Gasilo delavskega sveta
LETO IV. * 1963 * ŠT. 3
glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1963
Letnik IV. Št. 3 (30)
Marec
Izdaja:
delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030
Zunanja oprema:
Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava
Valvasorjeva tiskarna Vldem-Krško
Naklada:
780 Izvodov

VSEBINA:
Iz zasedanj samoupravnih organov
Bolezenski izostanki po ODratih v mesecu februari" 1962 in 1963
Nasreče pri delu v marcu 1963
Iz dela avto-moto sekcije Novoteks
Iz občnega zbora blagajne vzajemne pomoči
Antenatalna zaščita
Kako pravilno negujemo zobe
Kako sem popravljal orožje v partizanih
Naša kronika
iz ZA8IDAIU SiikuirAVkir: ' mc-aii. v
2? a 11. soji upr.ira sa o To. ra pcdjotj_a dne 27. 3. 1253 je tov. direktor seznanil '-Ione upr ;nega :,db ra s ■platnom. rekonstrukcije podjetja v lotu 19-73 . Adaptacija uprav • ne zgradbe ;:e v zaključni fazi in ‘bo končana 15. aprila,
V prvem nadstropju bodo imeli svoje prostore ra unovodstvo, tajništvo in'1'direktor. Poleg toga bo ir jen prostor za sestanke, v katerem bo tudi knjižnica, V pritličju pa ec nabavni oddelek ( v dosedanji pis imi dir;ktorja in tajništva), prodajni oddelek, splesni sektor in tehnični oddelek (v sedanjih prostorih račune vodstva), Po dograditvi predvidenih desetih sodov a se bo tehnični oddelek preselil v te prostore.
Povečala so bo tkalnica, ko r a bo apretura preselila v novo šc lovo halo, bomo namestili v izpraznjene prostore se nove statve, tako da bomo lahko imeli v tkalnici skupno lvC statev, ko bomo z/ radili novo sedovo halo, bomo lahko povečali tudi strojni pari: v a'>r c turi.
radi grad je nove sodo ve liale bomo morali opustiti sedanjo cesto do podjetja i zgraditi novo. 'ni ter. bomo morali porušiti stanov njslco hišo na 'oersterjevi ulici st. 3. Stanov ilci se bodo v elili v prvo d o gr ljeno s -a. nico. Skušali borm pr ;ur diti 1 1 i 2 vi z-“-rij in parkirni prostor, Y provizoriju bi ur -dili mske sobe in prostore za gasilsko društvom avto--moto sekcijo itd. Parkirni prostor pa bi uredili na sedanji ekonomiji menze,
Proizvodnjo tkalnice smo preusmerili samo v izdelavo česanih tkanin. Predilnica mi . r reje zato proizv samo za usluge, poleg tega pa so tudi stro ji precej izrab-1 i ni, Z radi k a. ki bile n p lije, da prodamo komplet] -predilnico mikane pr.je in da v izpraznjeni prostor monuir o dilnico za poli it : na vlakna. Iz oliostera ze tkemo ikanine v naši tkalnici, v ndar go. ■ u	ražati.
p.voko potoka je r.dvidon prostor za gradnjo za' t-nih faz od surovino do i sonca.
S ;da 1 j i parni 1 t< ■ .1 ■ že p< - o Lnc la izr ib Lj r . Zalio smo se odločili, da nabavimo, novoga, iz zor ni l ponudb smo videli, i! . bi bi Lo .j1 olje kupiti parni 1 < tel na mazut. Izračun je namreč pokazal, da je nabavna cona za sami kotel na m a .ut	u- 1	j s	.	1 je tudi i zkor:	v	-ji*
• pG ,';a	.. o'	bi ivx dili v dve ci	t e	i	.
■ ut.	L z ai	ko in	;	tri	5	del . r co >a )i ;:>	Li	.
-2-
niti. . .or je delo pri parnem kotlu na nasut avtomat is ir ur. o. "bomo morali sedanje kurjače tem elu priučiti. 7 predilnici čep re je v Metliki boi ■ uredili klima naprave. SGP Pionir do te naprave začelo urejevati v aprilu in lahko pričakuj emo, da "bo delo končano do orad vider pa roka.
Podjetje Tekstila troj nam no p - čil j a n ■rečenih etatov v dogovorjenem, času. Zadnjo pošiljko, kat.ro bi morali dobiti če v lanskem letu, nam bodo poslali čele do 15» apr j. la (8 statev).
Po dalj či im .spravi je bil soglasno sprejet sklep, da pričnemo z izdelavo olabor tov za	ico intetione
prejo in za prvo fazo del od sum vine do unca ter da kupimo arni kotel na mazut,
kač počitniški dom v kavi gradu je poln.* zaseden le ob času kolektivnega dopusta. Zato moram- skrbeti, da bo počitniški dom čim bolj izkoriščen tudi v ostalih dnevih.
7 ta -lame n s no se o sam-: n javi sob v p e 'itn iških domovih še dogovarjali s Tovarne dekorativnih -tkanin iz Ljubljano, vendar dc končnega dogov. ra ni prišlo. 3odaj pa smo v razgovoru s SGP Pionir iz Novega '.osta, ki ima svoj počitniški dom v Piranu. .smisliti pa bi kilo ukore tudi o ten, da bi na.Č očitni ki dom oddali, "’ no če a ’	iva pa bi dali
locen znesel: kot 'rc i in bi tako lahko koristili dopust v katerem koli kraju.
Iz poročila o :	il >' ijav
v načera počitniškem domu je razvidno, d; c v kacu ] ole] ti nega dopusta Več prijav, kot pa to dopušča kapaciteta doma, v ostalem Času pa je ceni le malo izk riščen.
Po daljšem razgovoru"'je bil sprejet sklep, da za čas kolektivnega dopusta poskusimo dobiti prostore v počit-• -niških domovih drugih p djetij in da pr»ste 1 apacitete v našem jočitničkerri domu oddamo v koriščenje podjetjem iz Novega mesta .
V nadaljevanju seje je bil sprejet sklep, da upravni odbor predlaga delavskemu svetu, naj določi za leto 1963 za reprezentančne stroške 75o.coo din ter sa propagando, u-delekbo n p se j;..ih in osyajanje tujega tršičča 9,ooo.ooo din.
Upravni odbor ie nato dobri1 potovanje tehnične,: vodje v '• -g tal v Zah.Nemčiji, kjer ■;. bo ogledal proizvodnjo cielana in se razgovarjal o mošnostih nadaljnjega n .-a dioLena in volne.	>ril je ' ikpirzijo u<
cev tečaja za prodilske mojstre.
V	nadaljevanju seje je tov. direktor poročal, da je imenovana posebna komisija, ki bo proučila, če obstoja-ekonomska osnova pripojitve tekstilne tovarne "Bača” k našemu podjetju. V Bači bi v primeru pripojitve k našemu podjetju izdelovali sintetične tkanine.
V	letošnjem letu bo stekla proizvodnja v novi tekstilni tovarni v Pirotu. Gesonec iz Pirota pa bo zelo drag in verjetno slabše kvalitete. Po daljšem razgovoru je bilo sklenjeno, da bomo poskusili čim več česanca kupiti v tekstilni tovarni Krapina, le-manjkajočo količino pa v novi tekstilni -tovarni v Pirotu,
Nadalje je upravni odbor sklenil, da bo vsa večja vzdrževalna dela odobraval direktor oziroma oseba,- ki ga nadomešča, dokončno odobrava vse nakupe in izplačila. Ravno tako je bilo sklenjeno, da daje podatke novinarjem le direktor oziroma oseba, ki jo direktor za posamezne primere pooblasti.
Na koncu seje je upravni odbor še določil delavcem na vodilnih delovnih mestih dodatne dopuste, imenoval komisiji za izdelavo volilnih imenikov v obratu I v Novem mestu in obratu II v Metliki t r rešil več prošenj,
Svet apreture je na svoji sedmi seji dne 12,marca 1963 izvolil novega predsednika,ker je bil dosedanji predsednik sveta premeščen v drugo v drugo ekonomsko enoto. Za Novega predsednika je bil izvoljen Leopold Silor, za njegove ga namestnika pa Jože Rolih,
Izzivalke so se pritožile, da so norme za artikle Tamir, Boris in Janko erevisoke, da so bile norme postavljene sr#di meseca, obračunale pa so so od začetka meseca,
Tov. ICelner in Novak sta članom sveta raztolmači la, da so Pile norme postavljene v )ovpreoju z ostalimi artikli. Pri delai v šivalnici igra veliko vlogo spretnost izzivalke, saj ugotavljamo, da najboljše izzivalke naredijo 3-krat več kot slabe. Ge pa ima komad več napak kot je normalno, bi morale izzivalke to javiti, prodno priono komad Popravljati, kar pa niso storile, ker ni nihče javil za to 1 ike, jih v tkalnici N L j.3o pravočasno odpravili. Da se to pomanjkljivosti odpravijo, je bilo predlagano, da se v izšivalnici zaposli tehnik, ki bo razporejal delo ter vodil evidenco napak posameznih komadov.
Pc daljši razpravi o problemih v izšivninici go "bili sprojeti sklepi, la se za kritične artikle za mesec februar pregleda norme in po potrebi določi poseben dodatek. V bodoče se bodo norme za nove artikle pričele obračunavati , takoj ko se bo ta začel izdelovati. Y izšivalni-co naj se namesti telinik, ki bo vodil delo v njej. kjer je le mogoče, naj bi se delavke specializirale na artikle, ker se bo na ta način dvignila produktivnost.
Sprejet je bil tudi sklep, da se -skliče v izzival-niči sestanek, kjer se bo vse to pojasnilo.
S
?/L.;Z.f:'SICI IZOSTANkl PO CPifATIH V AJSUCU PfPRUAEJU 1962 in 1963
Se v prejšnji številki našega glasila je bilo objavljeno, da bomo Člane kolektiva vsak noseč obveščali, kakšno je stanje bolezenskih, izostankov po obratih. Na lednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke po obratih za mesec februar 1963 * zo. primerjavo pa tudi za mesec februar 1962.
februar 1962	februar 1963
Oddeli :i	6 v. vseh bolh. dni	/o na blevilo m na dolov.boln.dni delov. dni	brez po- dni rodniške in neme iz,	. m.	Ltevilo 'jo na Štev. vseh	delov.boln. boln.	dni dni dni	brez porod,			jo na del. dni
Uprava	81	5,08	■ '29	l;0o	loo	6,6o	04	5,o
Tkalnica 627		11,82	474	8,93	4o3	6,29	2o7	3,31
Prodil.	163	9,61	139	8,15	56	2,95	56	2,95
Apret.	222	lo,63	165	7, 9o	243	9,92	2o7	8,45
Zunanji	7o	5 s 5o	7o	5,5o	13	1,56	10	1,56
Prod.						
metlika	276	5u2o JL80.	231	4,41	. 163... .	- -i -j
Skupaj 2	1.439	8,32 l.o65	6.16	l.o59	5,67	735	3,94
sedaj pri rjamo ' olozenske izos - mke v febru r D1- 1962 3 februarjem 1963, bomo opazili ol it en padec bole--iških, is tankov v Čebru ir ju 1363« belo visok procent bo-1 - enskih i . t, ikov im sc it ekonei ka nota apre ura 8,45 /-; n . drvcem n atu pa je i )rava s 3 3. nimivo je, da ima v - j.bruarju iS sr. ’ilnica mikane i je selo nizek c	i 1 3 L so s r ] o v 5 . 3ga 2,95	roti j anus r-
d ii j ko j ' im la 4,2 '/o :n c t 3 v. ar jc naj i ji :>eei 3 v zadnjih 1’/ no; e c ih.
0 primerj mo ol nske i; os tanko a januarjem, »orno :	ili, 'j. sc jo v 1 bruarju procent r hlo i il»
V.end r pa statistika idnjih lot isknsuje v februarju novi.:.nji 3.-ol s .zenskih izostankov, kor o . v tem ssseou se sab-no pojavlj ti v vobjom obsegu jolezni dihal in ;ripa.
’ iro Jakša
13E3KEČ2 ?I?I PE.or v AR C 1963
1. marca so je pon sr< bil >ri delu Jo :.e edek, strojni kiju-savnit ar.
Imi nov .ni j obdeloval on tkalskega stroja na malem s h tišinam stroju -(sesiri;;).	• h d Gelom pa :.ru
je ostrus d odi sl v e 3 o levega obesa i mu ;:o lasje po:'k-.« do val«
V- rok j K) H i be: ‘ menov ni bi i 3 .1 >ri . srn delu u or. . 1 j ati s ...3 itn . o3ala.
9 , ■ iai ca se je ponči i u i ! slu rij a orce, tl - ill ; i.
Imonov .	.	.	- o om i stroju, od de-
lom jo po los ' la vet kove kopse na blago na tkal-! ei i roju, d i j it rij r urila	id iljnjo
delo. : o j ' hotela kopse vse ti, jo zadala s lesno roko ob seno lato, ki drsi tkalsko ol-nibko, ter si pri tem. lasje p<- škodovala sredinec besne roke.
Vz rol; po;n robbe: 1: r ip ava 1 at a
iro Jakša
IT ĐULA AVl'O-LIOTO SI, ČIJE ITCVOIEIVS
- ■ ■- enim letom sme v 1 vc toksu us't movili ek~ e avtc-moto čiru tva. us t nc vno i obont m zboru,] i 5.2,1962,	iole ;ili prc pram. GI xvi	g se ičije
’^ile, da rg nizirame tečaj sa v zniko . at rje in de~ iav ico z r, nj I a '-.ra.vilu vt-zil.
a lotnet občnem zboru dne 21,3.1; >3 smo progledali (/ kako smo ispe .2 ili : acl ine si -o, Is ] i P'il *d~ dnika, tajnika, bla ; jnika, : p ■ đarj n in a n a ed--:ora je bilo razvidno, smo i sloge ispešno izpolnili,
7	AID iekci	o je	vpis i lih 1.' ; članov Li	Č3.	nic
is obrata	v	Ilvem . s	u L	70 iz J etlike.
V	preteklem	lotu	smo organizirali	4 točaje	sa v z-
:G	mater j e, Dv -	aja	sta bila v kov m	iest	in	dva
liki.	i < : if k v lo 122 član v članic, ki
v i ** »rili izpit .. , vo ii e amaterje." Vs 1 tečaj ik ors pred pola injem izpita obvezno bisl 'vati t- ij. I- :or ■ r u Lav n > je z r± i ■ ir,	{ione vo . je
-5 ur za ivto in 7 in	tol o kolo. pa teoaji ik iie
ni dovolj isvezban, moru voziti več ur, dr. 1 Iko pivi izpitu vo ;i .pravilno.
i izpitik je ,i.l u.;peh nriill. t -č j :	v s lovo-
v,	jnik i ion : i L it j r j i ri iti ii ] it ii
prometni1.! prdipisov. Vri 122 ivč .1 litvv je >rvič t eu vilo i -1	ij ii ov. . ri mnovi LI >iti ... o opravili
izpit ;.i vai ost; li.
o opi vijenom izpitu iz-prometi ih	;đ isov se
iz >it iz pr	kl i 'nc vozu je.	:	ivto	je bilo	ra j? v
ii 7 te<	. j ii :ov	i j c vio	c a	i lo i. it	,
motorno kolo	pa 77 t	aj ii ov • d katerih	je	prvič >	v: vilo
74 t	jnikov.	ri >< i »v om i:	iitu	so	vsa >i	vili
izpit.
Iz gornjega .lahko ugotovimo, da smo >r >gr m o čo~ lanju voznikov uspešno izpolnili. Ćudi uspe	; v j.«
odli , iz	Leda »eliov Se	v na Do i jsl er j e
■'	o, da no )i ;	.,Si i uji ;d naj .jčimi,
)a amo	erg lizii ili- čaje . vo: i U e,
mo	:	i	Lti vozi la, or v< us t . 1 jena
■>	r-i ni i	' »beni <	:1 v sir	:ali a e
av	'. ;:ve t i	ctja, ln ia	je rovnjo	fc di 1.. ;<>dnc i ča
•v® t 1 :■1 amo lnhkd	»avili sebni avto 'IA'i' 6oo Ln m torno
lcolo JAVA 175 c cm i uspešno organizirali tečaje.
oj lij .eiji delavnice pa sm imeli večje težave. Po nekaj ročih nam je uspelo organi sir ti de lavi i-C'0 > v 1 ateri smo 0P7 vij ali manjša »opravila. Delavnica je delovala do sime, nato pa ni bilo več dela. "or je zapadel sneg ne ni bilo več mogoče voziti na dolo z vozili.
Pa letošnjem občnem zboru so nekateri členi predlagali , da bi v :olavnici ■ pr vljali tudi večja po ravila. 'ds pa bi bilo možno le, če bi imeli zapt slenega visokokva-liiioir ;a mehanika, Al P sekcija 1 ' »rž n ; bi imela 10 • nosti za namestitev no. i a, ker bi bila ura pc »ravil previsoka, Uresničitev predloga >a bi bila icžna e »močjo P-djot ja.
v tem lotu /.•orne onovno organizirali točaje . a voznike amaterje v Kovom estu in v Hetliki. .da ob nem ■ boru jo nekateri čl .. i r aili, da bi obi d -v li te-: ' i nečlani kolektiva. V Metliki orno vpisali že v - n kem letu nekaj elanov, ki so zapo»leni izven še •
- • a, ker v d L ni bilo drugih, toč jev, 1 vem 11 stu pa to ni mogoče, 1 »r je tu dovolj tc >.jev, ki jil organizira Ank kovo nnsto, nača sekcija pa jo bila ustanovljena 10 ' Člane naše dk' d g . ravni loor j° razpr vljal a v »isu o jil soi nikov v tečaj in skic-nil, cla bomo ■or geli v tečaj samo meda ali d no člana na-kolči tiva , in to le J; kr; t, če ne bo v »c "d j 1 :	’	t dat 07.,	j v le tli i je e : ;el, v Ho*-'
vom- mestu pa bo pi ' Ido	;etl	cž ril l.
" U -ravni odbor je določil pogoje za obi-kov; m;'o točajev, bi so v tern letu naslednji s
1. teoretski predavanj 50 ur
;iči vo inje vto j j 15 ur d• praktične vožnje za m t rnp kolo n jmanj 7 ur 7»	1 »vel . vsakega to čaj tka 3»o< o din, za o j : 0-
rodnike da 4.000 din
Č. voš ja ■ avtom 1 ura 1.. 000 din, o: ji zor. dnik l.doo C in 7. vožnj 1 z motornim koles-om 1 ura 600 din, ožji sol dnil 75o din
V. instruktor (vozilo 'k čajnika) 1 ura 4oo din, o..ji zoro dnik 500 din,
Ciiani n iše sekcije p ■ so ti di . ov .Li ri :
11	:	Li v ih, 1 ; itorc je <»rga Lsir ilo AIvED j ovo ic sto, So-
delov li zrno n:-i - ,.»:..-zkoentni vožnji v ovnu. u.;stu in one-Ji j ovalni vožnji na relaciji Ilovo aesto-Dolonjske Toplice-
. a sela- -Šen c j. Ocenjevalne vo nje se je udeležilo 17 lanov,ki so do ogli lop us >eh, ider od nadih elanov jo . o ■el 1. mesto i d 15C t kmovalci iz okraja Novo me sto.
Člani sekcije pl 1 ajo čl in o. 1 i s 1 letno 3;"o lin, V pr k/ leti ... o 1 n arino odt< gnili >ri lađi, s čimer je bilo o la ji; ..o dolo bi * j m ar ki, Tudi : loto 1963 jo letn liana; ina 0 6 5 din i .	>0 >0	1 lepu ob me-
;a zboru o at o ..p. a pri • . oda .-m i;, ..vkilu,
v pr tel lem . s tu s 10 do; e oLi 1-,4-03.000 din iz lat-kov, ;d izd .tli jo všteta tu I a' o- tacija 75' .000 din za 1 avo novoga osebi :	avtom bila Z 1 ;ava 700, katerega borne v k:	tkem prejeli, želimo abaviti tudi novo motor-
no kolo.
Dosegli s 10 zadovoljiv fin ir 2 i uspeh, ieprav so cene v naših tokajih zn tretjino ni le .d con AID lovo mesto. To pa j ) bilo možno lo, ker so vsi člani 1	. ga odbora
v prejšnjem lotu delali brez nagrad in ker so vložili mnogo svojega prostoga časa za uspešno delovanje AMD sekcije ...ovotel :s.
1 .
IS OBČNEGA ZDOEA BLAGAJIE VZAJEMNE DOHOCI
Bne 24.2,1963 je bil redni Letni občni zbor bla-jne .. 1 j orane >oiloči.	idol	: ne r i bila
zadvV' '1 jiva.
Blagj jna v:	:mne por oči i aa : e,daj 277 članov,kar
je vsek Ror »romalo z ozirom a število zaposlenih v našem o j . Vs k 1 .	■ ■ : 1	d j tja, i 1 opi 1 >lag
; v je no pomoči, ima	oz do	La v razi
nuji.ih primerih.
Iz . oro il 1	10 L j ; ,li, da. e »id o . 1 . tu L962
sročenih 191 prošenj in peso;]oni'. >,5o9«ooo dinarjev.
vi no, dr 1 vidno )ol j narašča ;e vilo osilcov, kia jii.i v;anno ono i .jo kk.a ustanovljena na iredlog ; i i 1 ,	., . Lc e 1 ■ t ■ >9 # : 1 to ■' riliki je ; '. . ■
v >od jet ju pomislil na	r ’ e lost	;ve.
pa jo vsak zač kok težak, tako je Cii tudi ta, jredvsG i,kor je p riman j1 ovale denarni}-, si.dstov.
Leta 1961 jo bil pravilnik blagajne vzajemne pomoči deloma spremenjen. Po tora. pravilniku lahko dobi vcak elan posojilo v znesku 2o.ooo din. ki-ga pa mora vrniti v največ 10 zaporednih mesečnih obrokih, Zaželjeno pa jo, da bi prosilci vračali posojilo v večjih obrokih, seveda če jim je to mogočo, ker bi na ta način denar hitreje kroril.'
Najmanjša mesečna vloga elana blagajne jc 5oo din. Je hoče član dobiti posojilo do lo.occ din mora imeti v blagajni vloženega najmanj l.ooo din svojega denarja, za posojilo do 2o.ooo din pa mora imeti najmanj 2,ooo din. Vsak član blagajne vzajemne pomoči lahko dvigne iz blagajne svoj denar ali pa posojilo v dneh, ki so za to določeni in sicer: vsak torek in petek od 13,3o do 14,3o ure ter prvi in drugi dan izplačila mesečnih dohodkov ob istem .asu.
Pri -.reševanju prečenj za posojila pa ima upravni odbor blagajne večkrat teškoće, ker marsikateri član že i~ ma posojilo, pa prosi za novo. ker je to pr o bi pravilom., je take primere točko rešiti, I dor že ima posojilo, ga mora najprej poravnati, šele potem lahko dobi drugo,
Informacije v zvozi z blagajno vzajemne pomoči
dobite s
v tkalnici in aproturi v predilnici
v upravi in zunanjih obratih
-pri ..	. i klinu in
Anici Adamič -pri Antonu , avbarju -pri Justinu I j joiču in Stanku Vaupotiču.
Na občnem zboru je bilo izražena želja, da sc v diskusiji prikažejo slabe in dobre strani poslovanje, blagajne ter da se določijo smernico za bodoče delo novemu upravnemu odboru,
. željeno bi tudi bilo, da bi sc povečala višina posojila, to pa bi bilo mogoče le, če bi sc povečalo število članov blagajne.
Pa tudi o nujnem posojilu v primeru smrti, bolezni in podobnih slučajih se je razpravljalo. Vsi prisotni so bili mnenja, da se v kritičnem primeru mora pomagati Oe ni blagajnika, pa lahko dvigne v banki denar prodsam.-iik.
Sprejet je bul tudi sklep, da sc pridobi čim več novih članov blag jne vzajemne orno?i kajti le na ra nečin se bo lahko izboljšalo poslovanje blagajne,
Stanko Vaupotič
-lo-
AHTKHATALNA ZAŠČITA
Iz preo g 1:1 e Ate vilke biltena jo razvidno * da tretjina vaeh izgubljenih delovnih dni • dpade na porodniške dopuste. To je ;ieor razumljivo , 'e upoš te varno , da. je v našem podjetju zaposleno dvakrat vol zena kot molkih in da so te žene v najugodnejši dobi za nosečnost in porode,
Z ozirom na tako veliko število porodov mislim, da bodo te vrstice koristile vsem nosečnicam in bodočim materam,
t
kaj jo antenatalna zaščita0 io je vrsta' zaščitnih higienskih in socialnih ukrepov, katerih cilj je, da se zagotovi normalna nosečnost in porod ssr. veja novorojenčka ter da se zaščiti sena - mati v \k.su nosečnosti in poroda. Antenatalna zaščita se vrši na veš načinovs s social- • ni ukrepi,ki so regulirani o; zakonskimi predpisi, s sistematskimi pregledi v dispanzerjih za šene, kjer se ugotavljajo bolezenski in abnormalni pojavi, ki bi lahko ogroža- • li življenje zone med nosečnostjo ali pri porodu. Haloga dispanzerja je, da take pa jave zdravi. higienske ukrepe vrši zena sama.
Organizirana socialna skrb za n- seeo ženo ima dolgo zgodovino. Prva -svetovalnic . za n seeo šene je bila odprta leta 1014 v porodnišnici Hort e L:oyle v Or unči ji »vendar ta ustanova še ni imcla~kax 0.terja danasi jih dis anzer-jev, . Jasneje so se podobne ustanove začele pojavljati v Angliji,kjer je bil leta 1915 osnovan prvi dispanzer za no-• sečnice v današnjem smislu. Kakv je koristna taka ustano va, nam kaze dejstvo, da je bilo leta 1916 ze 12o dispanzerjev, kot tudi uredba, po 1 utori so dmj ali brezplačno hrano nosečnicam in otrokom do 5 lota starosti. V 3SSR je bilo leta 1916 z z drenom o delu regulirano vprašanje porodniškega dopusta, prepoved nadurnega in nočnega clela za nosečnice kakor tudi vprašanje nudenj a specialno pomoči za novorojenčke,
V stari Jugo s me vi ji se je leto. 133o z zakonom uredilo odpiranje posvetovalnic za nosečnice. Teda šolo po osvoboditvi so dobili dispanzerji svoj'- polno vrednost. :'c— bi podrobneje opisoval naloge dispanzerjev, želel bi samo naglasiti, da je vloga dispanzerjev velika in da jo potrebno za vsako nosečnico, da. je v času nosečnosti pod kontrolo dispanzerja. Kot sem še poprsje omenil, je naloga zdravnika, da odkriva morebitno bolezenske pojave in abnormalnosti med nosečnostjo v predvsem v ustroju Ionskega organizma in
nepravilni legi otroka.; v takih primerih jene pravo o as n napotimo v "bolnico. V okviru sistematskih pregledov redno kontroliramo stanje krvnega pr ±tiska. 1o1e ra n o t e do, k rvno oliko, beljakovine v urinu itd. S tem lahko odkrivamo rožne nevernosti za nosolnico in otroka. Zato so glavna naloga tega članka, kct sem že omenil, zač'itni higienski ukro-pi s to so prehrana in .••sobna higiena.
Prehrana jo zelo v i e za • sečnico, saj se v oa su nosečnosti hrani za dva. j otaoolizem, te. je presnavljanje snovi. v organizmu nosečnice in dojilje jo -ivahnej-ii kot sicer, zato mora biti prehrana prilagojena kvantitotno in kvalitetno, dar zadeva kvantitet«.-. rad mamo, da zena v nosečnosti rabi približno doc d lorij več kot sicer. . va-liteta prehrane je se važnejši dol. V tem stanju so pri ženi’ pojavlja potreba po nekaterih sestavinah, ki so v dno za normalno nosečnost, kondicijo matere kakor tudi za /ra-vilen razvoj plodu, ko •o predvsem vitamini in minerali.
Za primerjavo prilagam tabelo dnevnih potreb nekaterih vitaminov, mineralov, beljaka vin in k ni--rij po podatkih urada za prehrano v d.anadi,
Sestava hrane s	ITormalna zena3	•o ieonica:	Do ji1j a:
kalorije	2100	2500	3 000
beljakovine	6o gr	85 gr	loo gr
kalcij	o,8 gr	1,5 gr	8,o gr
železo	12 mg	51 mg	15 mg
vitsrnin A	pooo i.j.	6.000 i.j	. G coo i
vitamin C	7 o mg	loo mg	15o mg
vitamin P	0 i.j.	4-oo-Oco i.j	. 4-oo-Oe
Zanimivo jo, da rac bo pomanjkanje v prehrani preje pokazalo na organizmu nat re kot pri plodu, to pa zaradi tega, kor posteljica (placenta) ni samo pasiven organ, preko katerega plod dobiva kri in hranljive snovi od matere, temveč je posteljica aktiven organ, ki ima sposobnost, da aktivno. izbira in sprejema iz materine krvi tisto, kur plod potrebuje za razvoj. Zato jemlje plod kljub pomanjkljivi prehrani m tei i 3 s mo i	:rii i3 i 2hv, bar 2veda
privede do m.oc ativnib. pojavov pri šatori. To volja predvsem : i vil d:	'd.:	s' s	o mjka teh snovi v prehrani je
po izčrpanju r-.uterinih rezerv, jih p stoljica nima več kje jonnti in tako pride mri plodu do pomanjkanja le-teh,kar pa lahko pripelje do raznih motenj v razvoju plodu. Pomen prehrane v času nosečnosti za • -oznaj zo kondicijo otroka je razviden iz > j	2nil datkov v procentu obolenj n vo-

rojenčkov v prvih. mesecih li vi jenja:
Pri dobro hranjeni nosečnici:	i slabo hranjeni nosecmoi'
prehlad	4,7 7°	21 7
pljučnica	1,5	7	5,5	h
rahitis	C fo	5,5	7
tctanija	č 7°	4,2	'f3
anemija (slabokrvnost) 9,4 7°	25 7
Pravilna prehrana deluje tudi na sam potek ?roda,, Po tatističnih podat ih je dokazano, da traja pri slabše hranjenih ženah, porod 2-5 ur dalj k t iccr.
Sedaj pa nekaj besed o najv finejših sestavinah hrane .
Beljakovine čiv:Iškega izvora (animalne) c o najvažnejše in pred tavljajo osnovni gradbeni mat rial na oblikovanje plodu. Nosečnica mora dobiti v hrani najmanj 2 g čistega mesa na 1 kg telesne tele, to je okoli 12o g dnevno.
A vjL t aiain. Pomanjkanje le-to ga povzroča eri materi na nj mje k raznim infekcijam, spr e na očeh. in zobeh, pri otroku pa zaostajanje v razvoju.
A vit< mil	al aja v hrani lahko v čisti obliki
(jetra, ribje olje, maslo, jajca) ali pa v obliki karotina, ki se šele v človel ovih jetri pr c var j a v A vit In. ..aro tin so nahaja v sadju in zelenjavi (p z . iv eni v korenu), nosečnicah je pomanjkanje A vitamina pogosto, to pa zaradi tega, kor je sinteza A vitamina v jetrih povezana z motnjami sar; di ol v ire j	tol sini, 1 L na >jo v nose ti,
B vitamin. Od cele vrste 3 vitaminov, je najvarnejši vitamin Ig .	j j le-te ;a povzroča pri noseč-
nicah in ostalih živčno motnje, edeme, motnje ,.-ri funkciji srca, v la.; j ih oblikah pa povraćanje, mravljince v okončinah in bolečine v mišicah. Volil o pot	tnje vitaminov j3 pa
lahko o\ oči tudi	tu. B vitamini se	ijajo v
urnem kruhu, j i j c ih, žolc vi, icsu, mleku itd,
C vitamin. Znaki pomanjkanja so vnete dlesni, majavost zob, pov' č u . oz t 1 rvavitev in 3labša odpornost Proti raznim infekcijam.
■ jih rimerih lahko pomanjkanje C vitamina povzroči splav, č vitamir se nahaja v zelenjavi in sadju (limoni, paradižniku itd).
D vitamin je ozko povezan s presnavljanjem kalcija. k vitamin pospešuje vsrkavanje kalcija v črevesju kakor tudi njegovo vezavo na kosti. Torej se pri pomanjkanju D vitamina ne nadere v kosteh plodu dovolj kalcija in zato kosti ostanejo mehke, kar ima za posledico rahitis (mehke kosti). Pri novorojenčkih pa neposredno po porodu težko opazimo, kajti v lasu nosečnosti dobiva plod kalcij iz materine krvi, ta pa pa daje iz svojih rezerv - iz kosti. Zato se v času nosečnosti pri ženah zobje naglo kvarijo, lahko pa se celo zgodi, da se celotno ok stje zone zmehča (osteoraalacija - rahitis odraslih).
I) vitamin se nahaja v ribjem olju, jajcih, jetrih, itd. Pri sončenju pa se D vitamin tvori na koži.
kalcij. Kot sem omenil zgoraj. je kalcij važen material za tvorbo kosti. ITjegovo vezavo na kost pa uravnava P vitamin. Kazen tega ima kalcij de druge važne naloge: om goca ritmično akcijo srca, pravilne kontrakcije maternice, omogoča koagulacijo krvi itd,
V času nosečnosti ni priporočljivo uživati večje količine kruha in testenin, ker vsebujejo fitinsko kislino, ki se v Črevesju vežo s kalcijem v netopljivo spojino in onemogoča vsrkavanj e. llajbovatojži izvor kalcija je mleko, zato zdravstvena • rgsnizacij a ZK zahteva, da se vsaki ženi v času nosečnosti in dojenja daje dnevno 1 1 mleka kot dodatno hrano.
Železo, je naslednji važnejdi mineral, ki je potreben za tvorjenje krvne barve. Predvsem jo važen v zadnjih dveh mašečih nosečnosti, to pa zato, kor so takrat pri o-troku naj aktivneje tvori krvni pigment (barva), železo vsebujejo: fižol, špinača, sadje itd. Iz tega je razvidno, da mora 'biti dr na raznovrstna, črn kruh je neprimerno boljši od belega , ker vsebuje več vitaminov in mineralov. Pozimi, ko je prehrana : svežo . d.:o hrano otežkočena, jo • priporočljivo jemati vitamine in minerale' v obliki f -.rma-ce vtskih ropar; atov.
Osebna noga j c eden od najvažnejših zaščitnih u~ krepov. Vso nasvete v tej smeri lahko dobi žena v dispanzerju za žene. Tukaj samo nekaj praktičnih nasvetov:
kega zob jo zelo važna, ker v nosečnosti obstoja večja možnost kvarjenja zob. Zobe je treba večkrat pregledati i.n z dr ".viti.
Obleka mora. biti krojena tako, da leži teža le-te
r menili in ne na tr buhu ali pasu, Cbleka 'C 'iti no-•nioo prod naglimi spremembami tcmpci ture, . sn ■ om* 1 'i ice so zelo občutljive za mraz, ki 1 0 povs ro i krce ( zme) krvnih žil, i ;-dv im v ■ i-c h, x it	.cdico j	vnetje ledvic),
0	0 -tl	-0 oblačenje pi dv ene, 1 i
0	21G pos itivsi i '	'	. In v urinu,
-■ u^ni P s, .a ga i osečnica nosi, moi ; amo ursati treculi, tir a :- robusne mišice pr komerno ne r z-u - - ■’!0 .	:to . • o i i v o o poslabšanega polož t~
3a maternice in plodu ter /zročilo razne komplikacije ri porodu,
ii - ir"-i e ripoi ■ o oda le toliko, ' e ,o dojke, da se ne ra.ztez jo, kor prsi ’ raste j .
Brad ,vioo na prsih mor jo biti V: ste in ■ volj o o o za sesanje. Zato je potrebno nožne bradavice v Sašu nosečnosti troti (n ;irati) z grobo risačo. I 'rte brada vice je potrebno velkrat izvleci.
;ost 'iv ;d 'seči s t jo je	rt je, ki	j c ■
culi nevarno. Za >rt jo	j suj e	It vzroča ner z] o-
lozenje in homeroidd, obremenjujo ledvice, to pa z radi te-l» čer se no izl o a j o z blatom	.vi. ato i a-
mo sledeče dietno napotke? s.idje, zelenjava, črn kruh itd,
' ta j e ■ u tev,ki j e i el? o ri.
. i jo se visoki čevlji zori c.i st ' i sl 1 ih. Visoke pete nivo priporočljive, l*or povzročajo m( Inejše izkrivljanje hrbtenice, bo	v križu in uti o t,
-javo je nositi tudi podveze i nog vic h, kar le-te pev-Z1° -.r-jp. SJ to j krvi v žilah in ras ii j-onje žil na nog k.
Vsakodnevno urni v .nje telesa je nemo potrebno,. ;o pa zato, ker se coli ve kože moopeje luč lijo, znojnioo pa močneje izločajo v času no < ' osti. I rimernojua t i r . vo(	je 15 - 37°	,	o i
trajajo le 1C do 15 minut. Pi lolge in reto le kopeli
■v.	kopeli p	ve dane,
krvv t ko jo potre na higiena zunanjega spolovi-la. i,- jbolj primerno je v	. o Lv oij s >] uhoi o
vodo in milom.
Izpiranje nožnico je eri z ‘r - vili nosečnicah nepotrebno in škodljivo. V 3 luč a ju \ v • noge. Vloura (boli to ) j®	i	jiie,	te na dir > ..	.r.

Spolni odnosi naj bodo umirjeni in v '.'asusko bi 2 na normalno imela menstruacijo, prepovedani, de obstoja možnost splava, jo potrebno spolno odnose prekiniti. Zadnjih 6 tednov pred porodom so strogo prepovedani spolni odnosi zaradi velike mo Snesti in lekcije.
Hoseenice lahko v lasu nosečnosti opravljajo fizična dola kot pred n< sečn- st jo, razen najt l jih fizičnih dol (na polju, v gradbeništvu itd). Za šene zaposlene v tovarni jo priporočljivo umirjeno sprehajanje ali vsaj sedenje na svosom zraku 1 uro na dan. ’ ot som že prejo o-raonil, pomagata sonce in svetloba organizmu ;>ri tvorjenju D vitamina.
Upam, da-bo teh lokaj vrstic koristilo nosečnic m in bodočim materam, Ce vam ni kaj jasno ali pa če želite kakršenkoli nasvet, sc laliko vedno napotite k zdravniku v ambulanto ali v dispanzer za žene.
Dr. Josip Pavlovič
1AH0 PRIVIDNO iriGUJ.'JMO ZsS: ■
Vsak kulturen in civiliziran človek se zadnje se vse bolj trudi za ohranitev svojih zob, več pozornosti posveča čiščenju zob kakor tudi sistematski kontroli zob v zobnih'ambulantah. V tem sestavku se bomo v glavnem zadržali pri vsakodnevni negi in čiščenju zob kakor tudi pri sredstvih, s katerimi opravljamo to vsakodnevno nego; zobni krtački, raznih pastah, pr .sikih, ustnih vodah, zobotrebcih in svilenem sukancu.
ča-
Gesto sliši zobozdravnik v s vaji ambulanti c-d b< 1-nikov, da si stalno čistijo zobe, pa so jim vendar kvarijo. Zakaj? Odgovor na to vprašanje bi bil približno tak; čiščenje zob ne prepreči popolnoma kvarjenje zob, ampak le zmanjša okvare na najmanjšo možno mero, ne pa popolnoma. Večina ljudi cisti in neguje svoje zobe, vendar je malo število tistih, ki to delajo t 'ko, kakor jo to potrebno.


Za nogo zob \rpor foljamo zobno krt sc ko in zobno pasto ter razne praške in vode. Zobnih past je v trgovinah selo veli'o vrst, za vsal:>, pasto trdi proizvajalec, da je najboljša, tako da se navaden smrtnih le težko znajde in izbere tisto, l-:i je ros najboljše, Za odstranjevanje zaosk -le hrane po jedi, ki obtiči med zobmi»uporabljamo zobotrebce
ali svileno nit. ITajvaznejše za vzdrževanje hi iene ust in	sol na je	zobna ščetka	in mlačna v	da, 1'	... zato,	kor
j o	mr kan ion o	oišc njo zob	najurikovit	jšo v	nasprotju	z
r isnimi p s tami, vodami, pi iški in mili, katerih cilj je le rahla dozintekcija ust in prijeten vonj iz ust, nekatere paste-za zobe tudi lol o roprošujejo '.Ir- nje zob-n ga kamra,
l.or je zobna krtaeka. skoraj naj valne‘j šc sredstvo, s katerim ne -uleme v ko dnevno sebe, ji bomo >os\ tili malo vel noso rrosti.
Z o ona očetka nor.* aiti za odrasle ljudi dolge, orli	16 cm, od	tc dol;ine o	. dč 3 dc 4	cm na	del, na kator o
so	ščetino.	So tinc se nav dno v snopičih .	vršžena v	tri
vrste. V vsaki vrsti je av dno 6 - 3 takih snopičev. Snopiči mor. jo biti iz trdih do 1 c dol ;ih ščetin, ki nujno, el-, so vse dlake v snopiču t. le dolžine. k jboljsa zobna ščetka jo tista, ki ima dlake d divjega vepra. V and j času uporabljajo nylcn ke ščetke, ki tudi sluzijo svojemu n mehu, vendar sc ščetke iz navadnih ščetin boljše. Pri :obni ščetki moramo paziti tudi na to, da je med posameznimi snopiči manjši r .znak. Goste zbiti s icpiči na šc »tki niso priporo ž1j ivi.
Zobna krtaeka za c troke a ur. biti nekaj - -manjša, bi c a j no je dolga 13 cm tor ima 1,5 cm dolgo glavo. Vsak otrok kakor tudi vsak elan drugine mora imeti lastno zobno krtaoko. Sobne ščetke v družini naj bodo različne barve d jih m za i jamo. rrtaeke ,ki ;o odslužile, o smemo ve o i >or bij ati, ker poškod j :j zobno meso. Glava rt 'le ima obliko, zobi , loka. Po u; ra i krt u5 o vedno seremo.
rako pr.-.vilno Ž iz tirno zrle?
S '.'išž-.n j e; - maramo o ds .-r niti vse ost nke hrano z v e p« vršino zoba, »osebno z vi itu zoba u med zobmi, ha zobno krtačko lamo , alo zobne pasto, nato krtaoko nastavimo n ■ rob zob	sa ii: jo 1 b emo v meri riznili >o-
in zoba. Do »or, eni, c	»mo čišč on j e tako, d a »r c- •
i amo zobno V 1 o . d z ;oraj	vsdol ali bi tno, t*. roj v
, ii ni smeri i ne v veder vni smeri, kako3 to delajo : lje, k j. i	ajo pravilno i uči’ 1 »vito 'istiti zob.
Gl v zobne s etke : j- < t l > dv do tri zoba, te kr tnj e od z:g.*rr j navzdol porvime na istem mestu do šestkrat, potom /a r mostimo l:t ' o naprej. To ponavljamo toliko šaša, dol Lor v ven bil Ini si »ri e o i t; o v zob. To pomeni, da jo za čiščenje • o. hrib površino zob potrebno 35 do 42
taksnih ’ibov . Jeoten e istiino ze no :	površino zob,
in to jr. v teko ’-rkcr smo ii'. tili ; .a čnjo evrzino, sz-i,io do ' dni p si vime z o‘bi: c žčotko u	o n n- n im me-
som trdega n .ba tm jo pomikamo navzdol. To pomeni, da v zgorhj i J el j us ti promil amo zobno -J‘5 o tko vedno v mori od n c ;a nosa proti gr i sni površini n, dr,, to jo vodno od zgoraj navzdol, .'-Pri čiščenju zeb spe njo dol j usti areni- :amo ’ ictko v cino. ni smeri, to j. ■: d sp daj navzgor, to Pa zato, 'ir jo v oj dnji ''oljušti zobn meso spodaj, grizn površina pa zgoraj, Povodno pričnemo pri zadnjem kočniku no lovi ali desni strani. Z>bno krtadko v tovimo ; arnlel-oo o zobom, zob: ega iesa in p tognemo navzgor z rahlim >ri-tiskom o.o zobe in zobno meso, Pa t način vrnimo tudi masažo zobno-o. rosa, ki jo rolo v- dna k t zaščitno sr đotvo r o ti vn o t j u d 1, s n i,
i .o smo reistili spi idnjo površino zoo v spodnji čeljusti, čistimo jezično vrlino spodnje čeljusti. Princip oiččenja je isti. Pz tega vidimo. Po nam. je potrebno skoro 14 o :ibov s zob-: o krt. čko, da si očistimo zobe. Nato zobe i.. .dr. .. .o z rol "no v .o in to t ,,ko, do uti nemo vodo
z :j . iPom “od ■ obe Po'ijrobno
do o dstr'-,omo ivcstslo brano, o omeniti tudi v žnost masiranja zobne-
mesa. Sobno meso. i o.sirr no o zobno ščetko ali s prstom.
V zpornji čeljusti masiramo o ''četko ali prstom od zgoraj pr o i c ji moji o iega . s o. in bo z -z v i g c tako z notranje obrni, ‘bi -ibi so polkrožni. V vertikalni "nori rodilo pritisnemo zobno ' rt teko ali ust na zobno eso . u izvajamo opisano masažo. Isti postopek velja za spodnjo čeljust, samo da masiramo •. d spodaj navzgor tako na zunanji kakor tudi na notranji strani. k na masaža je prvih P - 6 dni boleča in navadno krvavimo, je ea zelo koristna za utr litev zobnega r on do po /-? dni krv vitev in bolečino n.;d Si Po n: nehajo, r or imo i d ati nasvet pri zobn 5 ra z d iv. vi liku.
Zobe bi si morali umivati po pravilih po vsaki jedi, če to ni mo :oče, potom v obvezno zvečer pred s >anje i.
Ps in j e zob pred »anjera o ajbolj važno in po njem no smemo zaužiti nobene brane več. v. pc vsaki jedi ne moremo očistiti zob,jo pripori' njivo pojesti kak: no trd o jabolko ali rutko, ki nam bo očistila zobe, istočasno pa prispeva-• la nekaj vitaminov k obroku hrane.
venil bi Po da jo treba tudi umetno zobne protezo v . 1 er ime d jito očistiti z z ’bno rtasl p, lilo in vodo,	*re o no i ime m t e zo oe v ...o. ari o vode.
'fca a in dosežemo, d?, sc meso in sluznica ust prokc noči odpočije. Pri le Inih rot =s ah,kjer ima pacient Že nekaj lastnih šob, mer mo po pranju prot ;ze očiv iti li svoje zose in to selo temeljito, ker so taksni zobje izpostavijo-111 večje iu kvarjenju kot tam kjer ni - elna rotesa temveč most, ko ois ;cnju mor .me >rotezo ne lede na to, ali je delna ali totalna, dati v čašo vode na neko varno mesto (ne na no.no omarico), kor so sicer lahko kozarec prevrne In proteza zlomi, kar ni izreden r Lučaj v naši pr iksi," Čistite svoje zobe redno in h. melj o to ve .j vsak večer.
'Or. ki lan Popovič zobni zdravnik
ICAilO S3.T POPRAVLJAL OROŽJIH V PAKTIŽANIH
Najbolj priljubljena tema p govorov pri tabornih ognjih v skritih dolinah, lej er so spomladi lota 1542 taborili nrtizani, je bilo vsekakor oro.čje. tiste čase nas je bile če malo in tudi oboroteni smo bili slabo. Zato, jo bila nača glavna skrb, kako priti do orožja.
Nača ..ota je tisto čase taborila v klatnom klancu. Tovariš i 'erka s zvedel, da ima neki naš somišljenik pri Račjem solu star jugoslovanski ritralj oz, komandir šote jo orš določil patrolo, ki naj bi šla ponj.
Od veselja, da bomo debili mitraljez, kar nismo mogli zatisniti oči. Kovali smo na rte, kje vse bomo napadli sovražnika. rd 'asa do časa pa se je vnel med nami prepir,kdo bo mitraljezec in kdo njegov pomočnik. Dežurni nas je komaj miril.
Proti jutru se jo patrola vrnila. Vodja patrole jc na rami nosil nekaj v čotorko zavitega. Ko je čotorko razvil, orno razočarani opazili v njej kup čolezja ter vijakov. Vodja patrolo nam je zagotavljal, da je to mitraljez j.n da so tu vsi njegovi deli. Takega mitraljeza če nismo videli. Pil pa jo podoben težkemu mitraljezu kJvarc-loze", ki so ga nekateri borci če videli.
' om -'.dir 'ete me jo p klical ter vprašal, če si upam mitraljez ; ©staviti. -3 o ve da sem se naloge, l:i ni bila lahka, takoj zjutraj lotil,	e3 . ico rd je nadomestila raz-
Vrnjena šotorka. Pokaj najnujnejšega orodja sen imel v nahrbtniku in tako som se lotil dola. Po dolgih poskusih mi
Je uspelo sestaviti ogrodje in vstaviti nekaj notranjih delov, Pri delu so mi ostali tovariši pomagali z gledanjema in kopico nasvetov, kako mora mitraljez delovati,
'doda na sotorki je bilo se vedno precej delov in vijakov, katerih prava mesta in delovanje nikakor nismo mogli uganiti ,
Zvečer, ko smo sli spat, mitraljez če vedno ni bil sestavljen, - Ko sem izmučen zaspal, sem celo noč sanjal le o mitraljezu. Drugi dan dopoldne pa se mr je le posrečilo, da sem vstavil se zadnji preostali del. Mitraljez je bil tako kompleten. Ko sem ga hotel preizkusiti, mi komandir ni dovolil zaradi blizine Italijanov,"pa tudi muničile je bilo škoda, ker smo jo imeli zelo malo.
Dogovorili smo se, da bomo mitraljez preizkusili kar na Italijanih. Sestavili smo načrt, kako bomo ponoči napadli vlak, ki bo vozil italijanske vojake, istočasno pa tudi postajo na Ponikvah,
Cb določenem času smo bili vsi v zasedah ter nestrpno čakali vlak. Zdelo se nam je, da čakamo če celo večnost, ko smo opazili, da-vlak prihaja. Dogovorjeno je bilo, da odpre ogenj mitraljez. Ležal sem poleg mitraljezca tor • trepetal od razburjenja, ali bo deloval ali ne. Iste občutke so imeli tudi moji sotovariši.
Ko jo bil vlak od nas oddaljen le še kakih 30 me-t r o v, je pritisnil mitraljezec na petelina. - Zaslišali smo strel. Zdelo se je, kot da bi ustrelil top. Nato pa nič več. Zavpil sem mitraljezcu, naj potisne zaklopko na rafal, kajti mislil sem, da ima zaklopko obrnjeno na posamezne stre le. Toda zopet nič. Strgal sem mitraljez tovarišu iz rok 'tor skušal streljati, toda brez uspeha. Medtem je.vlak odpeljal mimo nas. Ko je bil oddaljen že kakih 3 ■ metrov se rai je posrečilo izvabiti iz mitraljeza še en strel, nato pa. Je zopet umolknil. Od jeze in razočaranja, da nam je zara-di mitraljeza propadla akcija, sem imel solze v očeh.
Toda akcija v celoti le ni propadla. Desetina, ki je imela nalogo navidezno napasti železniško postajo Ponikve Je svojo nalogo dobro opravila. P-. stojanke sicer ni zavzela, ker to tudi ni bila njena nal-ga, vendar so Italijane s Par streli tako razdražili, da so streljali celo noč na nevidnega sovražnika. Ko pa so zjutr j ogledovali bojno polje in iskali pobite partizane, so ob robu gozda našli le psa, ki je bil ves prestreljen.
Kbja pot v tabori” 'e čete nikakor ni bila lahka. 3al sera so oŽitkov komandirja, ker mitraljez ni deloval.■ ko cmo piišli v taborišče, je vodnik poro ”al o poteku akcije. komandir je stopil k meni. Potolažil mo je, češ da nisem, jaz kriv, da mitraljez ni deloval, krivdo za neuspelo akcijo je prevzel nase, ker mi ni dovolil, da preiskusim mitraljez.
lakoj naslednji danu sem se mitraljeza ponovno lotil, Llitraljez znamke "kaksim" je bil že selo star, saj pa je uporabljala že avstroogrška armada. Njegovi deli so bili zelo izrabljeni, zato nikakor ni hotel ara" Vilno delovati. Vsi moji napori, da bi ga popravil, so bili zaman.
ko smo se iz Blatnega klanca premaknili v Sulio krajino, smo "Maksima" vzeli seboj, ec smo prišli v kako vas, kjer je bil kovač, in tam počivali, sem bil takoj v kovačnici in ga skušal popraviti. o smo bili več dni v Vidmu.-lobrepolje, sem izdelal za mitraljez nekaj novih delov. Uspeh ni izostal, " .aksim" so je prebudil in začel lajati, kot smo tedaj rekli streljanju z mitraljezom. Toda njegov lajež je bil zelo negotov, ker je navadno sredi borbe odpovedal, se nanj nismo preveč zanašali. Služil nam je le že za parado," Ponosno smo ga nosili ter kazali ljudem našo oborožitev. A tudi toga smo se kmalu naveli Žali, kajti mitraljez je bil težak, ni pa stalno na pohodih. Zato smo ga nekoč zakopali.
Šole ko smo organizirali orožarsko delavnico na Pod,stenicah v Bogu, sem se z " Maksimom" zopet srečal, ker smo imeli delavnico dobro opremljeno, je bil kaj kmalu popravljen. Poslali smo ga nazaj v olinico, ki je že davno prerasla iz majhne četice 7 bataljon, ki je osvobodil celo Suho krajino. Tam so ga sprva z nezaupanjem sprejeli, toda ko so videli, ek dobro deluje, so se ga razveselili.
Jože Udovič
j: Ali a učnima
roročila se i e s Vera Veselic - poro 'ena Jakopič, Rodile sos
Slavka klobučar - dečka, Anica Rep- - deklico, Joliča Pilili - dečka, Tilka Turk - dečka in Anica Hrvar - deklico .
ITcvoporočenki Celimo veliko sreče in zadovoljstva, mlađim mamicam in novorojezokom pa veliko zdravja in naj lepke čestitke !
V podjetje so prisli s
Alojz Zoran, Anic Pavlin, Janez Turk in Martin Žugelj.
Povisi članom našega delovnega kolektiva selimo mnogo delovnik uspehov in sečnega zadovoljstva !
Podjetje so zapustili;
Cvetka Homanie in Karija Gradisar.
Umrla je Jožefa Štojs,
Na odsluženje vojačk ga roka so odšli;
Slobodan ing. Šujica, Stanko Jakše, Alojz Hrastar, Martin Jankovič, Alojz Cesar, Martin Aš, Jože Perne, Ivan Springer, Anton Kastreve in Anton Kobe.
Dne 1. 4. 1513 jo stanje zaposlenih 772. Od tega je '330 žensk in 242 moških.