Naročnina mesečno 18 Lir, ca (nožem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska izdala celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnina in 10.349 ca inserata. Podružnica) Novo mesto, Izključna pooblaSčen Ira ca eglalevanje ftafJJansVega tn tujega Izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milaoo. Izhaja vsak da« zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. B Urednlltvo tn apravat Kopitarjeva i. LJubljana. 5 Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva i, Lubiana. g Telefon 4001—4005. Abbonammtt: Mesa 18 Lira. Estero, meta 31 50 Lira. Edi-cione domenica. an-no 34 Lira. E.tero 65 Lir«. C C P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10 349 per I« tn-serrionL Filial«! Novo mesto. Concesslonarla esclnsfva per !a pnbbTtcflS 31 prorentrnca italiana ed estera: Uuiona PubbliciU Italiana S. A, Milana Vojno poročilo it. 1127: 18 nasprotnih letal sestreljeni Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sin objavlja: Velike skupine štirimotornikov so včeraj napadle mesto Messina ter povzročile žrtve in znatno škodo. Tudi na Reggio Calahria, San Niča n d ro (Bari) in V i z z i n i (Catania) so padale bombe 111 zažigalna sredstva in zadele zasebne hiše ter povzročile nekaj izgub med civilnim prebivalstvom. Nad Sicilijo, med M c s s i n o in C a -t a n i j o so italijanski lovci sestrelili S štirimotornikov, nemški pa 4. šest nadaljnjih letal jc sestrelilo obrambno topništvo v M c s s i u i in R e g g i u. Dve naši letali se nista vrnili v oporišče. . Ena na.šn podmornica se ni vrnila v oporišče. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1127: Sestanek v Beneški palači pod Ducejevim predsedništvom Za novo državno posojilo je bilo podpisanih 10 milijard lir Napadi, omenjeni v današnjem vojnem po- mn , varčevalci. Tudi v tistih pred >čilu, so povzročili po dosedanjih ugotovitvah I P°s<*ono prizadeti po nnsprotnikovil — „1__1__!_ !_____ « ll . . .... B rti rs« I n i i m i .. C.'^.'1 :. : ; „ C.. _ 1 • • ; ! • naslednje izgube: v Messini 81 mrtvili in SS ranjenih; v S o n N i c o n d r u 10 mrtvih in 10 ranjenih, v V i z z i ni ju pa 2 mrtva in 4 ranjene. Rim, 26. junijn. AS. V Beneški palači se je pod Ducejevim predsedstvom sešel medmini-strski odbor za obrambo prihrankov. Navzoči so bili: minister-tajnik stranke, ministri ra fi-nancc, za korporacije, za kmetijstvo, za javna dela, za zamenjavo in valute, za italijansko Afriko ter guverner Bance D'ltalia. Ob začetku seje je finančni minister poročal o podpisovanju novih petletnih blagajniških bonov, ki se obrestu jejo po 5 % in so z njimi združene premije. Podpisovanje se jc končalo 21 junija, Cuverner Bance dltalia je kot predsednik konzorcija za nnlngnnje teh bonov sporočil, da je bil zn dosti presežen znesek 10 milijard lir, na kolikor se je glasil razpis. Zaradi tega je minister po Ducejevem navodilu izdal primeren ukrep za izdajo nove vrste bonov, da bi z njimi pobrali nresežek. Minister je sporočil tudi, da je število vpisov močno preseglo vpise pri poprejšnji izdaji takih bonov, ker so pri njem sodelovali zlasti mali varčevalci. Tudi v tistih predelih, ki so ... . ........kovili napadih, med njimi na Siciliji in Sardiniji, je bilo število podpisovalcev znatno in znntna podpisana vsota. Minister je poudaril, du ti uspehi izhajajo sicer iz. čisfo finančnega področja, a dobivajo nesporno politično in mornlno veljavo ter so še pomenljivejši, če upoštevamo neka- Scorzova navodila za delo GUF-a Rim, 26. junija. AS. V dneh 23. in 24. junija so bili sklicani v Rim tajniki, zaupnice ženskih odsekov knkor tudi zustopniki tisku, vse-učiliških fašističnih skupin zu določitev delu v bližnjih mesecih. Zborom je predsedoval tujnik stranke ob navzočnosti podtajnika GUF-a. Tajnik stranke je najprej poslušal poročila in navdušene razprave, ki so jim sledile, polne trdne odločnosti zn celotno rešitev vseh obravnavanih vprašanj. Tajnik stranke je nato zaključil jioročila in sc spomnil sedmih tajnikov GUF-a, padlih v boju, ter določil glavne smernice zu študij, delo in Imij vseučilištnikov. Glavna načela, ki jih je podal tajnik stranke, so: disciplina kot spontano gibalo duha, ki navdaja in daje bistvo obliki, kultura, ki razlaga, opravičuje in izpričuje vrednote in trajnost političnih pridobitev, politiko, pojinovuno kot duhovno in sociulno vlado "kup iošti; ia načelu morajo skupno priznavati in povečevati človeško osebnost, ki jo vsebuje in predstavlja dižava. Moskva vztrajno zahteva drugo bojišče Berlin, 26. junija. Moskva je v štirih dneh ze tretjič pozvala zaveznike, naj končno začno z drugim bojiščem. Prvi poziv je bil vsebovan v uradnem poročilu ob drugi obletnici vojne z Nemčijo, čc/. štiri dni je sledil drugi poziv v Seja sobranja ' Sofija. 26. junija. AS. Bolgarski parlament se bo sredi prihodnjega meseca sestal k zborovanju za sprejem raznih gospodarskih dekretov. Turško vojaško odposlanstvo v Nemčiji Berlin, 26. junija. AS. Na Hitlerjevo vabilo je prišlo v Berlin turško vojaško odposlanstvo pod vodstvom armadnega generala I'oydc-mirja. Obiskalo bo vzhodno bojišče iii atlantski zid. Sofija, 26. junija. AS. Turško vojaško odposlanstvo, ki potuje v Nemčijo pod vodstvom generala Toydemirja, je prispelo včeraj na letališče v Sofiji, kjer ga je prisrčno pozdravil zastopnik bolgarskega vojnega ministra kakor tudi zustopniki turških in nemških diplomatskih oblasti. Po kratkem kosilu so turški gostje nadaljevali pot v Nemčijo. < De Valera zmagal pri vo)itvah Stockholm, 26. junija. Poročila o volitvah na Irskem, ki pa še niso dokončna, potrjujejo, da je zmagal De Valera. Izidi so: De Valerova stranka 42 mandatov, Cosgrave 16, delavska stranka 11, neodvisna 7, agrarna 5. Vsi člani De Valerove vlade so bili ponovno izvoljeni. Nove boljševiške prevare 1 Stockholm, 26. junija. AS. V svoji končno razkrinkani imperialistični ihti so boljševiški vodTFelji prispeli tako daleč, da so začeli v rdeči armadi uporabljati embleme carske Rusije. Z odlokom predsedstva vrhovnega sovjeta Sovjetske Zveze je sovjetska armada dobila zastavo garde, katere častniki so bili, kakor je zgodovinsko dokazano, barbarsko |>okluni prav od Iioljševikov, ki so danes na oblasti in ki skušnjo navduševati ljudstvo za svojo vojno na ta način, da bi navezuli sedanje zadeve na vojaške tradicije izza carskih časov. Kukor da še to nc bi zadostovalo, so v nekem radijskem poročilu za rdeče vojake poročuli tudi o nekem paragrafu o ustroju siare ruske vojske, ki povzdiguje simbolični pomen navezanosti na zastavo, nato pa so navajali primer nekega podčastnika carske vojske, ki je rešil ostanke zastave, slike domovine. Ameriški general padel nad Kielom Lizbona, 26. junija. AS. Iz Londona uradno poročajo, da se poveljnik ameriškegu letalstva brigadni general Nathan Betford Forrest ni vrnil iz letalske bitke, ki je bila 13. juniju nnd Kielom. laročajte »Slovenca«! komentarju agencije Tass, kjer je rečeno, da jc vse odvisno od tega, kako ImjiIo Angloameri-knnci uresničili drugo bojišče. Končno je Molotov uradno povedul Standleyu, da Sovjetska Zveza nujno vztraja na drugem liojišču. Angleži so nato odgovorili z bombardiranjem in z obljubami o invaziji v Sredozemlje. Moskovski voditelji s tem niso zadovoljni, marveč zahtevajo invazijo na zahodu. Zato so Anglosasi povečali napade na nemška mesta in na nemške IHistojanke v Franciji. Kakor je znano, je Churchill luni obljubil invazijo, \ jeseni pa je priznal, da je to storil zato, da bi prevaral Nemce, ki so morali nu tu način imeti mnogo vojaštvu nu zahodu. Morila tudi letos .Moskva in London na ta način sporazumno igruta. Toda kukor je ugotovil dr. Gobbels v listu »Das Rcich<, je vsekakor res, da vlada veliko nezaupanje v odnošajih meu Angloainerikunci in Moskvo. Jusno je — piše »Deutsche Allgemeine Zeitung« — du stu se Churchill tn Roosevelt letos odločila za veliki nupad na osne države. Prav tako pa jc jasno, da sta to pripravljena storiti pod pogojem, da je glavnina nemške vojske istočasno zupletcna v velike bitke nn vzhodu kukor lansko leto. Ker se nemška vojska noče premakniti, zavezniki pritiskajo na Moskvo, naj ona začne z ofenzivo. Toda Moskva je tudi razumela igro zaveznikov. Sovjetska propaganda zagotavlja, da rdeča armada letos lahko izvede ofenzivo, vztraja pa na zahtevi, da morajo prvi napasti Anglonmerikanci in sicer v Sredozemlju in zahodni Evropi. Stalin 6e torej boji, da bi ga tudi letos potegnili za nos in noče tvegati. Posledica vsep pa jc, da še konec juniju ni prišlo do velikih dogodkov na bojišču. Anglosasi _ izrabl ja jo ta čas za letalski terorizem. Nemško stališče do tega terorizma jc znano. Naraščajoče izgube pa so že začele vznemirjati angleško javnost. Kakor piše španski list »Ya«, angleška javnost ne verjame uradnim poročilom, češ da se je obseg izgub angleškega letalstva v primeri z lanskim letom navzlic večjim napadom za cn odstotek zmanjšal. Velikanske številke o anglosaški izdelavi (voditelj ameriškega letalstva v Angliji predvideva, da bo imel čez tO mesecev 120.000 letal) prebivalstvo bolj plašijo kakor pn vzpodbuja, kajti vsi se boje za letalce. Dejstvo, da Angloamer. nnd Nemčijo in Italijo izgubljajo dnevno povprečno 100 letal (SO bombnikov, 20 lovcev in 500 letalcev) vzbuja vprašanje, če se izplača tratiti dragocene človeške sile in to vprašanje postaja vedno akutnejše. tere okoliščine, značilne za ta finančni korak, za katerega ni bilo nobene posebne reklamne ali propagandne priprave in kateremu so hoteli (lati značaj navadne vojne finančne operacije. Podpisovanje s pomočjo predujmov, ki so jih dovolile kreditne ustanove, je bilo zuradi povabila, ki ga je izdalo predsedništvo konzorciju, precej omejeno. V nasprotju s poprejšnjimi podpisovanji so se ljudje zelo malo zatekali k razpoložljivi gotovini na tekočih računih in k predujmom proti zastavitvi vred-notnic. Pač pn je dotok navadnih bonov v državne blagajne med podpisovunjetn pomenil aktiven saldo. Potem so obravnavali še razna splošna vprušunja. Vrline sardinskega ljudstva Berlin, '20. jun. AS: Posebni dopisnik lisla »Nationalzeitung« je posvetil dolg članek junaškim vrlinam sardinskega ljudstva ter naravnemu bogastvu, po katerem Sardinija prekaša sleherno italijansko pokrajino Najprej popisuje zaodovini-ko dogodke, v katere je bil ta italijanski otok zapleten, ter prikazuje vnanje in nravne značilnosti tega ljudstva kmetov, rudarjev in ribičev. Skozi stoletja, piše člankar, je to ljudstvo ohranilo zdrave vnanje poteze in kar najgloblji čut za dolžnost, veliko-srčnost. skromnost ter delavnost, ki predstavljajo največje odlike sardinskega prebivalstva. Te odfi-ke so danes, ko je napočila velika zgodovinska ura, še bolj vidne. Uspešni napadi na vzhodu Več sovjetskih napadov odbitih pri Orlu — Na zahodu je bilo včeraj sestreljenih 56 sovražnih bombnikov Nemško Junija. Hitlerjev glavni slan. 26. vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so izvedle nemške in romunske čete na različnih mestih uspešne napadalne sunke. Več sovjetskih s tanki podprtih napadov nu odseku pri Orlu je bilo krvavo odbitih. Včeraj prcdpoldnc so poskušale močne skupine severnoameriških bojnih letal v zaščiti gostih oblakov preleteti severno nemško področje. Nemške lovske skupine so jih pravočasno napadle, razpršile in prisilile, dn so 1110-rnli zmetali svoje bombe na odprlo morje in nad obalnimi področji. V hudih letalskih bojih so miši lovci sestrelili 25 težkih sovražnih bombnikov. Zaščitne ladje neke nemške spremljave so uničile še eno letalo. Angleški letalci so preteklo noč napadli zahodno nemško področje, zlasti mesto Bochum. Razdiralne in zažiguliie bombe so naredile škodo nn stanovanjskih četrtih ter izgube med prebivalstvom. Po dosedanjih poro- čilih je bilo sestreljenih 30 sovražnih bombnikov. Pri dnevnih in nočnih napadih jc bilo uničenih skupno st, sovražnih bombnikov ob izgubi S lastnih lovcev. Berlin, 20. junija. AS: V zvezi z vojnim delovanjem na vzhodnem bojišču pišejo nekateri današnji jutranjiki, da so ponovno oživeli krajevni kopenski hoji na severnem odseku vzhodnega bojišča, zlasti pri Velikih Lukih, kjer so boji izredno zagrizeni in je prišlo že do raznih spopadov s hladnim orožjem. Tudi južno od Latinskega jezera so boljševiki napadali z znatnimi silami, boleč vdreti v nemške črte. pa so branilci sprevrgli sovražnikove načrte in mu zadali velike človeške iu gmotne izgube. Topniški dvoboji in letalski napadi so trajali zadnjih 21 ur neprenehoma. V zrak je zletelo mnogo sovjetskih skladišč za orožje. V Leningradu je nemško topništvo znova obstreljevalo orožarne Kalinin. Nemško letalstvo pa je napadalo prometne zveze, skladišča iu zbirališča sovražnih čet. Pred večjimi dogodki na vzhodu Ha velikanskem bojišču stoje sveže nemške divizije z napadalnim orožjenm novim Berlin. 20. jun. V Londonu in \Vashingtonu so njega dni upali, da bodo lahko dtohili vojno s terorističnim bombardiranjem. Sedaj so prišli do prepričanja, da to ni mogoče. Njihova propaganda se sicer trudi z dokazi, da bi se dalo doseči. a le zato, ker se Angloainerikanri boje težav, ki jih imajo vsak dan s pripravami napovedanega vdora v Evropo. Vdor v Evropo bi bil za zaveznike vse kaj drugega kakor prijeten. Iz. omamnih sanj po afriški zmagi so se prebudili pred težko nalogo, uresničili sanje o vdoru v Evropo. Zato so zopet začeli misliti na letalski terorizem in zatrjevati, da bi bilo bombardiranje končno najboljše sredstvo za uklonitev nasprotnika in z.a toliko zaželeno zmago. Tudi na sovjetske zahteve za drugo bojišče odgovarjajo, da trenutno že obstoja drugo zračno bojišče, ki bo odločilo o vojni. Lahko torej pričakujemo, da bodo Angleži in Amerikanci nadaljevali z bombardiranjem, z nočnimi in dnevnimi napadi, protiletalska obramba pa bo delovala z isto ali pa še z večjo močjo kakor doslej. Nekega dne, ki ni več daieč, pa ho začel delovali mehanizem represalij in takrat bodo poplačani številni računi. Medtem pa so v Berlinu po dolgotrajnem molku prvič začeli govoriti, da bi se v kratkem utegnilo kaj zgoditi na vzhodnem bojišču. V nemški prestolnici odkrito govore, da je vojaški položaj na vzhodu dozorel in da bo prišlo do pomembnejših vojaških dogodkov. To mnenje temelji na dejstvu, da so sovjetske armade končale preureditev, začeto zgodaj spomladi. Po raznih poročilih je Stalinov glavni stan nagromadil velike količine čet in oklepnih sredstev pred r.emšlie postojanke pri Orlu in na kubanjskem bojiču, in sicer na odsekih pri Temrjuku, pri Kritnskaji ali pri Novorosijsku. Drugo znatno gnnadenje vojaštva se opaža na bojišču ob Miusu. Na omenjenih treh glavnih točkah zadnje dni ni bilo opaziti večjega prometa, kar kaže, da so sovražnikove priprave končane. Kar se tiče Nemcev, v Berlinu nimajo navade objavljati raznih podrobnosti. Vsekakor pa ni nobena skrivnost, da so v odmoru po zimski ofenzivi prišle na vzhodno bojišče številne nove nemške divizije skupno z novim orožjem, ki so ga izdelale nemške orožarne. Kakor poroča agencija »Dienst aus Deutschland« imajo novi nemški oddelki obilico novega napadalnega orožja. Po Moskva opominja »zaveznike« Trije pozivi v štirih dneh — Anglosasi in Moskva se medsebojno izigravajo Stockholm, 26. junija. Sovjetski poročevalski urad je po radiu objavil posebno modro poročilo ob drugi obletnici vojne med Sovjeti in Nemčijo. Poročilo najprej hvali veliko prizadevanje rdeče armade, ki. je zaustavila pohod nemških in zavezniških nrmnd proti vzhodu, noto pa v izredno previdni obliki omenja razmere sovjetske Rusije z Angli jo in Združenimi državami. Takole pruvi: »Preteklo je že več kukor eno leto od podpisa pogodbe z Anglijo in to je že zadosten čas. Odnošnji z Anglijo so se izboljšali«, iz stuvku. oziroma iz njegovegu dvo- umnega besedila se vidi, kako pred sovjetskimi množicami opravičujejo nenaravno zvezo med bogutaštvom in boljševizmom. Zanimivo je stališče pričakovanja sovjetske Rusije do zu voznikov. Uradno sovjetsko poročilo namreč pravi: »Sovjetsko ljudstvo in rdeča armada ne podcenjujeta sovražnikove moči in se zavedata težavnosti bojev. Pričakujejo se tudi boji in odločilne preizkušnje, ki bodo zahtevale največjo napetost sil in največjo mirnost. To poročilo opominja zaveznike, da jc pred zmago treba še mnogo storiti. mnenju iste agencije je v kratkem pričakovati velike bitko na vzhodu, vendar pa verjetno na bodo imele značaja gigantskih ofenziv, kot smo jih vajeni iz prvih dveh poletnih ofenziv v liu-siji. Vsakdo se sprašuje, kdo ho začel. Ali bodo napadli prvi boljševiki ali nemške armade? Na to ne moremo odgovoriti, kajti v Berlinu se o bodočih bojih nočejo izražati. Gotovo pn je. da jo ura x začela hiti. Topovi bodo zopet grmeli na najstrahotnejšem liojišču te vojne. Storkholm, 26. jun. »Exchange Telegraphc poroča v neki brzojavki iz Moskve: Čeprav poročajo iz vzhodnega bojišča le o krajevnih bojih, je vendar moskovski radio v neki uri za rdeče vojake naznanil, da se nahajajo pred odločilnimi dogodki. Po najnovejših poročilih se na obeh straneh nadaljujejo priprave, zlasti na bojišču med Smolenskom in Harkovom, kjer brez pre-stanka prihaja vojaštvo v prve bojne črte. List nadaljuje: Težko je dobiti podrobna poročila o ruskih pripravah. Vsekakor se jo izvedelo, da sovjetsko poveljstvo na vseh odsekih zbira velike količine topništva. Tudi sovjetsko letalstvo je zbrano na raznih točkah. Po naukih iz zadnjih izkušenj so Sovjeti tudi znatno povečali število hitrih oddelkov. Konjenica je bila nadomeščena z drugimi vrstami motoriziranega evropskega orožja, ki stopa v Sovjetski Rusiji na prvo mesto. Motorizirane edinice po novi taktiki tesno sodelujejo z. oklepnimi avtomobili. Po drugi strani pa konjenico neprestano vadijo po neprehodnih gozdovih srednjega odseka na vzhodnem bojišču. Pritožbe nad sovjetskimi delavci Stockholm, 26. junija. AS: Boljševiški list »Trud« piše, da mnogi delavci navzlic vojnemu času pozabljajo na disciplino ter opuščajo celo delo, ki se ga na vse načine iz.ogibljejo. Zadnjo čase — piše list — so se pripetili pogosti primeri, da delavci in uradniki niso frišli v tovarne pod pretvezo, da delajo v vojnih vrtovih. Sovjet delavskih sindikatov — nadaljuje lisi — je zalo, da bi se preprečili podobni obžalovanja vredni dogodki, objavil odlok, da morajo delati delavci v vojnih vrtovih le v prostem času. Obdelovanje zasebnih ali kolektivnih vojnih vrtov — pripominja list — je dobro delo, jasno pa je, da to delo ne sme škodovati vojni izdelavi. Tudi nabiranje šote ne napreduje po izdanih navodilih, zato piše »Pravda« da so preteklo zimo ponekod cela mesta ostala brez kuriva zaradi zamudne in nezadostne organizacije pri nabiranju šote in kuriva. 0 neredih v Detroitu Buenos Aires, 26. jun. AS: Severnoameriška cenzura je strogo prepovedala poročati v inozemstvo o krvavih neredih v Detroitu. Ta poročila pa so zaradi pomote vendarle prišla v tujino. Po nerodnosti operaterja v radijski družbi Col lumbin Rroadcasting«, ki je po prenosu poročil za London pozabil obrniti stikalo, jo angleška prestolnica vendare zvedela z.a nerede, čeprav je bilo to poročilo namenjeno le ameriškim laoslu-šalcem. Sprememba železniškega voznega reda S 1. julijem t. L ee razveljavi na vseh dolenjskih progah dosedanji vozni red in uveljavi novi. Vozni red vlakov e potniškim prometom je na dolenjskih progah od 1. julija dalje sledeči: Od Ljubljane do Metlike in obratno vozijo: Vlak 0215 odhod iz Ljubljane ob 7.50, prihod v Metliko ob 11.4'2. Vlak 0217 odhod iz Ljubljane ob 14.00, prihod v Metliko ob 17.58. Vlak 9214 odhod iz Metlike ob G.05, prihod v Ljubljano ob 9.54. Vlak 9220 odhod iz Metlike ob 15.00, prihod v Ljubljano ob 19,25. Vlaka 9215 in 9220 imata zvezo za oziroma iz Karlovca. Od Ljubljane do Novega mesla in obratno vozijo: Vlak 9219 odhod iz Ljubljane ob 18.00, prihod v Novo mesto ob 20.30. Vlak 9212 odhod iz Nov. mesta ob 5.05, prihod v Ljubljano ob 7.20. Vlak 9232 odhod iz Nov. mesta ob 13.37, prihod v Ljubljano ob 15.5G. Vlak 9232 je mešani vlak. Od Ljubljane do Kočevja in obratno vozijo: Vlak 9811 odhod iz Ljubljane ob 6.12, prihod v Kočevje ob 8.50. Vlak 9315 odhod iz Ljubljane ob 12.31, prihod v Kočevje ob 15.12. Vlak 9319 odhod iz Ljubljane oh 18.20, prihod v Kočevje ob 20.53. Vlak 9312 odhod ia Kočevja ob 6.00, prihod v Ljubljano ob 8.28. Vlak 9316 odhod iz Kočevja ob 12.47, prihod v Ljubljano ob 15.12. Vlak 9318 odhod iz Kočovja ob 16.32, prihod v Ljubljano ob 19.01. Od Trebnjega do Št. Janža in obratno vozijo: Vlak 9432 odhod iz prihod v Vlak 9434 odhod iz prihod v Vlaik 9433 odhod iz prihod v Vlak 9435 odhod iz prihod v Trebnjega St. Janž Trebnjega Št. Janž Št. Janža Trebnje št. Janža Trebnje ob 7.00, ob 7.55. ob 14.20, ob 15.15. ob 8.39, ob 0.35. ob 16.15, ob 17.10. Od Novega incsta do Straža Toplice in obratno vozijo: Vlak 9513 odhod iz prihod v Vlak 9533 odhod iz prihod v Vlak 9532 odhod iz prihod v Vlak 9534 odhod iz prihod v Nov. mesta Straža Topi. Nov. mesta Straža Topi. Straža Topi. Novo mesto Straža Topi. Novo meslo ob ob ob ob ob ob 6.20, 6.38, 14.10, 14.28. 7.00, 7.18. ob 15.37, ob 15.55. I Na progi Postumia G. — Ljubljana preneha voziti z 2. julijem t. 1. brzi vlak 704 in vozi namesto njega brzi vlak 704 b, ki odhaja iz Postumia G. ob 11.55 in prihaja v Ljubljano ob 13.10. GOSPODARSTVO Predvojni dolgovi Ilalija-Srhija. Srbska Narodna banka sporoča, da je prišlo, kot smo že poročali, do sporazuma med nemškimi in italijanskimi pristojnimi oblastmi glede ureditve vprašanj, izvirajočih iz predvojnega prometa med Srbijo in Italijo. Sporazum se nanaša tudi na ozemlja, ki so bila anektirana, torej Iudi na Ljubljansko pokrajino. Srbski dolžniki morajo poravnati svoje dolgove nasproti upnikom v Italiji in zasedenih pokrajinah. Ravno tako bodo srbski upniki dobili svoje terjatve iz Italije in pri-jključenih ozemelj. Srbski dolžniki lahko plačajo svoje dolgove samo na osnovi posebnega dovo-lljenja Srbske narodne banke, kateri morajo spo-Iročiti podatke o vsoti, ki jo plačajo, komu so izplača, kdaj in kako je nastal dolg, katere listine dokazujejo obstoj dolga in da jo bil dolg prijavljen Srbski narodni banki poleg drugih važnih podatkov. Srbski upniki bodo pozvali svoje dolžnike, naj jim plačajo svoje terjatve. Proizvodnja električnega toka. Italijanska roizvodnja električnega toka je od leta 1937 do 1942 narasla od 15.2 na 20.1 milijarde kv. ur. jlstočasno so je izredno razvilo tudi prenašanje električnega toka. Omrežje za prenos električne sile z voltažo po 120 kv. ima dolžino 9250 km. Nova ureditev trgovanja s tipiziranim tekstilnim blagnin. Izšla je ministrska naredba, ki določa, da stopi te dni v veljavo dekret z dne 12. aprila 1934, ki je določil nov način razdeljevanja tipiziranih tekstilnih proizvodov, in sicer po-posebnih pooblaščenih veletrgovinah in trgovinah, zaradi česar se bo število tozadevnih trgovinskih obratov zmanjšalo. Bankovci po 5 mark v Nemčiji. Da zadosti potrebam plačilnega prometa, bo nemška banka izdajala tudi bankovce po 5 mark. Ti bankovci bodo nadomestili bankovce za 5 renlnih mark, ki so še v obtoku. t Malči Srebotnjalc roj. Turk V Ilrvači pri Ribnici je dotrpela soproga lesnega industrijca iz št. Petra v Savinjski dolini, Malči Srcbotnjakova roj. Turkova. Tiho in možato, kakršna je bila j)o vsem trpljenju, je prenašala svojo telesno in duševno bol. V najboljših letih polna dobre volje do dela in življenja, polna upanja je moralu umreti. Pokojna gospa Malči Srcbotnjakova ni bila znana le [k> vsej Savinjski dolini in f>o Štajerskem, njena dobrotljiva in vedno dobrote deleča roka je segala po prijateljskih zvezah tudi po vsej pokrajini. — Z marljivostjo in vztrajnostjo ter s trudom sta si z možem ustvarila lep dom, da ga pripravita svojima otrokoma. Dobra gospa zapušča žalujočega moža Ivana, sina Vaneta abiturienta, in hčerko Boženo por. inž. Degen, ki živi sedaj v Beogradu. Svojcem izrekumo ob bridki izgubi naše iskreno sožaljel Kopalec že utonil v Ljubljanici Na praznik Sv. Rešnjega Telesa se je šel kopat s prijatelji 21 letni čevljarski pomočnik Šinkovec Anton, ki je zadnji dve leti služboval v Ljubljani. Sel se je kopat v Gruberjev prekop pod takoimenovnno špico. Večkrat je že preplaval prekop semintja, ko so ga kar na lepem slišali klicati na pomoč. Lovil se je ob bregu in tudi srečno prijel za vejo, ki je štrlela proti vodi. Nihče ni mislil, da mu grozi še kaj hudega, ko se je veja odtrgala, nesrečni Anion pa se ie pogreznil v vodo. Razmeroma hitro deroča ina ~ ' Iju - - - mu skušali pomagati. Najbrže je bil vzrok hud voda ga je morala odnesti, ne da bi ga kdo še videl, vkljub temu, da so ga prijatelji iskali in Duhovr.a obnova za može in fante Tudi vemo, da po svetovni vihri ne bo pravega miru: boj med dobrim in zlom bo ostal do konca sveta. Vprašanje je le: ali bo močnejši Kristus ali satani Katoličani smo po sveti birmi vojaki Kristusovi. Pravi vojak se ne bori le zase, marveč tudi za domovino, narod, družino. Mi se doslej še zase nismo dovolj potrudili, še manj za druge. Zadnji čas je, da se zdramimo in postanemo aktivni katoličani. Ako prerodimo sebe, bomo začutili gorečnost apostolov in bomo mogli osvajati tudi druge. To delo je naša moška dolžnost — do našega visokega Kralja — do naših dragih otrok — do našega naroda. Slovenski možje in fantje se bomo na ta novi red pripravljali in navduševali na stalnih mesečnih rekolekcijah, ki jih sam 6veti oče za naš čas nujno in ponovno priporoča. Iskreno Vas vabimo, da se udeležite prihodnje rekolekcije za može in fante v sredo, dne 30. junija v uršulinski cerkvi. Spored: sreda, dne 30. Junija 1943: ob pol 19: sveti rožni venec; ob tri četrt na 19: govor; ob četrt na 20: litanije in blagoslov. Četrtek, dne 1. julija 1943: ob 6: sveti rožni venec; ob pol 7: sv. maša z govorom (sv. obhajilo po maši). Vabljeni so možje in fantje vseh stanov in pnklicevl krč, da je tako nenadno izginil pod vodo, Ui mu je tudi vzela žjvljenje. Niti na praznik niti kasneje ga niso našli, pač pa so v soboto dopoldne našli utopljenca ob izlivu Gruberjevega prekopa v Ljubljanico-Prepoznali so gn. Bil jc .hinkovcc Anton, prva letošnja žrtev kojianja. Naj bo njegova nesrečna smrt ponovno opozorilo vsem, da naj se v Gruberjevem prekopu kopljejo res le dobri plavalci. Rajni Tone Šinkovec je bil doma v Gornji Brezovici pri St. Jerneju, kjer žive njegovi starši, trije bratje in dve sestri. Med svojimi poklicnimi tovariši v Ljubljani je bil priljubljen zaradi svojega mirnega in vedrega značaja, kot delavec, pa je bil znan kot sposoben in priden fant. Njegova značajnost bi bila lahko vzgled drugim mladeničem, ki prihajajo z dežele v mesto. V nedeljo bo ležal na Žalah v Ljubljani, nato ga bodo v ponedeljek prepeljali v St. Jernej, kjer bo v torek pogreb. Naj počiva v miru! Vsem njegovim dragim naše iskreno sožaljel Seznam nagrajenih umetnikov Ocenjevalni odbor je podelil udeležencem umetniške razstave športnih motivov osem denarnih nagrad. Kakor znano, je te dni v Jakopičevem paviljonu razstava umetniških del, ki upodabljajo motive športnega tidojstvovanja. S to razstavo, ki bo oclprta samo še danes, je združena tudi razstava turističnega lepaka. Ocenjevalni odbor, v katerem so bili gg G. A. Kos, B Kalin in inž. S. Bloudek, jo priznal nagrade naslednjim razstavljalcem: I. oddelek — slikarstvo: I. nagrada 1000 lir: Edu Deržaju (št. 18 — Gorsko smučanje). Janezu Trpinu (št. 28 — Sniuški raj). II. nagrada 500 lir: Mateju Sternenu (št. 16 — Tekači). Mitji Sviglju (št. 23 — Nogomet). Rudolfu Gorjupu (št. 26 — Pred ciljem). Josipu Beraneku (št. 30 — Skupina). Cirilu Novaku (št. 34 — Na cilju). II. oddelek — kiparstvo: I. nagrada 1000 lir: . Er. Goršetu (št. 1 — Plavalka na startu). Kaznovani kršitelji stanovanjskih predpisov Zaradi prekrškov stanovanjskih in najem-niškili predpisov so bili kaznovani z odredbo mestnega županstva naslednji: Beseničar Ivan, Debeljuk Vlada, Eržen Ana, Eilipovič Pavel, Hribar Jovan, Jager Frančišek, Kokalj B., Končan Ivana, Kune Ivana, Kyovsky Josip, Lipnik Ivan, Mihelič Josip, Mihelič Josip, Mrak France, Nazor Vladimir, dr. Oblak Ivan, »Novobor«, Omerzeli Vinccnc, Pokrajinska zveza svobodnih poklicev, Pušnik Rudolf, Raubar Vinccnc, dr. Vavpetič Lado- Obsodba vojaškega sodišča Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo Pelra Štrebenca, samskega kmeta, roj. v Tagordacu 24. febr. 1919 in tam stanujočega na dosmrtno ječo. Obtožen je bil sodelovanja v ^.družbi, stremeči po nasilnem prevratu, in pripadnosti k oboroženi tolpi tako imenovano tretje kompanije drugega bataljona »Belokranjskega odredat, dalje je bil obložen, da je bil v posesti orožja in streliva in da je bil soudeležen pri napadih na predstavnike oboroženih sil. Sodišče ga je spoznalo krivega prvih dveh obtožb, oprostilo pa ga je zadnjih dveh. Obsodba ima vse običajne pravne posledice. Izredna razdelitev krompirja Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča potrošnike v Ljubljani, da si lahko nabavijo jedilni krompir od 26. do 30. junija pri naslednjih tvrdknh: 1. Kmetijska družba, 2. Jelačin, 3. I. delavsko kons. društvo, 4. Konsumno društvo Vič, 5. Nickelsbacher, 6. Smrkolj, 7. Zclcz-ničarska nabavljalna zadruga. Razdeljevanje krmil Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča rejce prašičev na področju občine Ljubljana, da bo 28. junija izredna delitev krmii za prašiče rejcem z začetno črko A—H. Rejci, ki želijo dobili krmila, bodo prejeli nnkuzniee na zgoraj določeni dnn pri Prevodu, oddelek zn krmilo, Gosposka 12, dvori-i šče, levo. ■ Andrej Anton: 10 Koho postanem javen delavec Seveda bo javen deluvec mogel storiti tem več dobrega, čimbolj bo vsestransko usposobljen za svoj poklic, zlasti če bo s trdno ustaljenim iu izčiščenim značajem mogel stopiti pred ljudi, tako, da mu ne bo treba neprestano misliti na sebe in na svoje osebne zadeve. lako mirno ustaljenost je mogoče doseči šele z zrelimi leti, ko po mnogih preizkušnjah in trpljenju človek ne zida več na samega sebe in tudi ne na druge ljudi, ampak na Boga in na njegovo pravičnost ter dobroto Kdor je v tem smislu dosegel notranje izčiščenje, potem se je tudi otresel sebičnih nagibov pri javnem delu. Tudi ne bo pola-gal prevelike važnosti nu spremenljivo mnenje ljudi, ampak bo delal dobro kjer bo le mogel zuradi dobrega samega in ker ve, da na ta način najbolje služi svojemu ljudstvu, pa tudi večni Dobroti in Resnici. Potem tudi o sebi ne bo mislil velikih reči, ampak se bo smatral za nevredno orodje v rokah dobrotnega Boga, k'.S se velikokrat slabotnih in nevrednih poslužuje, da po njih dosega svoje namene. Tudi bo sebe trdo sodil, drugim pa rajši odpuščal in jim prizanašal. Kdor hodi po tej poti, ga jaVno delo ne bo razočaralo. Tudi se ne bo bal ljudi in se ne bo pulil za njih naklonjenost, umpak bo vedno in vselej storil svojo dolžnost, kakor mu jo narekuje poštena vest in trdno prepričanje, da slehernemu, ki odkritosrčno in iskreno dobro hoče in po svojih močeh tudi dela, Bog gotovo pomaga. TRETJE POGLAVJE Osebni pogoji za javno delo Začetki javne delavnosti V začetku svoje javne delavnosti ne smeš biti nestrpen. Ni zato prej dan, če kdo zgodaj vstane. Ne delaj si pota s komolci, s spletkami; če si luč, ne boš ostal pod mernikom. Mnogi pa hočejo trgati sadove, še preden so dozoreli. Tudi ne hlastaj po vsaki službi, kjer koli se kaj najde. Ni vse za vsakogar! Mnogokrat je bolje počakali, čeprav ni vedno lahko iz gospodarskih razlogov. Zgodi se tudi, da nekomu iz zlobe ponudijo zaposlitev, kateri očitno ni dorasel, da si kakor pravimo, »polomi noge in zlomi vrat«. Kadar se odpoveš iz katerega koli vzroka ponudeni službi, vedno se spoštljivo zahvali onemu, ki ti jo je hotel nakloniti. Ni važno kaj navedeš za pretvezo: družinske zadeve, zdravje, zajjoslenost drugod ali kar koli. Ako je do-tični razumen, bo uvidel, zakaj odklanjamo ponujeno mesto. V vsakem primeru pa bo naša vljudna gesta našla dober odmev in num bo lahko koristna ob kuki drugi ugodnejši priložnosti. Skrb za zdravje Prvi pogoj za uspešno javno delo je energija. Zato nuj javen delavec skrbi za zdravo in krepko telo. Javni posli zahtevajo mnogo skrbi. Treba je hoditi s kraja v kraj, sprejemati in poslušati ljudi, čitati pisma in nanje odgovarjati, nastopati v javnosti, treba se je brigati za državne posle. Vse to more uspešno upravljati le kdor je zdrave nnruve in dobrih živcev, da lahko v vseh okoliščinah nanje računa, da se ne bo zrušil v težkih trenutkih, ko bo najbolj potreboval moči in ko ne pojde vse po sreči. Preizkus alarmnih siren Ker se 21. in 22. t. m. niso alarmne sirene oglasile kot je bilo objavljeno, se bo preizkus ponovil. Oddajal se bo znak za alarm dne t. m. ob 10. Znak za prenehanje nevarnosti pa se bo preizkusil dne 30. t. m. ob isti uri. Opozarjamo prebivalstvo na to preizkušnjo, da se ne bi razburjalo po nepotrebnem. Vremenska napoved. 27. junija (nedelja): izboljšanje, večinoma sončno, a še malo krajevnih padavin. 28. junija, ponedeljek: spremenljivo, včasih dež. Umrla nam je naša ljubljena žena, mamica, sestra in tašča, gospa 4 soproga lesnega industrijca Pogreb bo v nedeljo, dne 27. junija 1943, ob 17. uri na začasno počivališče v Hrvači pri Ribnici nn Dol. Ribnica na Dol., Požarevac, Št. Rupert, Maribor, Ljubljana, Št. Peter v Sav. dolini, dne 25. junija 1943. Ivan, soprog; Božena por. inž. Degen, hči; Vane, sin, inž. Degen, zet; Jurij Turk, oče; Cilko, sestra — in ostalo sorodstvo. Praznoverni ljudje so spravili carjevičevo rojstvo v zvezo z velikim porazom ruske vojske. Posadka v Port Arturju je nekaj dni prej skušala zaman pretrgati blokado in oklopnica »Carjevič« je komaj ušla pogubi s tem, da se je skoraj uničena vrgla na kitajsko obalo kakor uboga ranjena žival... To žalostno naključje je bilo predmet zaupnih razgovorov, medtem ko so zvonovi vseh ruskih cerkva oznanjali ljudem veselo novico, da se je rodil carjevič, katerega je presrečna mati gledala z oboževanjem in se z vsem srcem zahvaljevala 6vetemu Serafinu, ker je uslišal njene prošnje ... VI. Velika kriza (1904—1906) 1. Rusko-japonska vojna V vsej tej prvi polovici vladanja, ki smo jo zdaj opisali, carica ni posegla v notranjo politiko dežele, še manj v zunanjo. Glede zunanje politike je seveda bila istega mnenja kot car, saj se jo le z nJim pogovarjala o njej. Car pa ee Je komaj zdaj začel oproščati vplivov, pod katerimi Je bil ves čas vladanja. Leta 1900, torej deset let potem, ko Je stopil na prestol, mu je nekoč ušla izjava, da je šele zdaj dobil oblast v roke. Po smrti kneza Labanova ni našel za zunanje posle nikogar, ki bi ga mogel voditi, zato se .je polagoma vrnil k zgledu Aleksandra III., ki je večkrat izjavil, da je on sam Bvoj zunanji minister. Toda Aleksander III. je bil zelo praktičen človek in je imel železno voljo, medtem ko sla ti dve lastnosti manjkali njegovemu sinu. Prav zato so se v zunanji politiki čutili različni vplivi, ki so si mnogokrat celo nasprotovali. Finančni minister Witte se je vmešaval v zunanjo politiko, in njegova zamisel je bila gradnja železnice v Mandžuriji. Prvikrat se je Rusija, namesto da bi so razširjala počasi kakor kaplja olja, vrgla v velikopotezno podjetje onstran meja svojega velikanskega ozemlja. Zasedba Port-Arturja je tvorila temelje kolonialne ekspanzije, ki jo nasprotovala dosedanjim smerem ruske politike. Medtem ko je pri drugih evropskih državah težnja po kolonijah izvirala iz preobilice energije in sredstev, je Rusija krenila na to pot v trenutku notranje napetosti, ko gospodarska in socialna vprašanja, ki so grozila notranjemu ravnovesju, še niso bila rešena. Prva posledica trga posega proti Daljnemu vzhodu je bila, da se je premaknilo težišče carstva in da je njegovo notranje ravnovesje postalo še bolj negotovo. Za carja je ta premaknitev težišča imela nek poseben čar. Ko smo govorili o njegovi mladosti, smo že poudarili, da je bil on prvi ruski car, ki se je popolnoma zavedal pomena azijskega dela države. Temu čustvu se je pridružil še odpor do evropske politike, ki je v XIX. stoletju imela za Rusijo samo prazno laskanje in neštevilna razočaranja. V mnogih krogih 6e je že uveljavila misel, da Rusija nima več kaj iskati na zahodu, kjer je vedno zadela na nepremagljive ovire. Zunanja politika Aleksandra HI. je bila usmerjena v to, da ohrani v Evropi status quo, ki naj bi ji dal proste roke proti vzhodu. Brez dvoma so še niso razblinile sanje o Carigradu in o tem, da bi pravoslavni križ zablestel na kupoli svete Zofije, a neprestano ee je ponavljalo, da ead šo ni zrel. Treba je bilo počakati na ugoden trenutek. Medlem pa naj bi Rusija ohranila svojo pozornost na vzhodu in utrdila tamkaj svoje postojanka. Zgradba sibirske železnice je bila začetek ogromnega napora za uveljavljenje še neobdelanega ozemlja v Sibiriji. Videli smo že, kako je načrt notranje kolonizacije novo dobo za obljudenje in čim popolnejšo asimilacijo azijskega deln države. Nikolaj II. je smatral to kolonizacijo kot svojo glavno nalogo. Eden izmed glavnih vzrokov, da je dal pobudo za prvi mednarodni mirovni kongres, je bil, da si je hotel zagotoviti mir v evropskih mejah in bi se tako mogel popolnoma posvetiti azijskim vprašanjem, ki so eo mu zdela mnogo bolj važna. Zanj ta vprašanja niso skrivala nikakih vojnih namenov. Rusija, ki je popolnoma mirno dospela do obale Tihega oceana, naj bi zdaj prijateljsko uredila svoje meje ob INe jokajte,« si jo tolažila, »saj ne bo nič hudega. Jaz nisem storila nikomur nič zalega, pa tudi oni meni ne bodo. Saj se bom kmalu vrnila, da vam bom pripravila večerjo.« Toda nisi se vrnilo. Bolnica le je zastonj pričakovala. Mislila si, da Te bodo spustili, ker si se zavedala svoje nedolžnosti. Nisi si mogla misliti, dn jc komunizmu tudi KA trn v neti in da Tc zato hoče spraviti s sveta. Šele drugi 'dan, ko si bila zaprta nn Brezovi rebri in s0 ljudje slišali Tvoje bridko ihtenje, si spoznala, da si padla zverem v zobe. Vrgii so med ljudi frazo: »Prišla je zato iz Ljubljane, da bi organizirala belo gardo. I11 zato smo jo likvidirali.c S to lažjo so si potolažili svojo vest, ker so te surovo mučili in potem umorili. Zdaj že eno leto trolini Tvoje truplo v brc-zovski bosti. toda Tvoja duša je nedotaknjena od zločinskih rok in že eno leto uživa blaženo srečo v nebesih pri Bogu, za katerega si umrla. Hvala Ti za junaški zgled. Prosi, da bi se oni. ki so Ti vzeli telesno življenje, spreobrnili in spokorili. Berite Jack Londonov roman PustMii Za akad. izobražene može in fante bo re- knlekejjn v sredo, 30. t. tn., ob tričetrt na 9 v cerkvi v Križankah. Drug dan v četrtek ob pol 7 bo istotam skupna sv. maša. Koledar Nedelja, 27. rožnika: 2. pobinkoštnaj Marija vedne pomoči; Emu Krška, vdova. Ponedeljek, 28. rožnika: Irenej, škof in mučenec; Pavel 1. papež; Potamijena, devica in mučenica. Torek, 29. rožnika: Sv. Peter iu Pavel, apostola; Marcel, mučenec; Benedikta, devica. Zgodovinski paberki 27. rožnika; 1. 1441., so zavzeli Turki Novo Brdo, zadnjo postojanko despota Jurija Brankoviča — 1. 18G9., so Avstrijci napadli Francoze v Ljubljani, Ko je Marmont sredi junija odšel iz Ljubljane po stari cesti proti Celju, je ostalo v mestu le malo francoskih vojakov; bivali so deloma v mestu deloma na Gradu. Avstrijski poveljnik Du Mon-tel, ki je imel v Novem mestu zbranega precej vojaštva, je sklenil Ljubljano nenadoma napasti, zajeti v mestu nastanjene vojake, nato se pa hitro polastiti gradu. Opolnoči so Avstrijci v štirih kolonah kar mogoče tiho udrli v mesto. Po Karlovški cesti in po Poljanah, po šempetrskem predmestju in po Bregu, kamor je dospela ena četa v čolnih, jc naenkrat prodiralo vse polno avstrijskih vojakov, ki so zajeli v mestu nastanjeno francosko konjenico. Napad na Grad pa se ni posrečil. Poveljujoči francoski general Qučtard, ki je stanoval v mestu na Glavnem trgu, je ob prvem nočnem hrupu po lestvi splezal na Grad in s streli alarmiral posadko. Ko je Du Montcl na čelu svojih huzarjev pridirjal čez Stari trg k cerkvi sv. Florijana, da bi od tam udaril na Grad, so Francozi že stali pripravljeni za plotovi in okopi. Drugi dan sta si stola oba sovražnika brez boja nasproti: Avstrijci v mestu, Francozi na Gradu. Naskok na utrdbo, ki jo je branilo 60 topov, ni obetol uspeha. General Que-retard, ki Ljubljančanom ni kaj prida zaupal, je zagrozil, da bo dal mesto bombardirati. Prestrašeni prebivalci so zato sami prosili Du Montela, naj zapusti Ljubljano. Ker se je razen tega raznesla vest, da priha;o Francozom pomoč z Gorenjskega, je v noči pred praznikom sv. Petra in Pavla drzni na-adalec v svetli mesečini odrinil s svojo četo proti marju, odpeljal s seboj 20 častnikov in 150 mož kot ujetnike, uplenil več konj in napravil za 40.000 goldinarjev škode. 28. rožnika: 1. 1914., je srbski nacionalist Gavrilo Princip ustrelil v Sarajevu avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Franc Ferdinand ic bil kot zagovornik tria-listične ureditve habsburške monarhije, ki je predvidevala poleg avstrijske in ogrske še jugoslovansko državno skupnost, med jugoslovansko omladino osovražen, v njem je namreč videla veliko oviro za združenje južnih Slovcnov. Sarajevski umor je vplival kot ogenj na smodnik, na poletno evropsko ozračje. Gospodarski, zlasti trgovsko-industrijski in kolonialni razvoj Nemčije je prisilil Anglijo, ki sc je dolgo časa v zunanji politiki ogibala ožjih zvez (splendid isolation), da se je približala Franciji in Rusiji, s čimer je bila Evropa končno razdeljena v dva tabora: antantq (Anglija, Francija, Rusija) in trozvezo (Nemčija, Avstro-ogrska, Italija). Oba tabora sta ob vsakem svetovnopolitičnem vprašanju merila svoje moči, tako zlasti na konferencah zaradi Maroka, posebno pa v balkanskem vprašanju (1908-9 in 1912-13). Strel v Sarajevu je sprožil plaz, ki bi bil sporaj zasul Evropo; nad štiri leta so merili narodi in države svoje moči na bojiščih, dokler ni bil sklenjen 1919. leta mir v Vcrsaillcsu, ki je pa nosil vsebi že klice za novo klanje — 1. 1922., je umrl v Kranju zgodovinar Franc Ko-matar, rojen 13. aprila 1875. leta v Ljubljani. Že na liublianski gimnaziji se je bevil z zgodovinskimi študijami, se vpisal nato na dunajsko univerzo, kjer se je posvetil študiju arhivarnih ved. Po dovršenih študijah je služboval v Ljubljani in v Kranju, se udeležil svetovne vojne, po njej pa vzgajal mladino no realki v Ljubljani. V našem zgodovinopisju si je pridobil velikih zaslug z raziskavo domačih arhivov in izdajo raznih zgodovinsko-pomembnih listin, najpomembnejše so one iz turjaškega grajskega arhiva. Sodeloval je tudi pri izdaji in sestavi zgodovinskih knjig za srednje šole. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl v častitljivi starosti PS let naš dolgoletni naročnik, gosp. Ivan Kifcrle, šolski upravitelj v pokoju. Pogreb zaslužnega šolnika bo v nedeljo, 27. junija ob 4 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. -j- V Devici Mar. v Polju je mirno zatisnil svoje oči gospod Ivan Bencina, mesar. Pokopali ga bodo v nedeljo, 27. junija na župnem pokopališču pri D. M. v Polju. + V Ribnici na Dolenjskem jo mirno v Gospodu zaspala gospa Malfi Srebotujakova rojena Turk, soproga lesnega industrialca. Pogreb bo v nedeljo, 27. junija ob 5 popoldne na začasno bivališče v Ilrvači pri Ribnici. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, našo iskreno sožalje I — Novn mašo nn Kodeljevem. Nn praznik sv. Petru in Pavla bo imel novo mašo v svetišču sv.Terezije na Kodeljevem salezijancc Urbanek Jože, doma iz Maribora. Na predvečer bo ob pol 8 sprejem gospoda novomuSnika, nato pete litnnijc in blagoslov. No praznik ob 9 spremijo duhovščina, ministruntje in svatje novomašnika iz zavoda proti cerkvi, kjer mu bodo mladinci izročili novomašni križ. Po slovesnem vhodu v cerkev se zapoje »Pridi sv. Duh«, nakar sledi govor, med katerim bo gospod premicijant podelil novomašni blagoslov. Med mašo bo dokaj močan in izvežban pevski zbor izvajal Premrlo-vo »Missa s. Stanislavi« ob spremljavi orkestrn. Po maši bo zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim ter darovanje, pri katerem se bodo delili novomašni spominčki. Popoldne ob 4 bodo slovesne večcrnice, po katerih bo novomašnik podelil novomašni blagoslov. — Gospodu novo-mašniku iskreno čestitamo k njegovi sreči. — Razstava Miloša Šušteršiča »Moja pomlad<■■ v umetniškem salonu g. Antona Kosa v prehodu nebotičnika, vzbuja splošno priznanje občinstva. Opozarjamo ljubitelje umetnosti, naj si jo ogledajcl — Osebne izkaznice. Prošnje za osebne izkaznice bodo vse poslovalnice sprejemale tudi na Praznik sv. Petra in Pavla, 29. t. m. od 8 do 12, oslovalnica št. 2, ki je do sedaj uradovala v Turjaški palači v Gosposki ulici 15, se preseli v šolo ca Grabnu, Zoisova cesta, kjer bo poslovala od 29. junija dalje. Spet opozarjamo vse moške od 15. do 50 leta, da morajo do 1. julija vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice. — Dr. Alojz Boh, zdravnik za živčne bolezni, Dalmatinova 5, do, 15. julija ne ordinira. — Nagrado za tujsko-pronictno lepake. So-stalo se je razsodišče za dodelitev nagrad za dela, razstavljena na razstavi tujsko-prometnih lepakojr v Jakopičevem paviljonu. V razsodišču so bili: prof. dr. Fran Štele, kipar Boris Kalin in slikar G. A. Kos. Dodelitev nagrad je bila sledeča: I. nagrada 2500 lir za lepak št. 57 »Sprejem« od Janeza Trpina; II. nagrada 1500 lir za lepak št 54 »Ljubljana - Marijin trge od Marjana Laha; III. nagrada 1000 lir za lepak št. (50 »Srcer od Rudolfa Gorjupa. Opozarjamo čitatelje, da je razstava odprta še v nedeljo, 27. t. m. in da so vsa dela naprodaj. — Pri uporabi Tschambe Fii-ja ne dobite sončnih opeklin, marveč lepo rjavo polt. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — Slike za osebne legitimacije vam še lahko pravočasno napravimo. — Se priporoča Lojze Mavec, fotograf, Šmartinskn 4. — Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujem pri-mariju g. dr. Jerneju Demšarju in g. dr. Lejli Novakovi, ki sta mi v moji hudi bolezni s tako požrtvovalnim trudom rešila življenje. Obenem se zahvaljujem sestri Ciprijani in strežniškemu osebju oddelka za njihovo marljivo negovanje. — Rozi Ho-čevarjeva. _ Nesreča pri koSnfi. Te dni je v Podsmreki pri Dobrovi 15 letni pos. sin Franc Oven pri košnji fo nesreči zadel s koso svojo petletno sestrico ončko v nogo pod kolenom in siter tako hudo, da so jo morali peljati k zdravniku. Dekletce je namreč prav tisti hip skočilo izza bližnjega grma in hotelo pobrati lepo rdečo jagodo, ko je fant zamahnil s koso, in nesreča je bila tu. — Nevarnost za nevihte še nI minila. Navadno so ljudje mnenja, da je le prva polovica junija močno deževna, a druga že prinaša izboljšanje in nastopa vročina. Splošno je tako, dostikrat smo že imeli konec junija izredno vročino, tako n. pr. pred leti 28. junija rekordno vročino + 3S°, drugače pa je bilu v drugi lK)lovici junija dnevna temperatura vedno nad + 25° C. Tudi letos je podnevi primerno vroče, Z Gorenjskega < Pokrajinski vodja med Gorenjci. Državni namestnik in pokrajinski vodja dr. Rainer je prišel v letalsko taborišče pri Celovcu, kjer so v tečaju vodje in podvodje gorenjske Standar-te SA. Pohvalil je tečajnike in med drugim dejal: »Č« vas takole vidim, se potrjuje moje prepričanje, da ste enake krvi.« Zborovanje dekliških voditeljic z Gorenjskega in Koroškega. Pretekli četrtek je bilo v Celovcu zborovanje dekliških voditeljic z Gorenjskega in Koroškega, na katerem ie poročala državna dekliška referentinja dr. Jutta Riidiger. Berite Jack Londonov roman PustcUrokci S Spodnjega Štajerskega V Mariboru sta umrla 47 letni posestnik Anton Irgolič iz Zbigovcev pri Gornji Radgoni in 9 letni viničarjev sin Mihael Markuš z Jur-jevskega vrha. — V Spodnjem Radvanju je umrl železniški podurndnik v pok. Franc Kiir-bos, star 77 let. — V Gradcu je umrl Ptujčun Karel Radič, 74 letni strojevodja v pokoju. Z lestve je padel. 55 letni sprevodnik drž. železnice Ivan Zorko iz Maribora je padel z lestve in si zlomil desno nogo. — Anton Kosi, 55 letni posestnik iz Rihtarovcev, je tekel za splašenimi kravami. Pri tem mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo Iz Knežjo vasi pri Dobrniču V naži podružnici sv. Neže bo v četrtek, v petek in v soboto slovesna tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Vsak dan bo zjutraj in zvečer pridiga. Zjutraj bodo pridige o Srcu Jez., zvečer a stanovski nauki. God Srca Jezusovega bomo ob-ajali kakor praznik. Končali bomo pobožnost v nedeljo zjutraj s skupnim obhajilom. Popoldne ob 3 pa bo pri rojstnem domu škofa Barage blagoslovljen krasen kip božjega Srca, ki ga bodo naši mladeniči v procesiji nesli v cerkev. Zunaj cerkve bo pridiga, nato v cerkvi slovesne večernice. Tako bomo izpolnili obljubo, ki smo jo storili na dan požara v vasi, dne 25 marca. v petek je bil dosežen maksimum -f 26.4° C. Kmetje so hiteli s pospruvljanjem sena in se žurijo s košnjo. V soboto zjutraj ie bil dosežen temperaturni minimum + 15.7° C. Barometer nekoliko pada in je bilo njega stanje v soboto zjutraj 761.5 mm. — Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, Woliova 6. nogo. — Nepreviden kolesar je podrl 66 letnega železniškega inšpektorja Alojzija Pernača iz Maribora, ki si je pri tem zlomil levo ramo. Krema za BABY-KOL nego otrok m r. p h. j. plah dobi se v vseb lekarnah in drogerijah Iz Ilrvaške Prispevki za hrvaške ranjence. Ženska ustaška' organizacija je na Hrvaškem organizirala veliko nabiralno akcijo za hrvaške ranjence. Vse dosedanje zbirke so popolnoma uspele ter so do sedaj vrgle nad štiri milijone kun. Hrvaško odlikovanje za makedonskega revolucionarja. Hrvaško časopisje poroča, da je bila dno 30. maja v Skoplju proslava 30 letnice javnega in revolucionarnega udejstvovanja v makedonski organizaciji Koče Cipuševa. Pri tej priliki so Cipuševu izročili poleg bolgarskega tudi najvišje hrvaško odlikovanje Zvonimirjeve krone L stopnje. Smrt vseučiliškega profesorja orientallsta. To dni je umrl v Zagrebu docent filozofske fakultete Aleksij Olesnicki, ki je bil prvi profesor za orien-talistiko na zagrebškem vseučilišču. Petindvajsetletni jubilej papeškega legata v Zagrebu. Dne 26. maja t. 1. je slavil papeški legat v Zagrebu dr. Josip Ramiro Marcone 251etnico opalske časti. Sedanji papeški legat v Zagrebu je namreč benediktinec ter je š:udiral na papešktin vseučilišču San Anselmo v Rimu, na katerem jo dosegel doktorsko čast iz filozofije in teologije. >o-zneje je postal na tem vseučilišču tudi profesor za filozofijo. Dne 26. maja 1918. lela je bil imenovan za opata 6lavne benediktinske opatije Monte ver-gine, katero je temeljilo preuredil. Lela 1941. ga je 6v. oče poslal kot svojega legata na Hrvaško. Mila nella mola A Gibilterra tpiasi tutti i britannici vivono in accantonamenti nelle gallerie sotterrance con luce artificiale e aerazione insufficiente, Anche il loro lavoro si svolge, in parte, nelle gallerie o nelle grotte che con-ducono, per un'altez.za di cinque piani, simili ad alveuri, nella profon-ditu della mussa rocciosa. ln questa citta sotterranea a piani sovrapposti si trovano, di fianco ogli uffici e ugli accantonamenti delle truppe, i depositi di munizioni c di viveri, cisterne di aequa, felazioni di snlvatnggio, lazzaretti. E'chiaro che la vita in questo mondo sotterraneo e tutt altro che piacevole. 1 solduti non vedono che uomini; le poehe donne occupute a Gibilterra attirano su di se la piu grande attenzione. Nelle ore libere dal servi/io, i soldati passeggiano annoiati per le vie e queste parentesi di riposo le trascorrono per lo piu bevendo e giocando a carte. Rarnmente si presenta la possibilita di una breve licenza per recarsi nella citta spagnolu di La Linea. Gli ufficiali visi-tano Algesiras e qualche volta anche Tnngcri. Solo il porto di Gibilterra e la sna vita offrono di quando in quando un vero cainbiamento. Qui ci si accorge se accnde qualche cosa di nuovo: relitti vengono rimorchinti, navi da guerra e navi ospedale arrivano e partono. Qui si vedono pure le navi neutrali fermate e sottoposte a controllo, mentre da bordo si assiste impazienti, mnl dissimulando il malcontento per il sopruso. Questo, in riassunto, č il contcnuto di un grande articolo illu-strato pubblicato nelTultimo numero della rivista DAS RE1C1I. t Dna Reich », it granrie aettimanale fer. manico, in oendita ouunijuc a lire 2.— Življenje v skali V Gibraltarju živijo skoraj vsi Britanci v podzemskih bivališčih pri umetni svetlobi in nezadostnem zračenju. Tudi njih delo opravljajo deloma v podzemnih hodnikih in jamah, ki se raztezajo pet nadstropij globoko v skalno gmoto, liki panju. V tem podzemnem mestu, z nadstropji, ki ležijo eden vrh drugega, se nahajajo poleg uradov in prebivališč moštva tudi municijska in živilska skladišča, cisterne za vodo, rešilne postaje, lazareti. Jasno je, da je življenje v tem podzemnem svetu vse drugo kot prijetno. Vojaki vidijo samo moške; maloštevilne ženske, zaposlene v Gibraltarju, so deležne največje pozornosti. Za časa delopusta se vojaki sprehajajo zdolgočaseni po ulicah in preživljajo te drobce počitka predvsem pri pijači in kvartunju. Rekdo-kdaj se nudi prilika kratkega dopusta za obisk španskega mesta La Linea. Častniki gredo v Algesiras in tu pn tam tudi v Tanger. Le pristanišče v Gibraltarju in življenje v njem nudijo od časa do časa pravo spremembo. To moremo opaziti, ee se kuj novega dogaja: prevažajo se podrtine parnikov, vojne in bolničarske ladje pridejo in gredo. Tu vidimo tudi zaustavljene nevtralne ladje, podvržene preiskavi, njih moštvo pa opazuje nestrpno s krova in slabo prikriva nezadovoljstvo zavoljo nasilja. To je na kratko vsebina velikega ilustriranega članka, ki je izšel v zadnji številki revije DAS REIC1I. >Daa Reich*, veliki nemaki tednik, pooaod naprodaj la 2 liri S51 Iz Jela in življenja - od iu in 8 zjutraj z. nngo-vorom, skupno sv. mašo in obhajilom. Pridite! Odseki mestnega preskrbovnlnega urada, ki imajo svoje prostore v II. nadstropju Mestnega doma in v Mahrovi hlSl, v ponedeljek 28. in v sredo 30. junija zaradi snn-ženja ne bodo poslovali ter bodo uradovali satno v najnujnejših primerih. Vsi drugi odseki preskrbovnlnega urada, ki ko nastanjeni po drugih poslopjih, liodo pa navedene dni uradovali v polnem obsegu. (etrtn sklepna produkcija Glasbene akademije. Izredno zanimanje, ki ga kaže glasbo ljubečo občinstvo za produkcijo Glasbeno akademije, je najboljši dokaz za visok, lahko rečemo koncertni značaj vsakega nastopa. Tudi spored četrte sklepno produkcije dosega konccrtno ravan no lo po izvajanih skladbah. ampak tudi po kakovosti izvajanja. Nastopili bodo učenci prof. Trostove. Vogelni-l:ove. Pfeiferja, Lipovška, ftkerjanca, Betetto, Launa, Trosta. A Ravnika in Slaisa s skladbami za petje, klavir, violino, klarinet in klavirski trio In godalni kvartet. Pester spored obsega skladbe Schuinnnna, Onega, (irečaninovn, Paganinijn, Beethovna, Biihmn, Eranza, Gurllttn. Bortkievlcza, Sauerja, Skr-jabina, fajkovskega, Vit. Novaka in domačo avtorje Lajovica, Pahorja in Petriča. Nastop lin v ponedeljek, 28. t. m., oh 10. url v veliki unionski dvorani. Sporedi po 3 in 1 liro so dobo v knjigarni Glasb. Matice. Učite se, strojepisja! Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni In večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) so pričnejo v ponedeljek S. julija. — Pouk je dopoldne, popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna inolodn. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojcpisnicn. raznovrstni stroji — Informacije in prijavo dnevno: Trgovsko uclllšče »Cliristofov učni zuvod«, Domo-I.ranska 15, Peta sklepna produkcija Glasbeno nkn-g« bo vršila 30, t. m- ob 10 v mali filiiarinonični dvorani. Nastopili bodo učenci - f-režiserja prof. C. Debevca z. recitacijami Mnslčne dohe Na ta nastop gojencev oddelka za itfrulsko umotnost že zdaj opozar- jamo cenj. občinstvo. Prodaja sporedov ho v Matični knjigarni po običajnih cenah. Važno za vsakogar sedaj In v bodoče ,1e znanje stenografije In strojepisja. Novi poletni tečaji sc prično v ponedeljek dne 5. julija. — Pouk je dopoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Zahtevajte prospekt. Informacije in prijavo dnevno: Trgovsko učilišče »Cliristofov učni zavod«, Domobranska 15. Poljanska cesta bo zaprta. Najožji del Poljanske ceste vzdolž MarjaniSča je tlakovan 7, betonskim tlakom, ki je pa žo precej izrabljen in kotanjast ter zn vozni promet že prav slab. Zato ga l>o mcslna občina meseca julija temeljito popravila. Zaradi izredne o/.ine bo pa moralo hiti vozišče v tem delu Poljnnske ceste med popravljanjem tlaka ves čas zaprto za ves vozili promet, dokler se beton dosti ne nt rdi. Tnko bo zapora najbrž trajala od 5. julija do 8. avgusta. Ker stanovalci tegn dela Poljanske ceste med tem časom no bodo ničesar mogli pripeljali do svojih hiš, nnj to že sedaj upoštevajo ter se z, vsem potrebnim preskrbe ši pred zaporo. Sicer bo pa vozni promet mogoč po Ambroževem Irgu in Ob Ljubljanici, nato pa po Zivinozdravniški. Potočnikovi nli Tomšičevi ulici. Novi krompir nn trgu. Sobotni živilski trg je pokazal velik vrvež. Dva otoka na Vodnikovem trgu sta bila dobro zasedena od različnih prodajalk zelenjave in sočivjn kakor tudi domače potirtnine. Nnj omenimo, da jo bil v soboto tu in tam že naprodaj domači novi krompir, sicer zelo drobnn po H lir kg. Tudi neka.i krompirja — kifelčorja je bilo po isti ceni naprodaj. Kakor drugo dneve je bilo tudi v soboto na trgu na jer-bnse in košare glavnale solate, ki .io navadno prodajajo vezano s kolerabco nli ohrov-tom. Obeli .ie bilo nn Irgu dovoli. Tudi rdeče peso ic bilo mnogo, ki pa jo bila kn.i hitro prodana. 0(1 dno do dno .io vedno več kumar in jedilnih buč. Bolj redka je bila domača cvetača. prav tako Špinača. Naprodaj so še vedno razne sadiko, zlasti knpiianlce, pesa in kumare. Uvoženi istrijanski fižol so hrn: nievke ponujale po 4 dn li lir kg. liro bolj slabo v promet. Naprodaj jo bilo dnljo mnogo gorizljskili zeljna lih glav, ki so zelo lepe in debelo. Tudi čebule jo bilo dovolj na iz- biro. Na prostoru za gozdno sadeže je bilo še precej borovnic, toda ne toliko kot preteklo soboto. Zadnjo soboto so gospodi"!' niso tako drenjalo za borovnice, ker je biln maksimalna cena 5 lir zn liter, ko jo sedaj 3.50 liro liter in zato skušajo mnogo gospo, dinje sedaj nakupiti večjo množino cenejših borovnic. Slovesni praznik farnega patrona pri Sv. Petru V torek, 29. junija, na praznik 6vetih apostolov Petra in Pavla, obhaja šem-peterska fara slovesnost svojega patrona sv. Petra. Ta dan je v farni cerkvi sv. Petra celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. V počeščenje bo izpostavljena ves dan tudi svetinja z ostanki sv. apostola Petra. Red prazniške božje službe je sledeči: Prva sv. maša ol) Ixil 6 zjutraj; ob 6 se izpostavi sv. Rešuje Telo, podeli se blagoslov po rimskem obredu, nnto se odmolijo litanije presv. Srca Jezusovega in posvetilna molitev: po litanijah je sv. maša, med mašo pridiga in darovanje ze cerkev; ob 7 sv. maša s pridigo; ob 8 mladinska maša s pridigo; ob 9 prnzniška pridiga, darovanje za cerkev, nato slovesna peta maša z. veliko asistenco; ob pni II sv. maša s pridigo; ob II zadnja tiha maša. Popoldne ob 2 prazniška pridiga, ki jo bo imel g. stolni kanonik Franc Kore-tič; po govoru darovanje za cerkev, nato slovesne litanije Vseli svetnikov. Ob pol 6 popoldne bo imel zaključno prazniško pridigo g. stolni kanonik Anton Vovk, nato bodo za sklep češčenja slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega, zahvalna pesem in sklepni blagoslov. — Lepo vabimo vse šenipo-terske farane, pa tudi druge ljubljan- ske vernike, da pridejo ta dan v šem-petersko farno cerkev počastit Gospoda Jezusa in njegovega prvega apostola sv. Petra. Gledališče O p e r a t Nedelja, Ž7. junija ob 17: »Thals«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 28. junija: zaprto. Torek. 2S. Junija ob 18: »Travlata«. Izven. Znižane cene od 24 lir navzdol. Sreda, 30. junija: zaprto. D r a m a t Nedelja, 27. junija ob 18.30: »Ples v Trnovem«. Zadnjikrat v sezoni. Izvon. Cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek. 28. Junija: zaprto. Torek, 29. Jnnlja ob 18.30: »Skupno življenje«. Red Torek. Sreda. 30. junija ob 18.30: »Stari ln mladi«. Red Sreda. Ahonente reda Torek obvešča uprava Državnega gledališča, da jo zaradi bližnjega zaključka sezone potrebna predstava zn njihov abonma na prnznik. 29. t. m. Onim p. n. abonentom, ki bi ta dan ne želeli prisostvovati predstavi, nudi uprava, da svoj sedež na podlagi abonentske izkaznice pri blugajni odpovedo in jim bo nadoknaden. I Naznanila RADIO. Nedelja. 27. junija. 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 8.15 Orgelski koncert, izvaja Alessandro Esposlto — 11 Prenos pote mnše iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino) — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Sckovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 esini in napevi — 13 Napovod časa. Poročila v italijanščini V-13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasbo izvaja orkesler, vodi dirigent Gnllino — 14 Poročila v itnlijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D, M. Pijanec. Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Novak Viktor: Katere vrste drevjn gojimo v gozdu, predavanje v slovenščini — 17.35 Lahka glasba — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.15 Po- litični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Simfonični koncert, vodi dirigent 1'revitnli — 21.30 Orkester, vodi dirigent Itizzn — 22.05 Orkester in zbor, vodi dirigent Valliui — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 28. Junija. 7 30 Posmi ln nn- pevi — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Glasba — 13 Napoved časa. Poročila v it-lijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Vojnške pesmi — 14 Poročiln v itnli janščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijnnec. Orkestralna glasba — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert ljubljanskega komornega dun (A. Trost — klavir, J. Šlajs — violina) — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročiln v slovenščini — 10.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 20.20 Klasični orkester, vodi dirigent Manno — 20.10 Koncert pianista Mnrljann Lipovškn — 21.'0 Arije iz znane opere: Puccini: Madamo But. terfly — 21.40 Orkester Armonin. vodi dirigent Segnrinl — 22.15 Koncert violinista Arrign Sernti.in, pri klavirju Sergio Lorenzi — 22.45 Poročila v italijanščini, LEKARNE. Nočno službo imajo lekarno v nedeljo: Ilir Lcnstok, Rosljeva ct 1, mr. Bnhovce, Kongresni trg 12 in mr. Koinotnr, Vič, Tržaška cesta. — V ponedeljek: dr. Pic-coli, BleiwelROVn c. (i, mr Hočevar. Celovška c. 62 in mr. Gnrtus, Moste, Zaloška c. Praznično zdravniško dežurno služIlo ho vršila od ponedeljka od 8 do srede dn 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Ljubljana, 1'leteršnikova ulicn 13, telefon 47-64, Poizvedovanja Izgubila sem belo broško v obliki grozda 21. junija od kolodvora do pošlo. Ker ml .ic drag spomin, naprošam poštenega najditelja, dn jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Prstan z modrim kamnom, obrobljen s hrlljanti, sem Izgubila pred nel..i,1 dnevi. Iver je drag spomin, prosim najditelja, da gn odda proti visoki nagradi v ogl. uUd. »Slovonca«. Spori Mars : Tobačna Danes X. kolo nogometnega prvenstva. Ce začnemo pri glavnem dogodku današnje športne nedelje, se moramo pomuditi najprej pri tekmi 1. ruzreda med Marsom in Tobačno. Obe moštvi sta doslej v drugi polovici razpredelnice iu se bosta dejansko potegovali za obstanek v tovarišiji najboljših. Mars ima dve točki, enajstorica tobačne tovarne pa nobene. Imela je smolo, da so ji že dobl jeno tekmo ruz-veljuli pri zeleni mizi in tako imajo Tobakarji danes ruordu poslednjo možnost, da si priborijo kakšno točko. Izgledi za to pa niso najboljši. Pri prvem srečanju med Marsom in Tobačno so slednji podlegli s 4:2, od tistega časa pa so vrh tega še precej popustili. Pri prvih srečanjih so se Tobakarji, ki so tehnično nekoliko šibkejši, zanašali na svojo borbenost, toda kmalu se je pokazalo, da nekateri s težavo ločijo vse tiste sitnosti med do- voljenim in nedovoljenim v tej zanimivi, vendar zamotani igri. lako se je zgodilo marsikaj nedovoljenega in posledica je bila, da so jih gospodje za zeleno mizo zašili ter jih prikrajšali za dvoje prav uporabnih igralcev, lo je bila vsekakor trda šola, smo pa prepričani, du bo zalegla. -Tpjft«. Mtm*/tt J&stKico dvojUcv Marjetica je. Spi. Dobrotni spanec je izbrisal vse hudobne in trde črte z njenega ličeca. Kako je lepa! Kako more tako ljubko dete biti tako hudobno! In oblekco ima vso raztrgano ubožica — si je mislil vitez. Vitez Marko je zavil spečo deklico v svoj plašč in odjezdil z njo proti gradu. BITIRSIVI, S CIA H PO CAN0EG6IANM, cerka-siovnnque rappresentan-ti introdotti drogherle, alimentari. S c r i v e r e: ilSTUNA SREDSTVA, ŠAMPONI, BELILA Iščemo povsod 'astcpnl-ke. ki obiskujejo rlrope-rijo, kolonialne trgovine. P i i i t e : Cauelln S B - Unione Pubbllfia Italiana, Genov« Trenutno tudi ne moremo reči ali je pri Marsu vse v redu in s kakšnimi uduti bo igral danes na zelenem polju. V srečanju z Ljubljano nam ni ugajal, ker je prezgoduj prešel v stanje malodušnost in jc podlegel občutku manjvrednosti. Tudi ta šola je bila zelo draga in je kriva hudo neugodne razlike golov 7:16. Danes, ko bodo igrali Marsovci s približno enakovrednim nasprotnikom, bodo pač nupravili najboljši vtis, če bodo igrali lepo disciplinirano in če bodo gradili na svoji tehnični premoči. Po ponavljajočih se bridkih izkušnjah, pri katerih je bilu enajstorica Tobačne bolj prizadeta kot Marsova tipamo, da bomo tokrat videli nogometno tekmo, pri kateri bo imel sodnik lažjo nalogo in pri kateri ne bo mučnih prizorov zn tekmovalce in gledalce, lgruli bodo ob 18 na poljani Ljubljane. Podroben spored današnje prvenstvene ne- delje je naslednji: Igrišče Mladike: ob 9.30 Mladika : Tobačna (mladina) in ob 10.30 Mladika : Vič (rezerve). Igrišče Korotana: ob 10 Korotan : 2abjak (11. razred) in ob 15 Korotan: : Zubjak (rezervi). Igrišče Hermesa: ob 9.30 Hermes : Žabjak (mladina), ob 10.30 Hermes : Ljubljana (rezervi). Igrišče Ljubl jane: ob 16.30 Ljubljana : Mars (mludina) in ob 18 Mars : Tobačna (1. razred). * SK Žabjak. V nedeljo, 27. t. m. Igra I. moStvo prvenstveno tekmo ob 10 na igrišču Korotana • Korotanom. Zato naj bo moštvo v nedeljj ob 9.30 v garderobi na igrišču Korotana Rezervno moStvo Igra prvenstveno tekmo popoldne ob 15 na igrišču Korotana z rezervo SK Korotana. Pozivajo se igralci, da so ob 14 30 v garderobi. Postavi za obe moStvi sta na običajnem mestu. Mladina igra namesto v nedeljo v torek, na praznik, prvenstveno tekmo ob 11 na igrtfču Hermesa z mladino Hermesa. IEL KINO UNION 22*21 Križanka št. 93 1 L 3 4 5 0 1 S 9 10 U 12 13 14 15 10 17 la 1J 20 21 22 23 24 25 26 27 2S 29 30 il 32 33 J4 35 36 37 33 39 4U 41 42 43 44 45 40 47 48 4y 50 51 52 53 54 55 aU 57 >8 59 110 61 62 61 61 65 66 67 Odličen tvedakl tlim la modernega družabnega življenja »Pomladne noči« V glavnih vlogah: Ingrtd Bergnian, l.ara Uunson tn drugI odlični »vedski Igralci Poleg tt-KB kot dndntPk nnlnovoKI rlsnn film PREDSTAVE: ob 10.30, 16.30, 17.30 ln 19.30 Vodoravno: 1. slovenski pisatelj, 20. drufji del Jalnovih Bobrov, 21. kemični izraz, 22. pristanišče v Afriki, 23. svetopisemska oseba, 24. hrib, 25. ostrivec (tujku), 26. reka v Franciji, 27. cerkveno prekletstvo, 28. hrvatski oblastnik, 29. prvina, 32. ujeda, 33. zver, 34. matematični izraz, 36. del rastline, 38. rokodciec, 43. slovenski slikar, 46. svetopisemska oseba. 48. duljši sprehod, 51. vseučiliščnik, 54. verska organizacija, 53. žensko ime, 57. vodna naprava, 58. padavina, 59. izraz pri kartanju, 60. slovenski nabožni pisatelj, 61. smrt, 63. krui v zgornji Italiji, 64. del glave, 65. kraj na Notranjskem, 66. nasprotje svetlobe, 67. močvirska ptica. Navpično: 1. država, 2. del obleke, 3. izraz Rri kartanju, 4. šivalna potrebščina, 5. kraj na otranjskem, 6. slovenski potopisec, 7. nekdanja grška pokrajina, 8. žensko ime, 9. eksotično drevo, 10. slovenski prevajalec Svetega pisma, II. divja žival, 12. bajeslovni grški letalec, 13. malik, 14. žensko ime, 15. sklep, 16. alkoholna pijača, 17. puščava v Aziji, 18. vrsta papig, 19. ranocelnik, 30. kos suhe zemlje, 31. oseba iz IZDELOVALNICA HARMONIK FLEiSS JOSIP LJUBLJANA BLK1VVEISOVA Rfi (BisSe strojne temne) Vam nudi veliko izbiro Diano in diatoniftiih harmonik Finžgarjevejja romana, 35. nesrainnež (tujka), 37. žensko ime, 39. lovilna priprava, 40. teža zavoja, 41. trdnjuva v Arabiji, 42. posrednik v fiziki, 43. poljedelec, 44. reka v Franciji, 45. ribje jajčece, 47. Jazonova ladja, 49. rastlina, 50. oseba iz Gotovčeve opere, 52. lesenn [>oso-da, 53. naslov Prešernove pesmi, 56. žensko ime, 61. pripis, 62. slovanska pijača. Rešitev križanke št. 92 Vodoravno: 1., 46. in 61. Ljubezen kraljične Sofije; Stojan Zagorčinov; Živan Žun, 20. Vuro, IEL KINO S LOČJA i; so ALDO FABllIZI, najpopularnejši komik v vlogi sprevodniku avtobusu v filmu »Spredaj je prostor« '•c Polog nJega 6e: Adrlana Bonettl In Andrea fliiiihl Predstave ob 14, 15 50, 17.40 ln ob t« 301 IEL KINO MATICA 22-41 Priljubljena M a r I k t H6ck v duhoviti komediji Iz, avstrijskega dvora. Petje, ples, sijajna glasba I »Ples nn dvom« "•c Soigralci: WoU Albach Hettl. Lucle Engllseh PREDSTAVE ob 16, 17 In ob 18 18, Ob nedeljah In praznikih matineja ob 10 30. fEL KINO KODELJEVO ti-44 Krasen velefllm po innmoiiltom Fogazznro-( vem romanu MALOMBRA »Palača oh jezeru« '•c Isa Mlranda, Andrea Cheeehl Irasema DUlan Za dodatek glasbeni film »ZAKLJUČNI AKORD« r»L Gcorge Rlgaud - Josette Duy Predstavo ob 14 15 ln ob 17 30. 21. teza, 22. Nove, 23. ep, 24. oidij, 25. oda, 26. Ant, 27. abecednik, 30. tele, 31. vrli, 33. bus, 35. vojuk, 38. pav, 41. Evu, 44. Ak. 40. glej I. vodoravno, 50. Silvu, 51. Kolpa, 53. Abel, 54 Evrazija, 55. azil, 56 jek, 57. Verena, 58. Aron, 59. Evropa, 60. ara, 61 glej 1. vodovnrno. Navpično: I. Lvov, 2. jad, 3. Urah, 4. bon. 5. Etna, 6. zet. 7. Ezav, 8. na, 9. K ne, 10. ro, II. ave, 12. led, 13. jen, 14. Ipi, 15. čok, t6. nit, 17. I de, 18. sila. 19. oje, 28. bojari, 29. Casino, 32. ribez, 33. beleg. 34. stvar, V>. Jazon, 37. Kijev, 38. plavž, 39, Avari, 40. Va/rtv, 41. ekipa. 42. volan. 43. Aljaž, 45. kakan, 46. favn, 47. Jera, 48. scuo, 49. orač, 52. Peru. • Umrl je v 69. letu starosti naš oče, gospod Ivan Bencina mesar Pogreb bo v nedeljo, 27. junija, ob 5. uri popoldne v Dev. Marija v Polju. De v. Marija Polje, dne 26. junija 1943. Žalujoči: Bcnčina, Dornik, Sesek in ostali sorodniki. Naroča ite in širite »Slovenca« 1 Ze drugo noč niso ugasnile bakle v belem gradu na sivi skali. Princeske še niso našli. A glej, proti gradu se bliža jezdec. Jezdec na belcu. Morda prinaša on kako novico o izgubljeni Marjetici. TTmrl nam Je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, strlo ln tast, gospod ANTON LIPOVŽ drž. uslužbenec v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. junija 1943, ob pol treh popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, 26. junija 1943. Žalujoči rodbini: L1 p o v ž - K o r b ar. Dotrpel Jo v SS. lotu starosti, previden a sv. zakramenti, nns ljubljeni soprog, dobri oče, Btari oče, brat in tast, gospod KIFERLE IVAN šolski upravitelj v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 27, junija, ob 4 pop. Iz kapelice svetega Jožefa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. junija 1943. Žalujoče rodbino: KIFERLE, LEVSTEK, BENKOVIO, DEISINGER, BACINSKY, SZABO i t. fr Tomaž Poklukar vijo, Matevža ni Ciio več med moškimi, da bi klepal kose in vezal snope. Odpotoval je v mesto, kjer je naročil dva zlata prstana, košaro plemenitega cvetja in še nešteto drobnarij, med katerimi seveda ni manjkalo trdega belega ovratnika. ITI. poglavje. Zgodila se je velika stvar. Preden je zvonilo k maši, ki je bila tistega poletnega jutra zelo pozna, se jo zbralo na trati pred cerkvijo lepo število šentlovrcnčanov. Med njimi ni bilo mož s srebrnimi verižicami na telovniku in z nanizanimi tolarji, kakor ob nedeljah, pač pa veliko žensk, mladih, starejših in sturili. Kdo bi jim zameril, da so za ta čas odložile predpasnike in zapustile ognjišča. Pri Andraževih se nc ženijo vsako leto in tudi tako nenavadne neveste ne prihajajo tako pogosto v srenjo. Ko so se ustavili vozovi pred župnijsko cerkvijo, se je sto in več parov oči zazrlo v mlado nevesto. Za hip so ženske ostrmele; vzpenjale so se na prste in iztegovale vratove, da bi spre- letcle z očmi Majdo vse od venca na glavi do šopka v rokah, od bele obleke, ki je zakrivala njeno vitko telo, pa do kostanjevih kodrov, ki so krasili njen tilnik. Šele tedaj, ko se je sprevod svatov umaknil v cerkev, je zašumelo med ženskami. >.Moj Bog, kako je zala!< »Si videla, kaj ima v laseh?« »Ne, kaj takega še ne! Nikoli!« »Nevesta s pšenično krono na glavilc >In Matevž jo je vodil kakor kra-ljično!« Tudi Bnjdetovi Nadi, ponosni stari gospodični, ki je stala za oknom in Kukala skozi zaveso, je zaprlo sapo. Ne, na Matcvževi nevesti ni bilo ničesar, kar bi ji lahko nudilo snov za obiranje. Ko «o si ljudje izpovedali prve (/tise, so se ii sit li zn svati v ccrkev.'še vedno so šepetali, ko so čakali pri kamnu z blagoslovijeno vodo nn vrsto, da bi se poškropili in pokrižali. Kar naprej so pasli radovednost, saj so prišli zaradi tega, tla bi videli kaj no-vegn, o čemer bodo ves teden govorili. Kako nnj ne bi bila Majda lepa? Če je kdaj prav in lepo, da se ženska ozaljša, je to slovesnost, ko dnje pred Bogom in pred ljudmi besedo, da bosta veljali odslej njena ljubezen in lepota samo enemu: prijatelju, ki bo odslej njen mož, njen zaščitnik, njen vodnik. Samemu Matevžu je prišlo na misel, naj bi nosila v laseh venec paničnega klasja. O, tudi zanj je bil to velik dan! Prinesel je venec iz mesta, kamor je vzel s seboj šop zlate pšenice in naročil, naj prepletejo klasje z drobnimi umetnimi cvetovi. Majda ga v prvem hipu ni bila kaj prida vesela. Ko pa si ga je nadela nn glavo in se pogledala v zrcalo, se je prepričala, da se ji lepo podaja. Ustregla je funtu ter si ga pritrdila na svoje goste kostanjeve lase. Zdaj jo gledajo šentlovrenčani in so tnko prevzeti, da jim niti na misel ne pride, da so v hramu božjem, kjer bi sc spodobilo, da bi pozabili na posvetne reči. Tudi Matcvževa mati se ne more zbrati. V klopi sedi poleg Ančke in Voritiovke ter se ozira po nevesti; po bodoči siuahi in novi gospodinji. Knko se bo neki znašla, ko bodo prišli delavniki in ko si bo treba umazati roke pri delu? Ali se bo razumela z njo ali pa bo pokazala svojo naravo v drugačni luči? Tudi Andraž se večkrat ozre po mladem paru, ki stoji pred klečalui- kom. Takole zbira svoje misli: Izbral si jo je po srcu in se ni oziral niti na levo niti na desno. Kdo ve, koliko lepih deklet je bilo v mestu; Matevž, moj sin, si je izbral najlepšo. In kdo ve, koliko lepih fantov je poznala; njene oiM pa so videle samo enega, mojega Matevža. Zdaj jima bom izročil domačijo. Matevž jo bo vodil s svojo pametjo in s krepkimi roknini, ona pa bo podobna nežnemu cvetu, ki so gn presadili z mestnega vrta na našo ljubo hribovsko zemljo. Obzirno bo treba rnvnnti z njo in jo negovati, da ne bo usahnila. To bo Matcvževa zadeva in navsezadnje tudi moja. Bo že kako. Zdaj sta pred oltarjem, zdaj ni več poti nazaj ... Potem je prosil nebo, naj bi se dobrohotno ozrlo na zakonsko zvezo, ki bo dane« sklenjena. Dopovedoval je ljubemu Bogu, knko dober je Matevž, da se jc vrnil k zemlji in ju ni zapustil na stara leta snma. Njega, Miho Andraža in ženo Marijo. Ah, kako prazno bi bilo življenje, če ne bi bilo pri hiši človeka, ki bi mti lahko na zadnjo uro še enkrat prijioročil svojo ženo, dom, njive in gozdove! Knko bridko bi mu bilo pri srcu, če bi vedel, da bo raslo nekoč ščavje na njegovem grobu! Tako je mislil in je začel s hvalnicami ljubemu Bogu: Zalivaijen za da- našnji dan. ko si podaril mojemu sinu ženo, ki jo ima rad! ln tisočkrat zalivaijen za to, da si ju pripeljal na mojo domačijo! Pomalom, pomalem bom zdaj izpre-gel. O. da bi zalegla mlada žena vsaj pol toliko kot je zalegla moja Mariju! Edini od Andraževih, ki v teh minutah ni razmišljal o novem življenju na gruntu, je bil Andrej. Poglobil se je v daritev, ki je vzvišena nad tekočimi dogodki. Samo pri spominu živih, ko je prosil: Spomni se, Gospod, svojih služabnikov in služabnic Majdo Vorinove, mojega brata Matevža in vseh okrog stoječih... je zagledal v duhu podobo svoje rojstne hiše. Zaprl je oči in je za hip počakal, preden jo nadaljeval. Matevž je stal v bližini oltarja vzravnnno knkor mlad častnik pred svojim predstojnikom. Kdnj pa kdaj se je skušal zbrati, vselej pa ga jo premotila podoba sočnega dekleta z dišečimi vrtnicami v naročju in s pšenično krono na glavi, Čutil jo je ob strani, ves čas jo je gledal'v duhu, čeprav ji ni pogledal v obraz vse od onega trenutka, ko sta stopila s ko-lesl ja. Približal se je slovesni trenutek, ko je pristopil domači župnik k njima in jiina začel govoriti o lepotah in nalogah življenjske hoje v dvoje. J. O I i v e r Curwood is Tako jo Kent, ki je malo prej prekipeval od veselja, da bo ostal živ, sedaj popolnoma občutil veliko težo svojega strašnega položaja in je le pričakoval trenutka, ko se Ik> morala začeti strahovita borba, v kateri si ho moral priboriti svobodo, ki jo je izgubil, iu žvljenje, ki ga je zavrgel. VIII. Potem, ko so se vrata Kentove sebe zaprla za resnimi in grozečimi predstavniki zakona, je Mercer ostal v prednji sobi in premišljeval, ali ni prišel čas, da začne s svojimi poizvedovanji. Končno so je odločil, da poide na delo. S petdeset dolarji v žepu se je podal ,,ioti kraju, kjer je upal, da bo 6rečal Movieja, starega Indijanca. Vrnil se je uro pozneje, v trenutku, ko so se zopet odprla Kentova vrata in sta iz sobe prišla najprej oče I-ayonne in doktor Cardigan; za njima je izstopila stenografinja, nato pa sodnik in oba stražnika. Za njimi so se vrata zopet zaprla. V sobi sta ostala samo še dva: Kent, ki je bil še ves pod vtisom zasliševanja in se je utrujeno upiral na blazine in nadzornik Kedsty, ki ga je Kent gledal s plamtečimi očmi. »Želel sem nekaj trenutkov govoriti z vami na samem, brez prič, Kedsty, ker vam hočem povedati nekaj ne kot podrejen svojemu predstojniku, ampak kot čloVek človeku. Sedaj nisem več član konjenice in zalo vam ne dolgujem večjega spoštovan:! kakor drugim ljudem. Prav vesel in zadovoljil sem. da imam možnost izjaviti vam, da 6te navaden ničvrednež.« Kedstyjevo obličje je že prej bilo rdeče, sedaj pa je zardelo še bolj in njegove pesti so se počasi stiskale. £>e preden je mogel kaj odgovoriti, je Kent nadaljeval: »Nasproti meni niste pokazali niti najmanjše vljudnosti, niti tiste osnovne vljudnosti, ki jo ne hi odrekli niti zločincu najnižje vrste, čo bi ga pripeljali pred vas. Vsi. ki so bili pred -tkim tu v sobi, so bili presenečeni nad vašim vedenjem, ker so — če že niso več sedaj — vsaj nekoč hili moji prijatelji. No očitam vam tega zaradi vaših besed, temveč zaradi razloga, ki vam je nu-rekoval takšne besede. Tudi če bi vse -uvzoče osebe bile pripravljene verjeti mojim besedam, ste vi ravnali tako. da bi oni bili prepričani o nasprotnem; takšno ravnanje ni niti častno niti odkrito, ampak zvijačno in zahrbtno. Brž ko ste opazili, da kakšna okolnost utegne govoriti v moj prid. ste so sklicevali na zakon. In vendar vi sami ne verujete, da sem jaz. ubil Johna Barkleya. To ste mi sami rekli tisti dan, ko sem jaz podal svojo nespametno izpoved, in še sedaj, še danes ste tega ninnja. Vidite, jaz sem počakal, da sva ostala sama in o tem govorim šele sedaj, ko ni nikogar drugega tu. ker jaz še vedno nekoliko vem kaj je vljudnost; vsekakor veni o tem več kot vi. Kaj pravzaprav hočete? Kateri je tisti razlog, ki vas je tako spremenil? Morda...« Stisnil je desno pest, trdno kakor skalo, in neprenehoma ostro zrl Kedstyja v oči. »Morda dekle, ki ga skrivate v svoji hiši?« Tudi v tem trenutku, ko ga je prevzemala divja želja, da z vso silo udari po človeku, ki je stal pred njim, si Kent ni mogel kaj, da ne bi občudoval mirnosti in popolne brezčutnosti nad-zornikovegn obraza. Še nikdar ni slišal, da bi kdo naz.val Kedstyja lopova in ničvredneža; vendar je nadzornik stal — če izvzamemo njegov zardeli obraz — miren kot vselej. Zdelo se je. da ca niso zmedla niti Kentova vprašanja niti njegova od- krita obtožba, da v svoji hiši skriva Maretto Radie-son. Nekaj časa je Kedsty molče gledal Kenta, kakor da bi hotel prečitati njegove misli, nato pa je izpregovoril z glasom, ki je bil tako iniren iri hladnokrven, da ga je mladenič presenečeno pogledal. »Kent,« je rekel, »ne zamerim vam niti zaradi-.ničvredneža' niti zaradi kakršnega koli drugega naslova, ki sle mi ga dali. Mislim, da bi jaz na vašem mestu storil isto. Vam sa zdi nerazumljivo — če upoštevamo naiine prejšuje odnose — da se prav nič ne trudim delati v vašo korist; toda vedite, da bi vam na vsak način skušal pomagati, če bi verjel v vašo nedolžnosi. Nasprotno; prepričan geni. du ste krivi in doslej že nisem našel uiti sence dvoma v dokazu, ki ga imamo proli vam in ki obstaja v vašem lastnem priznanju. Nadalje, vidite...« Prekinil se je, pogledal skozi okno ter nato nadaljeval: »Vidite: če bi se mi tudi posrečilo dokazati, da niste krivi umora Johna Harklevja, bi bilo še vedno zelo verjelno, da vas bo doletela druga kazen — dvajset let ječe zaradi krive prisege, zaradi krive prisege najtežje vrste, to je, ker ste prisegli, ko ste mislili, da ste v emrtai nevarnosti. Vi ste krivi, Kent! Krivi ste, če ne tega, pn onega zločina Jaz nimam nikakih posebnih namenov. Kar se pa tiče mladenke... no, prav... v moji hiši ni nikake mladenke!« Obrnil se je k vratom in Kent se niti potrudil ni, da bi ga zadržal. Besede sn mu prišle samo do ustnic, kjer pa so zamrle; še nekaj časa po Kedsty-jevem odhodu je Kent gledal skozi okno, ne da bi kaj videl. Kedstv mu je popolnoma mirno povedal nekaj besed, ki so mu uničile vsako upanje. Kes je: četudi se izogne krvniku, bo še vedno ostal zločinec, morda ne manjši od morilca. Če se mu posreči dokazali, da ni ubil Johna Barkleyja, se bo s tem neizogibno obtožil krive prisege z obtežcvalno oko- liščino, da je mislil, da leii na smrtni postelji. To je pomenilo, da bo moral v edniontonski ječi presedeti dvajset — v najugodnejšem primeru deset — let. Deset, dvajset let ječe! Druge možnosti ni bilo; ali smrt na vislicah ali pa ječal Začutil je, da ga je mrzel pot oblil po čelu. Sedaj ni Več preklinjal Kedstyja, ker je razumel, da je nadzornik že ves čas predvideval to, česar on — blazen in zaslepljen, misleč, da je smrt neizogibna — ni videl. On, James Kent, ki je laž bolj sovražil kot kar koli drugega na svetu, je bil sedaj najslabši med lažnivci, človek, ki je lagal, čeprav je gledal smrti v obraz. Sicer je res, da je lagal, ker je hotel rešiti neko drugo življenje, toda to življenje je zakon že obsodil, zato je bilo sedaj žo dvakrat nečastno. Med tem časom, ko je vedno bolj ja6no spoznaval 6voj težavni in strašni položaj, mu je šinila v glavo nova misel, ki mu jo je navdihnilo — odprto okno. Vedno je ljubil pustolovno življenje in ko ho enkrat zunaj, lam v svojih ljubljenih gozdovih, ki so se raztezali skoraj po V6ej polovici kontinenta, se bo mogel skriti pred svetom in prostovoljno umreti, če bo premagan Ko bo popolnoma svoboden in oborožen s samokresom in puško, se mu ne bo treba ničesar batL Pod vplivom te nenadne misli je hitro vstal s postelje, da bi preizkusil 6voje 6ile, toda napor je bil prehud in opotekel se je, še preden 6e je mogel vzdržati na nogah. Torej ga je tudi ta poskus uiti skozi odprto okno, bridko razočaral! Nato ga je navdala še druga misel, kajti njegovi možgani so začeli bistreje delovati. Počasi je hodil gori in dol! po sobi — čeprav so njegovi koraki še vedno bili nezanesljivi — prvič jio tistem dnevu, ko ga je olw=trelil mešanec. Kaj pa, Če bi varal Cardigana, če bi varal Kedstvja? Ves čas, ko bi se njegove moči v resnici obnavljale, bi on hlinil, kakor da je še bolan in celo kakor da se mu je bolezen poslabšala; nato bi pa v temni noči ob prvi priliki izkoristil priliko iu odprto okno... MALI OGLASI V malih oglasih velja pri Iskanfu službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskib oglasih ie beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa fe beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu. j Službe H Dchc: Hlapca za vsa poljsku (lela takoj sprejmem. Hribar Marija. Rudnik 47. (b Gospodinjsko pomočnico izurjeno v gospodinjskih delili ln v kuhan Iu Iščem k tričlanski družini. Plača 400 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št.4319. Dekle za hišna ln poljska dola sprejmem. Zaloška, c. 115. KupillM? &llllC ffoljf- /«i najvišji dnevni ccnl kupuje Sever & Komp. Električen hladilnik majhen, tudi rabljen ali dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe upravi »Sloven-I ca« pod »Električen hladilnik« št. 4270. (k Postrežnico od pol 2 dalje, pošteno In spretno, sprejmem takoj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Snažna« št. 4344. (b Frizerka dnhl stalno službo. Plača 750 lir. - Menila Vinko, Erjavčeva cesta 15. b Pridno dekle za vsa hišna dela ln kuho Iščem takoj za dvočlansko družino. Naslov v upr. »Slov.« štev. 4362. Služkinjo za vsa hišna dela, razen kuhanja, In majhen vrt takoj sprejmemo. Jegll-čeva 21._b | Sfiiž&e"t J&teio: Gospodična pisarniška moč iščo za-poslenja kjer koli. Gre tudi za pol dneva. Ponudbe upravi »Slovenra« pod »Nujno rabini« 4355. Uradnica knjlgovoilklnja, samostojna bllanclstka z desetletno prakso, samostojna korespondentlnja, vajena vseh pisarniških del, želi namestitve. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobra računarica« št. 4329. Akademsko izobražena oseba sprejme zaposlitev v pisarni, pri otrokih ali slieno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva ln skromna« št. 4358. Trgovsko naobražena poštena, starejša trgovska moč, vajena gospodinjstva, šivanja in trgovine prosim primernega zaposlenja. Ponudbe pod: »Potrebna« št. 4372 na upravo »Slov.« a Kroj. in Šiviljske odpadke kupim. Hrenova ulica 8. Rabljene gramofone In plošče zopet kupuje po zvlšnnlh cenah tvrd-ka »Everest«. Prešernova ulica 44. • k BOE IlsIJJe, dchiirjcve, nošene ln nove, polhove kože v kakršnem koli stanju 111 vsevrstne kože divjačine, domače zajčjo kože, us-njate kovčege ln aktovke stare In nove. čebelnl vosek, polhove čepice v dobrem stanju ter šetlno ln nrovco kupuje trgovina ZDRAVIC. LJubljana. Stari trg št. 30.