Ameriška Domovina
NO. 124
sl^sjan
yn> N v	AN IN tiWftff
iv»'c ■» ■©/»•mi

National and interaatžanal Circnlatkm
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 24, 1970
fLOVCNIAK
mmm mvt&mm
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
V Ekvadorju so imeli fa teden revolucijo
CLEVELAND, O. — V Latinski Ameriki je 11 držav, pet med njimi so prave diktature, druge pa deloma prikrite. Ta teden se je rodila šesta v Ekvadorju, kjer je do sedaj vladala civilna uprava. Uradna poročila trdijo, da je bil potek revolucije sledeč:
Predsednik Velasco Ibarra je pred dvema tednoma proglasil nove davke. V javnosti se je takoj vnela debata, ali je imel predsednik Velasco Ibarra pravico do tega koraka. Vrhovno državno sodišče se je postavilo na stališče, da je Velasco Ibarra prekoračil svojo p r i s t o j nost. Ibara je v znamenje protesta odstopil. Vojaški krogi so pa mislili, da je Ibarra postopal napačno. Zato so ga pregovorili, da je rajše ukinil ustavo in civilno vlado spremenil v vojaško diktaturo, sam pa ostal še naprej predsednik. Nova “vlada” je takoj nato razveljavila ustavo, pozaprla levičarske politike med kongresniki, profesorji, sodniki in svobodnimi poklici. Vse te posle je opravilo vojaštvo. Koliko je Ibarra imel pri tem besede, še ni dognano. Seveda je mnogo levičarjev pravočasno zbežalo.
Ibarra je pa narod poučil, kaj naisli. V svojem nagovoru javnosti je trdil, da se pripravlja “nihilistična revolucija” in da naj bogataši plačujejo davke. V svo-ii izjavi je obljubil, da bo vladal le do septembra 1972, potem pa izročil upravo demokratično izmoljenemu nasledniku. Ibarra je bil namreč 1. 1968 pravilno izvoljen za predsednika za dobo 4 let.
Tako trdijo uradne izjave. Da Pridemo do stvarnosti, je pa treba omeniti, da so se že nekaj dni vršile hude demonstracije, Posebno na univerzitetnih tleh in da so se generali zbali teh nemirov in “pregovorili” pred-sednika Ibarro, da se je preko boči prelevil v vojaškega diktatorja.
HatiGi se |e zaleži! s politike m strategijo do kesiea meseca
HANOI, Viet. — Vietnamski komunisti se še zmeraj drže stare taktike. Najprej določijo
Odnosi med Kitajsko in Jugoslavijo
BELGRAD, SFRJ. — V razgovoru z urednikom belgrajskc revije “Mednarodna politika” je jugoslovanski zunanji minister
smer svoje trenutne politike, po	Tepavac izjavil, da ni tre-
njej pa naravnajo med drugim	pre^jravatj raz]jk v politiki
tudi svojo strategijo. To so storili tudi za mesec junij.
Najprej so konsolidirali povezanost Vietnama, Laosa in Kambodže s par političnimi sestanki, kjer so iz propagandnih razlogov porinili v ospredje bivšega kambodžanskega pred sednika Sihanouka, ki je že popolnoma v njihovih kleščah. Zdi se, da so na to- pristali tudi kitajski komunisti; verjetno pa le začasno. S to konsolidacijo so komunisti dejansko obnovili tisto povezanost vseh treh pokrajin, ki je obstajala že pod francosko oku-
med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Govoreč o odnosih Jugoslavije do Kitajske, pa je pripomnil, da je bil storjen prvi
iesfna elektrarna ostala
za itokesa stara bolečina
CLEVELAND, O. — Župan Stokes misli, da elektrarne niso za Cleveland noben rentabilen posel. Zato je predložil mestnemu svetu, naj mu dovoli, da da preštudirati rentabilnost sedanjega poslovanja mestne elektrarne. Mestni svet bo sklepal o tem predlogu prihodnji ponedeljek, ko bo imel zadnjo sejo pred poletnim odmorom. Uprava e-
korak za vzpostavitev prijatelj-.jektrarne pa predlaga nakup ne-skih odnosov Ni pa odvisno od j katerih rezervnih delov pa tudi Jugoslavije, kako se bodo ti od- novih strojev, ki bi omogočili
nosi razvili. Po Tepavčevih besedah je bila Jugoslavija vedno za politiko medsebojnega prijateljstva. — Kakor poroča “Tanjug”, je kitajski ministrski predsednik Ču En-lai sprejel jugoslovanskega veleposlanika in je ta ostal z njim dalj časa v razgovoru.
Zboljšali so se tudi odnosi
demokratska v@š@r|a v cast kandidatu OiEliganu
CLEVELAND, O. — Ker je ^enotno republikanski guver-berski kandidat v zadregi, se sPodobi, da se njegov demokratki tekmec Gilligan veseli. Zato s° demokratje sklenili, da mu bodo danes zvečer v hotelu Stater Hilton priredili večerjo “po $100”, da napolnijo Gilliganov ^olivni fond. Večerjo in vse do-batke v govorjenju bo vodil no-Vi demokratski predsednik demokratske okrajne organizacije "artunek, za glavnega govorni-bo pa senator Muskie, ki nj Sova veljava v demokratskem '!Vetu zmeraj bolj raste. Na ve-k°rjo so povabljeni tudi demo-jbtje, ki se drugače ne gledajo *ePo med seboj.
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
Deloma oblačno in toplejše. ^ajvišja temperatura okrog 80.
pačijo.
Temu primerno je Hanoi u- med Jugoslavijo in Albanijo, smenl tudi svojo strategijo v Kambodži, ki ga trenutno najbolj jezi. Kambodža je za viet-
Sm* Vrjifga skrbi FE!
KENT, O. — Ohijski senator
namske komuniste hud strateški RtePhen You'nS ima za ameri-problem. Je primeroma obsežno ške§a senatorja nenavadne skr-področje, ki ga je treba na kak bi; V intervjuju, ki ga je prena-način obvladati. Komunisti ve-
do, da jim še ne kaže, da bi vdrli v vsako vas in vsak trg.
šala radijska postaja WCUE, je senator Young obdolžil FBI, da je univerzi v Kentu, O., podtak-
Za okupacijo so si izbralVdolo- nil sv°ie zauPnike. Sen. Young predlagati.
čene točke, ki pa zaenkrat leže trdi’ da ie v tem času naimani še vse izven okvira meje 21.8 50 FBI agentov vpisanih kot štu-milj, kjer se po Nixonovi odred- denti na Kent univerzi, do jese-bi do konca junija lahko zadrže ni Pa da bo na univerzi Vf* kot
rednejšo dobavo toka vsem sedanjim odjemalcem.
Stokes ima pa še drugo bolečino. Mestni uslužbenci zahtevajo višje plače, imajo pa tudi priložnost za take zahteve. Potekle so mezdne pogodbe med unijami in mestno upravo, pogajanja za nove pogodbe so pa zastala, ker Stokes ne ve, odkod bi vzel denar za večje plače in mezde, pogodbe pa morajo biti pod streho do konca junija. Stokes je sedaj imenoval posebno komisijo gospodarskih in finančnih strokovnjakov, ki naj mu svetuje, kako priti do denarja. Komisija bo pa šele začela delati. Morala bo hiteti, da bo do konca meseca mogla županu kaj
BANKROT PENN CENTRAL ŽELEZNIŠKE DRUŽBE
Bankrot največje železniške družbe je povzročil negotovost na bankah in na borzah.
CLEVELAND, O. — Bankroc nima nič denarja, velike železniške družbe Penn1 Premoženjska vrednost te naj-Central bo najbrž vrgel iz tira večje železniške družbe je oce-že več velikih družb. Borzne ce- njena na 6.5 bilijona dolarjev, ne so na to gospodarsko nego- Pod vodstvom in kontrolo od tovost takoj reagirale in padle sodišča postavljene uprave bodo za 18 točk. 70 velikih bank, 40 železnice še obratovale in pošto-
*
)
skupnih fondov in precejšnje število investicijskih in zavarovalnih družb ter 118,000 delničarjev je v nevarnosti, da bodo izgubili težke vsote denarja z napovedjo bankrota Penn Central Co., največje železniške družbe v Ameriki.
Senator Jacob K. Javits in kongresnik Ogden Reid iz New Yorka sta v senatu in kongresu predložila resolucijo, ki zahteva združeno kongresno preiskavo poslovanja železniških družb.
poma uvajale temeljito reorganizacijo uprave in obratovanja.
Zaenkrat bodo upniki ostali s praznimi vrečami.
To pa boli...
CLEVELAND, O. — McCann iz Bay Village je bil surovo pretepen na sestanku Študentov mobilizacijskega odbora (SMC) v Bostonu. Napadli so ga člani nasprotne študentovske organi-
j zacije “Napredne delavske Sledeče clevelanlske banke so| stranke”, ga zbili na tla in brca-Pcnn Central kreditirale visokeili v glavo. Zlomili so mu nos vsote: National City Bank of lične kosti in zelo poškodovali
rmeriškp čete, toda ne dalje. Komunistične čete so se vrgle na zahodni, južni in severni del Kambodže, in ga sistematično zasedajo. Na piko so vzele kam-bodžansko glavno mesto, ki ga
100 prikritih FBI agentov. Enako prakso bo FBI razširil na vse ameriške univerze.
Vodstvo Kent univerze trdi, da nima dokazov za Youngove trditve in ne more verjeti, da je
Cleveland 1.3 milijone, Central National Bank of Cleveland 2.1 milijona in Cleveland Trust 7.4 milijone.
Težko so prizadeti uslužbenci Penn Central, ker so jim včeraj vse banke odklonile vnovčiti plačilne čeke, sprejele pa so čeke, ki so jih vložili na redne čekovne račune.
B a n k r ot finančnega orjaka Penn Central bo navrgel Cuya-TOKIO, Jap. — Med nami in hoga County zelo pereče finanč-
Japsttd demonstrirajo proti obrambni pogodbi z našo deželo
že dalj časa obkoljujejo. Kaže, t0ATreS
da je usoda mesta Phnom Penh že zapečatena. Nič boljša usoda ne čaka vsa večja pokrajinska mesta, posebno tista, ki so blizu glavnega mesta, pa tudi vse luke, kjer lahko pristajajo oceanske ladje. Kdor se zanima za podrobnosti, lahko vzame zemljepisno mapo in sledi vojaškim ooročilom s front, pa bo videl, kaj počno rdeči bataljoni.
Če se zgodi nesreča, vam ne nore nihče pomagati, če se ni-•te držali prometnih predpisov.
Naj že bo, kakor hoče, FBI ne bi bila vredna svojega imena, če bi ignorirala sumljivo rovarjenje raznih ekstremističnih študentovskih organizacij na a-meriških univerzah, ki svoje delovanje koordinirajo z delovanjem enakih organizacij v drugih državah.
FBI je zaupana skrb za državno varnost. Če senatorja Younga skrbi, da državni varnostni organi preveč vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti, po nevrednem zavzema prostor v ameriškem senatu.
Japonsko obstoja obrambna pogodba, ki poteče nocoj ponoči, ako nobena stran od odpove. Odpoved pomeni, da bi pogodba trajala sama po sebi le še eno leto, drugače se avtomatično podaljša. Pogodba je naperjena proti komunističnim državam, zato se japonski levičarji tako
ne probleme, ker družba ne bo mogla do 2. julija plačati 1.5 milijona zapadlega davka. Prav tako bo šolski okraj utrpel znatne davčne dohodke. Okrajni zakladnik Frank Brennan ima malo upanja, da bo kompanija davke plačala.
Bankrotno odredbo je v nede-
oko.
Po McCannovi izjavi se je nretep med študenti začel na Massachusetts tehnološkem inštitutu v Bostonu, ko je okrog 80 SDS študentov vdrlo na nje gov sestanek z namenom, da ga razbijejo.
McCann je bil eden med prvi mi organizatorji “mirovnih” demonstracij “Mladih socialistov” na Kent univerzi. Sam pravi — vsaj sedaj — da je bil vedno proti nasilju. Njegov lastni razbiti nos ga bo v bodoče opominjal, da z prganiziranjem pro testnih organizacij tudi nase lahko prikliče vraga.
vneto zaganjajo proti njej. Ze ljo podpisal federalni sodnik devet dni so v Tokiu vsak večer William Kraft Jr. S to odredbo pozno v noč demonstracije proti sodnik železniško družbo po-pogodbi, ki se jih udeležuje tudi oblašča, da po svoji uvidevnosti
po 150,000 demonstrantov. Organizatorji so pa upali, da bodo nabrali do milijona demonstrantov. Japonska vlada se pa pritisku ne misli podati in bo pogodba avtomatično podaljšana.
plača vse ali nekatere, polne vsoto ali delne za: davke, tekoče izdatke in druge zapadle obveznosti. To je slaba tolažba za upnike, ker uradništvo družbe priznava, da družba dejansko
Arabski politiki se potegujejo za libijske simpatije
KAIRO, Z AR. — V Libiji so ameriške čete zapustile naš( vojno letališče Wheelus in ga
?
j Iz Clevelanda j in okolice
/-.epa starost—
Mrs. Louise Ličan, 3577 East 46 Str., ki stanuje na istem naslovu zadnjih 45 let, praznuje v ponedeljek, 29. junija, 80. letnico rojstva. Naši zvesti naročnici želimo še za mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Seja in obhajilo—
Društvo Sv. Rešnjega Telesa pri fari sv. Lovrenca ima sejo v nedeljo, 5. julija. Ob osmi sv. maši bo skupno sv. obhajilo; popoldne ob dveh ura molitve, zatem seja.
Asesment—
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22, A.D.Z. pobira v četrtek ob 6. uri zvečer asesment v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment—
Tajnica Društva Marija Magdalena št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri, v četrtek od 5.30 do 8. ure zvečer v šoli sv. Vida.
Asesment—
Tajnica podružnice št. 25 SZZ oo pobirala asesment v četrtek od 5.30 do 3. ure zvečer v šoli sv. Vida.
Razsvetljava z umetnim ognjem—
V soboto, 4. julija, bo na Slovenski pristavi razsvetljava z umetnim ognjem. Pričetek ob večernem zatonu. Vsi vljudno vabljeni.
Graduacija—
Sheryl Glicker, hčerka Mr. in Mrs. Edward F. Glicker, 1801 tdlehurst Dr., Euclid, Ohio, je 14. junija graduirala na Wittem-oerški univerzi in dosegla baka-lavreat v umetnosti in zgodovini. Sheryl Glicker je vnukinja Mrs. Mary Markel, 15807 Trafalgar Ave.
God sv. Janeza Krstnika—
Danes praznuje Cerkev god sv. Janeza Krstnika. Vsem Janezom in Ivanam, Jankom in Ivankam, Ivom in Ivicam Jan-četom in Janžetom, Hanzejem, Johanom in Žanom itd, ki danes
Draginja v številkah in praksi
še prej slovesno izročile libijski
državni upravi. Libijska vlada godujejo, prisrčna voščila! je porabila to priliko, da je ta:	Okresi se dan obesi. Danes
dogodek izredno slovesno praz- zjutraj je sonce vzšlo ob 5.55, novala. Slavnosti je prisostvova-1 zašlo pa bo drevi ob 9.05. To je lo kar 14 arabskih državnih po-j dan poletenskega sončnega
CLEVELAND, O. — Poleg vojskovanja na Indokitaj-skem, brezposelnosti in nemirnih ulic je gotovo pogovor o draginji najbolj pogost predmet, ki se z njim dnevno ukvarjamo. Začne se navadno Z uvodom: časopisi poročajo in je s tem že speljan na napačno pot. Časopisi ne poročajo namreč tega, kar naj bi dognala njihova lastna preiskovanja, ampak to, kar dobijo od drugod, navadno iz u-radnih virov, bolj redko pa iz strokovnih, ker je pač strokovnih virov manj kot uradnih. Uradnih je na pretek. Od federacije navzdol ima skoraj javna uprava vsake vrste strokovnjake, ki sestavljajo gradivo, ki naj skuša razložiti gibanje cen, trenutno seveda naraščanje cen, kajti redki so slučaji, da cene tudi trajno padajo.
Uradni oviri, ki poročajo o draginji, imajo samo eno strast: hočejo objeti na bilijone cen, ki izvirajo iz nakupov in prodaj. Tega se pa z navadnimi sredstvi ne da več doseči. Potrebni so nam že modemi stroji, znani pod ime-
nom računalniki. Vanje namečejo strokovnjaki — zopet s pomočjo strojev — na sto tisoče cen, te računalniki bliskovito “obdelajo” in ugotavljajo povprečja. Iz teh povprečij pa potem nastajajo na' podoben način dokončne številke. Tem številkam pa naj verjamemo?
Vse take številke so povprečja, ne predstavljajo dejanskih cen, ampak le raven, na kateri so se cene v določeni dobi gibale. Le majhen del cen je bil resnično tak, kot ga izračunajo računalniki. Drugače pa tudi biti ne more. V naši deželi imamo na milijone mest, kjer se iz kupčij rodijo cene. So to vse trgovine na malo in debelo, vsa proizvajalna, prometna podjetja, vse socialne ustanove itd. Cene se pa razlikujejo od enega prodajnega mesta do drugega, od ene države do druge, čeprav se na splošno držijo ravni, ki jo nakazuje narodni trg, posebno pa blagovne borze. Za vsak predmet, tudi za najbolj tipiziran, kot je na primer mleko, ostane torej dnevno nešteto cen, ki se sa-
mo slučajno krijejo med seboj. Tako lahko rečemo, da splošne narodne cene sploh nimamo, imamo samo raven, ki se na njej giblje največ lokalnih cen. Zato nam narodna povprečja cen dajejo le približno sliko o tržni vrednosti blaga po vsej deželi. Bolj zanesljive so lokalne povprečne cene, na primer za posamezna mesta, za posamezne dežele. Lokalne cene se pa od narodnih praviloma razlikujejo. V takih slučajih radi govorimo, kje je življenje dražje in kje ni. Ravno te dni so nam na primer trdili, da se je v Clevelandu podražilo življenje v zadnjih 12 mesecih za 7.2%, dočim znaša isto naraščanje za vso deželo le okoli 6%. To bi pomenilo, da je v Clevelandu življenje dražje kot drugod.
Tu pa pridemo do glavne pomanjkljivosti uradnih številk. Te se morajo pri svojih računih opirati zmeraj na iste količine istega blaga, drugače ne dobijo številk, ki bi se dale primerjati za nazaj. Uradne številke imajo torej namen, da omogočajo primer-
jave za nazaj; le iz takih primerjav se da dognati, ali se življenje draži ali ne.
V praksi je pa to drugače pri veliki večini potrošnikov, posebno tistih, ki imajo skromne dohodke, kot so na primer upokojenci. Ti se morajo boriti proti naraščanju cen le na en način: kupujejo manj dragega blaga, iščejo cenejše, menjajo sestavo svoje prehrane. Stalno pazijo, kje bi se dalo kupiti kaj cenejšega. Le tako se deloma o-gnejo dragim cenam, ki so vsebovane v uradnih povprečjih.
Zato je velika škoda, da u-radni viri poznajo le en način naraščanja cen. To ne bi bilo težko, kajti seznam blaga, ki ga kupujejo skromne plasti našega naroda, ni obsežen in postaja z naraščanjem draginje zmeraj ožji. Federalno tajništvo za delo se pa za tak poskus še ne more vneti. Bil bi pa zelo potreben, kajti šele on bi pokazal, kako draginja tepe ravno revne ljudi. S splošnim indeksom cen si pa reveži ne morejo dosti pomagati.
glavarjev, samo delegaciji iz Savdske Arabije in Južnega Je-mena sta manjkali. Zakaj tako?
, Arabci se pripravljajo, da bodo bojkotirali dobavo nafte vsem zahodnoevropskim državam, če bo Amerika dobavila Izraelu prodano nafto. Libija se pa bojkota mora udeležiti, kajti brez libijskega bojkota bi sam arabski veliko ne pomenil. Udeležba pri slovesnostih, naj torej pomeni pritisk na Libijo, da se bojkota udeleži.
Zadnje vesti
IZRAEL — Izraelski obrambni minister Mosha Dayan je izjavil, da mora Izrael biti pripravljen prepustiti nekaj zasedenega arabskega ozemlja, da se doseže mir z Arabci.
KAMBODŽA — Okrog tisoč severno — vietnamskih vojakov je pregnalo 400 vladnih vojakov iz vzhodnega brega reke Mekong. Rdeči so se približali glavnemu mestu v dosegi raketnih iztrelkov.
BONN — Romunska vlada je povabila na uradni obisk v Bukarešto zapadno nemškega predsednika Gustav Heine-manna in kanclerja Willy Brandta. S tem hoče Romo-nija dokazati, da vodi svojo neodvisno zunanjo politiko.
obrata. Odslej se bo dan spet krajšal.
Staršem, materam in očetom—
V nedeljo ima Sloven, šola od Sv. Vida svoj piknik na Sloven, pristavi. Odbor staršev Vas vabi, da se ga gotovo udeležite. To je slovenski šolski dan. Ne pozabimo tega! Obstoj sloven, šol med nami je bistvenega pomena za naš narodnostni obstanek na tujem. Komur je mar to, naj ne samo moralno, marveč tudi gmotno po svojih močeh podpira sloven, šole. Pridite v | velikem številu na piknik! Vrnil se je—
Včeraj popoldne se je zdrav in vesel vrnil v Cleveland z obiska v Argentini pisatelj Karel Mauser.
OPOZORILO—
Vse organizacije in ustanove, podjetnike, trgovce in obrtnike, kakor tudi posameznike, prosimo, naj nam čimprej spoi-oče vsa svoja morebitna obvestila, oglase in drugo, slovenski javnosti po našem listu za čas, ko list ne bo izšel, t.j. od 29. junija do 6. julija. Prej ko nam bodo svoje želje sporočili, lažje in
bolje jim bomo lahko postregli. Hvala!
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Ameriška Domovina
ah h ■ f j rd^jJKjCmAJWmSSSS^fr^
6117 ot. CHir Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
jt	NAROČNINA:
Ca Združene države:
f $16.00 na leto; $8.00 aa pol leta; $6.00 aa I meseca ga Kanado in dežele Izven Združenih držav: f. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
i	SUBSCRIPTION KATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months: S5.0Q for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 months Friday edition $5.00 for one year
* SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
a	No. 124 Weds., June 24, 1970
Kdo gospodari v Jugoslaviji?
Na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti, kot bi človek mislil. Seveda vlada tam komunistična diktatura, toda, kako vlada, to je veliko vprašanje. Morda bi nanj našli odgovor po ovinku preko — Sovjetske zveze. V Sovjetski zvezi je odgovor jasno postavljen; gospodar partija, vse javne uprave in vse, karkoli se kje v Sovjetski zvezi udejstvuje, je odvisno od politibiroja in preko njega od federalne uprave. V Sovjetski zvezi vladajo apartčiki v imenu tovariša Brežinjeva po vseh mogočih kanalih. Brežnjev zato odloča o vsem, o cenah za šivanke kot o nakupu in naročanju atomskega orožja. On ni samo nosilec idejno-politične vloge v komunizmu, je tudi praktični nadzornik nad vsem življenjem v Sovjetski zvezi. Tam debate o gospodarju ni in je biti ne more.
V	Jugoslaviji je to drugače. Tam se je partija najprej odpovedala praktičnemu upravljanju dežel, pridržala si je le vodilno idejno-politično vlogo. Njena vloga je v mnogo-čem podobna vlogi duhovnega voditelja pri društvih v nekaterih državah. Partija sama se praviloma ne vtika v praktično delo v gospodarstvu, upravi, kulturi, socialni politiki, ne vodi ne notranje na zunanje politike. Odreja pa vodilne politične ideje, ki se morajo po njih ravnati vsi partijci, ki so dobili funkcije v javnih upravah, v gospodarstvu, v socialni politiki, v prosveti itd. Pristojne partijske organizacije pa morajo gledati, da tovariši res izvršujejo prejeta navodila in odredbe. Če jih ne, so poklicani vsaj formalno na odgovornost. Razloček nasproti sovjetskemu sistemu je v tem, da imajo v Jugoslaviji tovariši, ki so prevzeli odgovornosti, res nekaj avtonomije v svojem delu, česar v Sovjetski zvezi ni. To pa ni važno. Važna je druga razlika.
Jugoslovanska zveza komunistov je razbita v šest avtonomnih organizacij, ki gospodarijo vsaka v svoji republiki. Te republiške partijske organizacije so pa hitro zavohale vse dobrote republiške avtonomije, ki jim daje obsežne pravice do samostojne politike v posameznih republikah. Pridobljeno lokalno svobodo seveda branijo, kolikor le morejo. Naravno z večjim poudarkom na Hrvaškem in v Srbiji kot v BiH ali Sloveniji. Kdor sledi političnim dogodkom po Jugoslaviji, to hitro opazi.
Republiške Zveze komunistov pa ne branijo svojih pravic samo v svojih republiških središčih. Sklicujejo se na načelo suverenosti narodov, ravnopravnosti in neodvisnosti tudi v samem Beogradu in tam delajo sitnosti federalni administraciji. Ker je federacija navezana na njihove pristanke v marsikateri zadevi, je federalna vlada velikokrat v zadregi, kako naj zveže konce s konci. Zato pa tudi federalna javna uprava v Jugoslaviji tako šepa.
Režim je imel dalje nesrečno roko pri nabiranju federalnega uradništva. Nabral je tam zbirko apartčikov, ki re ne odlikujejo ravno po sposobnosti, zato pa vneto varujejo interese “svoje republike”, ki jih je poslala v Belgrad. Koliko lumparij se godi ravno na ta račun, radi pripovedujejo vsi, ki imajo opravke s federalno birokracijo.
V	Beogradu se je torej razvil svojevrsten centralizem v sistemu federalne uprave, ki je režimu v hudo nadlego. Režim pa ne more ničesar napraviti proti. Tudi belgrajski federalni parlament ni noben federalni parlament, akorav-no pošilja vanj vsaka republika svoje “delegate”. Ti “poslanci” se smatrajo bolj za zastopnike posameznih republik kot za zastopnike interesov federacije. Tu pa pridemo do bistva problema, naslikanega v praktičnem primeru.
Jugoslavija, planira že od lani novo petletko za leto tOTl-lOTS. Doslej titovci niso po 1. 1946 sprejeli pravočasno niti ene petletke. Letos so se pa zakleli, da jo bodo. Zato so napravili že lani načrt, kako mora potekati postopek z novo petletko. Osnutek bi bil moral biti napravljen že lani, do letošnjega poletja bi bil pa moral biti predebatiran v občinah, republikah in zveznem parlamentu. Pa se je pokazalo,, da je vse delo zastalo. Ko je letos parlament v Belgradu obravnaval vsebino načrta, so vsi poslanci samo brali svoje “monologe”, debate o osnutku pa ni bilo nobene. Vsak govornik je samo skušal zagovarjati potrebe svoje republike, ki morajo biti vključene v petletko. Parlamentarna debata se je končala s polomom in samo dokazovala, da bo treba obravnavanje petletke zavleči tja v prihodnje leto. Seveda rti ostalo skrito, zakaj je tako. Petletka'je nemogoča, dokler režim ni na čistem’ kakšne naj bodo osnovne ideje jugoslovanskega gospodarskega sistema in socialne politike. Treba se je najprej politično sporazumeti o pogojih za novo petletko. To pa more napraviti le predsedstvo Zveže komunistov Jugoslavije odnosno njen izvršni biro s svojimi komisijami Tam tiči političha moč jugoslovanskega komunizma in ne morda v federalni vla-
di, federalnem parlamentu, republiških vladah in republiških parlamentih. Šele ko bi izvršni biro opravil svoje delo, bi bilo treba obnoviti formalno ves zakonodajni postopek, ki bi pa praktično ničesar ne pomenil. Značilno je, da o tej ideji niso politični krogi samo šušljali za kulisami, ampak celo javno o njej pisali. V izvršnem biroju menda niso tuji tej zamisli, zahtevajo baje le to, da bi federacija in republike ideje predsedstva ZKJ res odkritosrčno sprejele in jih ne pozneje izigravale, kot imajo navado.
Praktično bi pa izvajanje te ideje pomenilo moralno in politično klofuto vsemu zakonodajnemu jugoslovanskemu postopku, obenem pa občuten udarec po ideji federalizma. Pokazalo se bo znova, kar trdimo že dolga leta: komunističen sistem še ni dozorel, da bi prenesel federativno ureditev javne uprave. V komunizmu mora biti vsa oblast koncentrirana na enem mestu, drugače sistem ne more niti slabo funkcionirati. S samim sporazumevanjem ne prideš daleč niti v navadni vrsti komunizma, kaj šele v federalni.
Zato titovcem ne bo preostalo drugega, ko da bodo krparili naprej z istim negativnim uspehom kot do sedaj. Reševala jih bo samo inflacija. Zgodovina nastajanja letošnje petletke bo pa samo dodaten dokaz, da komunističnega gospodarstva s federalno idejo ne more spraviti na noge. Nobeni slavospevi samoupravnemu socializmu tega ne bodo mogli zamegliti. Vsakokratne konfliktne situacije bodo zmeraj močnejše od komunistične dobre volje. Še manj bodo mogli obvladati posledice konfliktnih položajev razni sporazumi na katerikoli ravni. Tudi to ne bo ničesar spremenilo.
Če se hočejo titovci zmazati iz sedanjih težav v zakonodajni politiki, jim preostane le ena pot: podreti sedanji zakonodajni mehanizem in na njegovo mesto postaviti novega. Samo tovariš Kardelj ne sme biti pri tem delu zaposlen. Drugače bo zopet polomija.
CLEVELAND, O. — Federacija Slov. nar, domov priredi izlet 4. julija na izletniške prostore Ameriške dobrodelne zveze v Leroy Township, južno od Painesville. Iz Clevelanda je najbolj priporočljiva državna cesta 90 do Exit 60 Vrooman Rd., po isti do križišča petih cest, kjer zavijete na levo Leroy Center Rd. do Kniffen Rd., na desno je Park ADZ (AMLA).
Vstopnina bo jako nizka, za vse enako, člani Zveze ali nečlani, otroci pod 14. letom vstopnine prosti.
Posetnikom bodo na razpolago okusna jedila, pripravljena po dobrih kuharicah. Za poplak-nitev teh dobrot bo postrežba v dobrih rokah.
Plesaželjnim bo igral Ronnie Slogar orkester.
V parku so razne priprave za zabavo mlajših in starejših.
Vljudno vabljeni v imenu federacije S. N. Domov.
Joseph Trebeč
BESEDA IZ NARODA 1
I
Piknik Slovenskih “Spominske akademija” narodnih domov	_
CLEVELAND, O. — Spominska akademija v počastitev slovenskih mož in fantov, mater in otrok, padlih v komunistični revoluciji, katero je bilo pripravilo clevelandsko Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v soboto, 6. junija 1.1., zvečer v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu, spada brezdvomno med najmočnejše prireditve v zadnji polovici letošnjih kulturnih prosvetnih dejavnosti v našem mestu. Bila je vsebinsko dobro pri-1 m- š?mb mb mb mb mb mmm pr avl jena in prav tako tudi izvedena. Ves akademij in program je bil pripravljen in podan pod vodstvom Frančka Kolariča.	j ■
Spominska akademija je uspela zlasti tudi v tem, da je prirediteljem uspelo tesno povezati' mladi rod, ki sam že ni več doživel onih strašnih revolucijskih časov na Slovenskem, s starejšim rodom, kateri je bil sam vse strahote revolucije preživel in jih sedaj nosi zakopane v svojih dušah.
Akademija se je začela, kot spoštljivost zahteva, z ameriško' državno odnosno s slovensko narodno himno. Takoj zatem pa je mladinski zbor pod vodstvom pevovodje Martina Košnika odpel ono prelepo “Oče, mati, bratje in sestre”, pesem, katera velja, vsaj med nami v zdomstvu, že za ponarodelo. Danes je ne pojo z navdušenjem več samo stari iz našega rodu, marveč tudi mladi in naj mlajši naše krvi. Nikoli nisem pričakoval, da bodo kdaj naši otroci peli tako iz srca naše domoljubne slovenske pesmi. Po tej pesmi je isti naš mladinski zbor zapel koroško narodno pesem “Tam, kjer teče bistra Žila”, tj. pesem dežele, v kateri smo leta 1945 v majniku dobili svoje prvo zavetje. Lepa slovenska koroška pesem, kakor nalašč ubrana za naša srca tisti večer! Izraz našega ttrpljenja in našega upanja!
Zatem sta stopila iz zbora v o-spredje odra Ivah in Marija Ana Goršfe ter nam ljubko zapela “Polje, kdo bo tebe ljubil!” Zopet druga naša domovinska pesem, ki je spet vzbudila toliko lepih in zraven tudi trpkih, misli irt spominov v srcih poslušalcev, nasilno odtrganih od svoje rodne zemlje. Kaj bolj ustreznega in kaj lepšega Rudi Knez res hi mogel izbrati in pripraviti za ta spominski večer. Ta točka je bila krasen prispevek naših najmlajših k spominu na naše ju-nake-mučence za naj dražje sve-
Glas ciev. delavcev št. 9
ADZ
CLEVELAND, O. — Sporočam, da ne bo seje v mesecu juliju. Prihodnja seja bo v nede-'jo, 2. avgusta, v navadnih prostorih. Tajnik Andy Čampa pa bo pobiral mesečno članarino 24. julija v spodnji dvorani SND. Članstvo naprošamo, da pride tedaj gotovo poravnat svoje obveznosti,
Naznanjam dalje veselo in važno vest, da bo - naše društvo' oriredilo velik piknik v nedeljo, 28. junija, v krasnem ADZ parku v LEROY, O. Vabimo vse člane našega društva, kakor tudi podružnic in splošno vse občinstvo.
Odbor se pripravlja, da bo postregel vsem lačnim, žejnim in tistim, kateri radi plešejo. Godba bo izvrstna, pa bomo tudi po dotnače zapeli, da se bo “bajta trčsla”. Upam, da se vidimo v nedeljo, 28. t. m.
Tisti, ki ne vedo za pot na ADZ prostore, lahko dobe brezplačno kažipot v glavnem uradu Ameriške dobrodelne zveze.
Pozdravljeni in na svidenje!
Louis Eršte, poročevalec
Petnajstkrat več
HOLLYWOOD, Calif. _ Za eno minuto televizijskega filrria je potrebno najmanj 15 minut snemanja,	, |j j.
tin j e narodove:	Boga in domo-
vino.
Potem ko so mladi pevčki in pevčke odpeli prvi del svojega programa ta večer, je stopil pred nje in pred za ta večer razširjeni moški zbor Janeza Riglerja, ki je bil že ves čas pevskega nastopa mladih zbran o-krog njih, govornik tega večera g. Jože Melaher. Njegov govor je bil prežet močne načelne vsebine in bo v celoti priobčen, u-pamo, v Vestniku, glasilu Zveze SPB.
Po govoru sta oba zbora, mladinski in razširjeni, zapela deloma skupaj deloma vsak zase že od prve svetovne vojske naprej našo slovensko bojevniško žalo-stinko “Nebo žari”. Ko so peli mladi, je zbor starejših spremljal petje mladih s prijetno skladnim mrmranjem. V tej izredno posrečeni obliki še nismo slišali peti te naše prelepe narodne žalostinke.
Po žalostinki “Nebo žari” je sledila naslednja najmočnejša točka tega večera, namreč simbolična vaja, katero so ob intimni spremljavi druge naše narodne žalostinke “Oj Doberdob” izvedle članice Folklorne skupine Kres pod vodstvom ge. Ede Vovkove. Ko sem po akademiji gospej Edi čestital, mi je odkrila, da je to simbolično vajo že dolgo hranila v svojem srcu za posebno priložnost, katera se ji je bila nudila potem prav ta sobotni večer. Vaja je bila do potankosti izdelana. Veliko je pripomogla k njenemu uspehu tudi učikovita svetlobna spremljava posebnih vajinih delov. In to zadnje je bilo sad znanja in močnega občutja g. Mira Odarja.
Sedaj je sledila vrsta domovinskih slik in slik pomembnejših dogodkov iz našega življenja v zdomstvu kakor tudi pred tem v begunstvu. Slike je prikazoval in tudi na kratko razlagal g. Štefan Vesel, ki lastuje danes med nami najdražji naš fotografski slikovni zaklad. Za čase, ki pridejo, bo njegova zakladnica izrednega pomena.
Posamezne točke sporeda so spremljali kratki pesemski in tudi drugačni vložki mladih in odraslih. Med njimi je bil najmočnejši recitacijski odlomek iz dr. Tinetove D e b el j a kove Črne maše “Pohod mrtvih”. G. Jože Likozar, ki je znan kot e-den n a j o d ličnejših tukajšnjih recitatorjev, je bil temu delu neverjetno kos.
V vseslovansko himno “Hej Slovani" je bila akademija zaključena. Pela jo je z navdušenjem vsa dvorana. Ves večer ni bilo nobenega ploskanja, pa tudi nobenega nemira, čeprav j p akademija trajala nepretrgoma uro in pol.
Akademija je bila tako naj-lepši uvod v drugodnevno cerkveno proslavo 25-letnice naše narodne tragedije pred lurško votlino na Providence Hts. na Chardon cesti. Prisrčna hvala vsem, ki so pri akademiji pomagali in sodelovali!
J. S.
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi porihik osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače n<e more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. eCsi >
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče š<e o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 29. junija do 6. julija.
šolo, je versko življenje cvetelo, se imeli vsa štiri eta. Kaj o z	da je bila slovenska žup-
menoj, me je s r e o Tre a njja v Springfjeidu tako pozno se je bilo vdati v vo jo ožjo . .. ustanovijena — vsaj za Mr. Robin ne izgubiti poguma ... ^ er n.^a prepozno. Val brezverstva mladost marsikaj prenese, cesar ga je predaleč zanesel od Pe-
starost ne more ..
trove ladje. Vsekakor pa je mo-
V sanatoriju za jetične v raja js^rjca vere je ge ma^0
Springfieldu, o., i Sa v0 b0 pQd pepelom, a veri sovražni ča-nemške sestre f r a n c i skanke, sf)pis. j. niso dal. priložnosti) da
sem se kmalu udomači a. i e ^ ZOpe^ vzplamtela v ogenj ... so tako dobre, da so mi dale dve Do]go gva ge pogovarjala z sobici, v katerih je navadno sta- Mr Robnikom Poslovila sem noval duhovnik-bolnik. Ker je ge ^ ko g0 strežnice začele
gospod toliko okleval, da ni raznagaR večerjo. Bolnik me je imel več bacilov, je smel domovipovabilj naj ge pridem in mu “na počitnice”, a se je namera- dam priložnosti govoriti sloVen-val vrniti v jeseni. Bil je vesel, gko
da mu bom čuvala stanovanje, j Večkrat gem ga obiskala Vga_ ki je bilo v pritličju na moškem kikrat gem progila Boga) naj pQ_
oddelku.	|j02i na moj jezik besede, ki bi
Zraven teh sobic so bile na nagle pot do Robnikovega srca
eni strani kopalnice, na drugLA je bn mQŽ gilno	^
.strani pa sobica za umirajoče. bigtroumen "Ni gi dal blizu Ta_ Bolniki so se je bali kot hudo-^j je zavohal nevarnogt in ge bec križa. Vedeli so, da kogar barikadiral y gvojo brezver_ tja zapeljejo, ga iz nje odpelje. gko trdnjavo in spretno odbil pogrebnik. Preko širokega hod- prvi napad na njo Iz bljala nika je bila pa velika dvorana gem p(>gum _ Kako naj jaZj u_ s posteljami. Pacijenti so vedno boga revaj ki gem bila vajena imeli vsa okna odprta na vseh samo nedoižnih otrok) najdem. treh straneh - zraka toliko kot pot do zakrknjenega srca? Saj
zu^aj-	. }še g. kaplan in g. Mažir, vojaški
Kakor hitro sem se privadila kurat in tedanji župnik v
življenju v sanatoriju in se spri- Springfieldu, ki sta bila vendar jateljila s sestrami strežnicami,' veterana y spreobračanju š_ smo včasih, kadar so imele ma- ikoV) nigta nič dogegla pri lo več časa, zašle v razgovor. 'Se- njem
stra Luka mi je povedala, da je ' G Mažirja _ slovenski sta-med pacijenti v dvorani naspro- rejji duhovniki Se ga tovo
MmpjeKSlbeptUdi, m°j .r°jf ^injajo - so sestre poklica-Mr. Robnik. Prosila me je, da le k Mr Robniku _ skrivoma
ga tupatam obiščem in mu re- da Ko ni nič	n d
cem kako dobro besedo. Hvalila bolnikUi je prigel ge k meni _
ga je, da je izredno potrpežljiv; njegovih obiskov sem se vedno
nobenih sitnosti m bilo z njim. vegelila Bil je veg potrt
Zelo dober človek — nesebičen.
„ v ,	,	• v. ..	“Zopet ena duša, ki visi nad
Revežu so bili dnevi šteti, a o prepadom) a se ne da rešiti In
prejemu zakramentov ni hotel koliko je takih ri	„ je de_
niti slišati, čeprav mu zdravniki.^ ko je gedel y naslonjaču
Ni mi bilo treba praviti, o kom govori. .Saj sem vedela. Pripovedovala sem mu o svojih brezuspešnih obiskih.
To zakrnjeno srce more zma-
ni dajal kakih upov. Naravnost mu je povedal, naj uredi svoje zadeve, če jih še ni. Bolniški kaplan ga je vsak dan obiskal; go vorila sta o vsem mogočem, a
kakor hitro je hotel duhovnik gati samo Bog g gyojo mil o obrniti pogovor na vecnostne|Mi moremo gamo molit.	n
vrednote, na prejem sv. zakra-jmu je izprositi„ je dejal	Ma_
mentov, ga je Robnik prekinil, -^ ko ge je poslayljai čes da je utrujen. Sestre so tu-| Naslednji dan gem ge	t
patam vrgle kako besedo, ki bi ti]a k <<sosecW, s geslro ga naj opozorila, naj poskrbi za LukQi ki jg nekaj	ljala
(svojo dušo, ker nima več časa na pretek... da se bo ura njegovega življenje kmalu ustavila... Smejal se je, češ, saj ni tako zelo slab.
Neko popoldne sem se opogumila in šla k “sosedom” v vas. Sestra mi je predstavila Mr. Robnika in odšla. Sedla sem na stol ob postelji. Povedala sem
Zmaga presv. Srca
KANSAS CITY, Kans. — Vse leto sem kašljala in posedala ob sobotah v zdravnikovi čakalnici. Jemala sem sladka rdeča zdravila, ki niso nič pomagala. Ko sem pa na Spominski dan videla rdečo rožo na žepnem robcu, me je pa postalo strah. Sla sem še isti dan k drugemu zdravniku. Takoj je ugotovil jetiko na obeh pljučih.
“Ali je še kaj upanja, da o-zdravim?” sem proseče pogledala zdravnika.
“Ne morem reči z gotovostjo. Takoj morate v: sanatorij. Tam vam bodo povedali,”,, je bil njegov odgovor.
“Ne smete več k otrokom, da jih ne okužite,” je še dodal.
Težko je bilo zapustiti Sv. Družino in naše dobre Belokranjce v Kansas City. Radi smo
pri bolnikih, sva govorili o Robniku v nemščini, da ne bi on in drugi bolniki razumeli. Pomilovali sva ga, kako ga je škoda, ker je drugače tako dober človek, a se brani nebes in sili v nesrečno večnost. Sestra je dejala, da vse njene sosestre molijo zanj, da bi se vsaj spovedal pred smrtjo. Mr. Robnik pa v
v rudniku, dobro zaslužil. Poro7 čil se ni. Stanoval je pri raznih družinah, dokler se ga ni lotila jetika. Bil je že drugo leto v sanatoriju. Da bi mi hotel kaj povedati o svojem verskem življenju, ni bilo upanja. Najbrž se je versko zanemaril, kot je to bila usoda tistih Slovencev, ki so se naselili med tujci. Od začetka so hodili v kako cerkev, a ker niso razhmeli jezika, so se počasi odtujili Bogu in veri. Ko so prišli v Ameriko slovenski duhovniki, so se razmere zboljšale. Slovenci so- ustanavljali: svoje župnije’ zidali cerkve in šolo. Slovenski duhovniki šo bili res pravi mi-sijdnarji in naše sestre, ki so jim 1. 1909 prišle pomagat, v pravem pomenu besede, misij onarke. Kjer je bila slovenska župnija s
mu, kdo sem, od kod itd. Nato|smeh! Spogledali sva se... je bila vrsta na Robniku. Prišel Zakaj se ravno zame tako brije za delom v Ameriko, še mlad. gate?” vzklikne v lepi nemšči-Zibelka mu je tekla v Mozirju,|ni. Poglejte druge to okrog! Vsi v lepi Savinjski dolini. Delal je So na tem, z menoj vred, da
kmalu umrjejo. Pa jih kar pri miru pustite! Zakaj toliko po* zornosti ravno meni?”
“Zato, Mr. Robnik, ker drugi bolniki so drugih ver. če umrjejo zvesti svoji veri, bodo šli v nebesa. Vi ste pa katoličan-Vzgojila vas je verna mati. Poučeni ste bili o svoji veri; prejeli ste gotovo sv. zakramente. Živeti bi bili morali po svoji veri. Če niste, se morate očistiti v spovedi. Vsak katoličan mora prejeti sv. zakramente, če more, preden umrje. Vi imate priložnost,, pa jo zavračate; Če imate še mater, jo bo strašno zadelo, da je umrl njen sin kot brezverec.” Jok mi je silil v besede zbežala sem iz sobe, da ne bi bolniki videli mojih solz, ki j^1 (Dalje na 3. strani)
mmgmMmmsammmm

ZADNJA PRAVDA
KiW^' iiiiT iiiirn i "Ti iiiiiiii
J. S. BAAR


Adam se je potolažil. Razložil in pojasnil je vse to pri Krejsevih, kamor je hodil po poroki sleherni večer spat, ko so mu očitali, zakaj pusti Dodličko tako goniti, zakaj se zanjo ne potegne ... Tudi mlada žena je to pripoznavala, pa je vendar doživljala trenutke, ko je legala žalost na njeno dušo in ko se je morala zjokati v kakem kotičku ali otožno zapeti kakor v kletki ujeta tičica. Tudi v tem hipu, ko so se beli, obtesani krovi zalesketali v zarji zahajajočega solnca, ko je zašumela nad njenim bodočim domovjem zelena smrečica, se je spomnila na drugo prav tako vitko in visoko smreko, ki bi presegla celo te lemeze tam gori, spomnila se je “mlaja”, ki ga ji je bil še lansko leto skrivaj postavil Adam pod okno. Vidi sloko deblo tako olupljeno, da se beli les, kakor bi se vila po “mlaju” navzgor dva trakova — bel in zelen—; vidi “mlaj” z obsekanimi vejami in vršičkom; celo vršiček vidi; ozaljšan je s pestrimi trakovi in pirhi, in pod vršičkom se ziblje in krog debla v sredini se suče na vrvicah obešen zelen Venec. Žal je deklici brezskrbnih dekliških časov. Privrela ji je nenadoma solzica v oči...
Martinova Manca ni bila niti za polovico tako čuvstvena kakor Dodlička. Njeno srce je bilo morda v svojem jedru dobro, toda bilo je negojeno, zanemarjeno. Ni se bilo razvilo v njej, kar je nežnejšega. Zato je prijala Manca le po svoji moči, po Vitki postavi in svojem zdravem, bujnem telesu. Od mladosti je bila vajena kmetskega dela in je znala delati kot konj. Tudi sedaj se ni pritoževala zaradi dela samega. Rada pa je pozaba-vljala in včasih celo naglas, da se mora ubijati in skrbeti za druge, da mora pomagati zidati nekaj, kar ne bo njihovo, kjer se bodo drugi šopirili in kjer bodo ukazovali drugi. Na ta način je sadila trpkost tudi v Martinovo srce, da se je polagoma tudi on nagibal na ženino stran in je tudi njemu postajalo zoprno vsako delo pri novi stavbi.
Enkrat, dvakrat je oče preslišal njiju nevoljo in se delal, kakor bi ne bil slišal, toda ko sta se že v tretjič pritoževala in topot precej glasno, nalašč, kakor se je zdelo Porazilu, da bi Adam slišal, takrat je zaropotal: “Da vaju usta ne bole, da tako tjavendan govorita! Doslej sem še jaz gospodar, jaz ukazujem in bom dal novo hišo, ko-mur bom hotel. Kaj pa vesta, da sama zase ne delata in se Adam z ženo ubija za vaju!
Sramotno je vsako očitanje! klanca, ti si lakomna, kakor se ^i zdi. Le zapomni si: Lakom-host je hudičeva vaba!”
Te besede je govoril naglas,
^esno in strogo. Žile na čelu so hiu pri tem nabrekle in niso <tolg0 splahnile. Mislil je namreč še ves čas na Manco in Dod-bčko. In glej, čimdalje je primerjal nevesti, temboli mu je hgajala Adamova žena, tista, o kateri je vedno pravil, da ni Prida ženska, da je preslabotna 2a kmeta, da ne more ničesar dvigniti, ne odsekati, da ima mehke gosposke ročice, ki bodo slabe za koso in cepec. Njegovo.
Srce se je odvračalo sicer počasi toda gotovo od Mance, katero je Poprej povzdigoval radi njene moči in jo spoštoval kot neug-Pano delavko, ko se je postavila ^ vrsti koscev, na podu in na Pjivi kakor vsak moški. Branil m je teh Čuvstev\in modroval,
'mš: “Martin je vendar bolje izbral, Manca je ženska-grča, ki Pazi na vsak vinar in ne izbira Pri hrani. Adamova je slabša, je
'Sladkosnedna kot koza, vsaka (-jj-ang najvišje — 8,369 le(t ji ne gre, rajši položi žlico in nac[ gladino morja.
je lačna, nego bo goljufala želodec. Pa še nečimerna je, vedno počesana in polikana kakor za ples.”
Kadar je kmet pogledal Manco v modrem krilu, z ruto, katero je samo površno zavezala, v prepoteni srajci brez jopice, in se mu je potem prikazala na dvorišču drobna postavica Dod-ličina, takoj je vnovič čutil, da je in da bo Dodlička boljša žena, četudi slabša gospodinja. “Pregraditi jih moram,” je sklepal v takih trenutkih, “sicer ne bo prida. Fanta sta dobrega srca in bi se že razumela, toda ženski, voda in ogenj, se ne bosta mogli.” In dokler je imel še rokodelce v hiši, je pripeljal iz gozda kole in z žage latve za pregrajo, potegnil vrvico, še enkrat zmeril dvorišče in preštel na korake, temeljito preračunal, če bo tudi za voz dovolj prostora. Ko se je prepričal, da voz — visoke lestve široko naložene z žitnimi snopi — lahko pelje in varno zavije v kolnico in na pod ter obrne, je začel delati pregrajo.
“Tega bi ne bilo treba,” sta prigovarjala očetu sinova, “saj sva vendar brata; razumela se sova, odnehavala in popuščala Irug drugemu, kadar bo treba.” “Je že res, da sta brata, toda /ajini ženi nista sestri. Vsaka ,e iz drugega lesa; in ta pregraja sirna namena, biti na potu vajini oratovski ljubezni, ampak bo dala zato, da je ne prelezejo ne : ene, ne z druge strani srd, jeza, spori, prepiri, sovraštvo in še iruge nemarnije. Zato pa le pomagajta, postavili bomo pregra-o, da bo tu stala, ko mene ne bo .me med vami—namesto mene.”
Na obeh straneh pregraje je sasadil celo dve vrsti dreves epo za tri sežnje narazen po /sej dolžini izmenoma — jablane in češplje. Na vse je mislil, s vsem preudarjal; samih skrbi lostikrat ni mogel spati, ker se je bal, da ne bi na kaj pozabil: na svidnjak kurnik, kamnite žle-oove, na ključavnice in ključe, na nove meje med njivami in sdtoke na travnikih, in da bi oilo vse o pravem času gotovo n skončano. Košnja se bliža, po travi diši ves kraj. Kamor oko pogleda, se črnika zvečer in zjutraj, preden je solnce popilo oso, kopica pri kopici na pokošenih travnikih. Pozno v noč sdmeva po vsem Klenči ropot .dadiv, kosci si za drugo jutro klepljejo kose, s šopkom kumina se vračajo ženske in otroci zvečer s travnikov in za njimi se zibljejo v prazne skednje visoko naloženi vozovi s širokimi boki in pritegnjenimi žrdmi. Pri Porazilovih kosijo in sušijo skupaj kakor poprej, vozijo pa že razdeljeno; z enim vozom peljejo v stari, z drugim v novi skedenj, in gospodar natančno pazi, da ne bo na nobenem niti za ščepec sena več. Pravično deli dobro in slabo krmo, dolgo in kratko seno. Hvali Manco, kako čisto kosi in ne pušča za seboj griv, graja Dodličko, katero uči nasajati koso in jo brusiti, da ji ne bo treba vedno tekati za Adamom. Tako mineva čas.
Porazil šteje dneve do svojega godu — do svetega Jakoba, ko žito šele dozoreva, šteje pa tudi glave živine, šteje pluge in brane, vozove in kose, motike in sekire, sploh vse, kar ima. Prešteva in v duhu deli v dve pravični polovici.
(Dalje prihodnjič)
ZMAGA PRES V. SRCA
(Nadaljevanje s 2. strani)
nisem mogla skriti. Ne vem, kaj je še s. Luka povedala Robniku po mojem begu.
Tri dni po tistem pride s. Luka z razžarjenim obrazom k meni: “Uganite, veselo novico!” je bil njen jutranji pozdrav. Ugi-Dala sem, a nisem prave zadela.
“Saj vidim, da ne boste nikoli uganili,” pravi.
Mr. Robnik je danes zgodaj zjutraj prejel vse zakramente za umirajoče!”
Kar vrglo me je pokonci!
“Ali je mogoče? To je vendar pravi čudež!” sem vsa srečna vzkliknila.
Najlepše je pa to, da je sam prosil za duhovnika,” se je radostno smehljala s. Luka.
“Kako čudovita so božja pota! Kdo jih more razumeti?” sem predla svoje misli.
‘Kaj pa je vendar privedlo do tega, da je tako temeljito spremenil svoje mnenje. Vam je povedal?”
“Nič ni povedal, saj niti sam ne ve. Ker se je že res mudilo, smo začele s sosestrami devet-dnevnico k presv. Srcu Jezusovemu. Ko sem mu menjala rjuhe, sem skrivoma pripela na žimnico pod blazino “badge” (ščit) Srca Jezusovega. In Bog je uslišal naše molitve. Tudj drugi katoliški bolniki so molili zanj. Bolnik se ni mogel več u-stavljati delovanju božje milosti, ki je lila nanj iz Presv. Srca. Presveto Srce je zmagalo ...” Obiskala sem Mr. Robnika — ail je že v sobi za umirajoče. Sam? — Ne, z njim je bil njegov odrešenik. Na mizici poleg
“O, to pa lahko uganem,” sem odvrnila. “Ni mogel biti nihče drugi, kot Mr. Robnik.”
Sr. M. Lavoslava
"Iz sončne Zambije'
Eden od
vsak kilometer, ki ga bo preho-!njegovim žganjem in cigarami, ličnih narodov. Pozval je vse
dil. Tako zbrana vsota gre v fond za borbo proti podhranjenosti, posebej še za odpiranje novih centrov. Kot lansko leto, se je tudi letos pohoda udeležil državni predsednik dr. Kaunda, spremljala pa ga je tudi skupina ministrov. Med udeležen-
LUSAKA, Zamb. perečih problemov v Zambiji ci pohoda so bili tudi p. Kokalj, kot tudi v drugih deželah v raz- j Kristina Mlakar in Zinka Her-voju — je podhranjenost, ne- zog.
Škode sicer ni napravil velike, a svetovne velike sile — vključno organi Scotland Yarda, ki so rdečo Kitajsko —, da bi se naj varovali stanovanje ministrske- redno sestajale na kakšnem nev-ga predsednika, so najbrž imeli tralnem ozemlju, si skupno pri-
rdeče obraze, ker jih je navadni tuji mornar otročje prevaril.
Weidemann je bil obsojen na 120 dolarjev globe in izgnan iz Anglije.
zadevale ohraniti svetovni mir, da se prepreči uničenje človeštva.
zadostna ali enostranska prehrana. Kakor veste iz naših dopisov, imamo v Zambiji le dve letni dobi: suho in deževno. Suha doba se prične v aprilu in |traja do konca oktobra ali še dalje. Ves ta čas ni niti kapljice dežja. Zemlja je izsušena. V krajih, kjer je na razpolago voda, je bolje; kjer pa je ni, je življenje res težko. Mnogim hrana zmanjka ali pa je imajo le toliko, da se preživijo. Prav poseben problem je enolična hrana, v kateri ni dovolj proteinov in vitaminov. Zaradi nezadostne hrane in še bolj zaradi enolične hrane mnogo otrok zboli, mnogi tudi umrjejo. Iz statistik je razvidno, da v Zambiji umrjejo štirje izmed desetih otrok še predno dosežejo peto leto starosti.
Kako Zambija rešuje problem podhranjenosti? Vladne, verske in socialne ustanove se trudijo, da v tečajih in krožkih poučujejo matere o pravilni negi otrok. V šolah imajo deklice poseben predmet: pouk v gospodinjstvu.
V borbi proti podhranjenosti je posebej znamenita organizacija “Lusaka Nutrition Group”. Začel jo je pred dvemi leti anglikanski duhovnik p. Dill. Orga-
P. Tomažin v misijonu Ka-tondwe redno pomaga vaščanom v oddaljenih vaseh s tem, da jim dovaža hrano s svojim kamijonom. Tudi p. Cindori v mestu Mumbwa sodeluje s tamkajšnjim centrom za boljšo prehrano.
O.	Jože Kokalj, D.J.
P.	O. Box 3243
Lusaka, Zambia, Africa
Penn Central šla v konkurz!
NEW YORK, N.Y. — V nedeljo je bil črni dan za ameriški železniški promet. Naj večja naša sedanja železniška družba Pen Central je šla v konkurz. Ko je bila še aktivna, je njeno premoženje znašalo nad $6.5 bilijonov, pa ji sedaj vendar ni hotel nihče posojati denarja. Ni-xonova administracija je sicer hotela železnici dati jamstvo za posojilo $200 milijonov, a je bil Kongres proti,
To je prvi veliki konkurz v zadnjih letih, ki bo imel močne posledice na naše gospodarstvo. Likvidacija premoženja družbe bo pa trajala dolgo, ako se ne ustanovi novo podjetje, ki bi
14. t. m., so se sestali v Brucku Muri na Zg. Štajerskem na posvet o pomembnih medsebojnih vprašanjih zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev in zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z zastopniki gradiščanskih Hrvatov. Pri pretresu vseh perečih vprašanj obeh n a r o d n ostnih skupin so dosegli popolno soglasje in se že tudi dogovorili o ustreznih korakih za dosego svojih pravic, ki so jim zagotovljene po avstrijski ustavi in po avstrijskih državnih pogod-3ah. Obenem so se tudi dogovorili glede svojih rednih skupnih posvetovanj v prihodnje.
nizacija odpira male prodajalne, prevzelo aktiva po sedanji vred postelje je bil križ, zraven poso- L jer prostovo;[jci prodajajo pogosti, dočim bi upniki morali dica z blagoslovljeno vodo. Ča- njz^j cenj najbolj potrebno pro- nositi samo svoje izgube. Ta
stitala sem mu, da je zdaj tako • teinsko hrano. V Lusaki ima ta
lepo pripravljen za odhod v ne-' Desa, kadar ga bo Bog poklical. In kako nas vse veseli, da je našel srčni mir in dušno,srečo. Smehljal se je.
Ponoči me je zbudil ropot na nodniku. Slišala sem, da so ne-caj peljali mimo mojih vrat. Ker sem škripanje začasne krste spletene iz trt, s katero pride pogrebnik po truplo, že poznala, sem takoj vedela, da peljejo Mr. Robnika.
“Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!” ■— in sem zopet zaspala.
Ko mi je prinesla s. Luka zajtrk, me je vprašala, če vem, kdo je umrl ponoči.
skupina okrog 300 prostovoljcev in več desetin prodajaln. Eden od prvih takšnih centrov je bil odprt v skladišču našega župnišča v Matero, kjer kuhar vsak dan prodaja suhe ribe, fižol, jajca, olje, mleko v prahu, sadje itd.
“Lusaka Nutrition Group” je 31. maja organizirala posebno domiselno akcijo za finančno podporo borbi proti podhranjenosti. Priredili so poseben pohod po mestnih ulicah, in to po 16 kilometrov dolgi poti. Vsak, ki je sodeloval, je najprej obiskal prijatelje ali predstavnike tvrdk in se z njimi sporazumel, koliko bodo prispevali v denarju za
konkurz bo postavil v slabo luč tudi mnoge druge železnice, ki se bodo sedaj še težje borile za obstoj, kot so se do sedaj. V te žaven položaj bodop prišle tudi železniške unije, icajti konkurz-ni red ne daje nobenih prednosti njihovim članom, kadar se u-gotavlja vrstni red izplačil prisojenih terjatev.
Scotland Yard v zadregi
LONDON, Ang. — Dietrich Weidemann, mornar iz Zapadne Nemčije, je slavnemu Scotlanc. Yardu (angleški FBI) zagodel nerodno prigodbico. Vlomil je v stanovanje angleškega ministrskega predsednika na 10 Downing Street in se tam pogostil
Visoko zasidrane
DENVER, Colo. — Lastniki jadrnic na Grand Lake v Koloradu trdijo, da so njihove jadrnice v Združenih državah zasi-
čevljev
Bosvet kor. Slovencev n gradiščanskih Hrvatov
DUNAJ, Avstr. — V nedeljo,
Bivši angleški ministrski predsednik ima pa res smolo
LONDON, Ang. — Wilsona jp-konservativna zmaga dejansko vrgla na cesto. Bil je hišni lastnik, imel je torej rezervno strelo nad seboj. Pa je hišo prodal, razlogi za prodajo niso znani. Da se ne bo znašel na cesti, mu je njegov naslednik Heath dal prenočišče za silo v Checkers, kjer ima svojo počitniško hišo.
Predsednik Avstrije potuje
DUNAJ, Avstr. — Komaj je dobro prišel avstrijski državni predsednik Franz Jonas iz Belgije domov, se je že podal na nov uradni obisk, tokrat v Bolgarijo, kamor je prispel 10. t. m in je potem njegov obisk v Bolgariji trajal do 15. t.m. Bil je to prvi obisk kakega avstrijskega državnega poglavarja v Bolgariji. Takoj po obisku v Bolgar riji pa se je podal avstrijski državni poglavar na 4-dnevni uradni obisk v sosednjo Madžarsko. Dne 18. t.m. se je predsednik Jonas vrnil na Dunaj.
Zagovoril ga je
Kurnik ni dosti dal na Smol-čevo prebrisanost. Dostikrat mu je zastavil kakšno računsko uganko, ki se ni dala rešiti, in to le zato, da bi se iz njega ponorčeval, ko bi kaj neumnega zinil. Toda Smoleč ni bil tako neumen, kakor si je Kurnik mislil.
Nekoč ga je Kurnik vprašal: “Ce je ta soba štiri metre dolga in tri široka in in če nosim en meter in dvajset centimetrov dolge progaste hlače, — koliko sem potem star?”
Smoleč nekaj časa premišlja, potem pa pravi:
“Štiri in štirideset let!” “Prav, Smoleč, prav! Kako si pa to izračunal?”
Pa odvrne Smoleč:
“Pri nas doma imamo na pol prismojenega hlapca, ki je v dvaindvajsetem letu ...”
Velike sile naj delajo za sveEovni mir
NEW YORK, N.Y. — Generalni tajnik Združenih narodov U Thant je na UNO konferenci govoril 1,500 delegatom 100 raz-
		
V blag spomin
SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE
Frances
Hegler
ki nas je za vedno zapustila 24. junija 1953
Kako smo radi skup prišli, pri naši dobri mamici.
Zdaj pa žalostni smo vsi, ker mamice več med nami ni.
Počivaj mirno, mamica, in Bog plačilo naj Ti da.
Saj bomo zopet se sešli, v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
LOUIS, soprog LOUIS, JOSEPH, JOHN in TONY, sinovi
FAYE por. POLLOCK, MARY in GENEVIEVE DREN1K hčerke
Cleveland, O., 24. junija 1970.
MALI OGLASI
Slovenski starejši moški dobi stanovanje z starejšim moškim da si delita stanovanje, privatna soba z air conditioner. Kličite 281-5435.
(124)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, plinski furnez, garaža, na E. 74 St. Kličite 944-7175.
(125)
Soba ali stanovanje
Ženska srednje starosti, ki dela pri Goodwill Industries na E. 70 St., bi radi dobila sobo ali Efficiency apartment” v tej bližini. Kličite Mrs. Klein od 8. do 5. ure 431-8300.
(126)
V najem
hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155.
(x)
Spalna soba
Opremljena soba za mlajšega moškega se odda na 6916 Hecker Ave. UT 1-3955.
(124)
Išče sobo
Miren moški, srednjih let, išče opremljeno sobo pri vdovi. Pišite na naslov: V.M.J. 6428 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103.
—(126)
AVTO S “ČOLNAT1M REPOM” — Dvosedežni Stutz Black Hawk Speedster, letnik 1928 BB, SV-16, je zaradi svoje nenavadne oblike dobil ime avto s “čolnatim repofn”.
Naprodaj
hiša za dve družini, 4-4, prijazno. Polna klet, na 1057 E. 72 St. Kličite 391-8912 po 5. uri zv.
(132)
mm	
*mrn	
Zidano poslopje naprodaj
Šest stanovanj, zelo čisto in v dobrem stanju. Velik lot. 5 garaž; v bližini St. Joseph High School.
ANTHONY J. PIRC, Broker KE 1-4347
-(126)
Hiša naprodaj
Euclid Chardon Hill okolica, zidan bungalow, 2 spalnici, na pol zgotovljeno zgoraj, predeljena klet, garaža, velik lot, sadna drevesa, grozdje. Kličite KE 1-2342.


L UIS GOLOMA:
5

MALENKOSTI

novo obleko’ bel° in črno' Lepa
je. Ne vem, ali-jo bom mogla rabiti za kaj drugega ..
“Porabi priliko,, neumnica! Ampak hitro, veš, da ne zamu-dive!”
In sama je potegnila za zvonec in dala Kati potrebna naročila.
Currita se je oblačila. Valdi-viesova pa je zgovorno pripovedovala o očarujočem glasu in o lepoti Američanke.
Naenkrat se je nečesa spomnila.
“Čuj! Ali ti je Velardova mati že odgovorila?”
“Ravno sem dobila njeno pismo. Čudna ženska ti je to!” Kate si je drznila prekiniti odgovor in je vprašala, ali bo senora kondesa nadela bele ali črne rokavice.
“Kaj se ti zdi, Marija?”
“Bele bi bile umestnejše.” “Meni pa se zdi, da črne.” “Vzemi od vsake barve en par, bomo videli.”
“Čudna ženska je to, pravim. Pomisli: denarja noče!”
“Jezus, kakšna redka prikazen!”
“Kakor sem rekla. Napisala mi je pismo, polno zahvale, precej visokodoneče: piše o božji previdnosti in tako dalje, in slednjič pravi, da ima vsega zadosti in da ničesar ne potrebuje. ..”
“Tem bolj zate!”
Župnik se je trudil, da bi popravil to napačno novico, ki jo je rodilo popolnoma neumestno in nerodno sočutje. Treba je bilo povedati resnico. Bal se je župnik tega trenutka in ni prav
vedel ne kam ne kod------------
Tiho je sprejela silni udarec— Glava se ji je nagnila, stopila je korak nazaj, stresla se je in je padla v naslonjač, srce ji je zastalo, prša niso več dahnila. Z glavo je zmajevala in gibala z ustnicami kakor bi se ji bilo-zmešalo ... Pritisnila si je obe roki k srcu, kjer je čutila, kot bi ji bilo nekaj umrlo, kjer je čutila nekaj mrzlega, strašnega.
Tako prihaja smrt-----------
Župnik je jokal kakor otrok. Tolažil jo je. Poslušala ga je z odprtimi, suhimi očmi.
Otroci so plakali in so se oklepali njenih rok.
Ko je začutila ob sebi te tri mehke glavice, takrat se je zbudilo njeno materino srce, iz prsi
vest, pa tudi ustregla svoji časti-željnosti. Že je videla v duhu, kako hvalijo in slavijo vsi evropski listi pobožno radodarnost velejasne senore kondese de Albornoz ...
Tisti večer je prihitela k njej Marija de Valdivieso, vsa vesela in živahna. Bilo je že ob devetih. Na vsak način in brez odloga, tako je začela siliti, mora Currita danes z njo v gledališče. Gostuje miss Jesup, slavna pevka, hčerka nekega yankeeja. Paquo Velez da ji je pravil.
“Pretekli ponedeljek, tisti dan, ko je umrl Velarde, je pela finale iz opere Cerenentola. V svojem življenju nisem slišala kaj takega. Dosegla bo sijajen uspeh. Torej hitro se obleci in pojdeve. Nočem zamuditi končne arije v prvem dejanju.”
Currita je bila slabe volje.
“Aj, ne ne. Nimam nobenega veselja...”
“Ampak, dragica! Ali se boš
se ji je izvil silen vzdih in njena ■ da]a živo zakopati? 2e tri dni bol je našla izhod, uteho, telaz- : nigi šla jz hiše!-> bo — solze.	, “jn povrhu — saj
Vsa vas je tugovala in jokala z njo, nihče si ni upal ji poročati o pretresljivih podrobnostih ža-
lostnega dogodka.
Čez tridni je prišlo pismo Currite.
Bistro materino oko je bralo v njem marsikaj in zaslutila je uboga žena, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Ni tožila, ni odprla usten, bledih od dušne boli in jeze, raztrgala je bančno pobotnico, dela kosce s pismom nazaj v zavitek in je vse skupaj poslala na Curriti. V odgovor ni zapisala niti besedice.
Currita se je zavzela, ko je prejela ta čudni odgovor. Zopet je skomignila z rameni.
“Čudna, nenavadna ženska! In s kako fino rahločutnostjo sem hotela vse poravnati.. .
In globoko se je zamislila . ..
Kaj naj počne s temi 15.000 durov, ki jih je hotela darovati tej ženi, dasi so bili itak njena last? Vest ji je vendarle branila, da bi jih obdržala zase. Ali bi jih porabila za kako dobro delo? Prišla ji je misel, da bi priredila velik ples, sijajno, razkošno veselico v prid siromakom. Pa pozno v letu je že bilo in ni bil več čas za take prireditve. Zdelo se ji je tudi že na plesu pri markizu Butronu, da so bili gostje takih zabav že siti. Sama tudi ni imela časa, pripravljati se je bilo treba za potovanje \
veš — žalu-
! jem—!”
“Beži, beži, saj žaluješ že peti dan. Kako dolgo pa še misliš žalovati? Jaz 'bi na tvojem mestu niti deset minut ne žalovala za Velardom, kajti, reci, kar hočeš, fant je bil neokusen, zelo neokusen!”
“Torej pa oblečem ta večer napol žalno obleko. Ravno imam
“Res. Ampak — ti veš — storila sem to žrtev zaradi Velarda in ne vzamem denarja nazaj, četudi ga noče njegova mati. Podarila bom teh 15.000 durov svetemu Očetu, ko pridem oktobra v Rim, naj rajnkemu podeli odpustkov. ..”
Marija de Valdivieso je zelo pohvalila svojo sestrično zaradi te velikodušnosti in obe sta se odpeljali v gledališče. Pomotoma je vzela Currita med pogovorom s seboj eno črno in eno belo rokavico. Opazila je zmoto šele pri gledališču, ko si jih je natikala. Hotela se je vrniti.
Pa spremljevalka se je na ves glas zasmejala in ji je branila: “Ne bodi neumna! Kar nadeni si jih! Mislili bodo, da je to zopet ena tvojih posebnosti, in jutri bo to že nova moda...” “Pa res!” — In takoj je bila Currita vneta za to misel.
Marija de Valdivieso je pro-rokovala prav. Vsem se je zdela ta Curritir/a posebnost zelo “chic”, in drugi večer je bilo videti tu pa tam po gledališču obleko in rokavice v dveh različnih barvah.
Nastop Američanke miss Jesup je bil sijajen, le majhna nezgodica se ji je pripetila: slavna pevka je igrala smrt junakinje; ležala je v zadnjih vzdihljajih in smrtna tišina je vladala na odru in med poslu-
šalci; pa prigodilo se je, da je potegnil brezskrben hladen vetrič od nekod izza kulis čez oder ter tako nepremagljivo vplival na nos uboge junakinje, da je morala krepko kihniti —
Drugi dan so Madridčani govorili o miss Jesup, o njeni slavi, in da je še po smrti kihnila, in o Curritinih rokavicah. Nihče ni več mislil na imenovanje dvorne dame, na policijsko preiskavo in na Velardovo smrt ...
Currita se je oddehnila. Bu-tron je bil prorokoval, da bo imelo imenovanje dvorne dame hude posledice; preprečila jih je s svojimi spletkami. Njena politična važnost je postala nedvoumna.
Le troje malenkosti je rodila: eno mater je spravila v obup, eno dušo v pogubo, in spravila je v modo dvobarvne rokavice.
Villamelon pa je z veliko marljivostjo pripravljal fotografije, ki jih je obljubil uredniku ilustrovanega lista.
Vse drugo so mu bile nadležne malenkosti.
DRUGI DEL.
I
Ekspresni vlak Marseille — Pariz je imel štiri ure zamude. Podrl se je bil ponoči most med Gallicianom in St. Gillom in šele o polpetih so prispeli pot-
niki v Pariz na kolodvor gare de Lyon, gladni in slabe volje.
Iz spalnega voza je stopil potnik tridesetih let in je naglo prekoračil kolodvorske prostore, s tisto varno gotovostjo, ki je značilna za popotnika, vajenega
železnic, kolodvorov in carinskih uradnikov.
(Dalje prihodnjič) ^
Grafit uvažamo
NEW YORK, N.Y. — Združene države uvozijo od 60 do 80% vsega grafita, ki ga rabijo.
ZA LETOŠNJE POLETJE V PARIZU — Paco Rabanne je na modni razstavi za letošnje poletje predložil tudi obleko, ki jo nosi dekle na gornji sliki.
Bel-
gijo.
Sinilo ji je v glavo, da bi denar poklonila svetemu Očetu v dar. Koj je bila navdušena za to misel. Na ta način bi si umirila
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
ENAMELER —
HARD FIRED EXP.
H. C. SCHMIDT CO.
West Superior SU 7-6088
(124)
CHICAGO, ILL.
Help Wanted Male & Female
mm im
m WOMEN
Fine sharp young men and women, 18-25, needed immediately to staff Aurora Office of leading international educational publishing corporation. Must have at least high school diploma and be motivated by money and excitement.
$130 weekly.
Call Mr. Nestor
892 6961
(125)
HELP WANTED
COLLEGE STUDENTS
SUMMER EMPLOYMENT
Interesting positions now available with leader in international educational publishing field. Compete
with other students for 38 scholarship and vacation Hawaii. — $130 weekly. '
Call Mr. Nestor
892-6961
— $500 trip to
(125)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER Live in. 2 children. $50 week. 342-3642 Mrs. Rokosz
(124)
REAL ESTATE FOR SALE
BUSINESS OPPORTUNITY
MILK ROUTE — Nr. N. & NW. 5,000 points. ’67 Ford refrig, truck. Part wholesale, part retail.
Call Owner	549-1629
(124)
RESTAURANT —
FOR SALE BY OWNER Seats 32, Good location. Vic. Montrose and Kedzie. Call 463-9353 ’	(124)
’63 Norwood — 10 x 50, compl., furn. & skirted. 2 bdrms., A-l cond. Ideal starter — retirement home. $3,500. Must be moved. Owner call aft. 5 — PR 6-3952.
I	024)
BY OWNER — 13 yr. cust. bit. 2 bdrm. brk. Vic. 61st & St. Louis. Full bsmt. Extras. By appt. wkdays aft. 6 — Sat. & Sun. 1-5. Low 20’s. 737-6631
(124)
PARK VIEW MOBILE HOME PARK & SALES Big Discounts on all mobile homes. Completely furnished. Just move in. Loop 15 Min. 354-8595 Hodgkins, 111,
Marjanco smo poslali nazaj v tretji razred.
Marjanca nima baseball rokavice. Tudi za igro hopscotch ni navdušena. In staro računstvo razume bolje kot novo.
Vendar izkušnje v tretjem razredu nekoč lahko pomagajo rešiti komu življenje.
Vidite, Marjanca je šolska svetovalka od
Lani
Ohio Bell. Ona uči učitelje kako naučiti svoje učence pravilno uporabljati telefon.
Otroci se naučijo uporabljati telefon olikano. Kako sprejemati sporočila. In, najbolj važno, kako dobiti pomoč hitro, kadar je življenje v nevarnosti.
Marjanca je ena izmed 26,000 oseb, ki delujejo, da se boste prav lahko zanesli na svojo telefonsko postrežbo.
In. ravno to hočemo.

Ohio Bell
Marsikaj o Ohio Bell nikoli ne zveste.
u.M,