadar obljublja množicam raj, osoren in strupeno sovražen je tedaj, kadar pride na oblast. To dokazujejo Rusija, Mehika in v novejšem času Španija. Dr. Lukman je naglasil v svojem nadaljnjem govoru veliko krivdo, ki jo imamo katoličani sami. ker podpiramo po prostozidarskem tisku r&Ciirjeno propagando. V zaključku svojega govora je dr. Lukman slavil troje težkih vprašanj na našo vest: »Ali je ideologija, iz katere izvirajo vsa ta gorja, prava?« >Ali je pod- laga, na kateri sloni ta ideologija, resnica?« »Mar niso laskave obljube, s katerimi komunizem vabi v svoje naročje, opij za ljudi, ki naj omami njih duševnost in razbrzda vse nizke nagone v človeku?« S temi vprašanji je dr. Lukman zaključil svoj kratek, toda idejno tehten govor, nakar je v imenu Prosvetne zveze kot njen [>redsednik proglasil razstavo za otvorjeno. Ze nocoj si je razstavo ogledalo številno občinstvo. Razstava bo odprta do ponedeljka zvečer vsak dan od 9 do 12 in od 3 do 7. Razstava se potem preseli v Tržič, na Jesenice in v druge slovenske delavske kraje. Ban in prosvetni minister na Bledu Bled, 17. junija. Danes ob 4 popoldne sta se pripeljala iz Ljubljane na Bled z avtomobilom ban g. dr. Marko Natlačen in prosvetni minister g. Dobrivoje Stoševič. Odpeljala sta se takoi na golf-igrišče. ki je nekako tO minut oddaljeno od Bleda, kamor sta prišla tudi blejski župan dr. Benedik in golf-mojster Oelmini. Vsi skupaj so si ogledali golf igrišče, ki bo v najkrajšem času izgotovljeno in pa provizorični paviljon, v katerem bodo letos klubski prostori. Nato so se odpeljali na Bled. od tam pa sla ban g. dr M. Natlačen in minister g. Stoševič odšla zopet v Ljubljano. Belgrad, 17. junija. AA. Za veterinarskega pristava v 8. skup na drž. vet. bateriološkem zavodu v Ljubljani je imenovan dr, Simon Žibert, tajnik oddelka za veterinarstvo na kmetijskem ministrstvu v ostavki, Belgrad, 17. junija, ni. Za pogodbeno poštarico je dodeljena v Loče pri Poljčanah poštnrica Ivana Pugclj. Sotela izbrali za voditelja. Določen je bil za voditelja upora. Ker pa so fašisti umorili nekega levičarskega oficirja, so antifašisti ubili Sotela, ln to je fašistom bil znak za upor.. . S takim pisanjem se krivda popolnoma enostransko naprti oni stranki, ki je v tem primeru čisto gotovo bila manj kriva. Sotelo ni bil noben fašist, ampak vodja monarhistov. Kot moža izrednih sposobnosti ga jc opozicija določila za svojega parlamentarnega voditelja. Ali je bil on izbran za »voditelja upora«, kakor piše Kocbek, bi bilo treba šele dokazati. Pač pa je gotovo, da je imel Sotelo zelo veliko političnih sovražnikov, V oni usodni noči, ko je Sotela umorila državna policija in ga ubitega vrgla na pokopališče, so morilci iskali tudi Gil Roblesa, ki se je rešil s tem, da je vsako noč menjal bivališče in nato zbežal čez mejo. Da se tudi drugi politični voditelji niso čutili vame pred nikomur odgovorno poulično drhal jo se vidi iz tega, da je zbežal iz države celo Lerroux, voditelj radikalov. V tistem času jc prišlo iz Rusije mnogo čekistov v Španijo, ki so nastopali med delavstvom kot »inštruktorji«. Vse je čutilo, da se bližajo odločilni dnevi. Marc de Mondeque piše v že omenjeni razpravi v E^udcs, da so po hišah' hodili oboroženi miličniki in natanko preiskovali stanovanja in stikali za orožjem. Iz K. članka pa izvemo, da so fašisti cerkvc napolnili z orožjem in jih spremenili v trdnjavel Človek se prime za glavo in resno dvomi, ali je mogoče, da kak inteligent na božjem svetu kaj takega zapiše ali sploh verjame. Kako bi to bilo mogočo pod terorjem levičarske fronte, ki je imela v rokaK ves policijski aparat, da bi katoliki cerkve, ki so vendar vsem dostopni javni lokali, kar na čednem spreminjali v orožarne in jih opremili v trdnjave! Naj g. Kocbek čisto praktično razmisli,kako smo se n. pr. mogli gibati pod JNS-diktaturo v Jugoslaviji, dasi ni bila tako huda kot v Španiji samodrš« tvo levičarjev pred izbruhom revolucije. Kje bi bilo mogoče kopičiti v javnih lokalih orožje za upor? Ali ne vidi g. K., da gre za čisto prosto izmišljeno laž komunistov in anarhistov, da opravičijo požig cerkva in umore duhovnikov. K. piše, da je Calvo Sotelo v parlamentu in v tisku pozival na revolucijo. Tudi to 'je ena takih, sicer po vsebini zelo daljnosežnih trditev, ki jih v svojem članku stresa kar iz rokava. Vemo. da bi g. K. takih trditev, ki naj dokažejo izključno krivdo »fašistov«, ne jx>stavljal, ko bi vedel, da jo ljudska fronta uvedla takoj, ko se jo prigol.jufala do oblasti najstrožjo tiskovno cenzuro. Za vse liste je bila uvedena predcenzura. Kako bi sc v takih okoliščinah dalo v tisku hujskati na revolucijo, torej na upor proti vladajočemu režimu, ki ima v rokah cenzuro — o tem prepustimo nadaljnjo razmišljanje g. Kocbeku. Tudi to bo ena podobnih frapantniJi trditev Kocbekovega članka, kakor je ona o 100.000 nemških dobrovolj-cih na Španskem. Do sedaj nismo bili navajeni, da bi se v revijah s tako nedokazanim materialom hotel kdo smešiti. Kakšen obraz je v tistih usodnih dneh kazala španska ulica, je v več člankih *n?.fboiilif«ft{ »Germani,ji« popisal nemški inženjer Otlo Stnder-liiann. ki je. tedaj potoval po Španiji in bil nazadnje v Malagi. V št. 89 (31. marcn 1937)s-pr*vi: Na vseh oglih so nabiti plakati, ki ijudslvqi'po-zivajo k revoluciji. Največ jih nosi velik naslov: Živela Moskva! Drugi zopet: Naj živi C. N. T, (največja marksistična del. strokovna organizacija). Drugod beremo z velikimi črkami: Naj živi svoboden komunizem. Nikogar ni bilo, ki bi te napise odstranil. Stavka je sledila stavki. Danes so stavkali peki, jutri prevozniki. Po listih se je pri-i čela strahotna revolucionarna gonja. Po knjigarnah ste našli skoraj samo sovjetsko literaturo. Desničarsko časopisje je stiskala cenzura in jo vedno bolj izgubljalo na vplivu. Roko v roki s političnim zastrupljanjem je šlo razkristjanjenjo ljudstva. Katoliška vera, nekdaj v vsem španskein narodu globoko ukoreninjena, je postala predmet sovraštva. »Vera je strup«, se jc glasila nova parola.« Teh stvari g. K. najbrž ni vedel, sicer nc bi tako mirno zapisal: »Upor se je sprožil brez pametnega razloga.« Zborovalna svoboda za desničarske politično organizacije je bila zatrta pod pretvezo, da jo v nevarnosti javen red! Kat. mladinske organizacije se niso smele sestajati, češ, da so v istem času komunisti ali anarhisti napovedali sestanek. Iz obratov so marksisti neusmiljeno jx>metali vse delavstvo, ki ni bilo organizirano v njihovih organizacijah (podobno, kar se sedaj jiod ljudsko fronto dogaja v Franciji!). Kjer so levičarji imeli v rokah občine, so šolstvo takoj laicizitali in odstranili duhovnike iz šole. Iz bolnišnic so bile prav tako odstranjene usmiljenke, češ, da država ne zmore finančno tolikega bremena. S sestrami so morali iz bolnišnic tudi duhovniki, ki so pre-videvali bolnike. Ponekod je bilo jirej>ovedano zvoniti s cerkvenimi zvonovi, ali pa dovoljeno 1» proli veliki denarni odškodnini. Mnogo teh podrobnosti poroča očividec v izvirnem dopisu iz Madrida v »Kolnische Volkszeitung« od 17. junija 1936, torej tedaj, ko revolucija še ni izbruhnila. O izbruhu upora pa pišejo v Rimu izhajajoča »Lettres de Rome« (2. lelo, št. 11—12) sledeče: Komunisti so pripravljali državni udar za 18. julij. Na večer, dne 17. julija, je, vlada sklicala časnike madridske garnizije in jim. sporočila, da hočejo komunisti pričeti drugi dan svojo akcijo na cesti. Navzoči generali so izjavili, da so na strani javnega reda proti komunistom, vendar jxk1 dvema jxjgojema: 1. da se sestavi vlado, ki bo močmi dovolj, da prepreči nemire; 2. da v vladi ne bo nikogar, ki bi bil posredno in ncjjosredno udeležen pri umoru Calva Sotela. S tem so prozorno namigavali na nekega člana vlade. Notranji minister Casales Quiroga, ki je vodil te razgovore, je nato konleriral z Azano, nakar je zahteval demisijo generalov Franca, Godeda in Mola. Mislil pa jc, da lahko računa na Qucipo de Liana in Cabanellasa. Tej zahtevi pa so sc generali uprli; pričela se je državljanska vojna. (Str. 171). Toda še važnejša okoliščina kot ta, se nam zdi ono, kar piše že omenjeni Mar do Moudčque v Etudes. Pisec je bil tedaj v Barceloni in pravi, da so takoj v dneh |>o umoru Sotola (umorjen je bil 13. julija), pričele levičarsko sindikalističnc organizacije med delavstvo razdeljevati orožje. V' nekem francoskem podjetju v Barceloni so orožje delili kar na dvorišču tovarne. Inštruktorji so delavstvu razlagali, kako je treba ravnati s puško, revolverjem ali strojnico. (Str. 16). Torej takšna je bila situacija tik pred izbruhom revolucije: Vsak je vedel, da more priti od levice ali od desnice lista iskra, ki bo zanetila požar. Obe stranki si« su pripravljali na sjHipau — in 110 samo desnica, ki naj bi j>o K. članku kar na čednem brez pravega vzroka izzvala državljansko vojno. (Dalje.) 150 let mariborskega gledališča S koncem letošnje gledališke sezone je preteklo 150 let, odkar je končala prva sezona mariborskega stalnega gledališča. Ustanovitev mariborskega stalnega gledališča so povzročile tendence avstrijskega absolutizma koncem 18. stoletja, ki so kar najbolj hotele podvreči ostri cenzuri tudi- gledališče in iz njega napraviti orodje ponemčevanja nenemških avstrijskih narodov. Vse to na ni bilo mogoče vse dotlej, dokler se pod pritiskom državne oblasti nestalne gledališke družine, ki so potovale iz kraja v kraj in so se znale odtegniti vsaki uspešni cenzuri, niso stalno naselile in tako ustvarile tip stalnega gledališča, kakor ga imamo danes. Te tendence državne oblasti so tudi Mariborčane prisilele, da so pričeli misliti na stalno gledališče. Maribor je bil takrat še majhno podeželsko mesto in se za enkrat še ni mogel odločiti za pcrebno poslopje, kjer bi mogli nastaniti gledališče. Zato so najeli in prezidali dvorano v nekdanji svobodni hiši, ki je bila takrat last cistercijancev, v Vetrinjski ulici, ki nosi danes št. 30, in tamkaj nastanili gledališče. Prva sezona je bila leta 1786-87, od katere poteka letos 150 let. V hiši v Vetrinjski ulici je gledališče gostovalo do leta 1806, ko mu je tedanji lastnik usnjar Harnagl menda iz bojazni pred požarom odpovedal prostore. Nove prostore si je tedaj gledališče našlo v opuščeni cerkvi sv. Duha, ki je stala na prostoru, kjer je danes poštna palača. Tukaj je gledališče ostalo do zgraditve posebnega gledališkega poslopja leta 1852, ki je postalo nujno potrebno, ker so spričo naraščanja blagostanja mariborskih meščanov pod vplivom nove južne železnice pričele rasti tudi kulturne potrebe Mariborčanov, katerim gledališče v takratnih prostorih ni moglo ustreči. Leta 1847 se je pod predsedstvom glavarja Marqueta in župana Gomilška sestal občinski svet, ki je skupaj z drugimi ustanovami in društvi razpravljal o novem gl. poslopju. Sporazumeli so se za prostor v takratni Vrtni ulici, kjer so od sodarja Franca Pichlerja kupili hišo in vrt. Odbor je kmalu pričel zbirati sredstva ter je do leta 1851 zbral 17.000 goldinarjev, stroški gradnje pa so bili preračunani na 50.000. Ker odbor nikjer ni mogel dobiti primernih podpor, je segel po hipotečnih posojilih, s katerimi je bilo poslopje ob koncu leta 1851 dograjeno. Novo gledališče so odprli 20. januarja 1852 z operno predstavo »Marta«, ki jo je igrala graška gledališka družba. Poslopje je bilo skromno ter je lepše pročelje dobilo šele leta 1863, ko so mu prizidali kazinsko poslopje. Takšno je še danes. Lastnik gledališkega poslopja je bilo gledališko in kazinsko društvo, ki je dajalo gledališče v letni zakup ravnatelju, ki si je ustvaril svojo gledališko družbo, s katero je prirejal med sezono predstave. Mestna občina z gledališčem ni imela nikakih stikov. Šele pozneje, ko so zadivjali narodnostni boji in ko se je zavedla ponemčevalne. moči gledališča, mu je pričela dajati letne podpore. Po prevratu se je kazinsko in gledališko društvo razšlo ter je vse njeno premoženje po pravilih prešlo v last mestne občine, ki nosi sedaj velik del stroškov za vzdrževanje mariborskega gledališča. Po svoji umetniški kvaliteti mariborsko gledališče ni bilo kaj prida. Le redko je gledališče imelo ravnatelja, ki je znal iz njega ustvariti dom umetnosti, po večini pa so vse sezone potekale v znamenju plehkih burk in operet, kar je spričo takratnega mariborskega plitvega meščanstva kaj razumljivo. Gledališče je bilo zabavišče mariborskih meščanov, ki po kulturni hrani niso hrepeneli, zakupnik ravnatelj pa je gledališče vodil le po trgovskih vidikih, kulturnega poslanstva gledališča pa se največkrat ni zavedel Redka izjema med ravnatelji je bil Dietz, ki je vodil gledališče v letih 1873 do 1876, kateremu je uspelo gledališče dvigniti na primeren umetniški nivo. Tudi med igralci mariborskega gledališča se je včasih pojavila kakšna zvezda. Leta 1863 je z ravnateljem Radlerjem prispel v Maribor pozneje sloviti ljudski dramatik L. Anzen-gruber, ki je takrat nastopal kot skromen igralec pod imenom Gruber. Tukaj so predvajali tudi njegova dramatska prvenca »Preizkušanec« in »Morilčeva zapuščina«, ki pa sta radi ravnateljeve ne-priljubljenosti doživela finančni neuspeh, kritika pa ju je z zadovoljstvom sprejela. V sezoni 1875-76 je svojo igralsko karijero pričel Josef Kainz, ki pa je naslednjega leta mariborsko gledališče zapustil in šel po vseh svetovnih odrih ter končal na dvornem gledališču na Dunaju kot najboljši igralec XIX. stoletja. Po prevratu je mariborsko gledališče prevzelo za Maribor in vso severno slovenske ozemlje veliko kulturno in narodno poslanstvo, ki ga je včasih bolj, včasih manj izvrševalo. Naj bi bil sedanjemu slovenskemu gledališču, ki ie dalo naši dramski umetnosti že veliko ustvarjalcev, živ opomin nekdanje nemško gledališče, ki ni moglo postati resnična kulturna ustanova, ker so ga vodili le po pridobitnih vidikih in ker ni imelo žive zveze z domačo književnostjo in kulturo. Modernizacija in povečanje splošne drž. bolnišnice v Ljubljani V letošnji pomladi je balo več komisijskih razprav, ki so določile pri paviljonih sedanje splošne bolnišnice v Ljubljani najnujnejše gradbene programe za povečanje in modernizacijo bolniških prostorov. Take komisije so se vršile za povečavo in modernizacijo internega, otološkega, očesnega, infekcijskega oddelka in oddelka za pljučne bolezni. Na podlagi ugotovitev teh komisij je tehnični oddelek''banske uprave izdelal načrte za razširitev obstoječih paviljonov in zgradbo potrebnih prizidkov. Izkazalo se je, da je razširitev in povečanje bolnišnice tudi na sedanjem mestu dobro iz-veljiva''tet .-.o uprava bolnišnice kakor tudi vsi šefi prizadetih oddlekov z napravljenim načrtom za razširitev popolnoma zadovoljni. Radi tega je ban g. dr. Marko Natlačen te dni potrdil te splošne načrte ter odredil naj tehnični oddelek izdela načrte za posamezne preureditve in povečave ter načrte za moderno pralnico, centralno kuhinjo ter administrativno poslopje. Kljub temu, da je v teku akcija za zgraditev moderne sodobne in nove bolnišnice v Ljubljani, imoramo načrt za delno razširjenje posameznih oddelkov obstoječe bolnišnice pozdraviti. Ni dvoma, da bomo morali čakati še nekaj let, preden bo prišlo do graditve nove bolnišnice, posebno še radi tega, ker bi taka osrednja in sodobno zgrajena bolnišnica zahtevala velikanska sredstva, ki jih bo le težko dobiti v razmeroma kratkem času. Če bi sedaj čakali samo na zgraditev nove bolnišnice in bi pri sedanji splošni bolnišnici ostalo vse pri starem, potem bi bila bolnišnica še vsa nadaljnja leta tako silno obremenjena, da bi morala kakor že sedaj večkrat, odslavljati številne bolnike, ki bi se zatekali vanjo. Preureditev posmeznih oddelkov, dozidava prizidkov in povečanje prostorov posameznih oddelkov pa tudi v sedanjem času ne bo zahtevalo nezmogljivih izdatkov. Še važnejše pa je dejstvo, da bo te preureditve mogoče napraviti v razmeroma kratkem času in tako po načelu: kdor hitro da, dvakrat da, odpomoči stiski bolnikov. Bolnišnica bo na ta način razbremenjena vsaj, kar se tiče pomanjkanja prostorov, in bo mogla v polni meri odgovarjati željam in pričakovanju bolnikov. Čeprav ta rešitev gotovo ni dokončna in predstavlja le zasilni izhod, je nujno potrebna, ker pač nihče ne bo upal nositi odgovornosti za zahtevo, naj sedanja bolnišnica ostane takšna, kakršna je vsedotlej, dokler ne bo Ljubljana dobila nove bolnišnice. Zdravje ljudstva zahteva to začasno rešitev, ki jo bo mogoče izpeljati z nekaj letih. Prizidek kirurgičnega paviljona je v glavnem že dograjen; ko bo dodelana notranjost in napravljena oprema, bo najbolj obremenjeni oddelek bolnišnice zopet mogel poslovati tako, kakor ta zahteva zdravstvena služba. Za njim pridejo v kratkem na vrsto drugi oddelki in tako se bo vprašanje prenatrpane splošne bolnišnice vsaj začasno rešilo tako, kakor to želijo zdravniki in pričakujejo bolniki. (z) Stara Ljubljana v akvarelih Mesto Ljubljana spreminja svoje lice. Izginjajo častitljive starinske hiše, izginjajo ozke ulice in še težko bo ohraniti Stari in Mestni trg, ta dva spomenika nekdanjega arhitektonskega okusa Ljubljančanov v prejšnjih stoletjih. Slikovite so stare ljubljanske hiše, slikovite starinske palače, toda mladi rod ima druge želje po komodno6ti, po hi-gijeni in po sončnih oknih ter prostornih stanovanjih. Stare hiše se morajo umikati novim sodobnim hišam, vilam in palačam. Spomenik take stare preteklosti je bila nekdanja Lassnikova hiša na Marijinem trgu. Preprosta hiša, toda prostorna s precej temnimi hodniki in malimi sobicami ter prostori bi morda zaslužila, da obstane kot spomenik naše domače preproste arhitekture. Toda že kakšna tri desetletja so to hišo kazili ogromni napisi in reklame. Hiša je pač stala v središču mesta ter je postala važna točka za mnoga podjetja, ki potrebujejo tudi reklame. Ce ne bi bilo tvrdke Mayer, ki potrebuje v kratkem času 6vojo trgovsko palačo v sredini mesta, bi ta hiša po svoji solidnosti kljubovala zobu časa morda še precej let. Stari zjdarji in graditelji so bili namreč zelo solidni. Sedaj pa vidimo, kako sredi Ljubljane izginja ta stara hiša in da dobiva središče'mesta V6e drugo lice. Ista usoda Kanor Las-snikovi hiši, grozi seveda še mnogim drugim starinskim delom Ljubljane. V kratkem bodo izginile hiše ob Šelenburgovi in Tyrševi cesti, tudi Figovec je že zapisan usodi, ki jo narekuje regulacijski načrt. Vsepovsod v Ljubljani izginja staro in raste novo. Naši fotografi so 6em in tja še posneli kakšno starinsko eliko Ljubljane, toda le redkokateri umetnik se je spomnil, da bi ves žanr tudi umetniško dojel. Vzrok je v tem, ker 6e slovenski umetniki jiosvečajo bolj pokrajinarstvu in portretom, malo manj pa arhitektonskim motivom. Za pej6aže in potrete so uporabne različne tehnike, tako olje, pasteli, grafika itd. Umetnik, ki hoče zadeti točno značaj mesta, pa mora uporabljati akvarel, to je vodne barve. Umetnik, ki skuša še v zadnjem času rešiti kos slikovite stare Ljubljane, je akad. slikar gosp Bruno Vavpotič, sin g. Ivana Vavpotiča, znanega portretista in pejsažista. O. Bruno Vavpotič se je rodil leta 1004 v Ljubljani. Šolal se je v Pragi, Dunaju, v Parizu, v Monakovem in drugod, pri samih priznanih mojstrih Bil je slikar-scenator v praškem gledališču na Vinohradih, bil je več let 6cenični slikar v Ljubljani ter ima za seboj mnogo študijskih po- Oče našega Dotinarja proti lažem Janez Dolinar, oče tragično umrlega Rudolfa Dohnarja, iz LuČin nad Škof jo Loko, izjavlja: Laž je, da bi bil jaz kedaj, ali komurkoli rekel, ko mi jo bila sporočena smrt mojega sina, češ: »Vi ste ga tam ubili in ga kar v Ljubljani pokopljite. Jaz ne maram imeti z njim nič opravka.« Če izvem raznašalca teh vesti, bom brezpogojno postopal proti njemu sodnijsko. Vem pa dobro, da te vesti širijo ljudje, ki bi hoteli odvrniti od sebe krivdo smrti mojega sina. V L u č i n a h, dne 17. junija 1937. Dolinar Ivan. Tabor slovenskih fantov in mož v Celju v Prijave. Pripravljalni odbor nujno prosi, vse župnijske pripravljalne odbore in odbore fantovskih odsekov, da takoj pošljejo prijave. Prijaviti je treba vse udeležence na taboru, tudi take. ki ne reflektirajo na hrano in stanovanje. Vsaj približno število udeležencev rabi pripravljalni odbor radi organizacije, baklade in sprevoda. Točne prijave udeležencev pa rabi pripravljalni odbor dalje še tudi radi tega, da bo mogel iz njih ugotoviti, kaliko se bo tiste dni vozilo udeležencev z vlaki in s katerimi vlaki, ker mora sporočili železniškemu ravnateljstvu za vsako postajo, koliko udeležencev bo stopilo tam in na katere vlake. Zalo ponovno prosimo, da prijave takoj pošljete. — Ce še kak župnijski pripravljalni odbor ali kak fantovski odsek ni dobil tiskovin za prijavo, naj to nemudoma javi, da mu pošljemo. Legitimacije in znaki. Danes in jutri bomo vsem odborom ki so postali prijave udeležencev za tabor, poslali taborne legitimacije in znake. Taborne legitimacije in znake bomo pošiljali samo onim pripravljalnim odborom in odsekom, ki jih bodo naročili. Ne odlašatje zato z naročili. Cas hiti. Do tabora ni niti več 14 dni. Lepaki še na razpolago. Župnijske pripravljalne odbore prosimo, da nam sporočijo, če mogoče rabijo še kaj lepakov. Naslov pripravljalnega odbora je: Celje, Cankarjeva cesta 4. CDn^M^ podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trilysinu, KER GRE TRILYS1N VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Dijaki! Zbirališče za današnji izlet v Grobljah ob četrt na 2 pred glavnim kolodvorom. Nevihte s točo Sv. Rupert nad Laškim, 16. junija. Zdi se. da se bo Medard ravnal po 40 mučeni-kih; Na Medardovo smo imeli dojioldne prijetno solnčno vreme, popoldan pa je pribrula nad Celje in okolico silna nevihta s strelo in točo; v soboto, di»f 12. junija, po|K>ldne se je vsula med divjo vihre kot lešniki debela loča po nekaterih krajih Sv. Ru-perta ter naredila na drevju, njivah, vinogradih in zlasti na hmelju občutno škodo. Grozdje se pravkar pripravlja na cvet, zato vinogradnik s strahom gleda vsak dan proti nebu, na katerem se vsako jx>-jiojioldiie in proti večeru zbirajo temni oblaki; od daleč se vedno sliši tudi grmenje! Bog daj, da bi vsaj sadje, zlasti jabolka, letos obrodila; kajli čre-šnje so tukaj, razen Svetine nad Celjem, skoro popolnoma odpovedale; neprestani dež jih je v cvetu domalega uničil. Breskev in marelic pa letos sploh ne bo, dasiravno so v zgodnji spomladi tako lepo pokazale. Pač pa se sliši letos od vseh strani, da je silno rodovitno leto zlasti za kače, posebno še za strupene kače! Že več otrok je bilo pri nabiranju jagod in borovnic pičenih. Strela ubila dve ženski Maribor, 17. junija. V Mariboru in okolici že nekaj dni divjajo nevihte, ki so danes nekoliko ponehale. Povzročile so pa ogromno škodo. Nevihte so na južnem delu Pohorja zahtevale dve žrtvi. V Komanju na Pohorju so posestniea Veronika Kovše in njeni dve dekli Barbara Tepej in Antonija Mirnik delale na polju. Pred hudim dežjem 60 se zatekle pod samotno veliko smreko. Nesrečna usoda pa je hotela, da je v trenutku, ko so se spravile pod smreko, udarila strela v drevo. Strela je drevo razklala od vrha do tal, zadela pa je tudi obe dekli, Barbaro in Antonijo, ter ju ubila, dočim je gospodinjo 6amo oplazila, vendar pa je to zadostovalo, da se je onesvestila. Vse tri je našel Veronikin mož Anton Kovšo pod razklano smreko in poklical sosede, da so j>o-magali prenesti vse tri ženske domov. Poslal je v Vitanje po zdravnika dr. Silana, ki pa je pri obeh deklah ugotovil smrt, dočim se mu je z umetnim dihanjem posrečilo spraviti gosj>odinjo Veroniko v življenje. Dr Turna in londonski pakt tovanj. Ko se je poslovil iz službe v Narodnem gledališču, je pričel življenje samostojnega neodvisnega umetnika. Njegova zasluga je, da bo stari del Ljubljane ohranjen v vsej barvni 6vežosti, ka- Pokazali smo že, kako je brez vsake osnove trditev pokojnega dr. Tume, ki jo je izrekel v svoji avtobiografiji, da je bila namreč majniška deklaracija naročena od avstrijske vlade. Danes hočemo dokazati, da je popolnoma neutemeljeno tudi pisanje dr. Henrika Tume o londonskem paktu. Na strani 361 Tumove avtobiografije čitamo: »Večkrat me je obiskal (to je avgusta 1917) na Dunaju dr. Žerjav, takrat tajnik Kluba jugoslovanskih državnih poslancev, ki mu je bil predsednik dr. Anton Korošec. V razgovorih z njim sem ga opozarjal na nevarnost, ki preti slovenskemu Primorju. V vojnem arhivu se mi je posrečilo sestaviti vso vsebino londonskega pakta med Italijo in Antanto iz leta 1915. Žerjav o tem še ni bil poučen in skoraj ni mogel verjeti, da bi bili Rusija in Francija sprejeli ta pakt. Priporočal sem mu, naj to sporoči drugim slovenskim in hrvatskim vodilnim politikom, zlasti Korošcu, čigar dolžnost je, da kaj ukrene. Pozneje mi je nekako malomarno omenil, da Jugoslovanski klub ne pripisuje vsemu temu nobene važnosti. Zanašali so se pač na narodne (jugoslovanske) odbore v antantinih državah. K dT. Laginji sem stopil sam. Tudi njega sem poučil o londonskem paktu in posebno o stališču. ki ga je zavzemal srbski zastopnik na londonskih konferencah aprila 1917 glede Jadrana, Trsta in Dalmacije. Iz kretnje dr. Laginje sem sklepal, da smatra moje pripovedovanje za neutemeljeno poročanje publicistov. Zdelo se mu je vse neverjetno in me je končno odpravil z izjavo, da imajo za vsak primer že vse poskrbljeno. Prepričan sem, da niti dr. Laginja niti dr. Žerjav nista 6torila niti najmanjšega koraka, niti da bi se prepričala o pravilnosti mojih poročil, še manj pa, da bi bila kaj storila v zastopstvih v Parizu, Londonu in Newyorku.« Človek kar strmi začudenja, kako more tak mož kakor dr. Tuma servirati čitateJjem takšno gorostansno pripovedko, ki jo zopet naslanja na svoje študije dunajskega »Kriegsarchiva«. Vsa ta njegova pripovedka se razblini v nič že samo iz zunanjih okoliščin. Dr. Tuma pravi, da je opozoril dr. Žerjava in dr. Laginjo, oziroma Jugoslovanski klub sploh na londonski pakt meseca avgusta 1917. Toda dr. Tuma takrat z dr. Žerjavom in z dr. Laginjo na Dunaju sploh ni mogel govoriti, ker namreč teh dveh mož v tistem času sploh ni bilo na Dunaju. Dr. Žerjav je prišel na Dunaj v parlamentarni klub Jugoslovanov šele pozneje. Dr. Laginja pa je v tistem času bival kot begunec v Zagrebu. Dunajski parlament pa je bil od 15. do 25. septembra na počitnicah in ni bilo na Dunaju sploh nobenega poslanca Jugoslovanskega kluba. Le dr. Krek je prišel dvakrat za par dni v parlament, ker se je hotel pripravili na jesensko zase- kor ga more dati le akvarelna slika, izdelana z roko in dušo umetnika. Pred tedni smo priobčili v naši nedeljski prilogi njegov akvarel ljubljanskega živilskega trga, (oda Bruno Vavpotič je izdelal tudi okolico Šenklavža, Šentpetra, novega Du-kičevega bloka in sicer vso fronto ne 6amo modernih del, Ajdovščino, ki bo kaj kmalu spremenjena. nebotičnik s starimi hišami, uršulin6ko cerkev in drugo. Bruno Vavpotič pa ima v načrtu še druge akvarele z motivi iz usihajoče stare Ljubljane. Akvareli Bruna Vavpotiča pomenjajo dragocene kulturne dokumente za mesto Ljubljano in zato ni čudno, da jih je mestna občina mnogo odkupila Naša slika nam kaže fotografijo akvarela Bruna Vavpotiča, s pogiedom izpred Prešernovega spomenika na starinsko La6snikovo hišo, ki je v par dneh že več ne bo. danje, ki ga žal ni več dočakal in je v oktobru za vselej zatisnil svoje oči. Jasno je torej, da nam je dr. Tuma natvezel popolno bajko. Dr. Tumovo pripovedovanje pa je skrajno naivno tudi iz notranjih vzrokov. Dr. Tuma nam hoče dopovedati, da je bil on prvi in edini Jugoslovan, k: je zvedel za avtentično vsebino londonskega pakta ob 26. aprila 1915, ki v čl. 4 in 5 Italiji za njeno soudeležbo v vojni na strani Antante kot kompenzacije priznava južni Tirol do Brennerja, Goriško, Trst, Istro in vso Dalmacijo. V resnici pa je ta pogodba bila jugoslovanskim voditeljem v Avstriji znana že davno pred letom 1917, ko jo je Tuma, kakor on pripoveduje, našel zabeleženo v dunajskem vojnem arhivu. Saj vendar že avstrijski vodilni vladni krogi niso bili tako neumni, da ne bi bili te pogodbe, ki so jo po svojih diplomatih iz nevtralnih držav pa po svojih špijonih točno izvedeli gotovo že pred letom 1917, sporočili jugoslovanskim in slovanskim zastopnikom sploh. Avstrijski jugoslovanski politiki pa so to pogodbo čisto gotovo izvedeli tudi od onih jugoslovanskih voditeljev, ki so bili iz Avstrije zbežali v inozemstvo in osnovali svoje narodne odbore po antantinih državah. Vsak otrok že ve, da so naši emigranti imeli nepretrgano tajno zvezo z avstrijskimi Slovani, oziroma njihovi voditelji. To bi pa bilo zares čudno, če ne bi bili zastopniki jugoslovanstva v inozemstvu seznanili svojih avstrijskih sorojakov s tako važnim dokumentom, kakor je bil londonski pakt! Pa kljub temu, predpostavimo, da dr. Laginja do avgusta 1917 ni ničesar vedel o tem paktu in da je zanj izvedel šele iz ust dr. Tume, ki ga je našel v vojnem arhivu. Kako grdo bi se bil blamiral dr. Laginja oziramo Jugoslovanski klub na Dunaju sploh, če bi bil po nasvetu dr. Tume res poslal koga v inozemstvo, da bi pri vladah antante nastopil zoper londonski pakt ter vzpodbujal jugoslovanske narodne odbore v Parizu, Londonu in Newyorku, da preprečijo nevarnost, da bi vsa jugoslovanska obal prišla pod suvereniteto Italije. Vso vojno in povojno literaturo, pravi dr. Tuma, da je preštudiral, pa vendar ni vedel, da je bila londonska pogodba vsem našim voditeljem v inozemstvu dobro znana in da so že od leta 1915, ko je bila sklenjena, zastavljali vrosimo prosvetne in druge organizacije, da pridejo v nedeljo polnoštevilno in z zastavami. V slučaju slabega vremena bo proslava v Pcrgar-jevi dvorani. Da lahko vsak izvrši svojo kršč. dolžnost, bodo 6V. maše ob 5, ob 6 6lovesna za 6lavljenca, ob pol 10 in ob 11. — Kuhinja šolske poliklinike v Ljubljani. V Prečni ulici v Ljubljani so lokali kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije, ki jo vzdržuje Nj. Vel. kraljica Marija z redno mesečno podporo 5000 din, dalje država in pa banovina, ki je letos dala tej kuhinji 2ZOOO din. To šolska kuhinja je dajala letos redno 158 dijakom in dijakinjam opoldansko kosilo. 30-tim pa vačerio. Skupno ie oddala 24.449 kosil in 5998'večerij. 'Od teh-60 dobili srednješolci 6839 kosil, osnovnošolci pa 1207 popolnoma brezplačno, drugi pa so dobivali kosilo za plačilo po 1, 2.50 do 4 d m. Pretežno so dijaki dobivali kosilo po 1 din. Prostore za to kuhinjo je dala na razpolago brezplačno mestna občina. Za mladino, ki je bolna na prebavilih, je bila uvedena posebna dijetna kuhinja ter 60 prejemali dijetno hrano vsi bolni dijaki brez razlike stanu. Bolnim dijakom, ki leže doma in nimajo sredstev, pa ie kuhinja pošiljala hrano tudi na dom. Kuhinja bo sprejemala prošnje za hrano za prihodnje šolsko leto do 31. julija t. 1. Prošnajam je jsotrebno priložiti v6e priloge. Ta kuhinja ni last kakšnih zasebnih dobrotnikov, temveč jo podpirajo Nj. Vel. kraljica Marija in pa javne u6tanove, nadzoruje pa jo drž. šolska poliklinika. — Vsi redni iu izredni potniški vlaki na progi Ljubljana—Jesenice se letos radi izredno velikega števila romarjev k Mariji Pomagaj na Brezje ustavljajo tudi na Otočah. Posebej opozarjamo na vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.30 ponoči, pri katerem so v voznem redu Otoče izpuščene. Ta vlak pride na Otoče ob 0.42. Kako izgledajo trajne barve garnov v naših svetlih novih prostorih, boste presenečeni. Toni Jager, Ljubljana Kongresni trg poleg kina Matice — Jugobruna, kranjske tekstilne tovarne d. z. o. z. v Kranju, je poklonila Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi kralja L v Ljubljani 500 dinarjev. Za velikodušni dar se odbor društva najiskreneje zahvaljuje. — »Agrarna misel« Izšla je štev. 12 »Agrarne misli«, časopisa za povzdigo vasi in kmetijstva z dne 15. junija t. L, ki ga urejuje dr. M. Nedeljkovič, s tole vsebino: Dr. M. Nedeljkovič: Komunizem ali zadružništvo? — Inž. F. Mežan, Sarajevo: Agrarna reforma in njen vpliv na življenje kmeta v okolici Sarajeva — Dr. Sfevan Zagorčič, Belgrad: Naši vasi — D. Prlenda, Makarska: Vas in turizem — Absolventi srednjih kmetijskih šol iz Slovenije na obisku v Belgradu in Šumadiji. — Pregled ča60pi60v: »Brazda« — Delovanje društva — Obvestila. »Agrarna misel« izhaja redno dvakrat na mesec in je naročnina 6amo 24. dinarjev na lelo. Cek. račun štev. 57.640. Uredništvo in uprava v Belgradu, Tolstojeva ulica 18. — Blatna reka se yali iz vasi Vodiško, župnija sv. Miklavž pri Laškem, proti banovinski cesti II. reda Mišjidol-Rimske Toplice pri km 9.3. Ta reka blata oz. plazu je dolga 1500 m in široka povprečno 15 m. Zalila je cesto ter je na tej cesti promet nemogoč. Posestnikom nosi njive, travnike in gozdove ter so v nevarnosti že njihove hiše in poslopja. Od kr. ban. uprave je bil j>oslan že inženjer izvedenec. Pomoč je nujno potrebna. — Goljuf s provizijami. Ljubljanska policija je prejela včeraj prav zanimiv dopi6 iz čabran-skega okraja na hrvaški meji. V Cabru, Prizidu, pa tudi po Kočevskem in v Beli Krajini se namreč klati neki goljuf, ki ponuja obleke prav fioceni na prodaj, za se pa zahteva le 15% provizije. Goljuf ima pravilne formularje neke ljubljanske tvrdke — ki pa je že pred 7 leti prenehala. Ta slepar je ociganil že vse polno ljudi v teh krajih, ljudje pa zaman pišejo na to tvrdko, naj jim pošlje naročene obleke. Ljudje naj bodo pred tem sleparjem pozorni in naj neznancem ne izročajo denarja! r — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazufejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje. Hes. po min. soc. pol. in nar. z dr. S-br. 15.485, 25. V. 35. — Ukraden radijski aparat. Mestni uradniki iz Ljubljane so 6i pred leti kupili rojstni dom znanega slovenskega prvoboritelja dr. Tomana v Kamni gorici ter mu dali ime »Jelovca«. V domu so montirali radijski aparat znamke Minerva Forte, ki pa je bil v eni prejšnjih noči iz restavracije v domu ukraden. Aparat je bil 4 ceven ter je bil vreden okoli 6000 din. — Dve hudi nesreči. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva hudo ranjena delavca. Prvi je kurjač Janez Hafner, ki je delal na žagi v Bo-dalah na Stari Loki. Ko je natikal jermen na loko-mobilo, ga je jermen zgrabil in zavrtel. Kolesje lokomobite mu je odtrgalo levo nogo pod kolenom. V sredo dopoldne pa je v Bonačevi tovarni na Ko-ličevem pri Domžalah stri stroj desno roko v zapestju 22-letnemu delavcu Ferdinandu Umerju. — Jezersko. Od 13. junija dalje vozi izletniški avtobus iz Kranja na Jezersko ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Kranja ob 8.25, odhod z Jezerskega ob 19. Retour karta din 35, v eno smer din 20. — Pravi neprijatelji zob ni60 samo slaščice temveč tudi ostanki jedi, ki ostanejo na in med zobmi. Iz njih se napravljajo kisline, ki izjedajo zaščitni zobni emajl ter kvarjenje sedaj lahko napreduje v mehkejše zobne kosti. Zato je treba pravočasno preprečiti z dnevno nego zob in ust z Odo! L83. Odol voda za zobe prodre v najskriv-nejše kotičke U6tne dupline, desinficira ter daje svež dah. Pol kozarca mlačne vode z par kapljicami Odola L83 zadostuje za izpiranje U6t, Odol je ekonomičen pri uporabi, Odol je zelo poceni. — Vremenska napoved: Evropa: Depresija vlada nad Skandinavijo, vzhodno in jugozapadno Evropo in ima za posledico oblačno in deževno vreme. Visok pritisk s pretežno oblačnim in deževnim vremenom nad zapadno in srednjo Evropo. Ostanki visokega pritiska so še nad Rusijo, kjer je pretežno jasno in lepo vreme. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini razen na skrajnem jugu, kjer je vedro. Dežuje po malem v dravski, savski, zetski ter vrbaski banovini. V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej kraljevini. Temperatura se je znižala. Najnižja je bila zabeležena v Osjeku 10, najvišja pa v Novem Sadu 30. Napoved za danes: Oblačilo vreme z dežjem in nevihtami tu in tam po državi. Temperatura se bo še znižala. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana V petek, 18. junija Gledališče Drama: Petek, 18. junija: Zaprto. — Sobota, 19. junija: »Tisočak v telovniku«. Preinierski abonma. — Nedelja, 20. junija: Zaprlo. Opera: Pelek, 18. junija: Zaprlo. — Sobota, 19. iuniia: »Car Kalojan«. Red Sreda. — Nedelja. 20. junija; »Navihanka«. Red C. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Cene od 30 din navzdol. Prireditve in zabave Prva sklepna produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija bo prihodnji ponedeljek ob če-tet na 7 v veliki filharmonični dvorani. Na produkciji nastopijo iz solopevskega oddelka: Rueh, liva-stija, Pavlovčičeva, Rakovec, Sokova in Korenča-nova. Iz klavirskega oddelka: Osana, Sagadin, Kruljčeva, Eiletz, Prinčičeva ter iz violinskega oddelka Demšar in žižmond, ki nasopi z godalnim orkestrom drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Dirigira absolvent Prevoršek Uroš. Druga sklepna produkcija se vrši v sredo, dne 23., in tretja v petek, dne 25. t. m. Sestanki Prosvetno društvo »Ljubljana« — mesto. Drevi ob 8 obvezen sestanek vseh članov in članic v društveni sobi v Gospodarski zvezi. Tajnik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. * 1 Sedmina za pokojnim akademikom Dclinar-jem Rudolfom bo v soboto, 19. t. m., ob 7 v stolnici. Oddolžimo se spominu slovenskega mučenikal 1 Sentpetersko prosvetno društvo obvešča V6e članstvo, da bo v soboto, dne 19. t. m. v cerkvi sv. Petra ob 7 slovesna sv. maša zadušnica za narodnim mučenikom akademikom Rudolfom Doli-narjem. Iskreno prosimo, da se V6i člani odzovejo našemu vabilu. Odbor. 1 Slikarska razstava, na kateri bodo razstavili Lepavec Metodij iz Makedonije, naš 6tari znanec S. Magolič in 18-letna Jožica Bregar, bo otvorjena v nedeljo ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Pokroviteljstvo nad razstavo je blagovolil prevzeti generalštabni brigadni general g. Tonič, poveljnik dravske divizij6ke oblasti. V6e prijatelje lepih slik že danes vabimo, da razstavo v oblinem številu obiščejo. 1 Dijaška »Karitas« v Marijanišču se naj-toplejc zahvaljuje g. ing. K. Šeguli, ki ji je poklonil din 100 namesto venca na grob akademika Rudolfa Dolinarja. Bog povrni! 1 Častno odlikovanje ing. Bartla. Zveza slovanskih plinarn, vodarn in zdravstveno tehničnih združenj je te dni poslala direktorju tukajšnje jjli-narne ing. Bartlu lično izdelano diplomo, s katero je bil imenovan za njenega častnega člana. Diploma se glasi: Redna seja Zveze 4. junija 1937 v Pragi, Vas je soglasno imenovala za častnega člana Zveze slovanskih plinarn, vodarn in zdravstveno tehničnih združenj za Vaše dolgoletno uspešno delovanje v njen prospeh kakor tudi za Vaše zasluge za slovansko tni6el in za pobratenje 6lovanskih tehnikov. Na diplomi je štampiljka Zveze in signi-rana je s podpisom predsednika in tajnika. K častnemu odlikovanju tudi naše čestitke! 1 Promenandni koncert vojaške godbe dravske divizije bo v nedeljo, 20. t. m. na Ljubljanskem gradu otvoril letošnjo kresno prireditev Rdečega križa. Na drugem koncu obširne Grajske planote bo svirala godba ljubljanskih poštarjev naše lepe narodne pesmi. Med prireditvijo bo srečolov z lepimi dobitki. Zabave in veselja bo dovolj po vsej Grajski planoti. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil kegljaški klub pri »Šestici« znesek 100 din, učiteljstvo gluhonemnice pa je darovalo v počastitev spomina blagojjokojne ge. Vere Novakove, profe6orice iz Maribora, znesek 160 din. Plemenitim darovalcem najiskreijejša hvala! I Pojasnila za vpis v jadralno šolo na Blokah, ki se otvori dne 1. julija t. 1.. daje pisarna Gradišče št. 7, dvorišče, levo, in 6icer vsak dan od 8 do 10 pred poldne. 1 Kino Kodeljevo: --Beethoven* (Harry Baur) in »Sinovi puščave« (Slanlio in Olio). 1 Ureditev opreme predavalnice anatomskega instituta v Ljubljani. Poročali smo že, da je bila za 14. junij razpisana licitacija za oddajo dovr-šitvenih del v predavalnici anatomskega instituta ljubljanske univerze. Oddajala so se v glavnem mizarska dela torej oprema predavalnice. Licitacija ni uspela, ker so bile preračunane cene glede na dvig cen lesa razmeroma zelo nizke in podjetniki, ki so se zanimali za ta dela, ua cene niso mogli pristali. Tehnični oddelek banske uprave bo v najkrajšem času pripravil revidirane proračune in se bo razpisala druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni v začetku meseca julija. (z) 1 Združenje diplomiranih tehnikov — sektija Ljubljana priredi ogled novogradnje cestišča Ljubljana—Kranj v odseku Ljubljana—Jeprca. Ogled se vrši s kolesi — odhod izpred kavarne Evrope v 6oboto, 19. junija 1937 ob 14 in četrt. Vabimo članstvo. 1 Matko Rasberger v sodni preiskavi. Znani zločinec Matko Rasberger. ki je osumljen umora kuharice Marlinčičeve na Javoru, je sedaj v sodni preiskavi. Ker je ta zadeva jHetala predmet splošnega zanimanja in tudi razburjenosti v naši javnosti, so ugotovitve sodne preiskave 6eveda strogo tajne, vse pa, kar o tej zadevi govore nepoučeni ljudje, so zgolj domneve. Prav zadnje dni so bile zaslišane nekatere nove priče, katerih izpovedi močno obremenjujejo Rasbergerja. Znano je, da je bil Matko Rasberger pred leti osumljen umora Bi-tenca in Zochbauerjevc v Mostah, toda tedaj se mu je jKisrečil dokaz alibija. Alibija v sedanji preiskavi najbrže ne bo mogel dokazati, pač pa se bo Rasberger skušal izvili na kakšen drug način iz zadrege ter odvrniti od sebe sum umora. Plul Spomin rajnega akademika Rudolfa Dolinarja jc počastil tudi Ptuj in sicer z mašo zadušnico, ki je bila dne 15, t. m. ob osniih zjutraj v mestni župni cerkvi. Udeležili so se je vsi predstavniki oblasti, pa tudi mnogi drugi, ki znajo ceniti žrtev mladega katoliškega Slovenca. Putnik je otvoril svojo podružnico v Ptuju v prostorih Mestne hranilnice na Florjanskeni trgu. »Mlada setev«. Ptujski dijaki se radi literarno udej6tvujcjo. Združeni v kulturnem društvu »Setev« imajo povprečno dvakrat mesečno sestanke, na katerih čitajo 6voje sestavke in drug drugega z blagohotno kritiko vzpodbujajo k nadaljnemu delu. Sedaj so zbrali 6voja najboljša dela, med katerimi se zlasti odlikujejo nekatere pesnii, v knjigi »Mlada setev«, v kaleri so zastopani dijaki vseli razredov. Knjigo je izdala Cirilova tiskarna in stane broširana 26 din, vezana v platno 36 din. Bila bi dolžnost meščanov, da bi z veseljem segli po tej knjigi, na katero emo lahko ponosni, in bi tako podprli idealno stremljenje naših mladih literatov. Za kruhom. Dne 15. junija popoldne ee je s ptujskega kolodvora odpeljalo v Nemčijo na sezonsko poljsko delo 82 ljudi, med njimi 11 žensk. Kruh si bodo služili v Pommernu. Pogodba jih veže do ieseni 1938. Štiriintridesetim, ki so pristojni v Ptuj in ni6o imeli potrebnega denarja, je plačala vožnjo mestna občina. Večinoma vsi drugi so iz ptujske okolice in Haloz. Nekaj ur prej so sc peljali skozi Pluj delavci iz Murske Sobote za istim ciljem v Francijo. Maribor m Mala matura. Četrlošolci na klasični in realni gimnaziji imajo že najhujše za seboj. Te dni se je končal nižji tečajni izpit na obeh zavodih s prav dobrimi uspehi. Na realni gimnaziji je bilo oproščenih izpita 40 dijakov, naredilo ga je 100, popravni izpit je dobilo 29, padlo pa jih je 5 dijakov. Zanimivo je, da so na tem zavodu dosegla dekleta dosti lepše uspehe kakor fantje. Tako jc bilo med oproščenimi le 15 fantov in 25 deklet, med popravljači je 25 fantov in samo 4 dekleta, med padlimi pa so sami fantje. — Na klasični gimnaziji, kjer sploh fantje prevladujejo, pa je bilo prav narobe. Mala matura se je končala za dekleta slabše kot za fante. Na klasični gimnaziji je bilo oproščenih 34, popravni izpit je dobilo 7, padlo jih je 9, izdelalo pa 72. Letos jc bilo število privatistov' pri mali maturi majhno. Na klasični gimnaziji samo 6, na realni pa 35. Med temi je bilo 10 kandidatk iz samostana šolskih . sester v Mariboru in Slov. Bistrice, en nameščenec v bolnišnici, 1 godbenik, 1 tekstilni delavec in 1 mizar. Najstarejši privatist je imel 39 let. Na klasični gimnaziji so bili privatisti samo dijaki zasebne salezijanske gimnazije v Veržeju. m Načrt za nadzidavo poslopja policijskega komisarijata na Slomškovem trgu v Mariboru potrjen. Te dni je potrdil ban dr. Marko Natlačen načrt za nadzidavo policijskega komisarijata v Mariboru pri čemer bo nadzidan pritlični prizidek, ki meji na ulico X. oktobra. Nadzidano bo I. iu N. nadstropje in bodo adaptirane prostore porabili za pisarne. (z) m Načrt za prizidke in adaptacijo pri dnevnem zavetišču II v Mariboru, ki ga je predložil mestni gradbeni urad v Mariboru tehničnemu oddelku baneke uprave, je potrdil te dni g. ban dr. Marko Natlačen. (z) m Oficirji mariborske garnizije prirede dne 4. julija ljudsko veselico v parku inženirske podčastniške šole (kadetnica). Program bo pester. Cisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Opozarjamo že danes na to prireditev, zlasti društva, da ne bodo priredila na ta dan večjih veselic. m Cercle franfais. Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse člane in prijatelje društva, posebno pa roditeljske kroge z malo deco na zaključno slavnost otroških francoskih tečajev, ki bo v soboto, 19. t. m. ob 17 v Vesni. Vstopnine ni. m Potovanje v Pariz. Prvo skupinsko potovanje francoskih krožkov na svetovno razstavo v Pariz, ki se ga lahko udeleže tudi nečlani, bo od 10. do 21. julija, drugo pa od 31. julija do 10. avgusta. Cena 2070 din. Prijave za prvo potovanje se sprejemajo do 20. junija, za drugo pa do 10. julija v čitalnici francoskega krožka, Grego-čičeva ulica 4, ob sredah od 17—18, drugače pa pri tajniku društva v Vrbanovi ulici 57. ni Odvajanje odpadnih vod. Mestno poglavarstvo opozarja lastnike industrijskih in obrtnih obratov, da je za odvajanje odpadnih vod v tekoče vode potrebno predhodno vodopravno dovoljenje, ki mora biti posebej podeljeno od pristojnega vodopravnega oblastva, to je za reko Dravo od kr. banske uprave. Zaradi kontrole morajo vsi prizadeti obrati in podjetja v roku 15 dni po objavi tega razglasa mestnemu poglavarstvu v Mariboru prijaviti, kakšne odpadne vode imajo in katero oblastvo jim je izdalo dovoljenje,podvajali je teh vod. Kdor nima dovoljenja, mravoslavnih praznikov. Nova delniška družba. V zagrebški trgovinski register je bila vpisana delniška družba Mošuiije, za industrijo in trgovino z le6om v Zagrebu z glavnico 600.000 dinarjev. Borza Dne 17. junija 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt v Ljubljani neizpremenjen na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. 0 A^®tr'iski šiling je v Ljubljani popustil na 8.16—8.26, v Zagrebu na 12.65—1285, v Belgradu na 8.1274—8.2274. Grški boni so beležili v Zagrebu 33.65—34.35, v Belgradu 34 blago, ,_,-Nemiki čelti so v Ljubljani malo narasli na 12.62—12.82, v Zagrebu na 12.65—12.85, za sredo in konec julija 12.58—12.78, za sredo septembra na 12.625-12.825. V Belgradu so beležili 12.5646 do 12.7646. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,062.436 Din, v Belgradu 1,488.000 Din. Efektni promet je bi v Zagrebu slab, dočim je v Belgradu dosegel 833.000 Din. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..... 2392.67—2407.26 Berlin 100 mark...... 1742.53—1756.41 Bruselj 100 belg...... 734.45— 739.51 Curtch 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......214.51— 216.57 Newyork 100 dolarjev .... 4318.51—4354.82 Pariz 100 frankov..... 193.59— 195.03 Praga 100 kron....... 151.69—152.79 Trst 100 lir........ 228.44 - 231.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 19.43, London 21.5475, Newyork 436.5, Bruselj 73.70, Milan 23, Amsterdam 240.05, Berlin 174.95, Dunaj 81.80 (81.70), Stock-holm 111.075, Oslo 108.25, Kopenhagen 96.175, Praga 15.225, Varšava 82.65, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.5225, Buenos-Aires 133.25. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 88—89, agrarji 51.50 do 52.50, vojna škoda promptna 406—408, begi. obv. 74—76, sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 85—86, 7% pos. Drž. hip. banke 99—100, Trboveljska 250—260. Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 88 den., agrarji 52.50 den., vojna škoda promptna 407.50 do 408 (408), konec julija 405 denar, konec avgusta 406 denar, begi. obv. 76 den., dalm. agr. 74 den., 4% sev. agr. 52 den., 8% Bler. pos. 95.75—%, 7% Bler. pos. 88.75—86.12 (85.75), 7% pos. Drž. hip, banke 99—100 (99), 7% stab. pos. 86.25 den. — Delnice: Nar. banka 7.150 den., Priv. agr. banka 195.50 den., Trboveljska 250—270, Danica 50 den., Osj. livarna 180—190, Osj. sladk. tov. 180 do 190, Dubrovačka 380 den., Jadr. plov. 375—425, Oceania 250 denar. Belgrad: Državni papirji: 7% inv. po«. 89—90 (89.50) agrarji 52.50—52.75, vojna škoda promptna 408.25—408.50 (408.50, 408.25), begi. obv. 76.50 do 76.75, dalm. agrarji 74.50—75 (74.60), 4% sev. agr. 52 den., 8% Bler. pos. 95.25 denar, 7% Bler. pos. 86.25—86.50 (86.25), 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Nar. banka 7.150—7.160, Priv. agr. banka 198.50—199 (199, 198.50). Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč. srem. 162—164, ban, 162—166, slav. 164—166, bč. potiska 168—170. — Koruza bč. srem. 90—92, ban. 88—90. — Moka bč. ban og ogg 252.5—262.5, 232.5—242.5, 212.5—222.5, 182.5—192.5, 152.5—162.5, 110—115, srem slav. og ogg 247.5—257.5, 227.5—237.5, 207.5—217.5, 177.5 do 187.5, 147.5—157.5, 110-115. — Otrobi bč., srem., ban. 86—93, bč. ladja 92—93. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. • Živina Sejmsko poročilo iz Kranja, dne 14, junija Cene goveje živine so bile sledeče: voli I. vrste 6.50, II. vrste 6, III. vrste 5.50; telice I. vrste 6.50, II. vrste 6, III. vrste 5.50; krave I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 3.75; teleta I. vrste 8, II. vrste 7.50; prašiči špeharji 9, prašiči pršutarji 8.50 dinarjev za kilogram žive teže. Pujski stari 8 tednov 180—240 din. Od zadnjega sejma so ponovno narasle cene volov I. vrste za 0.25, III. vrste ža 0.50 din; prav tako se jc dvignila cena telic I. vrste za 0.25, III, vrste pa za 0.50 din pri kg. Cena telet 1 vrste je poskočila za 0.50 din; prav tako tudi II, šestdeset avtorjev. Obsežen dol je posvečen dobro-voljskim Sipominom na Srbijo. Kakšen je bil prvi da n svetovne vojno v Belgradu, popisuje dr. Niko Zujianič ter objavlja zelo zanimiv pogovor med Ma-rinkovičem in Pašičem, politikom, ki jo drugim premalo pojasnjeval položaj. Marinkovič vprašuje: 5-Prosiin vas, povejte nam vsaj to, če bomo ostali sami v vojni? Na lo je odgovoril Pašič: »Ne, no, prijatelj, ne bomo ostali sami, zagotavljani va6k Pa kdo bo še zraven, gospod Pašič?« »Pa. vsekakor Avstrija, gospodino Marinkoviču!« jc odvrnil Pašič. — Ostali avtorji popisujejo vse tiste zgodbe in dogodke, vso napore, radosti, bolezni, borbe, sro-čanja s svojimi ljudmi in s sovražno vojsko, kakor so jih sami doživeli. Prav zanimive spomine jo napisal posestnik Ernest Kruloj o Albaniji, Italiji in Kvici, kjer sc je 6rečava! z znanimi političnimi osebnostmi. — Drugi del svetovne vojne ob&oga spomine na Rusijo, kjer so se oblikovali dobrovolj-ski bataljoni slovanskih narodov tor bili jk> ruski revoluciji deležni različne usode. Ta del je najbolj obsežen, kar tudi priča o številni udeležbi Slovencev na dobrovoljskeni pokretu v ruskem ujetništvu. Zdravnik dr. Milko Gnezda objavlja dnevnik o pohodu v Dobrudžo, Pavel Golia nekaj pesmi, ki jih jo spesnil v Odesi. Ljudje vseh poklicev in stanov se udeleževali osvobodilnih vojnih pohodov. Kako je od ruskega pjostiljona poslal vojni dobro-voljec, nam popisuje delavec in jiastir Julij Dreščok. \ ažno vlogo pri organizaciji dobrovoljskih čet jo itirala Odesa, od koder so odhajali dobrovoljci v Dobrudžo in na solunsko fronto. Pri tom nant nv-lorji slikajo pohode in bitko, družabnost in napore, neznane kraje in tujerodno tovariše. Poleg treznih in stvarnih opisov imajo nekateri toplo prijateljsko besede za vse tisto življenje s tovariši, zmerom pa jo tudi močno poudarjen zanos in zavesi, s katero so prenašali vse tegobe. Lepo podobo miselnih in idejnih [»ogledov ter stvnrnih dogodkov dajo odlomek iz dnevnika, ki ga jo pisal bančni uradnik Rnjko Paulin. Sijajna je karikatura, povzeta U »Božičnega Almanaha 1916-, ki so ga izdali ujetniki Slovenci v taborišču Somipalatinsk s sledečim besedilom: >Pa je prišel Slovenec, snel ponižno svoj vrste za 0.50 din pri kg. Padla pa jo ccna krav II. in III, vrste za 0.50 din pri kilogramu. Goveje meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—12, III. vrste 7—9; svinjina 16, svinjska mast 19, slanina 18, čisti med 24, neprana volna 24 din za kg. Kmetijski pridelki: pšenica 200, ječmen 195, rž 195, oves 185, koruza 155, fižol 300, krompir 100, lucerna 2000, seno 75, slama 50, pšenična moka 300, koruzna moka 250 din za lq. Mleko 1.50 din liter. Ptujski sejem 15. in 16. junija. Dne 15. t. m. so prfgnali na sejem 38 volov, cena 4—5 din 1 kg žive teže; 399 krav, 1 kg žive teže 2.50—4.50 din; 16 bikov, 1 kg žive teže 4—4.50 din; 45 juncev, 1 kg žive teže 3.40—4 din; 97 telic, t kg žive teže 3.50—4.20 din: 6 telet, 1 kg žive teže 4.50—5 din; 73 konj, komad po 850 do 5000 din; 10 žrebet, komad po 1200—2000 din. Prodanih je bilo 22 volov, 143 krav, 10 bikov, 8 juncev, 48 telic, 3 teleta, 14 konj in 3 žrebeta. — Na svinjski sejem dne 16. junija so prignali 1 svinjo in 17 prascev, od katerih jc bilo 10 prodanih. Prasci od 6—12 tednov stari so bili po 60 do 90 din komad, pršutarji pa po 6 dinarjev 1 kg žive teže, Zveza Selške doline z Bohinjsko Bistrico Tako gospodarske razmere kakor zlasti šc vedno bolj razvijajoči se tujski promet so povzročili akcijo za graditev nove ceeste, ki naj bi vezala Selško dolino čez Jelovco z Bohinjem. Že lansko leto je ban g dr. Marko Natlačen v principu odobril graditev te ceste, ki naj bi šla iz Sorice v Bohinjsko Bistrico. Lansko leto je bila tudi že določena strokovna komisija, ki je ugotovila gradbeni program iu smer nove zvezne ceste. Po ugotovitvah te komisije, naj bi šla nova cesta nekako v tej 6meri: Od obstoječe banovinške ceste Podrošt-Sorica naj sc cepi nova cesta v Sjxxlnji Sorici ter zavije pod naseljem pri »Tolarjih« v stransko dolino, ker pridobi na višini ter končno doseže z nekaj vmesnimi serpentinami naselje pri »Rotkarju«. tki tu dalje gre nova siner ceste z lahnim vzponom deloma po gozdu, deloma pa tudi po odprtem svetu ter pride tako nad Gornje Dane, kjer doseže z dvema zavojema Gornjo planoto. Od tu sc nadaljuje preko »Mišengrantka« proti sedlu na severnem pobočju Črnega vrha, kjer doseže najvišjo točko. Po še dokaj ugodnem svetu bi šla cesta na to s primernim padcem in vmesnimi serpentinami na planino, ki jo po dolžini preseče. Nato bi zavila nad Nemškim rovtoin ob strmi terenski stopnji proti Ravnam, kjer bi se vključila na že obstoječo. a popravila in manjših preložitev jx>treb-no občinsko cesto, ki veže Bohinjsko Bistrico z Ravnami. Poleg lega splošnega in glavnega načrta je izmerjena nova cesta že v podrobnosti od Sorice do »Rotkarja« v dolžini 2630 in. Za ta odsek so tudi že napravljeni potrebni podobni načrti in preračuni, ki znašajo okrog 900.000 Din. Visoke gradbene stroške povzročajo obsežna zemeljska dela, ker bo treba na tem razmeroma kratkem odseku napraviti 4 velike serpentine. Nova cesta bo široka 5 m in bo imela v lokih, ki bodo imeli manjši polumer kakor 50 m cestišče razširjeno na 6 m. Pri odcepni iz Spodnje Sorice bo šla nova cesta čez nekatere vrtove in mimo gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Tc dni je ban g. dr. Marko Natlačen potrdil podrobne načrte in preračune ter odločil naj se graditev tega odseka izvrši v režiji. Pred pričetkom gradbenih del pa naj se vrši odškodninska obravnava radi odkupa za gradnjo nove ceste |X>lrebnih zemljišč. (z) Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige; Dossler, Schlagwortc jun-ger Manner. ZwoIf Vortrage. 56 str., nevez 15 din; Dossler, Schlagvvorte junger Madchen. Zwolf Vor-triige. 51 str., nevez. 15 din; Fiedler, Hausgenossen Gottcs. Ansprachen an Jungmanner. 70 str., nevez. 22 din; Drinck, WeltboIschewismus oder Weltka-tholizismus. 99 sir., nevez. 24 din; Henniges, Dic Mu t ter, dic Sonne des christlichen Hauses. Ansprachen f ur die hathol. Frauenvvelt. 95 str., nevez. 20 d in; Knor, Frauenpostolat. Ansprachen fiir die monatlichen Kommunionen der Frauenvvelt. 83 str., nevez. 20 din; Rosch, Unsere Liebe Frau im Fest-kranz des Kirchenjahres. Predigten liir Marienfeste. 62 str., nevez 20 din; Ročk, Heiliges Saen. Kurz-predigten fiir alle Sonn- und Festtage des Kirchenjahres. 154 str., nevez. 38 din; Ročk, Vom Reichtum Christi. Kurzpredigten fiir alle Sonntage des Kirchenjahres. 138 str., nevez. 36 din; Wei!er, Wegweiser zum christlichen Leben. Vortrage an dic weibliche Jugend. 136 str., vez. 36 din; Weiler, Welt oder Kloster? Vortrage an die vveibliche Jugend iiber Beruf und Temperament. 96 str., nevez. 24 din. klobuček 7. glavo in poprosil visoko ovropejsko gospodo. čo bi smol po vojni še malo živeti .. V toli člankih spoznavamo poleg dobrovoljskoga dola tudi ruske kraje in ruske ljudi tor precejšen kos ruske zgodovine v revolucionarni dobi. Posebno poglavje govori o dobrovoljskih poteh iz Rusije v Solun. Gozdar Ivan Skvarča jo popisal svojo pot Od Odeso do Gospo Svele — do zadnje podi naše zemlje«. Naslednje poglavjo opisuje položaj dobrovoljcev in razmere za razvoj njihovo akcijo v Italiji, kjer je imel svoj dobrovoljski bataljon pokojni dr. Ljudevit Pivko. Profesor Franc Grafenauer popisuje v svojem članku »Od Gorice do Soluna borbo in postojanko, po katerih je padla Gorica, ter odnoso, ki so jih Imeli laški oficirji do slovenskih. Posebej opisuje položaj ujetnikov v zavezniški zemlji ter položaj v Noceri Umbri. Prav radi posebnih italijanskih načrtov so imeli težak položaj predvsem Slovenci (n Hrvati, ki so so javljali k dobrovoljcein. Veliko vlogo so pri tem dobrovoljskeni pokretu igrali tudi izseljenci v Ameriki, kjer sc Je za dobro-voljsko idejo vršila uspešna propaganda. O tom poroča upokojeni major Vckoslav Fon. Svet zaso pa jo tudi za dobrovoljce bila Sibirija. Zanimive spo-mine iz teli krajev objavlja Jaka Grčar. V lepi knjigi so naši dobrovoljci dali pregled svojih jtaporov in razvoj dobrovoljskega gibanja jio vsem širnem svetu. Svoje zapiske in dnevnike so skrbno zbrali ler jih skupno objavili. Dali so dobro in objektivno sliko svojega pokreta. Med številnimi smo v tem poročilu navedli le nekatera itnenn, prav tako bi lahko navedli druga, ki jih ima knjiga, saj so vsi doprinesli enakovreden delež na bojnih pohodih. Med članke so razdeljeni tudi nekrologi, posvečeni padlim dobrovoljskint tovarišem. Pričevanja o udeležbi Slovencev na osvobodilnih borbah so neutajljiva in gotovo ne malo pomembna. Dejstva so lu. Polog teksta dokazujejo in pojasnjujejo do-brovoljsko akcijo tudi številne fotografije dokumentov, krajev, dogodkov in ljudi. Posebna zemljepisna karia pa ima začrtano ozemljo Dobrudžo. Knjiga jo brez dvoma veljala mnogo truda in znova podčrtala tisti idealizem, n katerim delujejo dobrovoljci že od vseh počelkov. V čikaških jekiarnah družbe Rcpublic-Steel-Coinpan.v io izbruhnil velik štrajk. Del delavstva pa ni hotel stavkati, vsled česar so ostali v tovarnah ter spali kar na deskah. Ker pa je bilo to nezdravo, jim jo čikaški župan dal na razpolago Pullmanove spalne železniške vagone, v katerih spe. Vagone so pripeljali v tovarne, kjer sedaj htoje delavcem na razpolago. Ples Baskov na svetovni razstavi v Parizu. Plešejo seveda Baski, ki prebivajo na Francoskem, španski Baski pa se bore za iivljenje in smrt. Glasovi z oceana Že je minil tisti čas, ko je popotnik, ki se je ukrcal na lad)o, izgubil vse stike s suho zemljo ter je bil za nekaj časa rešen vseh denarnih skrbi in težav, kakršne so ga morile poprej. Sedaj pa je čisto drugače. Kako silno se je razvil brzojavni in telefonski promet med suho zemljo in čez-oceanskimi parniki in kako hitro je to šlo, naj dokazujejo številke z moderne francoske ladje »Normandie«. Ta ladja je sedaj najhitrejša in največja ladja sveta. Leta 1936 je trikrat vozila čez Atlantski ocean. Tiste trikrat je bilo na njej oddanih in sprejetih 3568 brezžičnih brzojavk s 300.000 besedami. V istem času naslednjega leta pa je bilo že 4175 brezžičnih brzojavk. Telefonskih pogovorov med ladjo in suho zemljo je bilo leta 1936 194, naslednje leto pa že 405. In sedaj so telefonski pogovori tem pogosteji, cim večkrat je ladja na globokem morju. Tak telefonski pogovor ima seveda svoj cenik. Za prvo cono stane za tri minute telefonskega pogovora 135 frankov, za vsako nadaljno minuto pa 45 frankov. V prvi coni je obseženo Severno morje, Roktvski preliv in del Atlantskega oceana, ki na zahodu sega do 35 stop. zahodne dolžine, na jugu pa do 35 stopinj severnt širine. Druga cona pa se razteza od ondot, to je nekako od otokov Azorov, pa do tja, ko je videti že New York. In cena za drugo cono znaša ravno še enkrat več kakor za prvo cono. Stroški pa so vse eno mnogo manjši kakor pa za pogovor s samim New Yorkom. Od povsod Kurdi in Arabci so se uprli na turško-sirijski meji med Mardinom in Urfo. Iz Konije je bilo poslano tja vojaštvo. Uporniki so sestrelili dve vojaški letali. Bodite usmiljeni! Na Dunaju je pekovski mojster in hišni posestnik Schafer odpovedal vdovi železniškega kurjača stanovanje, ker mu je ostala za en mesec dolžna stanarino. Vdovo z dvema hčerkama je deložiral. Vdova je nato v obupu hotela zastrupiti sebe in obe hčerki. Ko 60 jih rešili, se je začela preiskava zoper mater zaradi poskuša-nega umora. Morala bi pred preki sod. Toda preiskava je dognala, da jih je beda tako stiskala, da je ženska obupala. Nato so kazensko postopanje zoper mater izročili rednemu sodišču, eni hčerki dobili službo, drugo dali v zavod, med tem ko 60 hišnega gospodarja Schiiferja izključili iz »Domovinske fronte«, ki jo vodi 6am kancler. Usad na Sabotinu pri Gorici je bil tako velik, da je zasul železniško progo, ki vodi od Gorice na Jesenice. Ruski vojaški manevri odpovedani, kar spravljajo v zvezo z zadnjimi usmrtitvami najvišjih ruskih generalov. Baje 6e boje tako velikemu številu vojaštva dati v roke preveč streliva. Kaj si je zobozdravnik prinesel iz Afrike. prav se je v njegovem času vse tisto pisanje resnim ljudem zdelo samo sanjarjenje. Vernejeva dela so doživela milijonske naklade v voeh jezikih. Poleg Robinzona je Verne najbolj priljubljeni pisatelj. Edino le Kari May bi se mogel še primerjati z njim. Toda posebnost Vernejevih romanov je ta, da so še danes aktualni, čeprav je vse tisto, kar je popisoval kol 6anje, danes že uresničeno. Samo to [»mislite, s kako 6lastjo bero Slovenci njegovega »Carskega sla«. To je najboljši dokaz, da je bil Verne velik pisatelj iu velik učenjak. „Zlali paz" — Tuhačevski Osebni spomini na ustreljenega rdečega maršala Tuhačevshega izpred 25 let Ko bi bil pred 25 leti mogel slutiti, da bo paž Tuhačevski, ta vitki in elegantni mladenič in gojenec najbolj fevdalnega vojaškega vzgojevališča carske dobe, nekoč postal še maršal »rdeče armade«. Takrat še ni bilo pojma »rdeča armada« in nihče v carski Rusiji bi si kaj takega tudi misliti ne mogel. Tuhačevski je bil takrat priljubljen gost na vseh družabnih prireditvah najvišje carske aristokracije. Mladeniče tega tipa so imenovali navadno »zlate paže«. Manjkalo jih ni pri nobeni premijeri carskega gledališča, bili so priljubljeni plesalci na velikih plesih in vsake sobote si jih lahko občudoval, kako so se v svojih elegantnih vozovih vozili po Morski cesti, vsi v prekrasnih uniformah, ter 60 se nekako naduto postavljali pred meščanskim občinstvom. V hiši mojega strica, generalnega poročnika carske garde, Vladimirja pl. Panžuličeva, so občevali kadeti, paži in mladi častniki, ker je imel hčer, ki je bila dorasla za možitev. Vsako sredo je bil v tej gostoljubni staroruski hiši sprejem. Med mnogimi oboževatelji lepe domače hčere je bil zla6ti viden paž Tuhačevski, ki se ni zanimal le za konje in ples, kakor drugi, marveč je bil znan tudi po svoji vroči ljubezni za glasbo. Kajpada to ni bila ljubezen do glasbe v najvišjem smislu, pač pa ee je Tuhačevski zanimal zlasti za nežno baletno glasbo Cajkovskega. Kakor se še dobro spominjam, je bil njegov najljubši komad »Trnjulčica« Cajkovskega. Zlasti pa je mladega paža zanimal solo za gosli iz tega baleta, ker je sam tudi igral gosli. To je bila res da redka strast pri značilnem zastopniku petro-grajske »zlate mladine«. Poleg tega se je Tuhačevski odlikoval s svojim znanjem zgodovine, kar je bilo tudi redko, ker so bili gojenci takozvanega zbora pažev 'navadno slabi učenci z omejenim obzorjem. Takrat je mladi Tuhačevski posebno gorel za Petra Velikega, genijalnega reformatorja Rusije, ter je bil 6ploh zelo narodno zaveden. Ko je izbruhnila vojna, je bil Tuhačevski poročnik carske garde. Spominjam se še družabnega večera v hiši mojega strica nekako dva meseca pred vojno. Za mizo je kvartal med drugimi general, ki je bil takrat malo znan, ki pa je pozneje postal vrhovni poveljnik gališke fronte. Bil je to general Brusilov. Za drugo mizo 6e je smejal poročnik Tuhačevski. V isti sobi sta torej tistega večera sedela dva moža, ki sta pozneje postala svetovno znana. Nihče izmed navzočih bi takrat ne bil mogel kaj takega misliti. Tisti večer je bil pač tak kakor vsi drugi taki večeri. Kartali so, menili so se ob bogato in lepo pogrnjeni mizi ter plesali. Da bi kdo izmed tistih kedaj prišel v svetovno zgodovino, tega pač nihče ni mogel slutiti. Ko je izbruhnila revolucija in je Tuhačevski pobegnil iz nemškega ujetništva ter se vrnil v Rusijo, takrat že ni bilo več nekdanje družbe, v kateri Dr. Aleksander pl. Andrejevski je bil pred vojno diplomat carske Rusije v Skandinaviji. Sedaj je emigrant ter pisatelj. Ta mož je popisal predvojno življenje na ruskem dvoru ter je v 6vojih osebnih spominih popisal tudi marsikaj znamenitih zgodovinskih osebnosti, s katerimi se je tedaj seznanil. Tako popisuje tudi, kako je pred 25 leti večkrat občeval z mladini Tuhačevskiin, ki je bil takrat na carskem dvoru. Takole piše: je elovel nekdanji paž. Sin generala Panžuličeva, ki je bil tudi vzgojen v zboru pažev ter je bil tovariš Tuhačevskega, je nastopal kot kabaretni pevec. Imel je lep glas ter ei je rajši tako služil vsakdanji kruh, kakor da bi bil vstopil v rdečo armado, kjer bi mu bil nekdanji tovariš preskrbel dobro službo. Minilo je še eno leto, nakar je komaj 25 let stari Tuhačevski bil imenovan od rdečih oblastnikov za vrhovnega poveljnika v vojni zoper Poljsko. V letalu je Tuhačevski poletel na fronto ter je med potjo moral nekje za silo pristati. Ironija usode! Letalo je sedlo na tla na fevdalnih tleh Tuhačev-skih blizu mesta Tambov. Starši Tuhačevskega so bili najimenitnejši veleposestniki tega kraja, ki so bili naseljeni že izza ča60v Ivana Groznega, torej že izza 16. etoletja. Pritekli eo zraven kmetje, ki so takoj spoznali 6ina svojega gospodarja. Po staro-ruskem običaju so kmetje padli pred svojim gospodom na kolena ter mu začeli poljubovati roke. Gotovo je bilo to zelo neprijetno rdečemu generalu, da so ga vpričo rdečih tovarišev tako pozdravljali kot fevdalnega gospodarja. Zato se je brž umaknil in odletel dalje. V svojih vojaških poveljih je Tuhačevski posnemal skoro dobesedno slog Petra Velikega. Peter Veliki je pred bitko pri Poltavi, ki 6e je končala s popolnim porazom Švedov, izdal ukaz, ki se je končal z besedami: »Vsaka zamuda je enaka smrti!« Te besede je prevzel Tuhačevski tudi v svoje povelje pred bitko pri Varšavi. Tudi v drugih poveljih kar mrgoli rečenic Petra Velikega. In kruta šala zgodovine je to, da 6e je ta mož, kateri 6e je iz zlatega paža znal spremeniti v rdečega maršala, moral za spremenjeno 6voje prepričanje s 6mrtjo pokoriti kot beli gardist. Kako je bil izdan »Češke Slovo« poroča zanimive podrobnosti iz ozadja velike obravnave zoper 8 sovjetskih generalov. Po teh poročilih je bila stvar taka: Moskovska vlada je bila že pred dalj časa opozorjena, da maršal Tuhačevski izdaja ruske vojaške skrivnosti. Tako je sovjetska protišpijonaža v Londonu dognala od dobro poučene strani, da so inozemstvu znane nekatere važne sovjetska vojaške skrivnosti. Začela se je natančna preiskava. Čez nekaj časa nato so prišli na ime Tuhačevski. Zato so v Moskvi takoj sklenili Tuhačevskega kratkomalo odstraniti. Temu pa se je uprl maršal Vorošilov, ki je zahteval, da je treba počakati, da se med tem najdejo tudi sokrivci Tuhačevskega. Potem je vse skupaj treba zapreti in kaznovati. Nato so začeli preskavo zoper še 7 drugih visokih generalov. Ko je bila nazadnje zaslišana še neka ženska, je bila njena izjava dovoljna, da je bil podan dokaz za krivdo vseh in da je sledilo, kar je sledilo. Kako je bil ustreljen Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Moskve posameznosti o usmrtitvi Tuhačevskga in njegovih sedmih tovarišev, armadnih poveljnikov. Kakor veli to poročilo, eo bili obsojenci ustreljeni po določilih vojnega sodišča. Ustrelili so jih ob solnčnem vzhodu dne 12. junija na strelišču takozvanega vzornega polka ob Srebrnem gozdu blizu vasice Hodinka pri Moskvi. Trupla 60 vrgli v skupni grob, katerega so potem zasuli in izravnali z zemljo, da ne bo nikjer 6ledu, kje so pokopani. Pogled na industrijski del Bilbaa, kjer so veliki železui plavži in topilnice ob morju. Muzej uresničenih sanj Mest o Amiens bo zgradilo muzej na čast Julesu Vernu Kateri deček ni kedaj z vsem navdušenjem prebiral čudovitih in imenitnih romanov Julesa Verneja. In kdo izmed odraslih se še z veseljem ne spominja tistih časov, ko je požiral te romane, polne najbujnejše fantazije, vendar pa tako stvarne, da si se lahko iz teh romanov naučil vsega: zemlje-pisja, zgodovine, matematike, fizike, naravoslovja itd. Tisoči mladih fantov so se vseh teh ved bolj naučili iz teh romanov kakor pa iz šolskih knjig. Šele iz teh romanov si je mladi študent prav za prav ustvaril sodbo, da so ti predmeti, ki eo v šoli bili včasih neizrečeno dolgočasni, v resnici za življenje potrebni ter da imajo velik praktičen pomen. Kar pet delov sveta si spoznal samo iz romana »Otroci kapitana Granta«. Zgodovino vseh polarnih ekepdicij 6i spoznal tako mimogrede iz »Kapitana Hateraea«. Spoznali 6mo vse ekrivnosti pomorskega sveta, navduševali smo se že takrat nad podmorskimi čolni, čeprav jih takrat v resnici še nikjer ni bilo. Jules Verne je bil izreden znanstvenik, ki je bil doma v vseh panogah znanosti. Obenem pa je bil z živo domišljijo obdarjen pisatelj. Ti obedve lastnosti pa je znal v svojih delih tako povezati, da nazadnje res ne veš, ali je Jules Verne pisal romane zato, da bi tako lažje objavil ljudem svojo učenost, ali pa narobe. Za njim je prišlo na stotine posnemovalcev, ki 60 poskušali pisali tako, kakor je pisal on, pa ee doslej niti enemu ni to niti približno posrečilo. Niti sence njegove privlačnosti in priljubljenosti si nihče njegovih posnemovalcev ni znal pridobiti. Jules Verne se je rodil v mestu Amiensu na Francoskem. Sam je s svojimi 6pisi postal slaven in je tudi obogatel. Toda z njim vred je postala slavna tudi njegova občina in vsa francoska domovina, o kateri v vseh 6vojih romanih tako ljubeznivo piše. Zato hoče rojstno mesto počastiti spomin svojega velikega rojaka s tem, da mu hoče postaviti muzej. V tem muzeju bo zbrano vse, kar količkaj spominja na osebo slavnega Francoza. Najprej bo v tem muzeju zbrana V6a knjižnica, iz katere je Verne črpal svojo velikansko učenost. Treba je namreč vedeti, da Jules Verne, ki je popisal v svojih potopisih ves svet, nikdar ni nikamor potoval, temveč je vse svoje globoko znanje črpal iz učenih knjig. Med tem pa, ko tistih učenih knjig nihče izmed ljudstva ni bral, je Verne poskrbel, da je znanost tisti h knjig postala domača vsakemu frkolinu. Zato prav gotovo spadajo v tisti muzej njegove knjige. Zraven pa bodo vsi njegovi znanstveni aparati z vsemi modeli ladji, ki si jih je dal napraviti. Toda v ta muzej spada še mnogokaj drugega. Zlasti pa spadajo v ta muzej vse iznajdbe 20. stoletja, ki jih je Verne v svojih romanih opisoval, čeprav takrat o njih še nihče sanjal ni. Tako je morda prav Verne v marsikomu sprožil idejo, da je polnm iznašel, kar je Verne napovedoval. Takrat ni bilo ne vodljivih zrakoplovov, ne letal, ne podmornic, ne umetnih otokov sredi morja. O vsem tem je Verne pisal. Sedaj pa je vse lo uresničeno, če- Znižane voznine za invalide, nezaposlene delavce in sezonske delavce Belgrad, 17. junija. Z uredbo o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni upravi z dne 3. junija 1936 so bili izdani trije pravilniki in sicer: 1. pravilnik za osebje državnih prometnih ustanov; 2. splošni pravilnik in 3. pravilnik o prevozu invalidov, nezaposlenih delavcev in sezonskih delavcev, nepreskrbljenih sirot in pohabljene dece, izseljencev-povrat-nikov s Člani družine in stvarmi, pravilnik, ki se imenuje »pravilnik o ugodnostih socialnega značaja na železnicah in ladjah v državni upravi«. 1. Vojni invalidi. Dovoli se jim vse, kar določa invalidski zakon, razen tega se pa zviša število zasebnih potovanj po polovični ceni od 6 na 12 na leto. 2. Nepreskrbljene sirote in pohabljenci,'sirote, ki so brez zaščite, in pohabljena siromašna deca, ki zaradi telesnih hib ne more sama hoditi, bodo v primerih, kadar jih ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje ali pa banske uprave pošljejo na zdravljenje itd. uživale polovično voznino (otroci do 10 let pa 75 odstotkov). Iste ugodnosti bodo deležni tudi spremljevalci otrok. 3. Nezaposleni in sezonski delavci. Med tem ko so doslej uživali nezaposleni in sezonski delavci 50 odstotni popust od redne voznine samo tedaj, kadar so odhajali z doma, da si poiščejo dela, se jim zdaj ta ugodnost dovoli tudi za vrnitev. 4. Izseljenci in povratniki dobe odslej popust 50 odstotkov od redne voznino tudi za svoje žene in otroke, razen tega jc pa nameravan popust 50 odstotkov od redne voznine tudi za prtljago in selitvene stvari, ki jih izsenljenci na povratku v domovino pripeljejo s seboj iz tujine. .lavne delovne borze in njihove podružnice, izpostave in poverjeništva lahko izjemno v upravičenih primerih dajo nezaposlenim in sezonskim delavcem in izseljencem, ki se vračajo v domovino, izkaznice za znižano voznino za 75 odstotkov od redne voznine. Pri sestavi tega pravilnika se je želelo v mejah možnosti ustreči vsem upravičenim zahtevam vojnih invalidov, posebno pa želji, da se podeljevanje teh izkaznic prenese na krajevne oblasti. Določila tega pravilnika stopijo v veljavo, v kolikor se nanašajo na osebe, zavarovane z invalidskim zakonom, 60 dni po objavi v Službenih novinah. Ugodnosti, ki jih je doslej dajalo nezaposlenim delavcem generalno ravnateljstvo državnih železnic, bodo po uveljavitvi tega pravilnika podeljevale izključno javne delovne borze ali pa njene podružnice v smislu novega pravilnika. Ta pravilnik je najboljši dokaz prizadevanja kraljevske vlade za pomoč socialno slabših slojev. Prvi uspehi slovenskih umetnikov v Rimu Rim, 14, junija. Že pri otvoritvi jugoslovanske razstave v Galeriji di Roma, je italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je tudi razstavo otvoril, odkupil sledeča dela naših umetnikov: Mrtva priroda,"Gojmira Kosa (olje), Lazarja Ličenoskega Ples v kavarni, olje; Milivoja Uzelca Krajino, olje; Mihe Maleia Odmev, olje in kip Sedeče deklice Sretana Stojanoviča. Minister Ciano bi še bil rad kupil Jakcovo risbo Novo mesto ali Moja mati — pa sta obedve v privatni lasti. Nadalje sta bili prodani še dve sliki, in sicer po ena od Gvozdenoviča Risba in Ohrid olje od Ličenovskega privatnikom. Pričakujejo se še nakupi, Povodnji delajo škodo Maribor, dne 17. junija. Zaradi neprestanega tridnevnega deževja so nastale v severnem delu Slovenije velike povodnji v dolini Dravinje in Pesnice. Pesnica je izstopila v srednjem teku ter poplavila travnike, ki so še večinoma nepokošeni. Povzročila je posestnikom ogromno škodo. Še prej pa je prestopila bregove Dravinja, ki je naredila pri Polj-čanah 1 km dolgo in široko jezero, iz katerega so gledale samo hiše, cesta in železniška proga Poljčane-Zrcče. Tudi proga je bila na več mestih preplavljena, lako da so morali voziti po ozkotirni železnici na poplavljenih mestih zelo previdno. Škoda je ogromna, ker so uničeni vsi poljski pridelki, zlasti pa žito. Sodražica Rajhenburg Jožef Božič, posestnik v Presladolu, ki smo ga ta mesec popokali, zasluži, da se ga spomni tudi »Slovenec«. Ko se je leta 1910 ustanovil v Raj-henburgu orlovski telovadni odsek, je bil on med prvimi v fantovskih vrstah v tekmi za katoliško slovensko narodno prosveto. Sicer skromen, pri izvrševanju dolžnosti pa vedno med prvimi. Udejstvoval se je z velikim uspehom tudi na gledališkem odru. Bil je navdušen cerkveni pcvec. Med svetovno vojno se je bojeval na vseh bojiščih, enkrat tu, drugič tam, vendar mu je bila sreča mila, da sc je zdrav vrnil na svoj dom. Takoj po vrnitvi iz vojne ga že vidimo pri delu za okrepitev orlovskega odseka v Rajhen-burgu. Bil je več let predsednik tega odseka in pod njim si je rajhenburški Orel nabavil krasen prapor. Vedno strmeč po napreku, je že kot dozorel fant končal zadružno šolo v Ljubljani. Usoda je hotela, da sc jo za nekaj let izselil na Francosko. Ko se je vrnil, si ie kupil v svojem rojstnem kraju posestvo in se poročil Danes ga ni več med živimi, za njim pa žaluje žena in otrok ter nešteti njegovi znanci in prijatelji, ki jih jc imel povsod. Njegov pogreb je pričal, kako ie bil priljubljen. V slovo mu je spregovoril g. konz. svetnik Tratnik, Čast njegovemu spominu, njegovi duši pa večni pokoj!_ Razpis Preteklo soboto zvečer jo Sodražica doživela slavje, ki je po besedah prevzv. gospoda škofa bilo edinstveno v vsej ljubljanski škofiji. Že pred časom so nam neznani hudobneži podžagali evharistični križ na Strmici. Toda bridko so se varali, čo so mislili, da bo sodniška fara ostala sedaj brez tega znamenja našega odrešenja. Po skupnem prizadevanju župljanov in duhovščine je na krušnem prostoru blizu cerkve med lepimi kostanji zrastel nov, mogočni, 20 metrov visoki evharističnl križ, ves posejan z električnimi žarnicami in z lepo hostijo v sredini. — ln ker je bila ravno te dni pri nas birma, je Prevzvišeni poslušal željo naših faranov in nam jo on sam blagoslovil novo postavljeni križ. Velike množice ljudstva so se po Avemariji zbrale na prostoru pred križem. Ob ubranem spremljanju godbe 1'rosvetnga društva pri Novi Štifti je mogočno za-donela iz slo in sto grl pesem »Kraljevo znamenje, križ stoji«, nakar je prvzv. gospod škof v izbranih in klenih besedah vzpodbujal vernike, naj se oklepajo križa, znamenja našega odrešenja in našo svobode. Ob asistenci gospoda dekana in ostale duhovščine je bil nato križ blagoslovljen, nakar je zopet zadonela pesem v počeščenje križu. Le počasi se je ljudstvo |>o tej ganljivi slovesnosti, ki jc mnogim privabila solze v oči, razšlo. Gotovo je sleherni odhajal z radostjo v srcu, da imamo zopet lep, edinstven evharističn križ, ki nam ga je kot edinega v vsej ljubljanski škofiji blagoslovil naš prevzv. vladika in bo zato tem dražja svetinja nam in vsem poznejšim rodovom. Poljčane V nedeljo, 20. junija, bo ob 11 po sveti maši v Prosvetnem domu Zborovanje in predavanje o majski deklaraciji ter splošen pogovor o dogodkih, ki eo v zvezi z njo. Vsi vabljeni! Jesenice Velike stanovanjske hiše. Na Jesenicah jc opažati izredno pomanjkanje stanovanj. Zelo primanjkuje uradniških stanovanj. KID pravkar dovršuje dve lejii moderni stanovanjski hiši za vselitev uradništva. Se bolj pa bo pomagano, ko bo letos začel zidali Pokojninski zavod hišo s 14 stanovanji. Za delavska stanovanja je KID odobrila 6amo letos nad 400.000 dinarjev brezobrestnega posojila. Tudi podjetnost. Letoviščarji in tujci, ki se kar grmadijo na Jesenicah, s6 dolgo časa pogrešali podjetnega fanta, ki bi na kolodvoru otvoril obrt snaženja čevljev. Domačin nihče ni hotel, tako se je sem preselil fant iz Skoplja. Obrt menda dobro gre in se podjetni fant iz najjužnejšega dela naše domovine menda dobro počuti na najsevernejšem delu. Kino Krekov dom predvaja v petek in soboto, 18. in 19. junija ob pol 9 zvečer dvojni spored: '-Pod srečno zvezdo ' v glavni vlogi Jan Kie-pura in Luli v. Hohenberg, za glavni dodatek Sc ^Prerijski pevec«, Foxov zvočnik in drugo. Mariborsko gledališče: Karel Ca pek, Bela bolezen Čapkova odrska in knjižna dela so vedno v prvi vrsti družabni dogodki, ki jh tudi literarna zgodovina s pridržki registrira. Zakaj K. Čapek ni in noče biti formalni talent ,marveč je prvenstveno družbeni filozof. Njegove jiobude in navdihi ne prihajajo niti iz literarnega sveta niti z konkretnega življenja, |K>nje hodi v svojo seizmograf-sko delavnico, ki beleži vse pretrese modernega človeka in družbe. Pri tem je podoben nekoliko angleškemu nedeljskemu pridigarju, ki jio tedenskem razmišljanju stopi zdaj pa zdaj na oder, da 6voji občini izpraša vest ter ji z učinkovito odrsko vizijo zagrozi s sodnim dnem, ki prihaja. Zato v njegovh delih ni čistih literarnih prvin nili kipe-čega neposrednega življenja, neko perečo družbeno tezo razkladajo bolj ali manj živi tipi. Iz realnega modernega osredja in neke v prihodnost projicirane ideje se sestavlja njegova fantastično-realna dramska oblika. Moralna vsebina njegovih del iz- vira iz humanitetnega pragmatizma, po katerem ni abstraktno mišljenje, ampak živo dejanje, merilo za vrednost in pravilnost nekega svetovnega nazora. Tako so Čapkova odrska dela vseekoz družbeno zanimivi dogodki, s svojo liumanitetno borbenostjo in snovno n' linostjo pravi dokumenti časa j>a žive tempo senzacij, ki se naglo upeha. Čapkova dela zahtevajo posebno fantastično-realno režijo. In ker so pisana v nekoliko razvlečenem pripovedno-uniovalneni slogu s številnimi slikami — tudi okretno inscenicajo. Režiji g. Petra Malca se jc poznalo, kako je nervozno iskal osnovno ideje, osnovnega tona drame, ne da bi se prav do konca odločil za lo ali ono režijsko idejo. Nerealno dogajanje v drami bi moralo tudi na odru dobiti ustrezen izraz v eks|>resivnej.ši igri igralcev, v sti-liziranih kostumih in v atmosfernem občutju groze, ki jaše vse osebe, se ulega na vse prizore in tvori osnovni ton te fantastične drame^Tenipo igranja bi moral mrzlično stopnjevati kot divjanje nezadržne lavine. Z refflistično režijo brez krepkejših poudarkov, z medlim teiijpom konverzacijskc drame si je dal P. Malec iztrgati najboljše scensko učinke. Njemu in igralcem se je močno opazila utrujenost konec sezone. Saj smo o nadarjenem režiserju prepričani, da bi s svežimi silami v začetku sezone zgradil boljšo predstavo, saj ima 7.a to vse potrebne sjiosoluiosti: umetniško ambicijo in okus in dovolj teoretskega znanja. Potreboval bi nemara samo mentorja ,ki bi njegovo mlado is-kanje podprl s konkretno odrsko fantazijo. Visoko jo ta večer nadkrilil vse ostalo Rado Npkrst kot dr. Galen, ki jc bila brez dvoma ena njegovih najboljših vlog. Ža njim je takoj omeniti še Elviro Kraljevo kot inater-trpinko. Dvorni svetnik Pavla Koviča jo bil rustikalen, primitiven tip, kakršnih ni na velemestnih klinikah. Oče, ki ga je igral z velikim prizadevanjem Milan Koeič, ni bila popolna podoba rodoljubnega purgarja, ki se gre radi svojega temperamenta in omejenosti, fašizem. Njegov sin (Fr. Onjec.) je bil ves začetniški. Edo Grom je kot maršal izrazil samo vnatijo stran diktatorskega lika. Omeniti še moramo: Branko Ras-bergerjevo kot hčer, Justa Košuto kot prvega asistenta, Ljudevita Crnoborega kot prvega časnikarja, Pelra Malca kot profesorja, L. Štandekerja, Franja Blaža kol gobavca, Slavo Gorinškovo kot strežnico, Eda Verdonika kot časnikarja. —o. Glasbena vzgoja v Celju Pod tem naslovom jc »Jutro« nedavno priobčilo članek o sklepni produkciji Glasben; Matice v Celju, ki med drugim navaja tudi to-le: »... mladinski zbor jc razmeroma šibak, sicer pa dobro izvežban. Pod vodstvom g. Z. Ropasove smo slišali le dvoglašne zbore, katerim je g. J. Valzkejeva z lepo spremljavo pripomogla do uspeha. Zbora 6edaj še ne moremo ocenili. Danes, ko pojo zbori podeželskih šol tri do štiriglasno, se mi zdi tak zbor anahronizem, posebrto še, če se spomnimo, da je svoječasni mjadinski zbor Gl. M. vzbujal občudovanje in ponos. Želimo, da bi se kaj tacega spet ustvarilo.« K temu pojasnjujemo, da je morala g. Ropa-sova, ki biva v Celju komaj prvo leto predvsem računati r. razmerami in z glasovnim materijalom, Iti ji je bil na razpolago. Če pa pomislimo, da sc j« g. Ropasova morala vse leto težko boriti za obstoj mladinskega zbora in da ni imela od strani šolskega vodstva nobene opore v svojem delu, je to, kar je ustvarila, več kot lepo. Dalje je od tega neznatnega števila pevcev (bilo ie vseh skupaj komaj 30) le polovica redno posečala pevski pouk na Glasbeni Matici, dočim je druga polovica pristopila komaj 1 mesec pred nastopom. S tem šibkim glasovnim materijalom in v takih razmerah je g. Ropasova postavila na oder svoj zbor, ki je po splošni 6odbi poslušalstva prav lepo in dovolj eksaktno zapel štiri Adamičeve pesmi, ki so pa zato, ker so bile le dvoglasne, po mnenju »Ju-Irovega« — »ocenjevalca« — anahronizem. Morda nam dotični gospod rajši pojasni, kje in kdaj je slišal mladinski zbor v lako neznatni zasedbi peli 3—4 glasno in to še celo v prvem šolskem letu. V ostalem se piscu s takim od gotove strani sugeriranim pojmovanjem prav nič nc čudimo, da zbora še ni mogel oceniti. Starši malih pevcev. Spoti Udeležba jugoslovanskih akademikov. 21. do 29. avgusta t. 1. se bodo vršile v Parizu VIL internacionalne akademske igre, ki se jih bo udeležila tudi jugoslovanska akademska reprezentanca na stroške ministrstva za telesno vzgojo. V tej zvezi-Je ministrstvo za telesno vzgojo pozvalo Akademski športni klub na ljubljanski univerzi, da mu sporoči imena ljubljanskih akademikov, ki bi prišli v poštev za reprezentanco. Svetovne akademske igre v Parizu Jugoslavija nastopi v sledečih disciplinah: plavanje in skoki v vodo (moški in ženske), 2. sabl janje (m. in ž.), 3. tenis (in. in ž.), 4. lahka atletika (m.). 5. veslanje (ni.), 6. boks. Ker poteče rok za prijave že 20. t. m., pozivamo vse. ki prihajajo v |ioštev za omenjene tekme, da se prijavijo sami ali potom svojih klubov najkasneje do 19. t. m. do 12 na Akademski športni klub. Ljubljana, univerza. Tel. 35-90. — Akademski športni klub. Občina Sv. Križ pri Kostanjevici razpisuje mesto pomožnega občinskega tajnika - zvaničnika. Pogoji po uredbi o občinskih uslužbencih. Prednost imajo samski, vešči glasbe. Prošnje je vložili na občinski urad Sv. Križ pri Kostanjevici v roku 30 dni po tem razpisu Občinska uprava Sv. Križ pri Kostanjevici. dne 15. junija 1937. , Izbirni lahkoatleiski miting za iroboj Belgrad — Zagreb — Ljubljana Nedelja. 20. t. m. ob 10. dopoldne, igrišče VSK Primorja. V nedeljo, 20. t. m. se vrši o'.t l1^ dopoldne na igrišču Primorja zadnji izbirni miting za določitev reprezentance Zveze, ki nastopi od 2. do 4. julija v Ljubljani na troboju Belgrad.Zagreb-Ljubljana. Na programu so naslednje zanimive discipline: lek 400 ni. skok v daljino, met krogle, tek 10 km, met kopja, troskok. tek 1500 m. met kladiva, tek 110 in 400 m zapreke in slafeta 4*100 tn. Ker nastopijo ua izbirnem tekmovanju najboljši lahkoatleti iz dravske banovine, bo prireditev nadvse zanimiva. Mladinski plavalni tečaji Še je čas, da vpišete svoje sinove in hčerke (od 8. do 16. leta) v plavalne tečaje S. K. 'Ilirijo ki so se pričeli v ponedeljek. Tečaje poseča do sedaj preko 30 fantov in deklet. Tečaj se vrši vsak dan ob 10. Pri|nve in prljavnino 2 Din sprejema ključar. Tečalnfki plačajo za v.slop v kopališče vsakokrat le 2 Din. Zvrta tlovrntkih Inhloatlrlskill klubov, (službeno). Nastop nn Izbirnem mitingu Z\ enr " nedeljo 30. t. m. na IgrMčii Prlinorja ob 1(1 dopoldne Je oh ve ion zu nasloUuje atlete; Sku.šek, Pleteršek, 2gur, Zor ga. ».nlmi-ti-k. Mnlnarlč, Korče. Potlnjn, Krpan, Pore, Slapar Krava, C/.tirtln. K«.lfe», Pogačnik. Krenner, Srakiir, Nubernik (vsi ASK Primorja) Povllft, Košir, Jeglič (vol Plnniuni Zupančič, llručan Starman I.ado, Koitilk, DrCman. Ilrmvt, Zupan, llrunisl. Hovur. Vuk-Slnlč, Prlbovšek vsi SK Ilirija). Osetio (.lugo- lavlja), lllnde. Kangler. (JtelernlCorl Hrmov&rk. (Maraton). Vsi Imenovani so morajo javili vodstvu Zvnse na Igrišču najpozneje pol uro prej pričetkom tekmovanja. Pravila nogometne igre (Nadaljevanje.) Podrobna razlaga pravila 8 Nošenje žoge: Vratar »e sme žoge nosili več kot štiri korake. Ni jia zadoščeno pravilu če se po četrtem koraku 7. žogo v rokah dotakne zemlje, ker ni važno, da so žoga dotakne tal, temveč, da žoga zapusti vralarjeve roke in se dotakne tal. Dolžnost vratarja je, da se čim prej z.ncbi žoge. Namerno zadrževanje žoge ali igračkali je /. žogo jo smatrali za nešportno obnašanje in se kaznuje z indirektnim prostim udarcem. Obleka vratarja: Sodniku mora biti dana možnost, da v igri lakoj in 7, lahkoto razlikuje vratarja od ostalih igralcev. Vsled tega mora vratar imeli dres, k: se jasno razlikuje od dresa ostalih igralcev. Reiuplanje vratarja: Vratarja ni dovoljeno remplati razven: t. Če drži žogo v rokah. 2. če zapira v igri protivnika. 3. Če zapusti vratarjev prostor. Vratar uživa v svojem vratarjevem prostoru r>osebtio zaščito. Tu sme biti rempian samo tedai, ko je v ftosesli žoge ali kadar zapira v igri protivnika dočim je vsak drug napad na njega prepovedan. Polivamo klube, da pošljejo na Mart polog imenova nih atletov tudi vse one atlete, ki pu njihovem iniš-l.icnju pridejo v postov za reprezentanco. SK Marx. llanos ob 'JU 11» običajnem mestu sestanek vseh igračov, ki pridejo v poštev 7.11 nedeljsko tekmo na Jesenicah. Popoldne treni nn juniorjev in prvega moštva, kateri je obve7,eu zn vse v prihodnjih tekmah vpoštev prihajajoče igralce. Igralci, ki Imajo opremo doma, jo inora j n brezpogojno danes popoldne vrniti gospodarju. Prijatelji kluba se vabijo, du nas [.premijo na •losonico, kjer igramo kvalifikacijsko tekmo s SK Bratstvom. O ti i k, r lahkoalletikili noitiilliov — ljubi jnnn. 7,i 1 izbirni meeling /\ur.r. se. določa tale juryja: vrhovni sodnik: Savo Saneln. vodja tekmovanja: Polajnar, starter: ing. Cernr. Sodniki: dr. Uradne, Onldovec. N'egušnr, Potoknr, Premrl In Strojnik. Vs« navedeni gg. sodniki naj bodo v nedeljo 30. t. m. točno ob tričetrt nu 111 na Igrišču Primorja . Slutbujoč.l odbornik dr. Rradač. 21. t. rn jc obvezen setnnek vseh gg. »odnikov ob 20.15 pri Sliimlču. Izostanek od tegu sentanka imn jute posledice kot Izostanek od tekmo vn 11 Ja. .' ■ ■ 1 ■ 1 ■ Uprava »Slovenca« ttaribor Koroška cestn I * l'od r 11 ). n 1 ca : Aleksandrova h Sprejemajo se oglasi in naročniki lista izvršujejo vsi upravu. pos 11 In dajejo pojasnila k spadaio v delokrog uprav ništva lista. Prarilno: Nepravilno: Dovoljeno pa je vratarja remplati samo takrat, kadar je v pokončnem položaju: 1. j. kadar stoji, sedi, kleči, vstaja ali se pripogiba. Če leži vratar na tleh in na žogi, je vsak napad na njega prepovedan torej tudi jioskus, da se žogo izjioil njega izbrca. Če pa leži vratar na tleh z žogo, sme skušali protlvnik vratarju zbiti žogo iz rok, vendar se mora to zgoditi z vso previdnostjo. Čc protivnik |io sodnikovem mnenju to previdnost opusti, sledi seveda kazen. Vratarja, ki jo zapustil vratarjev |>rostor je dovoljeno remplati ludi, če ni v posesti žoge. Zamenjava vratarja: Vratarja sme med igro zamenjati katerikoli drugi igralec. O zamenjavi pa mora bili predhodno obveščen sodnik. V slučaju, da je bil vratar imenjan ne da bi bil sodnik o tem obveščen in igra v kazenskem jirostoru žogo z roko, mora sodnik odredili kazenski udarec. Navodila za sodnika: Sodnik naj pazi. da ne bo vratar nepravilno ali v nepravem času runiplan. Čim zapusti vra-varjev prostor sme bili rcmplan kakor vsak drugi igralec. O zamenjavi vratarja med odmorom ni treba obvestiti sodnika. Radio Programi Radio Ljubljana/ Petek, w. j unija: 11 Šolska ura: Mak preživlja tisočo prebivalcev vardursku banovine (ittrok. učit. Viljan Muust) — 1'J Po slovanskem jugu (plošče) Smu-kovii, Mnri denjo (Nikola Kaprlcov) — ii.4,", vreme, poročila — 13 Con. spored, obvestila - 13 l.'i Vesele popevke iz vseh strani (ploSčo) — II Vreme, borza — jo Cns, vreme, poročilu, spored, obvestilu — 1.9.30 Nac. ura — 19.Kl Otrool slov. Izseljencev v Nemčiji In njihovo šolanje (g. Jožo Prcmrov) — '20 Rcrnhard: Kino-chiada vonček (plošča) — '20.10 Nepopolnu prehrana — vir bolezni (gdč. Mej^inija (irudeti) -. VII..K1 I. Večer slovenske spevoigre, DenJnmln Ipavo.c: Tlčnlif — slovenska spevoigra. Sodelujejo: Vekoslav .lankn, ga. Milu Kogojeva, gdč, Jelkn Igllčeva. g. .lože Gostlč. Akademski pevski kvintet In Kadilski orkester. Režiser: g. Vekoslav .Janko, Pirigent: I). M. Sljaiine. A Bučar Danilo: Nu trški gori — spovoigrn ,1. Vodo-piveo-Schdnherr: Kovačev šludenl. (It. o.) - 52 ('as. vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške ploičr. — Konoo ob 23. Drugi programi t Prtrk, I*. junija: llrlprarl: 20 Opera — Zaoreh: 20 Z bor — 20. :m Klavir — 21 Vokalni koncert - 21.,10 Violina — Dunaj: 2n.a") Igra - 22.10 Cimbale - 23.UI Plošče — ItlidlmpeSta: 19.10 Ciganska glushn — 2n.."ret» Zinguresca« — Piaua: 19".2.'> Orkestralni koneert — 20.23 Igra — 22.25 Pester koneert — l'ar lana: 20.1« IV ster koncert — 22 Komorna glnsbu — Berlin: 20.10 Operetna in filmska glasb« - 21 Vilharmonični koncert — Monakom: 20.tn Iinetnnstnl večer - ti ni,o-refta: 19.10 Oper« .Katmt. Ne more se zbuditi. Mama je odprla vrata in zaklicala v sobo: Tinček, zbudi se! Ne tnorem." je odvrnil Tinček. Ti bom že dala,« se je razjezila mama. Zakaj se ne moreš zbudili?« »Zalo, ker sploh ne spim!« se jc od rezal Tinček. SHELL B1LJOBRAN POLETNI hitro in Izvanredno učinkuje ter najmanj ne škoduje listom In ostalim delom bilke. Obširna pojasnila in ponudbe zahtevajte od proizvajalca: lugoslavpnsko SHell d. d., Zagreb, ("iajoa ultra s triperESNa deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej. Mračilo se je čedalje bolj. Prve večerne zvezde so se vžigale na jasnem nebu. Peter je pravkar nameraval spet odpreti usta in nadaljevati jx>govor, pa mu je Nande skočil v besedo. Prislonil je kazalec na ustna in šepnil: »Pst! Meni se zdi, da nekdo prihaja!« Prisluhnili so v mrak. Res je bilo slišati bližajoče se korake in 6tokajoče glasove. Iz goščave se je prikazala temna moška postava. »Policaj!« je v strahu bleknil Jožek. »Kje imaš pa oči?« je zarentačil Peter. »Saj nima uniforme. Čisto navaden berač je!« Prišlec je bil res star, betežen berač z dolgo brado in sivimi lasmi, ki so se mu v bujnem neredu vsipali izza povaljanega klobuka. Počasi, s povešeno glavo, je koracal čez gmajno in brbljal nerazumljive besede predse. »No, tega se nam pa res ni treba bati,« se je tiho zasmejal Nande. »Ta je vesel, da ga drugi pustijo pri miru.« • Ko je berač prikrevsal do dečkov, je obstal in jih nekaj časa molče opazoval. »Kam pa vi, oče?« ga je vprašal Peter. »S trebuhom za kruhom, potlej pa tja, kamor boste tudi vi nekoč šli: na oni svet!« je z zamoklim glasom odgovoril starček. Dečki so se spogledali. Takšnega odgovora niso pričakovali. »Najbrž nima vseh koleščkov v redu,« je Nande šepnil Petru na uho. >Kaj pa nosite v bisagi?« ga je vprašal Nande. »Mladostne grehe in butaro življenja!« je resno odgovoril čudaški popotnik in odšel dalje. »Kako čudno govori!« je rekel Jožek in z na stežaj odprtimi očmi 6trmel za odhajajočim. »Ah, kaj!« je malomarno rekel Peter in s kazalcem napravil na čelu kolobar. »Saj vidita, da je malo takole...!« »Pa bo menda res,« je pritrdil Nande. Te besede so pomirjevalno vplivale tudi na Jožka. Čudaški popotnik je bil kar koj jx>zab!jen. »Torej zdaj pride na vrsto orožje,« je Peter s krvoločnim obrazom nadaljeval prekinjeni pogovor. »Roparji brez orožja so kot mački brez krempljev. Saj sta jih videla v kinu, ne?« »Ali mačke?« je nedolžno vprašal Jožek. »Tepec!« je zarenčal Peter. »Kakšne mačke?! Roparje vendar! Vsi so bili oboroženi do zob. Tako oboroženi moramo biti tudi mi, če hočemo, da se nas bo kdo bal.« »Naš oče ima samokres,« se je spomnil Nande. »Ampak zaklenjenega ima v miznici.« »Prava reč!« se je Peter zarežal na vsa usta in jx)kazal črvive zobe. »Vlomi v miznico, pa bo! Niti v sanjah mu ne bo prišlo na misel, da si ga jKHizmal ti.« »Bom!« je odločno rekel Nande. »Tako je prav!« ga je pohvalil Peter. »Ti si mi tič. Se koj vidi, da ti teče roj>arska kri j>o žilah ... Torej samokres tako rekoč že iinamo. Kaj pa ti, Jožek?« »Jaz imam pa še. čisto nov pipec,« se je pobahal Jožek. »Pipec?« je vzkliknil Peter in ga neskočno zaničljivo ošinil z očmi, »Lejx> te prosim' Kaj boš s pipcem? Ali smo otroci, ali roparji, a?« »Otroci!« je Jožku ušlo iz ust, pa je hitro popravil: »To se pravi — roparji, sem hotel reči.« »Torej!« je poglavar Peter mogočno udaril ob koleno. »Vsaj kuhinjski nož moraš imeti, drugače ne spadaš v našo družbo.« »Ne vem, ali mi ga bo mama hotela dati,« je s klavrnim glasom podvomil Jožek. »Ta tvoj večni ,ampak'!« ee je razjezil Peter. »Iz tebe nikoli ne* bo nič. Ali si takšen bedak, da jo boš prosil? Prava reč, ukrasti kuhinjski nož!« »Ainpak krasti je greh,« se je spet sjiomnil Jožek, ki je bil že ves zmeden in mu je šlo skorajda na jok. »Tepec!« je razkačeno zakričal Peter. »Zdaj mi je pa že dovolj tvoje cmeravosti. Takle ropar! Ali te ni sram? Ze vidim, v samo najroto nama boš. Domov k mami pojdi, mila Jera. in primi se je za predpasnik!« »Zmerjal me pa tudi ne boš, da veš!« je užaljeno vzkipel Jožek in kljubovalno pristavil: »Pa izstopim iz kluba, če vama je vseeno. Ampak kakšen ,Klub črnih vragov' bo to, vaju vprašam, če bo imel samo dva člana? To pomislita in — zbogom!« Na te besede je užaljeni Jožek skočil na noge in brez jrozdrava odhitel čez gmajno. * k i n o * ' 22-21 UNION Premiera! Pat In Patachon v naintfvejsi veseli komediji Otok smeha (Propadlo nasledstvo) Sodelujejo fte: tucle Engllsch, Tlbor v. Halmay ln drug} TE l. 21-24 MATICA ANA STEN v velikem ljubavnem filmu Osamljena žena Kronanje v Londonu - Tebnlkolor film v naravnih barvah. TEl. 27-30 SLOGA Wltly Biirgel, Llda Baarova Izdajalci DODATEK: Domač kulturni film: S kalakom po savskih brzicah ln cerkniškem Jezeru. NaJnovelSi žurnali: Poroka vojvode WlndBorskega l.t.d., l.t.d. Predstave danes ob 19-16 in 21-16 uri MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženl-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Več krojaških pomočnikov takoj sprejmem. Klojčnik Matija, krojaštvo, Aleksandrova 88, Pobrežje, Maribor. (b) Stavbne parcele /.a obrt ali trgovino, v bližini kolodvora št. Vid-Vižmarje — kupite pod ugodnimi pogoji. Polzve se: Vižmarje 100. (p) Denar Posojila dajemo v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije : Tavčarjeva 2, Ljubljana. (d) Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini AL. PLANINŠEK, LJUBLJANA. Beethovnova ulica 14. telefon 35-10. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62. msm Vajenke za vezenje in predtisk -sprejme Malek & Mikeg, Ljubljana. (v) i'fOT mhiTj] Železno ograjo od stopnišča, poceni prodam. — Mirje 17. (1) Mnogo ceneje tn boljše si nabavite vse vrste oblek In perila pri Presker, Sv. Petra c. 14. Hmelj in ječmen za kuhanje piva nudi Sever & Komp., Ljubljana. — Recept dobite v trgovini. (1) Živi mladi piščanci 70—75 dkg, kg 15 Din, zaboj 26 komadov. - Sveže češnje, trde, debele, in špingle, kg 4 Din, po 50 kg razpošilja franko voz-nina G. Drechsler, Tuzla. Stanoianja ODDAJO: Trisobno stanovanje sončno, kopalnica, Tavčarjeva ulica 1, tretje nadstropje, oddamo 1. avgusta — 1000 Din. Upravitelj. Novi trg 3. (č) Stanovanje tri- oziroma štirisobno, s pritiklinami, oddam poleg sodišča. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9681. (e) nspremaKnjeno Premaknjene slike bodo skoro imele ceno redkosti, kajti novi gumb na oklopu «KODAKOVE VOL-LENDE« 620 omogoča tudi daljša trenutna snetja iz roke — a vendar nepremaknjena! Čudovito praktično: obe roki držita aparat, pogled skozi iskalo — kot sam od sebe se znajde kazalec na gumbu — lahek pritisk — in slika je Vaša! Sedaj lahko sni-mate tudi v rokavicah. V Kodak Različne izdelave. — Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca ali naravnost od KODAK, D.S.O.J., Zagreb. Ilica št. 24 ,* Hit H V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino ta »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do ool 1 Dopoldne in od 2 do 6 Dopoldne. + Umrl nama je naš nad vse ljubljeni edini brat, gospod Janez Bulovec dijak tehnične srednje šole Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 19. junija ob pol petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. junija 1937. Globoko žalujoči: Minka in Ivanka, sestri, ter družini Bulovec in R a b i č. Agncs Giinther: 16 Dušica - Rožamarija »Saj vas ne motim, grof Thorstein ... neprenehoma vendar ne morete delati.« »Pravkar sem hotel sam nehati, presvetli. Moj 6luga je sam jezdec, mu torej že smete zaupati konjička.« »Ker imate toliko prostora, bi tudi 6ami morali imeti konja.« »Če bi ga imel s čim preživljati! Praznih tub in raztrganih papirnih kuvert ne prebavi«, vzdih-ne llarro. »Hotel sem vas prositi, da pridete obiskat mojo malčico. Obrača se ji na bolje ter vas zelo želi videti.« »To je nemogoče, presvetli, preveč som zaposlen. Tu, prosim, je salon!« Vstopila sva v največjo in najmračnejšo dol-bino, kjer ima salon res primeren prostor. Harro ponudi knezu z vezeninami opremljen amerikanski naslanjač. Pred tem stoji mizica s preprogo iz rdečega žameta in na njej je najimenitnejša reč Thorsteinskega gradu — ovčica revnega moža — lep čajni 6ervis iz srebra, ostanek stare domačije. Nikdar se ni Harro ločil od njega. Staro srebro je še vedno pričalo o imenitni domačnosti. — Ob steni v dolbini visi slika, predstavljajoča visoki stolp nekdanjega Thorsteinskega gradu, ki izza vrhov dreves gleda proti nebu in okoli kate-tega plavajo beli golobi v večernem solnčnem svitu, ta vliva v rdeči kamen tako toplo življenje! Zraven stolpa, že nekoliko v senci, se pa vidi strma, temna streha graščine. »To je pa. lepo«, vzklikne knez. »Vi slikate pokrajine?« >Kakor pač nanese!« »Tudi portrete?«___ Doslej jih še ni nikdo naročil. Plačani modeli morajo vendar mirno stati!« »To ne zveni preveč pogumno«, si misli knez. Potem nadaljuje: »Mojo malčico bom moral oskrbeti. Trenutno je sicer prav vesela 6 svojo šiviljo Roziko in s svojo čudovito lutko, katere se ne sme nihče dotakniti. To me nenehoma skrbi. Če sc spomnim lepih priporočil, ki so jih imele te angeljem j>o-dobne osebe, katere sem svoj čas sprejemal! Kako je bila moja malčica predana tem ženskam na milost in nemilost! Ako bi bil kdo poizkusil bližati se moji sestri na ta način — že vnaprej veni, kdo bi bil nasedel!« Harro je mnenja, da bi mogla priti v poštev kakšna dama, ki je 6ama imela otroke. Zdaj si knez prižge cigareto. Nato nadaljuje: »Kakšna dama! — Prav gotovo... Ne premlada, nekoliko že babica... iz družbe... prijazna... oblečena v črno 6vilo, z avbico na glavi, ki je že imela svojo usodo... ki prijioveduje ob mraku o svojem rajnem možu. Takale gospa bi bila najbolj primerna za mojo starodobno malčico, ki tako svečano uporablja drobce, katere je slučajno kje ujela!'« Pri teh besedah zardi Harro in reče: »Če cenimo pri odraslem človeku, da mora radi velike zvestobe in radi dane častne besede trpeti, moramo na vsak način to ceniti tudi pri otroku!« »Prav gotovo! Toda povejte mi, prosim, kako naj postane moja malčica sposobna za življenje, ako jo lahko zlorablja vsak navihanec in brez-vestnež! Na nas se obeša mnogo ljudi, ki ne nameravajo vedno najboljše.« Zdaj Harro mirno odgovori: »Kar je odlično, imenitno, nežno, je navadno tudi neborbeno — ni sposobno za boj!« »Bi vi morebiti poznali kako staro damo? Seveda si človek s tem znova naloži obveznosti, katerih se težko znebi!« Po daljšem premolku odgovori Harro: »Poznam ljubo prijateljico. Toda ta ne bi povsem ustrezala vaši sliki, kakor ste jo pravkar orisali. Moja znanka ni toliko stara in bi tudi ne bilo težko odkrižati se je, ker bi bila le za nekaj let na razpolago.« »O, ta bi bila primerna! Kdo je to?« »Vdova po nekem častniku, ki je imela sama družino. Njen sin je bil moj tovariš, ki je nekega usodnega jutra padel in po dolgem hiranju umrl. Bil je imeniten človek z zlatim srcem! Večna škoda zanj! Mati ga je negovala. Bil je njeno v6e. Zdaj je popolnoma sama. Hči je omožena nekje v kolonijah. Čez nekaj let se namerava vrniti in mati se želi preseliti k njej. Nisem sicer prepričan, da bi to službo sprejela. Pred nekaj časom se mi je v pismu bridko pritoževala o svoji osamelosti ter me je vprašala, če bi morda rabil gosjx>dinjo. Moral sem, žal, odgovoriti, da moja hiša ni urejena za dame.« »Izvedel sem, da nameravate graditi, grof Thorstein. Ako vam smem jionuditi svojo pomoč...« Harro znova zardi ter odgovori: »Hvala, presvetli 1 No jx)trebu.jem pomoči. Tudi so mi ne mudi in moji načrti še niso dovršeni.« »Kadar boste tako daleč, me obvestite«, nadaljuje knez. »In kaj je z vašo damo? Angležinjo bi že moral imeti, sicer pozabi moja malčica tuje jezike. Vaša prijateljica jih bo gotovo obvladala!« »Moja prijateljica je zelo marljiva dama in dvomim, da bi hotela deliti 6vojo nalogo z dvema drugima.« »No, bomo videli 1 Vprašajte enkrat prav previdno... Jutri pa prosim, da pridete k nam k obedu, grof Thorstein!« »Obžalujem, presvetli! Jutršnji dan nujno potrebujem za svoje delo. Toda v kratkem pridem j>ogledat, kako se godi princesi.« ?,Grof Harro, ali ste vedno tako nedostopni?« — llarro je zopet sam. Najprej odpre okna in vrata, da ga prepih reši tega vonja po cigaretah. Preveč ga spominja na ponudeno mu posojilo. Ne, rajši do smrti prebivati v razvalinah, nego sprejeli knezovo pomoč! »Sicer bi pa ne bila tolikšna škoda, če bi se nekega lepega dne zidovi zrušili in bi se ti v pomladi ne prikazal več. Saj te svet ne potrebuje!« Tako govori Harro sam s seboj. Toda to so le turobne misli ob mračnem zimskem večeru, ko začenja tuliti tužni veter okoli voglov. — Svetilka razsvetljuje le del visoke, neprijazne sobe. Da bi se zdaj mogel lotiti svojega načrta, na to ni misliti. Tega bi tudi ne smel storili, kajti na njegovo vedro razpoloženje je leglo ivje. Sveti ogenj je ugasnil! — Neprijetno tudi občuti, da danes še ni obedoval. Marte tudi ni doma. Pomagati si mora s čajem. Toda komaj zaplapola modri plamenček, že se oglasi v viharju hišni zvonec. Graščak sam hiti odpirat vrata pismo-noši, W mu je danes prinesel med drugim tudi priporočeno pismo. Ob svitu majhne svetilke, ki gori v vralni dolbini, jKidpiše. Potem s toliko silo zapahne grajska vrata, da lučka v dolbini ugasne, llarro si mora v temi s tipanjem pomagati in neprijetno zadene ob marsikaj. Nevoljen je! Medtem je tudi modri plamenček ugasnil. Harro 6e vrže na stol, pošto pa položi zraven sebe ter godrnja: »Grozno! ln ta mraz, ki 6em ga sam spustil v sobo! Mislim, da se še vedno nisem rešil cigaretnega dima ...« Zdaj se loti jiošte. — »Kaj, samo toliko za celo vrsto osnutkov! Najrajši bi zahteval vse nazaj. To je sramota! Lutke iz voska bi mi več nesle! — Časopisi! — Ponuda zavarovalnice za življenje —' Z divjim smehom jo vrže v kot. In končno debelo pismo. Strma in mučna pisava otroške roke!... širite kaHMižko (saloni«!!«! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčii 150 let mariborskega gledališča S koncem letošnje gledališke sezone je preteklo 150 let, odkar je končala prva sezona mariborskega stalnega gledališča. Ustanovitev mariborskega stalnega gledališča so povzročile tendence avstrijskega absolutizma koncem 18. stoletja, k> so kar najbolj hotele podvreči ostri cenzuri tudi gledališče in iz njega napraviti orodje ponemčevanja nenemških avstrijskih narodov. Vse to na ni bilo mogoče vse dotlej, dokler se pod pritiskom državne oblasti nestalne gledališke družine, ki so potovale iz kraja v kraj in so se znale odtegniti vsaki uspešni cenzuri, niso stalno naselile in tako ustvarile tip stalnega gledališča, kakor ga imamo danes. Te tendence državne oblasti so tudi Mariborčane prisilele, da so pričeli misliti na stalno gledališče. Maribor je bil takrat še majhno podeželsko mesto in se za enkrat še ni mogel odločiti za posebno poslopje, kjer bi mogli nastaniti gledališče. Zato so najeli in prezida.li dvorano v nekdanji svobodni hiši, ki je bila takrat last cistercijancev, v Vetrinjski ulici, ki nosi danes št. 30, in tamkaj nastanili gledališče. Prva sezona je bila leta 1786-87, od katere poteka letos 150 let. V hiši v Vetrinjski ulici je gledališče gostovalo do leta 1806, ko mu je tedanji lastnik usnjar Harnagl menda iz bojazni pred požarom odpovedal prostore. Nove prostore si je tedaj gledališče našlo v opuščeni cerkvi sv. Duha, ki je stala na prostoru, kjer je danes poštna palača. Tukaj je gledališče ostalo do zgraditve posebnega gledališkega poslopja leta 1852, ki je postalo nujno potrebno, ker so spričo naraščanja blagostanja mariborskih meščanov pod vplivom nove južne železnice pričele rasti tudi kulturne potrebe Mariborčanov, katerim gledališče v takratnih prostorih ni moglo ustreči. Leta 1847 se je pod predsedstvom glavarja Marqueta in župana Gomilška sestal občinski svet, ki je skupaj z drugimi ustanovami in društvi razpravljal o novem gl. poslopju. Sporazumeli so se za prostor v takratni Vrtni ulici, kjer so od sodarja Franca Pichlerja kupili hišo in vrt. Odbor je kmalu pričel zbirati sredstva ter je do leta 1851 zbral 17.000 goldinarjev, stroški gradnje pa so bili preračunani na 50.000. Ker odbor nikjer ni mogel dobiti primernih podpor, je segel po hipotečnih posojilih, s katerimi je bilo poslopje ob koncu leta 1851 dograjeno. Novo gledališče so odprli 20. januarja 1852 z operno predstavo »Marta«, ki jo je igrala graška gledališka družba. Poslopje je bilo skromno ter je lepše pročelje dobilo šele leta 1863, ko so mu prizidali kazinsko poslopje. Takšno je še danes. Lastnik gledališkega poslopja je bilo gledališko in kazinsko društvo, ki je dajalo gledališče v letni zakup ravnatelju, ki si je ustvaril svojo gledališko družbo, s katero je prirejal med sezono predstave. Mestna občina z gledališčem ni imela nikakih stikov. Šele pozneje, ko so zadivjali narodnostni boji in ko se je zavedla ponemčevalne moči gledališča, mu je pričela dajati letne podpore. Po prevratu se je kazinsko in gledališko društvo razšlo ter je vse njeno premoženje po pravilih prešlo v last mestne občine, ki nosi sedaj velik del stroš kov za vzdrževanje mariborskega gledališča. Po svoji umetniški kvaliteti mariborsko gledališče ni bilo kaj prida. Le redko je gledališče imelo ravnatelja, ki je znal iz njega ustvariti dom umetnosti, po večini pa so vse sezone potekale v znamenju plehkih burk in operet, kar je spričo takratnega mariborskega plitvega meščanstva kaj razumljivo. Gledališče je bilo zabavišče mariborskih meščanov, ki po kulturni hrani niso hrepeneli, zakupnik ravnatelj pa je gledališče vodil le po trgovskih vidikih, kulturnega poslanstva gledališča pa se največkrat ni zavedel Redka izjema med ravnatelji je bil Dietz, ki je vodil gledališče v letih 1873 do 1876, kateremu je uspelo gledališče dvigniti na primeren umetniški nivo. Tudi med igralci mariborskega gledališča se je včasih pojavila kakšna zvezda. Leta 1863 je z ravnateljem Radlerjem prispel v Maribor pozneje sloviti ljudski dramatik L. Anzen-gruber, ki je takrat nastopal kot skromen igralec pod imenom Gruber. Tukaj so predvajali tudi njegova dramatska prvenca »Preizkušanec« in »Morilčeva zapuščina«, ki pa sta radi ravnateljeve ne-priljubljenosti doživela finančni neuspeh, kritika pa ju je z zadovoljstvom sprejela. V sezoni 1875-76 je svojo igralsko karijero pričel Josef Kainz, ki pa je naslednjega leta mariborsko gledališče zapustil in šel po vseh svetovnih odrih ter končal na dvornem gledališču na Dunaju kot najboljši igralec XIX. stoletja. Po prevratu je mariborsko gledališče prevzelo za Maribor in vso severno slovenske ozemlje veliko kulturno in narodno poslanstvo, ki ga je včasih bolj, včasih manj izvrševalo. Naj bi bil sedanjemu slovenskemu gledališču, ki je dalo naši dramski umetnosti že veliko ustvarjalcev, živ opomin nekdanje nemško gledališče, ki ni moglo postati resnična kulturna ustanova, ker so ga vodili le po pridobitnih vidikih in ker ni imelo žive zveze z domačo književnostjo in kulturo. Modernizacija in povečanje splošne drž• bolnišnice v Ljubljani V letošnji pomladi je balo več komisijskih razprav, ki so določile pri paviljonih sedanje splošne bolnišnice v Ljubljani najnujnejše gradbene programe za povečanje in modernizacijo bolniških prostorov. Take komisije so se vršile za povečavo in modernizacijo internega, otološkega, očesnega, infekcijskega oddelka in oddelka za pljučne bolezni. Na podlagi ugotovitev teh komisij je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrte za razširitev obstoječih paviljonov in zgradbo potrebnih prizidkov. Izkazalo se je, da je razširitev in povečanje bolnišnice tudi na sedanjem mestu dobro iz-veljiva ter -o uprava bolnišnice kakor tudi vsi šefi prizadetih oddlekov z napravljenim načrtom za razširitev popolnoma zadovoljni. Radi tega je ban g. dr. Marko Natlačen te dni potrdil te splošne načrte ter odredil naj tehnični oddelek izdela načrte za posamezne preureditve in povečave ter načrte za moderno pralnico, centralno kuhinjo ter administrativno poslopje. Kljub temu, da je v teku akcija za zgraditev moderne sodobne in nove bolnišnice v Ljubljani, moramo načrt za delno razširjenje posameznih oddelkov obstoječe bolnišnice pozdraviti. Ni dvoma, da bomo morali čakati še nekaj let, preden bo prišlo do graditve nove bolnišnice, posebno še radi tega, ker bi taka osrednja in sodobno zgrajena bolnišnica zahtevala velikanska sredstva, ki jih bo le težko dobiti v razmeroma kratkem času. Če bi sedaj čakali samo na zgraditev nove bolnišnice in bi pri sedanji splošni bolnišnici ostalo vse pri starem, potem bi bila bolnišnica še vsa nadaljnja leta tako silno obremenjena, da bi morala kakor že sedaj večkrat, odslavljati številne bolnike, ki bi se zatekali vanjo. Preureditev posmeznih oddelkov, dozidava prizidkov in povečanje prostorov posameznih oddelkov pa tudi v sedanjem času ne bo zahtevalo nezmogljivih izdatkov. Še važnejše pa je dejstvo, da bo te preureditve mogoče napraviti v razmeroma kratkem času in tako po načelu: kdor hitro da, dvakrat da, odpomoči stiski bolnikov. Bolnišnica bo na ta način razbremenjena vsaj, kar se tiče pomanjkanja prostorov, in bo mogla v polni meri odgovarjati željam in pričakovanju bolnikov. Čeprav ta rešitev gotovo ni dokončna in predstavlja le zasilni izhod, je nujno potrebna, ker pač nihče ne bo upal nositi odgovornosti za zahtevo, naj sedanja bolnišnica ostane takšna, kakršna je vsedotlej, dokler ne bo Ljubljana dobila nove bolnišnice. Zdravje ljudstva zahteva to začasno rešitev, ki jo bo mogoče izpeljati z nekaj letih. Prizidek kirurgičnega paviljona je v glavnem že dograjen; ko bo dodelana notranjost in napravljena oprema, bo najbolj obremenjeni oddelek bolnišnice zopet mogel poslovati tako, kakor ta zahteva zdravstvena služba. Za njim pridejo v kratkem na vrsto drugi oddelki in tako se bo vprašanje prenatrpane splošne bolnišnice vsaj začasno rešilo tako, kakor to želijo zdravniki in pričakujejo bolniki. (z) Stara Ljubljana v akvarelih Mesto Ljubljana spreminja svoje lice. Izginjajo častitljive starinske hiše, izginjajo ozke ulice in še težko bo ohraniti Stari in Mestni trg, ta dva spomenika nekdanjega arhitektonskega okusa Ljubljančanov v prejšnjih stoletjih. Slikovite so stare ljubljanske hiše, 6likovite starinske palače, toda mladi rod ima druge želje po komodnosti, po hi-gijeni in po sončnih oknih ter prostornih stanovanjih. Stare hiše se morajo umikati novim sodobnim hišam, vilam in palačam. Spomenik take stare preteklosti je bila nekdanja Lassnikova hiša na Marijinem trgu. Preprosta hiša, toda prostorna s precej temnimi hodniki in malimi sobicami ter prostori bi morda zaslužila, da obstane kot spomenik naše domače preproste arhitekture. Toda že kakšna tri desetletja so to hišo kazili ogromni napisi in reklame. Hiša je pač stala v središču mesta ter je postala važna točka za mnoga podjetja, ki potrebujejo tudi reklame. Ce ne bi bilo tvrdke Maver, ki potrebuje v kratkem času svojo trgovsko palačo v sredini mesta, bi ta hiša po svoji solidnosti kljubovala zobu časa morda še precej let. Stari zidarji in graditelji so bili namreč zelo solidni. Sedaj pa vidimo, kako sredi Ljubljane izginja ta stara hiša in da dobiva središče mesta vee uiugo lice. Ista usoda kakor Lae snikovi hiši, grozi seveda |e mnogim drugim starinskim delom Ljubljane. V kratkem bodo izginile hiše ob Šelenburgovi in Tyrševi cesti, tudi Figovec je že zapisan usodi, ki jo narekuje regulacijski načrt. Vsepovsod v Ljubljani izginja staro in raste novo. Naši fotografi so sem in tja še posneli kakšno starinsko 6liko Ljubljane, toda le redkokateri umetnik se je spomnil, da bi ves žanr tudi umetniško dojel. Vzrok je v tem, ker 6e slovenski umetniki posvečajo bolj pokrajinarstvu in portretom, malo manj pa arhitektonskim motivom. Za pejsaže in potrete 60 uporabne različne tehnike, tako olje, pasteli, grafika itd. Umetnik, ki hoče zadeti točno značaj mesta, pa mora uporabljati akvarel, to je vodne barve. Umetnik, ki skuša še v zadnjem času rešiti kos slikovite 6tare Ljubljane, je akad. slikar gosp Bruno VavjKitič, sin g. Ivana Vavpotiča, znanega portretista in pejsažista. G. Bruno Vavpotič se je rodil leta 1004 v Ljubljani. Šolal se je v Pragi, Dunaju, v Parizu, v Monakovem in drugod, pri samih priznanih mojstrih Bil je 6likar-6cenator v praškem gledališču na Vinohradih, bil je več let scenični slikar v Ljubljani ter ima za seboj mnogo študijskih potovanj. Ko 6e je poslovil iz službe v Narodnem gledališču, je priče! življenje samostojnega neodvisnega umetnika. Njegova zasluga je, da bo stari del Ljubljane ohranjen v vsej barvni 6vežosti, ka- Oče našega Dolinarja proti lažem Janez Dolinar, oče tragično umrlega Rudolfa Dolinarja, iz Lučin nad Škofjo Loko, izjavlja: Laž je, da bi bil jaz kedaj, ali komurkoli rekel. Ko mi jo bila sporočena smrt mojega sina, češ: >Vi ste ga tam ubili in ga kar v Ljubljani pokopljite. Jaz ne maram imeti z njim nič opravka.c Ce izvem raznašalca teh vesti, bom brezpogojno postopal proti njemu sodnijsko. Vem pa dobro, da te vesti širijo ljudje, ki bi hoteli odvrniti od sebe krivdo smrti mojega sina. V L u 5 i n a h, dne 17. junija 1937. Dolinar Ivan. Tabor slovenskih fantov in mož v Celju Prijave. Pripravljalni odbor nujno prosi, vse župnijske pripravljalne odbore in odbore fantovskih odsekov, da takoj pošljejo prijave. Prijaviti je treba vse udeležence na taboru, tudi take, ki ne reflektirajo na hrano in stanovanje. Vsaj približno število udeležencev rabi pripravljalni odbor radi organizacije, baklade in sprevoda. Točne prijave udeležencev pa rabi pripravljalni odbor dalje še tudi radi tega, da bo mogel iz njih ugotoviti, kaliko 6e bo tiste dni vozilo udeležencev z vlaki in s katerimi vlaki, ker mora sporočiti železniškemu ravnateljstvu za vsako postajo, koliko udeležencev bo 6topilo tam in na katere vlake. Zato ponovno prosimo, da prijave takoj pošljete. — Ce še kak župnijski pripravljalni odbor ali kak fantovski odsek ni dobil tiskovin za prijavo, naj to nemudoma javi, da mu pošljemo. Legitimacije in znaki. Danes in jutri bomo V6em odborom ki so poslali prijave udeležencev za tabor, poslali taborne legitimacije in znake. Taborne legitimacije in znake bomo pošiljali samo onim pripravljalnim odborom in odsekom, ki jih bodo naročili. Ne odlašatje zato z naročili. Cas hiti. Do tabora ni niti več 14 dni. Lepaki še na razpolago. Župnijske pripravljalne odbore prosimo, da nam sporočijo, če mogoče rabijo še kaj lepakov. Naslov pripravljalnega odbora je: Celje, Cankarjeva cesta 4. podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trilysinu, HER GRE TRILYS1N VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin j« zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Dijaki! Zbirališče za današnji izlet v Grobljah ob četrt na 2 pred glavnim kolodvorom. Nevihte s točo Sv. Rupert nad Laškim, 10. junija. Zdi 60, da se bo Medard ravnal po 40 mučeni-kih: Na Medardovo emo imeli dopoldne prijetn« solnčno vreme, popoldan pa je prihrula nad Celje in okolico silna nevihta s strelo in točo; v soboto, dim 12. junija, popoldne se je vsula med divjo vihr* kot ješniki debela toča po nekaterih krajih Sv. Ku-perla ter naredila na drevju, njivah, vinogradih in zlasti na hmelju občutno škodo. Grozdje se pravkar pripravlja na cvet, zato vinogradnik s strahom gleda vsak dan proti nebu, na katerem ee vsako po-I>o[M>ldne in proti večeru zbirajo temni oblaki; od daleč se vedno sliši tudi grmenje! Bog daj, da bi vsaj sadje, zlasti jabolka, letos obrodila; kajti čre-šnje so tukaj, razen Svetine nad Celjem, skoro popolnoma odpovedale; neprestani dež jih je v cvetu donialega uničil. Breskev in marelic pa letos sploh ne bo. dasiravno so v zgodnji spomladi tako lepo pokazale. Pač pa se sliši letos od vseh strani, da je silno rodovitno leto zlasti za kače, posebno še za strupene kače! Že več otrok je bilo pri nabiranju jagod in borovnic pičenih. Strela ubila dve ženski Maribor, 17. junija. V Mariboru in okolici že nekaj dni divjajo nevihte, ki so danes nekoliko ponehale. Povzročile so pa ogromno škodo. Nevihte so na južnem delu Pohorja zahtevale dve žrtvi. V Komanju na Pohorju so fiosestnica Veronika Kovše in njeni dve dekli Barbara Tepej jn Antonija Mirnik delale na polju. Pred hudim dežjem so 6e zatekle pod samotno veliko smreko. Nesrečna usoda pa je hotela, da je v trenutku, ko eo se spravile pod smreko, udarila strela v drevo. Strela je drevo razklala od vrha do tal, zadela pa je tudi obe dekli, Barbaro in Antonijo, ter ju ubila, dočim je gospodinjo samo oplazila, vendar pa je to zadostovalo, da se je onesvestila. Vse tri je našel Veronikin mož Anton Kovše pod razklano smreko in poklical sosede, da so pomagali prenesti vse tri ženske domov. Poslal je v Vitanje po zdravnika dr. Silana, ki pa je pri obeh deklah ugotovil smrt, dočim se mu je z umetnim dihanjem posrečilo spraviti gospodinjo Veroniko v življenje. Dr Turna in londonski pakt Pokazali emo že, kako je brez vsake osnove trditev pokojnega dr. Tume, ki jo je izrekel v svoji avtobiografiji, da je bila namreč majniška deklaracija naročena od avstrijske vlade. Danes hočemo dokazati, da je popolnoma neutemeljeno tudi pisanje dr. Henrika Tume o londonskem paktu. Na strani 361 Ttimove avtobiografije čitamo: »Večkrat me je obiskal (to je avgusta 1917) na Dunaju dr. Žerjav, takrat tajnik Kluba jugoslovanskih državnih poslancev, ki mu je bil predsednik dr. Anton Korošec. V razgovorih z njim sem ga opozarjal na nevarnost, ki preti slovenskemu Primorju. V vojnem arhivu se mi je posrečilo sestaviti vso vsebino londonskega pakta med Italijo in Antanto iz leta 1915. Žerjav o tem še ni bil poučen in skoraj ni mogel verjeti, da bi bili Rusija in Francija sprejeli ta pakt. Priporočal sem mu, naj to sporoči drugim slovenskim in hrvatskim vodilnim politikom, zlasti Korošcu, čigar dolžnost je, da kaj ukrene. Pozneje mi je nekako malomarno omenil, da Jugoslovanski klub ne pripisuje vsemu temu nobene važnosti. Zanašali so se pač na narodne (jugoslovanske) odbore v antantinih državah. K dr. Laginji sem stopil sam. Tudi njega sem poučil o londonskem paktu in posebno o stališču, ki ga je zavzemal srijski zastopnik na londonskih konferencah aprila 1917 glede Jadrana, Tnsta in Dalmacije. Iz kretnje dr. Laginje sem sklepal, da smatra moje pripovedovanje za neutemeljeno poročanje publicistov. Zdelo se mu je vse neverjetno in me je končno odpravil z izjavo, da imajo za vsak primer že vse poskrbljeno. Prepričan sem, da niti dr. Laginja niti dr. Žerjav nista storila niti najmanjšega koraka, niti da bi se prepričala o pravilnosti mojih poročil, še manj pa, da bi bila kaj storila v zastopstvih v Parizu, Londonu in Newyorku.« Človek kar etrmi začudenja, kako more tak mož kakor dr. Tuma servirati čitateljem takšno gorostansno pripovedko, ki jo zopet naslanja na svoje študije dunajskega »Kriegsarchiva«. Vsa ta njegova pripovedka se razblini v nič že samo iz zunanjih okoliščin. Dr. Tuma pravi, da je opozoril dr. Žerjava in dr. Laginjo, oziroma Jugoslovanski klub sploh na londonski pakt meseca avgusta 1917. Toda dr. Tuma takrat z dr. Žerjavom in z dr. Laginjo na Dunaju sploh ni mogel govoriti, ker namreč teh dveh mož v tistem času sploh ni bilo na Dnnaju. Dr. Žerjav je prišel na Dunaj v parlamentarni klub Jugoslovanov šele pozneje. Dr. Laginja pa je v tistem času bival kot begunec v Zagrebu. Dunajski parlament pa je bil od 15. do 25. septembra na počitnicah in ni bilo na Dunaju sploh nobenega poslanca Jugoslovanskega kluba. Le dr. Krek je prišel dvakrat za par dni v parlament, ker 6e je hotel pripraviti na jesensko zase- kor ga more dati le akvarelna slika, izdelana z roko in dušo umetnika. Pred tedni smo priobčili v naši nedeljski prilogi njegov akvarel ljubljanskega živilskega trga. toda Bruno Vavpotič je izdelal tudi okolico Senklavža, Šentpetra, novega Du-kičevega bloka in sicer vso fronto ne samo modernih del, Ajdovščino, ki bo kaj kmalu spremenjena, nebotičnik s 6tarimi hišami, uršulinsko cerkev in drugo. Bruno Vavpotič pa ima v načrtu še druge akvarele z motivi iz usihajoče stare Ljubljane. Akvareli Bruna Vavpotiča pomenjajo dragocene kulturne dokumente za mesto Ljubljano in zato ni čudno, da jih je mestna občina mnogo odkupila. Naša slika nam kaže fotografijo akvarela Bruna Vavpotiča, s pogledom izpred Prešernovega spomenika na starinsko La66nikovo hišo, ki je v par dneh že več ne bo. danje, ki ga žal ni več dočakal in je v oktobru za vselej zatisnil svoje oči. Jasno je torej, da nam je dr. Tuma natvezel* popolno bajko. Dr. Tumovo pripovedovanje pa je skrajno naivno tudi iz notranjih vzrokov. Dr. Tuma nam hoče dopovedati, da je bil on prvi in edini Jugoslovan, ki je zvedel za avtentično vsebino londonskega pakta ob 26. aprila 1915, ki v čl. 4 in 5 Italiji za njeno soudeležbo v vojni na strani Antante kot kompenzacije priznava južni Tirol do Brennerja, Goriško, Trst, Istro in vso Dalmacijo. V resnici pa je ta pogodba bila jugoslovanskim voditeljem v Avstriji znana že davno pred letom 1917, ko jo je Tuma, kakor on pripoveduje, našel zabeleženo v dunajskem vojnem arhivu. Saj vendar že avstrijski vodilni vladni krogi niso bili tako neumni, da ne bi bili te pogodbe, ki so jo po svojih diplomatih iz nevtralnih držav pa po svojih špijonih točno izvedeli gotovo že pred letom 1917, sporočili jugoslovanskim in slovanskim zastopnikom sploh. Avstrijski jugoslovanski politiki pa so to pogodbo čisto gotovo izvedeli tudi od onih jugoslovanskih voditeljev, ki so bili iz Avstrije zbežali v inozemstvo in osnovali svoje narodne odbore po antantinih državah. Vsak otrok že ve, da so naši emigranti imeli nepretrgano tajno zvezo z avstrijskimi Slovani, oziroma njihovi voditelji. To bi pa bilo zares čudno, če ne bi bili zastopniki jugoslovanstva v inozemstvu seznanili svojih avstrijskih sorojakov s tako važnim dokumentom, kakor je bil londonski pakt! Pa kljub temu, predpostavimo, da dr. Laginja do avgusta 1917 ni ničesar vedel o tem paktu in da je zanj izvedel šele iz ust dr. Tume, ki ga je našel v vojnem arhivu. Kako grdo bi se bil blamiral dr. Laginja oziramo Jugoslovanski klub na Dunaju sploh, če bi bil po nasvetu dr. Tume res poslal koga v inozemstvo, da bi pri vladah antante nastopil zoper londonski pakt ter vzpodbujal jugoslovanske narodne odbore v Parizu, Londonu in Newyorku, da preprečijo nevarnost, da bi vsa jugoslovanska obal prišla pod suvereniteto Italije. Vso vojno in povojno literaturo, pravi dr. Tuma, da je preštudiral, pa vendar ni vedel, da je bila londonska pogodba vsem našim voditeljem v inozemstvu dobro znana in da so že od leta 1915, ko jc bila sklenjena, zastavljali vse svoje sile, da bi se ne izvršila, Dr. Tump ni bral Supilovih spominov, kako je osebno razlagal Sazonovu v Petrogradu nesprejemljivost te pogodbe za Jugoslovane. Jugoslovanski odbor je že 6. maja 1915 izročil francoslcemu ministru za zunanje zadeve Delcasseju obširno spomenico o tej stvari. Odbor je to spomenico izročil tudi ruskemu poslaniku v Parizu Izvoljskemu in podobno spomenico 15. maja istega leta tudi britanski vladi. Dr. Tuma bi se bil mogel tudi pri dr. Vošnjaku prepričati, kako hitro in odločno so jugoslovanski narodni odbori reagirali na to nesrečno pogodbo. Jugoslovanski odbor je tudi osvetlil egoistične motive takratne rimske vlade, zaradi katerih se je pridružila zaveznikom in prelomila pogodbo z Avstrijo in Nemčijo. Jugoslovanski odbor je v svoji spomenici točno opisal položaj jugoslovanskega prebivalstva v avstrijski monarhiji, opisal zgodovino njegovih teženj za zedinjenje in svobodo in opozoril na zahtevo naravnega prava in pravice narodov do samoodločitve, s čimer je londonski pakt v ta^o kričečem nasprotju. Zdaj pa firide po dveh letih dr. Tuma in hoče šele na pod-agi svoje najdbe v »Kriegsarchivu« opozoriti jugoslovanske odbore v inozemstvu na londonsko pogodbo in njeno nevarnost za jugoslovanstvol Končno pa — razgovor dr. Tume z Žerjavom in Laginjo se, kakor smo zgoraj dokazali, sploh ni vršil. In dr. Tumovo avlobiografijo priporoča potem »Slovenija« še za učno knjigo! O dr. Tumovi knjigi bomo še govorili. Drobne novice Koledar Petek, 18. junija: Efrem' S., cerkveni učenik; Marko in Marcelijan, mučenca. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl s. J a n e z B u 1 o v e e, dijak tehnične srednje šole. Pogreb bo v soboto ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim sestram in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Osebne vesti Iz banovinske službe Vršilec dolžnosti upravnika banovinske ženske bolnišnice v Novem mestu dr. Červinka Milan, je napredoval v višjo položajno skupino. Sekunda-rii banovinske bolnišnice v Mariboru dr. Kerže Vladislav, je napredoval za asistenta v VII. položajni skupini. Bamvinski tehnični višji pristav ing. Maček Stanko pri banski upravi v Ljubljani, je bil &reme.ščen k okrajnemu načelstvu v Ljubljani, pravno-pisarniški uradnik Smerdu Rudolf je bil premeščen od okrajnega načelstva v Prevaljah k okrajnemu načelstvu v Dravogradu. Upravno-pisar-niški uradniki Vizjak Mirko pri okrajnem načelstvu v Krškem, Metlikovec Alojzij pri oltrajnem načelstvu v Dolnji Lendavi in Danilo Vinko pri komi-sarijatu železniške in obmejne komisije v Mariboru so napredovali za upravno-pisarniške uradnika v VIII. skupini. Upravno-pisarniška uradnika TomSe Franc pri okrajnem načelstvu v Brežicah in Buion ^lza pri banski upravi v Ljubljani sla napredovala za upravno-pisarniška uradnika v IX. skupini. Uradniški pripravnik pri banski upravi v Ljubljani Be-drač Janko je napredoval za banovinskega arhivskega uradnika v X. skupini. Za upravno-pisarniške uradnike v X. skupini so postavljeni: zvaničnik Škrinjar Ivan pri okrajnem načelstvu v Ptuju, zvaničnica Bajec Huberta pri banski upravi v Ljubljani, zvaničnica Simčič Marija pri banski upravi v Ljubljani in zvaničnica Kaza-fura Marija pri banski uoravi v Ljubljani. Za uradniškega pripravnika v X. skupini sta postavljena Tominc Vladimir pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah in Piller Henrik v obči državni bolnišnici v Ljubljani. Za zvaničnika I. skupine sta napredovala Krivec Josip pri okrajnem načelstvu v Ptuju in Rosina Ljubomira pri okrajnem načelstvu v Dolnji Lendavi. Zvaničnica Prebil Antonija pri banski upravi v Ljubljani jc napredovala za zva-ničnico II. skupine. Desinfektor pri okrajnem načelstvu v Litiji Keber Drago je postavljen za banovinskega služitelja II. skupine. = Iz policijske službe. Za policijska stražnika I. razreda sta napredovala Pohleven Franc in Vo-dopivec Andrej pri upravi policije v Ljubljani. Šolska naznanila — Na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljub-jano bodo sprejemni izpiti dne 23. iu 24. junija, ne pa, kakor je bilo prvotno objavljeno, 21. in 22. junija. Vsakemu učencu bo itak pismeno naznanjeno, kateri dan pride na vrsto. — Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. —■ Sprejemni izpit. Prijave za sprejemni izpit, ustne in pismene, sprejema ravnateljstvo v dneh 18., 1!)., 21, in 22. junija v dopoldanskih urah. Prošnje je kolkovati z 10 din, priložiti je šolski izkaz in rojstni list. Sprejemni izpit bo v 6redo, 23. junija ob 8. — Obvestilo o sprejemnih izpitih na 11. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) se iz-premem v toliko, da se bodo sprejemali tudi dečki, ne 6amo deklice. — Na uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za I. gimnazijski razred 21. in 22. junija od 8. do 12. v direktorjevi pisarni. Sprejemajo se učenke, ki so bile rojene v letih 1925, 1926 in 1927. Vsaka naj k vpisu prinese prošnjo, kolkovano z 10 dinarsk m kolkom, krstni list in letošnji izkaz. Učenke, ki so v šolskem letu 1936-37 posečale 5. razred ali meščansko šolo, morajo imeti tudi izkaz 4. razreda. Izven Ljubljane stanujoče deklice pošljejo prošnio z navedenimi prilogami tudi po pošti najkasneje do 22. junija. Sprejemni izpit se bo vršil 23. in 24. junija. V uršulinsko gimnazijo se sprejemajo gojenke, ki ■stanujejo v tukajšnjem zavodu in učenke, stanujoče v mestu. Celoletna oskrbnina za gojenke znaša 6000 din in-ne 5.500, kakor je bilo pomotoma objavljeno Točncjša navodila glede sprejema v internat in prospekt dobe starši v uršulin«kem samostanu. — Dekliški vzgojni zavod »Marijanišče« v Kranju, ki ga vodijo in oskrbujejo šolske sestre iz Maribora, sprejema tudi za bodoče šolsko leto 1037-38 na stanovanje in popolno oskrbo dijakinje državne realne gimnazije, predvsem take, ki so v zadnjem šolskem letu izdelale razred vsaj s prav dobrim uspehom. Poleg zdrave, tečne hrane in skrbnega nadzorstva so dijakinjam na razpolago svetle in zračne kopalnice, učilnica ter obednica, velik vrt in prostrano dvorišče. Zavod je komaj 5 minut oddaljen od poslopja državne gimnazije. Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda: Mari-janišče v Kranju — Koblerjeva 2._ Avstrijska Kaukaška ekspedicija leta 1935 se jc posebno pohvalno izrazila o Tschamba Fii-ju, sredstvu proti solnčarici. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Pri Sv. Juriju ob ščavnici bo v nedeljo, dne 20. junija proslava 65-letniee rojaka notranjega ministra g. dr. Antona Korošca. V soboio zvečer bo bakljada. v nedeljo zaratia takoj po rani službi božji pa pri njegovi rojstni hiši slavnostno zborovanje z govori, deklamacijami itd. Vabimo ne samo domačine, ampak tudi vse sosede in druge, da se te proslave udeleže v najobilnejžem številu. Zlasti prosimo prosvetne in druge organizacije, da pridejo v nedeljo polnoštevilno in z zastavami. V slučaju slabega vremena bo proslava v Pergar-jevi dvorani. Da lahko vsak izvrši svojo kršč. dolžnost, bodo sv. maše ob 5, ob 0 slovesna za slavljenca, ob pol 10 in ob 11. , — Kuhinja šolske poliklinike v Ljubljani. V Prečni ulici v Ljubljani so lokali kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije, ki jo vzdržuje Nj. Vel. kraljica Marija z redno mesečno podporo 5000 din, dalje država in pa banovina, ki je letos dala tej kuhinji 22.000 din. To šolska kuhinja je dajala leto6 redno 158 dijakom in dijakinjam opoldansko kosilo, 3Q.tim oa večerjo, Skupno je oddala 24.449 kosil in 5998' večerij. Od teh" so dobili srednješolci 6859 kosil, osnovnošolci pa 1207 popolnoma brezplačno, d.rugi pa so dobivali kosilo za plačilo po 1, 2.50 do 4 din. Pretežno so dijaki dobivali kosilo po 1 din. Prostore za to kuhinjo je dala na razpolago brezplačno mestna občina. Za mladino, ki je bolna na prebavilih, je bila uvedena posebna diietna kuhinja ter so prejemali dijetno hrano vsi bolni dijaki brez razlike 6tanu. Bolnim dijakom, ki leže doma in nimajo sredstev, pa je kuhinja pošiljala hrano tudi na dom. Kuhinja bo sprejemala jirošnje za hrano za prihodnje solsko leto do 31. julija t. 1. Prošnajam je potrebno priložiti vse priloge. Ta kuhinja ni last kakšnih zasebnih dobrotnikov, temveč jo podpirajo Nj. Vel. kraljica Marija in pa javne ustanove, nadzoruje jia jo drž. šolska poliklinika. — Vsi redni in izredni potniški vlaki na progi Ljubljana—Jesenice so lclos radi izredno velikega števila romarjev k Mariji Pomagaj na Brezje ustavljajo tudi na Otočah. Posebej opozarjamo na vlak, ki odhaja Iz Ljubljane ob 23.30 ponoči, pri katerem so v voznem redu Otočo izpuščene. Ta vlak pride na Otoče ob 0.42. Kako izgledajo trajne barve garnov v naših svetlih novih prostorih, boste presenečeni. Toni Jager, Ljubljana Kongresni trg poleg kina Malico — Jugobruna, kranjske tekstilne tovarne d. z. 0. z. v Kranju, je poklonila Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi kralja 1. v Ljubljani 500 dinarjev. Za velikodušni dar sc odbor društva najiskreneje zahvaljuje. — »Agrarna misel« Izšla je štev. 12 »Agrarne misli«, časopisa za povzdigo vasi jn kmetijstva z dne 15. junija t. I., ki ga urejuje dr, M. Nedelj-kovič, 6 tole vsebino: Dr. M. Nedeljkovič: Komunizem ali zadružništvo? — Inž. F. Mežan, Sarajevo: Agrarna reforma in njen vpliv na življenje kmeta v okolici Sarajeva — Dr. Stevan Zagorčič, Belgrad: Naši vasi — D. Prlenda, Makarska: Vas in turizem — Absolventi srednjih kmetijskih šol iz Slovenije na obisku v Belgradu in Šumadiji. — Pregled časopisov: »Brazda« — Delovanje društva — Obvestila. »Agrarna misel« izhaja redno dvakrat na mesec iti je naročnina eamo 24. dinarjev na leto. Ček. račun šlev. 57.640. Uredništvo in uprava v Belgradu, Tolstojeva ulica 18. — Blatna reka se vali iz vasi Vodiško, župnija sv. Miklavž pri Laškem, proti banovinski cesti II. reda Mišjidol-Rimske Toplice pri km 9.3. Ta reka blata oz. jilazu je dolga 1500 m in široka povprečno 15 m. Zalila je cesto ter je na tej cesti promet nemogoč. Posestnikom nosi njive, travnike in gozdove ter so v nevarnosti že njihove hiše in poslopja. Od kr. ban. uprave je bil jx>slaii že inženjer izvedenec. Pomoč je nujno potrebna. — Goljuf s provizijami. Ljubljanska policija je prejela včeraj prav zanimiv dopis iz čabran-skega okraja na hrvaški meji. V Čabru, Prizidu, pa tudi po Kočevskem in v Beli Krajini se namreč klati neki goljuf, ki ponuja obleke prav poceni na prodaj, za se pa zahteva le 15% provizije. Goljuf ima pravilne formularje neke ljubljanske tvrdke — ki pa je že pred 7 leti prenehala. Ta slepar je ociganil že vse polno ljudi v teh krajih, ljudje pa zaman pišejo na to tvrdko, naj jim pošlje naročene obleke. Ljudje naj bodo pred tem sleparjem pozorni in naj neznancem ne izročajo narja! — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznib težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje Hoi?. po min. soo. pol. tn nar. zdr. S-br. 13.485, 23. V. 85. — Ukraden radijski aparat. Mestni uradniki iz Ljubljane so si pred leti kupili rojstni dom znanega slovenskega prvoboritelja dr. Totnana v Kamni gorici ter mu dali ime »Jelovca«. V domu so montirali radijski aparat znamke Minerva Forfe, ki pa je bil v eni prejšnjih noči iz restavracije v domu ukraden. Aparat je bil 4 ceven ter je bil vreden okoli 6000 din. — Dve hudi nesreči. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva hudo ranjena delavca. Prvi je kurjač Janez Hafner, ki je delal na žagi v Bo-dalali na Stari Loki. Ko je natikal jermen na loko-mobilo, ga je jermen zgrabil in zavrtel. Kolesje lokomobile mu je odtrgalo levo nogo pod kolenom. V sredo dopoldne pa je v Bonačevi tovarni na Ko-ličevem pri Domžalah stri stroj desno roko v zapestju 22-letnemu delavcu Ferdinandu Umerju. — Jezersko. Od 13. junija dalje vozi izletniški avtobus iz Kranja na Jezersko ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Kranja ob 8.25, odhod z Jezerskega ob 19. Retour karta din 35, v eno smer din 20. — Pravi neprijatelji zob niso samo slaščice temveč tudi ostanki jedi, ki ostanejo na in med zobmi. Iz njih se najoravljajo kisline, ki izjedajo zaščitni zobni emajl ter kvarjenje sedaj lahko napreduje v mehkejše zobne kosti. Zato je treba pravočasno preprečiti z dnevno nego zob iu ust z Odol 1-83. Odol voda za zobe prodre v uajskriv-nejše kotičke ustne dupline, desinficira ter daje svež dali. Pol kozarca mlačne vode z par kapljicami Odola L83 zadostuje za izpiranje ust. Odol je ekonomičen pri uporabi, Odol je zelo poceni. — Vremenska napoved: Evropa: Depresija vlada nad Skandinavijo, vzhodno in jugozapadno Evropo in ima za posledico oblačno in deževno vreme. Visok pritisk s pretežno oblačnim m deževnim vremenom nad zapadno in srednjo Evropo. Ostanki visokega pritiska so še nad Rusijo. kicr je pretežno jasno m lepo vreme. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini razen na skrajnem jugil, kjer je vedro. Dežuje po malem v dravski, savski, zelski ter vrbaski banovini. V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej kraljevini. Teiiijieralura se je znižala Najnižja je bila zabeležena v Osjeku H), najvišja pa v Novem Sadu 30. Napoved za danes: Oblačilo vreme z dežjem in nevihtami tu in tam po državi. Temperatura se bo še znižala. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-.losef grenčicoc. Ljubljana V petek, 18. junija Gledališke Drama: Petek, 18. junija: Zaprto. — Sobota, 19. junija: »Tisočak v telovniku«. Premierski abonma. — Nedelja. 20. junija: Zaprto. Opera: Petek, 18. junija: Zapito. - Sobota, 19. iuniia: »Car Kalojan«. Red Sreda. — Nedelja. 20. junija: »Navilianka«. Red C. Predstava v koris; Združenja gledaliških igralcev. Cene od 30 din navzdol. Konferenca MZ na Donavi Za sodelovanje vseh držav v Podonavju »Na ladji Karel II,«, 17. juuija. AA. Ko jc ladja odplula iz Kladova, so gg. Ilodža, Tatarescu in dr. Stojadinovič začeli konleriranje. Na ta važni sestanek so prišli kot prijatelji, kar bo nedvomno imelo velik vpliv tudi na satu potek konferiranja teh treh prijateljskih in zavezniških ministrskih predsednikov. Znano je, da so gg. Tatarescu, dr Ilodža in dr. Stojadinovič osebni prijatelji. Naslanjajoč se na svoje čvrste notranje postojanke, morejo meritorno govoriti v imenu svojih držav. Med njimi pa vlada razen tega ludi še velika podobnost: kot možje v jjolnem naponu duševne in, telesne sile posvečajo neutrudljivo vso svojo energijo napredku svojih držav in spremljajo pri leni vse poglede splošnega narodnega značaja. Med njimi je prišlo že do mnogoštevilnih važnih sestankov. Gg. Tatarescu iu dr. Stojadinovič 6ta j>o zaslugi 6vojih osebnih prizadevanj uredila več vprašanj med obema zavezniškima državama. Tako na primer sta uredila vprašanje gradnje železniškega mostu med Romunijo in Jugoslavijo 18. septembra leta 1036 v Belgradu. Nato sta sklenila dogovor o izmenjavi nafte in bakra med Romunijo in Jugoslavijo, kar je odpravilo pomanjkanje nalte in s tem tudi ne-dostatek za udarnost naše s slavo ovenčane vojske. Naposled sta podpisala 13 maja letos jugoslov,-romunsko trgovinsko pogodbo, ki pomeni novo dobo v razvoju našega gospodarskega razmerja. V istem duhu je prišlo do osebnih in posrednih stikov med dr. llodžo in dr. Stojadinovičem. Eden izmed važnih momentov v češkoslovaško-jugo-slo-vanskem razmerju je baš v leli prijateljskih in iskrenih stikih ln ko so se zlobni poskusi hoteli sklicevati na popuščanje složnosti Male zveze, sta i dr. ilodža i dr. Stojadinovič odločno zavrnila vse te intrige in izjavila, da je Mala zveza čvrsta. Izjava dr. Hodže z dne 31. marca t. I. bo ostala eden izmed važnih dokumentov v letopisih Male zveze. »Nič ni netočnejšega.« pravi Ilodža, »kakor glasovi, ki sc vsakih pet ali šest mesecev puščajo v svet o oslabitvi Male zveze. Mala zveza ima skoraj že sto let zgodovine. Rodila se jc v revoluciji leta 1848. Utegne se zgoditi, da se tri države, ki jo tvorijo, znajdejo v položajih, ki po zunanjosti niso enaki drug drugemu. Odtod kakšne razlike. Toda Mala zveza ni nikaka formula. To je zgodovin, sodelovanje, ki bo še dolgo trajalo.« Na ladji »Karel II.. 17. junija. AA. Medtem, ko predsedniki vlad Male zveze konferirajo, imajo spremljevalci iti časnikarji živahne razgovore o pomenu sestanka. V časnikarskih krogih se pripisuje sestanku izreden pomen, ker šeii vlad ves dan neovirano izmenjavajo misli in se informirajo o splošnem položaju. Razpravljanje, ki se suče okrog sestanka treh premierov, se more najbolje označiti z ono duhovito krilatico nekega časnikarja, ki je vzkliknil, ko je ladja odplula dalje: »Gospodje tovariši, ministrski svet Male zveze je začel svojo sejo.« Predsedniki vlad Male zveze so med kosilom prekinili razgovore, ki mu prisostvuje tudi romunski zunanji minister Antonescu. Po kratkem odmoru na krovu — pri tej priložnosti so se pustili skupaj fotografirali — 60 ministrski predsedniki odšli nazaj v notranjščino ladje, da nadaljujejo pogovore. Po prihodu v Bazias bodo izročili časnikarjem uradno poročilo o današnjem sestanku. Tedai bodo sprejeli tudi poročevalce listov in jim dali informacije o današnjem seslartku. Takoj jio kosilu so se vsi trije ministrski predsedniki Male zveze filitiali. Po filmanju jc jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič prečital kratko izjavo o pomenu in ciljih Male zveze po današnjem sestanku. Predsedniki držav Male zveze so proli 5. uri jiopoldne končali pogovore in začeli sestavljati komunike za javnost. Na Moldavi se je ladja ustavila. Kljub dežju je čakala nanje velikanska množica ljudi. Ko so se ministrski predsedniki izkrcali, jim je ljudstvo izreklo navdušeno dobrodošlico v našem, češkem in romunskem jeziku. Prireditve in zabave Prva sklepna produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija bo prihodnji ponedeljel« ob celot na 7 v veliki filharmonični dvorani. Na produkciji naslojiijo iz. solopevskega oddelka: Rueh, Hva-stija, Pavlovčičeva, Rakovec, Sokova in Korenča-uova. Iz klavirskega oddelka: Osana, Sagadin, Kruljčeva, Eiletz, Prinčičeva ter iz, violinskega oddelka Demšar in žižiuond, ki nasopi z godalnim orkestrom drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Dirigira absolvent PrevorSek Uroš. Druga sklepna produkcija sc vrši v sredo, dne 23., in tretja v petek, dno 25. t. m. Sestanki Prosvetno društvo »Ljubljana« — mesto. Drevi ob 8 obvezen sestanek vseh članov in članic v društveni sobi v Gospodarski zvezi. Tajnik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Res-ljcvn cesta 1; mr. Buhovce, Kongresni trg 12, in mr. Koniolnr, Vič. * I Sedmina za pokojnim akademikom Dolinar-jcin Rudolfom bo v soboto, 19. t. tli., ob 7 v stolnici. Oddolžimo se spominu slovenskega inučeniku! I Šentpctcrsko prosvetno društvo obvešča vse članstvo, da bo v soboto, dne 19. t. m. v cerkvi sv. Petra ob 7 slovesna sv. maša zadušnica za narodnim mučenikoin akademikom Rudolfom Doli-narjem. Iskreno prosimo, da se vsi člani odzovejo našemu vabilu. Odbor. 1 Slikarska razstava, na kateri bodo razstavili Lepavec Melodij iz Makedonije, naš stari znanec S. Magolič in 18-leltia Jožica Bregar, bo otvorjena v nedeljo ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Pokroviteljstvo nad razstavo je blagovolil prevzeti generalštabni brigadni general g. Tonič, poveljnik dravske divizijske oblasti. Vse prijatelje lepili slik že danes vabimo, da razstavo v obluiem številu obiščejo. I Dijaška »Karitas« v Marijanišču sc naj-topleie zahvaljuje g. ing. K. Šcguli. ki ii ie poklonil din 100 namesto venca na grob akademika Rudolfa Dolinarja. Bog povrni! 1 častno odlikovanje ing. Bartla. Zveza slovanskih plinarn, vodarii in zdravstveno tehničnih združenj je te dni poslala direktorju tukajšnje jili-name ing. Bartlu lično izdelano diplomo, s katero je bil imenovan za njenega častnega člana. Diploma se glasi: Redna seja Zveze 4. junija 1937 v Pragi, Vas je soglasno imenovala za častnega člana Zveze slovanskih plinarn, vodarn in zdravstveno tehničnih združenj Vaše dolgoletno uspešno delovanje v ti jen prospeh kakor ludi za Vaše zasluge za slovansko misel iti za pobratenje slovanskih Uradno poročilo Vršac, 17. junija. AA. Komunike o sestanku treh |>redsednikov vlad Male zveze se glasi: »Sestanek, ki je bil na Donavi na ladji »Karel II.« med dr. Milanom Stojadinovičem, ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Jugoslavije, dr. Milanom Hodžo, ministrskim predsednikom Češkoslovaške, Jurijem Tatares-com, ministrskim predsednikom Romunije iu Viktorjem Antonescom, zunanjim ministrom Romunije, je dal državnikom treh zavezniških držav priložnost za daljše razgovore. Proučevali so politična in gospodarska vprašanja, ki se tičejo držav Male zveze, in so ugotovili popolno soglasje v vprašanjih, ki so bila predmet njihovega proučevanja. Izrazili so svoje želje, da okrepe zveze, ki družijo tri države s prilagoditvijo svojih gospodarskih ustanov, z razvojem svojih kulturnih odnosov in intenzivnim sodelovanjem na vseh področjih, kar zelo ustreza duhu složuoati, ki vse tri šefe vlad Male zveze globoko navdaja. Obenem so potrdili ciljc političnih akcij svojih držav, ki ostanejo neomajno pri ohranitvi miru i n obrambi svojih meja v okviru svojih zavezniških in prijateljskih sporazumov. Sporazumeli so se (udi, da nadaljujejo svojo vzajemno delo za dosego sodelovanja držav do u a v s k e kotline s sodelovanjem vseh zainteresiranih držav. Vsi trije šefi vlad Male zveze so smatrali za potrebno ponovno podčrtali svojo globoko privrženost paktu Zveze narodov, čigar načela tvorijo osnovo njihovega vzajemnega sodelovanja in njihovega razmerja do drugih držav. Nikoli ne bodo pristali, če bi do tega prišlo, na nikako spremembo teea pakta ki bi ji ne bil namen njegova utrditev. Vsi trije šefi vlad Male zveze so poudarili enodušnost svojih nazorov in so bili srečni, da morejo podčrtati, da je zveza in složnost med državami Male zveze popolna in važen prispevek k utrditvi miru. Prepričani o koristi svojih od časa do časa se ponavljajočih sestankov, so trije šeii vlad Male zveze sklenili imeti izmenoma (e sestanke v svojih državah. Sestanek treh predsednikov vlad je ponovno potrdil enotnost, moč in življenjsko sposobnost Male zveze.« mmmmmummmmmmmmaBaammmBm Kulturni boj v Nemčiji Berlin. 17. junija, b. Nemška vlada je v svoji borbi proti katoliški Cerkvi prišla z novo naredbo o zbiranju posebnih darov. Po novi vladni uaredbi ne sme noben župnik pobirati darov od vernikov, če za to ni poprej dobil dovoljenja od pristojnih državnih oblasti. Schacht na Dunaju Dunaj, 17. junija. AA. (DNB.) Na Dunaj jc prispel guverner nemške narodne banke dr. Schacht, da vrne nedavni obisk guvernerja avstrijšjsc^narod-nc banke Kiennbecka v Berlinu. Dopoldne bo dr, Schachta sprejel v avdijenci zvezni predsednik dr. Miklas. Nato bo guverner nemške narodne banke obiskal zveznega kanclerja. Ob 14 jc pa Kosilo v čast uglednega gosta. Obsedno stanje v Braziliji Rio de Janeiro. 17. junija. AA (DN13 ) Suoči so obsedno stanje razširili ua vso Brazilijo. Belgrad, 17. junija. AA. Po poročilu finančnega ministrstva prenehajo biti češkoslovaški bankovci po 100 kron z datumom 15. aprila 1919, izdani z naredbo vlade z dne 12. decembra 1919, dne 30. junija t, 1. zakonito plačilno sredstvo. tehnikov. Na diplomi je štampiljka Zveze in signi-rana je s podpisom predsednika in tajnika. K častnemu odlikovanju tudi naše čestitke! 1 Promenandni koncert vojaške godbe dravske divizije bo v nedeljo, 20. t. m. na Ljubljanskem gradu otvoril letošnjo kresno prireditev Rdečega križa. Na drugem koncu obširne Grajske planote bo svirala godba ljubljanskih poštarjev naše lepe narodne pesmi. Med prireditvijo bo srečolov z lepimi dobitki. Zabave in veselja bo dovolj po vsej Grajski planoti. I Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil kegljaški klub pri »Šestici« znesek 100 din, učiteljstvo glulionemnice pa jc darovalo v počastitev spomina blagopokojne ge. Vere Novakove, profesorice iz Maribora, znesek 160 din. Plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala! 1 Pojasnila za vpis v jadralno šolo na Blokah, ki se olvori dne 1. julija I. 1., daje pisarna Gradišče št. 7, dvorišče, levo, in sicer vsak dan od 8 do 10 predpoldne. 1 Kino Kodeljevo: »Beethoven;; (Harry Baur) in »Sinovi puščave : (Stanlio iu Olio). I Ureditev opreme predavalnice anatomskega instituta v Ljubljani. Poročali smo že, da je bila za 14. junij razpisana licitacija za oddajo dovr-šitvenih del v predavalnici anatomskega instituta ljubljanske univerze. Oddajala so se v glavnem mizarska dela torej oprema predavalnice. Licitacija ni uspela, ker so bile preračunane cene glede na dvig cen lesa razmeroma zelo nizke in podjetniki, ki so se zanimali za ta dela. na cene niso mogli pristati. Tehnični oddelek banske uprave bo v najkrajšem času pripravil revidirane proračune in sc bo razpisala druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni v začetku meseca julija. (z) I Združenje diplomiranih tehnikov — sekcija Ljubljana priredi ogled novogradnje cestišča -Ljubljana-Kranj v odseku Ljubljana—Jeprca. Ogled se vrši s kolesi — odhod izpred kavarne Evrojie v soboio. 19. junija 1937 ob 14 in četrt. Vabimo članstvo. I Matko Uasherger v sodni preiskavi. Znani zločinec Matko Uasherger, ki je osumljen umora kuharice Martlnčičeve na Javoru, je sedaj v sodni preiskavi. Ker je tn zadeva postala predmet splošnega zanimanja in ludi razburjenosti v naši javnosti, so ugotovitve sodne preiskave seveda strogo lajne, vse pa. kar o tej zadevi govore nepoučeni ljudje, eo zgolj domneve. Prav zadnje dni so bile zaslišane nekatere nove priče, katerih izpovedi močno obremenjujejo Rasbergerja. Znano je, da jo bil Matko Rasberger pred leti osumljen umora Bi-tenca in Zochbnuerjeve v Mostah, toda tedaj se nut je posrečil dokaz, alibija. Alibi ja v sedanji preiskavi najbrže ne bo mogel dokazali, par, pa se bo Rasberger skušal Izvili na kakšen drug način iz zadrege ter odvrnili od sebe sum umora.