SPLOŠNE KNJIŽNICE DILEMA: ZARACUNAVANJE IZPOSOJEVALNIN OZ. OBRABNIN ZA AV GRADIVO IN UPORABO PC-JEV OZ. INTERNETA ? Glede na to, da je interpretacija marsikaterega clena Novega zakona o knjižnicarstvu (8.11.12001) lahko zelo dvoumna, vsem knjižnicam v pomoc objavljam nekatere argumente za zaracunavanje storitev, ki knjižnicam povzrocajo dodatne stroške (8. clen ZKnj-1). Cilj nam je, da nastopimo enotno in zavzamemo tudi sami dolocena stališca glede tega, preden Vlada RS sprejem uredbo, katere osnovne storitve morajo biti brez-placne in zanje zagotovi nadomestno obliko financiranja zaradi izpada prihodkov splošnim knjižnicam. AV gradivo - zaracunavanje da ali ne ! Argumenti ZA zaracunavanje obrabni-ne pri izposoji AV gradiva: - Vecina SIK-ov zaracunava AV gradivo, kar je razvidno s cenikov na domaci strani. - Knjižnice v tujini prav tako zaracunavajo AV gradivo po ceniku. - AV gradivo se kupuje po znatno višji ceni kot je na prostem trgu, ker je v pogodbe, ki jih knjižnica podpiše z dobavitelji placana tudi avtorska pravica do izposoje gra-diva na dom (enako kot za videoteke). Cena AV gradiva je seveda zelo razlicna, odvisna od medija, od najcenejšega CD gradiva (povp. 3500 SIT na kos), video kaset (povpr. 7000 SIT na kos), DVD, do CD-Romov (povpr. 11.000 SIT na kos). Povprecna vrednost AV gradiva pa je 5006 SIT za leto 2000. - AV gradivo potrebuje posebno zašcito plasticen ovoj, ki ga je potrebno fizicno razkleniti pri izposoji in v katerega je vstavljena varovalna nitka oziroma sprožilec za 3M varovanje vrata za varovaje gradiva. Zašcita zahteva dodatne stroške, ki se gibljejo od 900 SIT do 2.750 SIT na kos gradiva, odvisno od medija (CD, DVD, audio kaseta, video kaseta, CD-romi. - AV gradivo je podvrženo vecjim mehanskim poškodbam kot klasicno gradivo (knjiga), ki so vidna takoj ali pa ne. Video in audio kasete se zaradi prevelike vrocine ali mraza (shranjene dolo-cen cas v avtomobilu uporabnika npr.) poškoduje, deformira. Pri vsaki izposoji oziroma vracanju bi morali medij vstaviti v predvajalnik in preveriti prevzeto kvaliteto, kar pa ni mogoce: prvic nimamo predvajalnih naprav na izposoji (DDV, video, kasetofon, CD- player), tiste, ki jih imamo pa so na posameznih oddelkih, tako da niso možne sprotne preveritve. Iz tega razloga poškodbe tudi ne moremo zaracunati uporabniku. - Poškodbe AV gradiva nastajajo tudi zaradi neprimernih predvajalnih naprav uporabnikov (umazanih glav pri videorekorderjih npr., kase-tofona, ki požre in zmecka del zvocnega zapisa, itd..). - Starejše video gradivo pri opremljanju nismo zašcitili pred presnemavanjem, zato so po nesreci presneti deli filmskega zapisa npr.). - Poškodbe AV gradiva lahko nastanejo tudi pri procesu izposoje kot so: namagnetenje, razmagne-tenje, ce nehote damo pod aparaturo, ki je za namenjena 3M zašciti proti tatvini knjižnega gradiva. - AV gradivo smo dolžni po pogodbi izlociti, ne glede na to, ce je gradivo v iztrošenem stanju ali ne oziroma je bilo kupljeno pred kratkim, ce se dobavitelju iztece licenca distributerja oziroma avtor-ska pravica za dolocen naslov medija. O tem nas samo obvesti. - AV gradivo je podvrženo posebnemu sistemu in odškod-ninam, ko je na njem ne glede na to, da je bilo prodano knjižnici posebej zahtevano, da se ne more izposojati (npr. Matematika..., ko je avtor zahteval odškodnino od vseh knjižnic, ki so izposojale gradivo s priloženim CD-jem. Omejena je bila uporaba samo na prostore knji-žnice, da ni možnih zlorab presnemavanja.) Druge založbe ne dovoljujejo izposoje zašcitne di-skete s katero se lahko program inštalira doma. To je primer bolj elegantne zašcite proti presne-mavanju, ker knjižnice nimajo niti zadostnega števila oziroma nimajo vseh ustreznih prevajalnih aparatur oziroma prostora, kjer bi to uporabnik lahko izvajal. - AV gradivo zahteva prilagojeno serijsko opremo namesto klasicnih polic za shranjevanje, ki je ponavadi uvožena in zelo draga, da je omogoceno pregledovanje nap. CD-jev, DVD-jev, CD-Romi, audio kaset. - Nastajanje materialnih stroškov pri izposoji gradiva, saj dobi uporabnik izpis racuna, ki je printan v duplikatu (za uporabnika in blagajniški arhiv). - Poleg standardne opreme, ki se uporablja za izposojo knjižnega gradiva (terminal, blagajniški printer, laserski citalec) je potrebna še oprema za fizicno razklenitev mehanizma za varovanje, ki je posebna za AV gradivo. - AV gradivo zahteva dodaten prostor za shranjevanje praznih zašcit za AV gradivo, ko se gradivo izposodi. - Izposoja AV gradiva zaradi prej navedene zašcitne opreme zahteva vec casa delovne sile za dejanje izposoje in vracanja gradiva (vracanje v zašcitne ovoje in razklenjevanje zašcitnih ovojev). - AV gradivo nasproti knjižnemu zahteva vec casa pri obdelavi gradiva, ker vsebuje veliko vec podatkov (CD npr. naslove skladb, ki so na mediju, originalni naslovi filmov in prevodi, veliko vec je ustvarjalcev oziroma avtorjev kot pri knjižnem gradivu). Stroški izobraževanja katalogizatorja oziro-ma njegova specializacija za obdelavo AV gradiva zaradi posebnosti gradiva. Pridobila pa sem še mnenje manjše knjižnice, ki je utemeljila zaracu-navanje AV gradiva jedernato tako: - Knjižnica v veliki vecini iz svojih sredstev nabavlja avdio in video gradivo. - Ce bo zastonj, ga ne bo nabavljala in ne izposojala (zguba.) - Posledicno to pomeni, da tega gradiva ne bi imeli - osiromašitev fonda. - Nismo podobni Skandinavcam, temvec Nemcem, torej se zgle-dujmo po njih: Kjer se vse placa (duh naroda). - Obcine financnih sredstev za to gradivo ne bodo dale, saj po vseh povprecjih, ki sledijo, to pomeni nadstandard. - Stroški av gradiv so visoki, življenjska doba av gradiv je kratka, pravila distributerjev pa brez milosti - Strinjam se, da obcina in knjižnica, ki si lahko privošci zastonj izposojo, naj jo ima. Argumenti PROTI zaracunavanju obrabnine AV gradiva: - Knjižnicno gradivo naj bi imelo enak tretman ne glede na medij. - Z zaracunavanjem prizadenemo predvsem dijake in študente, ki se smatrajo za ekonomsko šibkejše uporabnike. - Manjše je število uporabnikov, ki si izposojajo AV gradivo. - Pospeševanje prodora novih medijev v gospodinjstva bi bilo lahko vecje. - Krajši roki izposoje kot so za obicajno knjižno gradivo. Argumenti, ki so lahko za ali proti - Za nove medije je tako ali tako potrebna draga predvajalna oprema in pomeni boljši ekonomski status. - Problemi zaradi konkurence videotekam, ker je del ponudbe enak, ceprav knjižnica ne kupuje dolocenih zvrsti (pornografije, na-silja) in skuša oblikovati kvalitetno ponudbo nagrajenih filmov kot umetnosti in izobraževalnih ter dokumentarnih filmov. V primeru, da je izposoja brezplacna oziroma ni zaracunane obrabnine ali se nam ne bo še bolj ocitala "nelojalna" konkurenca? RACUNALNIK (PC): uporaba INTERNETa in drugo: zaracunavanje da ali ne ! Analiza podatkov o uporabi interneta. Od marca dalje, ko se je odprl prizidek knjižnice, smo beležili v mesecih: - marec 3065 uporabnikov na inter-netu na 11 ur odprtosti dnevno, sobota 5 ur - april 3327 - maj 3365 - junij 1602 zacetek zaracunavanja 1 ure po 100 SIT - julij 717 s skrajšano odprtostjo 8 ur dnevno, torek, cetrtek 9 ur, brez sobot, - avgust 864 s skrajšano odprtostjo 8 ur dnevno, torek, cetrtek 9 ur, brez sobot - september 1062 redna odprtost - oktober 1345 - november 1491 skupaj: 16.721 uporabnikov Zaracunavati smo zaceli zaradi: - Prevelikega povpraševanja uporab-nikov po dostopu do interneta zaradi MIRC-a, racunalniških igric. Uporabniki, ki so želeli resnejše in zahtevnejše informacije oziroma starejši niso vec prišli do racunalnikov. Prvi ukrep je bil, da smo omejili igrice in MIRC samo na dolocene racunalnike. To je zahtevalo od nas neprestano kontrolo, ker so uporabniki kršili pravila. - Vecje povpraševanje zahteva rezervacije, kar pomeni dodatno delo. - Zaradi vecjega števila oziroma skupinske uporabe enega racunalnika najstnikov, smo imeli težave z neredom, glasnostjo in kontrolo nad uporabo racunalnikov. Argumenti ZA zaracunavanje uporabe racunalnika oz. interneta: - 90 % SIK-ov zaracunava uporabo interneta, oziroma ima poleg tega še naslednje omejitve uporabe: casovno ˝ ure, rezervacije, dražje zaracunavanje od 100 SIT, - tudi knjižnice v tujini zaracunavajo uporabo interneta, pa imajo dosti bolj ugoden sistem financiranja dejavnosti, - najemi linij, kjer je cena odvisna od hitrosti zakupljenega voda do omrežja Arnes so bili za KMJ do sedaj 80.778, 82 SIT na mesec, po podpisu pogodbe med vlado in Telecomom pa 40.389, 41 SIT mesecno s 50% popustom. (samo uporabo akademskega omrežja Arnes placuje ministrstvo), - pridobitev lastnih sredstev od junija do novembra 701.320,00 SIT ali 116.000 SIT povprecno mesecno, ki jih uporabljamo za: a. nadomestila periferne opre-me, ki je unicena, poškodo-vana) ali odtujena (slušalke, miške), ker MO ni sklenila za nas ustreznega zavarovanja za tatvine uporabnikov, b. za servisiranje opreme, ker pogodbe o vzdrževanju stanejo od 50 do 70.000 SIT mesecno za tedenske obhode in popravila, kar je za KMJ predrago in narocamo sprotno servisiranje po potrebi za sesutje racunalnikov, za ponovno vzpostavitev brisanih programov, viruse, druge okvare, kjer stane od 5.000 dalje ura servisiranja, plus material, plus prevozni stroški, c. nakup manjkajoce hardwear opreme in nadgradnje programov, ki zastarijo oziroma jih je potrebno aktualizirati, d. materialne stroške za papir, kadar uporabnik pritisne tipko print - izpisov, ki se natisnejo na sistemskem printerju za pultom pa ne prevzame. e. placevaje dostopa do baz podatkov kot je GVIN, BONEX-zakonodaja, IUS INFO, I-BON itd... f. krijemo amortizacijo racunalniške opreme oziroma nadomešcamo zastarelo, g. ažuriranje lastne domace strani in izgradnja virtualne knjižnice (224.475 uporabnikov od 1.1.2001 do 30.11.2001), h. izgradnja dodatnih servisov na domaci strani ( podaljševanje po internetu, v prihodnosti rezervacije), i. in podaljševanje po telefonskem odzivniku, - imamo vec reda v knjižnici z manj kontrole in napora (prihranek delovne sile), - resnejša uporaba racunalnikov za izobraževalne namene, kjer je dostopnost omogocena razlicnim starostnim populacijam, - 15 minut je uporaba interneta na vsakem oddelku brezplacna za pregledovanje in pošiljanje e- mailov oziroma hitrih informacij kot so prijave za izpit, za vpogled rezultatov izpita, na posebej dolocenih racunalnikih, - v nabiralniku za pripombe in pohvale uporabnikov smo dobili poleg kritik kar nekaj pohval prav za uvedbo zaracunavanja interneta. Argumenti PROTI zaracunavanju uporabe interneta oziroma PC-jev: - z zaracunavanjem smo prizadeli predvsem dijake in študente, ki se smatrajo za ekonomsko šibkejše uporabnike, - zmanjšalo se je število uporabnikov interneta skoraj za polovico, zdaj pa ponovno narašca uporaba racunalnikov tako, da je bil lahko to le zacetni šok, - pritožbe uporabnikov v nabiralniku za pripombe in pohvale uporabnikov, - vandalizem oziroma objestno ravnanje z opremo kot protest zaradi zaracunavanja. Andreja Plenicar, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto VPLIV PISNE KOMUNIKACIJE Z UPORABNIKI NA KAKOVOST DELA KNJIŽNICE O tem, da se je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto 1. marca 2001 preselila v nove prostore, ste v Knjižnicarskih novicah že lahko brali, prepricana pa sem, da se je marsikdo udeležil tudi same otvoritve. Zato v tem clanku ne bo govora o selitvi, pac pa o tem, na kakšen nacin se spreminjajo odnosi med ljudmi – predvsem odnosi med uporabniki in zaposlenimi. Tisto, kar je pravzaprav bistveno, je to, da knjižnica ni le prostor, ampak tudi ambient. In ce hocemo ustvariti prijeten ambient, je potrebno veliko vec kot le gole stene. Povratna informacija uporabnikov o tem, kaj jih moti ali kaj si želijo ne le znotraj same izposoje, ki je naša primarna dejavnost, je za njihovo in naše dobro pocutje ravno tako izrednega pomena. Vsekakor se najdejo uporabniki, ki svojo pripombo izrazijo naglas. V tem izražanju je ponavadi veliko verbalne agresivnosti, ki marsikomu "pokvari dan". Toda še veliko vec je takih, ki si svojega nezadovoljstva ne upajo izraziti in nikoli ne vemo, zakaj se ne vrnejo. Zato je ravno njihova povratna informacija tako zelo pomembna, deležni pa je bomo le, ce jim bomo zagotovili anonimnost. Da bi uporabniki sprejeli knjižnico za svojo, si lahko samo želimo. Že v starem delu smo imeli knjigo za pripombe in predloge uporabnikov, ki se je (enako kot zdaj) nahajala na izposojevalnem pultu. Kasneje smo jim dali na razpolago še "nabiralnik" (navadno škatlo, licno oblepljeno), ki so ga polnili s svojimi pripombami. Ker sem bila prepricana, da se bo iz tega izcimilo nekaj dobrega, sem bila v enaki meri tudi razocarana, saj so bile vse pripombe v nabiralniku do skrajnosti vulgarne. Kot vsak clovek z normalno razvitim egom pa nisem bila le razocarana, ampak tudi prizadeta in jezna. Cas selitve je bil fizicno in psihicno izredno naporen. Ce nam pri tem ne bi pomagali dijaki in knjižnicarji volonterji, si selitve danes sploh ne bi znala predstavljati. Hkrati pa je bil to tudi užitek, saj smo vedeli da bo poslej popolnoma drugace in tudi veliko bolje. Ceprav tiste tri mesece nismo imeli stikov z uporabniki, smo, jasno, ves cas mislili le nanje (ali bodo imeli dovolj prostora, jim bo dovolj udobno, bodo lahko samostojni pri takšnih oznakah, jim bo všec to in ono…). Prvi dan odprtosti se nam je zdel kot trenutek ponovnega rojstva. Novi prostori, nov nacin postavitve gradiva in samega dela se mi je zdel tako velicasten, da sem se odlocila v vsakem pogledu sodelovati z uporabniki. Spet smo na izposojevalni pult postavili knjigo za pripombe in predloge uporabnikov, vseeno pa sem ponovno vztrajala pri nabiralniku, ki ne bi bil v smislu "home made" (kot prejšnji), ampak velik in kulturen, saj bo le tako lahko dal sam po sebi vedeti, da tam ne stoji kar tako. Približno po treh mesecih odprtosti smo ga koncno dobili. Velikega in rdecega, tako da ga nihce ne more zgrešiti. Takoj naslednji dan sem ga polna pricakovanja odprla in pobrala iz njega vsebino. Lahko si mislite – brala sem eno samo vulgarnost. Ne morete pa si misliti, kam vse vas ljudje (in to brezplacno) lahko pošiljajo, in kako zelo ste lahko cisto vse, le ljudje ne. Eden izmed uporabnikov je predlagano deželo celo narisal (svoj spolni organ namrec). Ker sem bila še vedno trdno prepricana, da dobro knjižnico, ki bo vsem v veselje, lahko izoblikujemo le s skupnimi mocmi in sodelovanjem, sem mrzlicno razmišljala, v cem je pravzaprav težava. Minilo je kar nekaj dni, preden sem ponovno zbrala pogum in odprla nabiralnik, ne da bi karkoli spremenila ali ukrenila. Med že ustaljenimi pripombami sem odkrila tri pisma, napisana na A4 formatu s podpisom. Vsebovala so tako kritiko kot tudi pohvalo in priznati moram, da sem se jih prav razveselila. Takrat se mi je utrnilo; kakšen smisel ima pisati pripombe, ce uporabniki ne vedo, ali jih sploh kdo bere in upošteva? Saj ne gre le za upoštevanje kritike. Predvsem gre za spoštovanje cloveka, ki je kritiko izrazil. Tako sem sedla za racunalnik in zacela oblikovati svoj prvi odgovor. Pri vsakem naslednjem odgovoru sem se cedalje bolj zabavala, v vsakega sem skušala vnesti cim vec medsebojnega razumevanja in jasnosti. Eno mapo sem položila na izposojevalni pult, saj vsebuje odgovore na pripombe in predloge v knjigi, drugo pa na nabiralnik. Naj navedem nekaj primerov takšne komunikacije: 1. "Glede na to, da je pred vhodom knjižnice ponavadi polno koles, bi bilo morda lepo postaviti še eno stojalo za kolesa." - Marko "Spoštovani Marko! Kljub velikemu številu koles pred vhodom stojalo za kolesa marsikdaj ni zasedeno. Potrudili se bomo spremljati situacijo. Ce se bo izkazalo za potrebno, bomo nabavili še enega. Hvala za razumevanje." 2. "Predlagam, da bi zaracunavali uporabo racunalnika do 30 min. z manjšim zneskom kot do 60 min. Sama namrec nikoli ne morem priti v knjižnico pred 15.15 uro zaradi varstva otroka. Torej: Rada bi placala za uporabo do 30 min. manj kot 100 sit. Hvala lepa!" - Martina Ta pripomba sicer ni bila cisto jasna, ker se racunalnik lahko uporablja vsak dan do 18.30. Bistvena je bila casovna uporaba racunalnika proti placilu. Na sestanku smo Martinin predlog pretehtali in zadevo nekoliko spremenili. Po nekaj dneh se je odgovor glasil takole: "Spoštovana Martina! Obvešcam Vas, da imamo po novem pri vhodnih vratih racunalnik, ki je namenjen brezplacnim informacijam na internetu, vendar imate na voljo le 15 min. Upam, da smo Vam vsaj delno ustregli. Hvala za razumevanje." 3. "Vi ste super. Še naprej bodite taki kot ste pa bo dobro. Tanja in Brigita" "Spoštovani Tanja in Brigita! Iz srca se Vama zahvaljujem za pohvalo. Upam, da bo vedno tako." "Zelo sva bili veseli, ko sva videli zahvalo za najine pohvalne argumente. Všec mi je, da preberete vse komentarje, tako dobre kot tudi slabe. Hvala. Tanja in Brigita – še enkrat". Dovolite mi še tri "najslajše" primere pripomb oz. pohval: "Rada bi vas pohvalila, saj ste res super! Veliko uspeha vam želim, Ana". "Odkar sem vclanjen v vaši knjižnici sem "non stop" v njej! - Tomaž" "Lep pozdrav! Mislim, da imamo najlepšo in najbolj urejeno knjižnico v Sloveniji. Le tako naprej! - Obiskovalka Nena" Vec kot ocitno je, da je vsebina nabiralnika sedaj popolnoma drugacna. Pohvale zaposlene (tako kot vsakega cloveka) motivirajo, poleg tega pa uporabnice in uporabniki dajejo konstruktivne pripombe, deležni so marsikatere spremembe na njihovo pobudo in prepricana sem, da se cutijo tako soustvarjalce ambienta kot tudi sooblikovalce prostora, ki je namenjen predvsem njim in eni sami dobri volji. Kajti le njihova dobra volja in dobro pocutje je nam, zaposlenim, potrdilo, da delamo dobro. Kaj vec pa si sploh ne bi mogli želeti. S pisanjem odgovorov sem pricela junija 2001. Do sedaj smo v nabiralnik dobili 260 listkov, vendar se pripombe vecinoma ponavljajo. Od tega sem odgovorila na 57 pripomb oz. predlogov, kar znaša slabih 22%. V knjigi je zapisanih 39 pripomb oz. predlogov, odgovorila sem na 17, kar znaša slabih 44%. Odgovore berejo tudi tisti, ki niso nikoli napisali pripombe, tako da marsikdo nehote dobi odgovor na svoje vprašanje. Glede "brezplacnih potovanj v neznane dežele" pa le še to; o, ja, še potujemo, ampak zelo redko in neprizadeti! Urška Mitrovic, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ANTON INGOLIC IN ŠTAJERSKA Slovenski knjižni kviz 2002 www.lj-oz.sik.si/kviz Zahvaljujemo se vsem knjižnicarjem v splošnih in šolskih knjižnicah ter vsem drugim, ki boste organizirali reševanje kviza v svojem okolju in mladim reševalcem pomagali pri spoznavanju Štajerske ter jih spodbujali pri branju! Letošnji Slovenski knjižni kviz smo namenili pisatelju Antonu Ingolicu in Štajerski. 11. marca 2002 je namrec minilo deset let od smrti tega pomembnega slovenskega pisatelja, ki se je rodil na Štajerskem. Zdaj je imenitna priložnost, da mladi preberejo cimvec njegovih literarnih del. Spodbujamo jih, da preberejo tudi knjige drugih štajerskih književnikov; s kvizom bodo odkrili, koliko jih je! Z razlicnimi viri informacij pa bodo spoznali mnoge geografske, zgodovinske in druge zanimivosti Štajerske. S kvizom smo obeležili tudi letošnje mednarodno leto kulturne dedišcine in mednarodno leto gora. Kviz naj bi reševalce pritegnil v knjižnice in k uporabi knjižnicnih virov. Morda ga bodo uporabili ucitelji pri pouku slovenskega jezika, spozna-vanju družbe, geografiji ali pri kakem drugem predmetu ali interesni dejavnosti. Reševalci ga bodo povezali tudi z branjem za bralno znacko, kjer sta pisatelj Anton Ingolic in pisateljica Ela Peroci prav v letošnjem šolskem letu dva od umetnikov bralne sezone. Vprašalnik je razdeljen na vprašanja za razredno (le-to bodo reševali tudi ucenci prvega triletja devetletke) in na vprašanja za predmetno stopnjo. Da bi bilo reševanje kviza tudi zabavno, smo ga oblikovali kot zbiranje vsebinsko povezanih trojk, ki dajo delne rešitve, iz njih pa pridemo do koncnih rešitev, gesla za razredno in gesla za predmetno stopnjo. Vprašalnik lahko razrežemo in išcemo trojke na nacin igre spomin. Vprašalnike smo natisnili v 40.000 izvodih in plakate v 1.000 izvodih ter jih razdelili med vseh 60 osrednjih splošnih knjižnic v Sloveniji, ki bodo kot vsa leta doslej organizirale reševanje kviza med mladimi reševalci v svojih knjižnicah, v sodelovanju s šolskimi knjižnicami in z drugimi dejavniki v svojem okolju. Kviz lahko rešujejo tudi na internetu: www.lj-oz.sik.si/kviz in rešitve pošljejo po elektronski pošti. Okrog 17. septembra bodo splošne knjižnice organizirale žrebanje med reševalci. Eden od izžrebancev iz vsake osrednje slovenske splošne knjižnice se bo s svojim mentorjem udeležil državne sklepne prireditve, ki bo v Ljubljani, v Tednu otroka, v prvih dneh oktobra; organizirala jo bo Bralna znacka pri ZPMS. Za knjižnicarje, ucitelje in mentorje smo pripravili tudi sezname leposlovnih in poucnih knjig ter nekaj spodbud v pomoc pri delu z reševalci. Knjižnicarji iz Mariborske knjižnice, Knjižnice Ivana Potrca na Ptuju in iz Osrednje knjižnice Celje pa prisrcno vabijo k obisku: obljubljajo pomoc pri reševanju in imenitne štajersko obarvane prireditve. Tudi letošnji kviz smo kot vsa leta doslej pripravili v Knjižnici Otona Župancica, enoti Pionirska knjižnica, in sicer sodelavci: Monika Cermelj, Mariborska knjižnica; Branko Goropevšek, Osrednja knjižnica Celje; Liljana Klemencic, Knjižnica Ivana Potrca, Ptuj; Barbara Koritnik, OŠ Dravlje; Ivanka Ucakar, OŠ Frana Albrehta, Kamnik; Darja Lavrencic Vrabec in Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana. Vprašalnik je ilustriral in oblikoval Alojz Zorman Fojž, enigmaticni del je prispeval Jože Petelin, zemljevide Zmago Drole, na internet pa je kviz postavil Oskar Wolf iz Knjižnice Otona Župancica. Vprašalnike in plakate je natisnila Mladinska knjiga, Tiskarna. Pricakujemo gmotno podporo od Ministrstva RS za kulturo, sicer pa so ga že oz. ga bodo na razlicne nacine podprli: Bralno društvo Slovenije, Bralna znacka pri ZPMS, Slovenska sekcija IBBY, Mladinska knjiga Tiskarna, Mladinska knjiga Založba, ter založbe: DZS, Karantanija, Mladika, Obzorja, Pisanica, Prešernova družba, Rokus. mag. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica 10. BOLOGNA PO BOLOGNI, Knjigarna Konzorcij, 28. maj – 1. junij 2002 Letos bo že deseta prodajna razstava Bologna po Bologni, ki jo pripravlja Knjigarna Konzorcij s strokovno pomocjo Pionirske knjižnice, enote Knjižnice Otona Župancica. Dogajala se bo v tednu od 28. maja do 1. junija 2002, v prostorih Knjigarne Konzorcij, na Slovenski 29, v Ljubljani. Vljudno vabljeni, da obišcete našo prodajno razstavo in si ogledate izbor najboljših knjig in cederomov z letošnjega mednarodnega sejma otroških knjig v Bologni. Slavnostna otvoritev bo v torek, 28. maja, ob 11. uri dopoldne, ki ji bo ob 12. uri sledila krajša strokovna predstavitev. Knjižnicarke in knjižnicarji, podobno kot vsa leta doslej, smo posebej za vas pripravili strokovne predstavitve, ki bodo v sredo, cetrtek in petek, 29. - 31. maja, ob 10. uri dopoldne. Knjige bo predstavila mag. Tilka Jamnik, bibliotekarka iz Pionirske knjižnice, cederome pa Jure Hudecek, knjigar iz Knjigarne Konzorcij. Prisrcno vabljeni! Alenka Klemenc, vodja Knjigarne Konzorcij STROKOVNO SRECANJE MLADINSKIH KNJIŽNICARJEV V NOVI GORICI Prisrcno vabljeni na letošnje majsko strokovno srecanje mladinskih knjižnicarjev, ki ga bo pripravila Goriška knjižnica Franceta Bevka in sicer v sredo, 8. maja 2002. Okvirni program: • ob 9. uri odhod avtobusa s Kongresnega trga v Ljubljani • ob 11. uri sprejem v Goriški knjižnici Franceta Bevka, vodeni ogled in predstavitev dejavnosti • ogled knjižnice Franciškanskega samostana na Kostanjevici • ob 14. uri obisk slovenske knjižnice Damira Feigla v Gorici (Italija) • okrog 16. ure odhod iz Nove Gorice Ne pozabite na osebni dokument za prehod meje! Tisti, ki potrebujete avtobusni prevoz, se prijavite v Pionirski knjižnici v Ljubljani, telefon: (01) 434 36 31, sicer pa neposredno Goriški knjižnici Franceta Bevka, tel.: (05) 33 09 100. ŠOLSKE KNJIŽNICE ŠOLSKE KNJIŽNICE IN ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja opravlja razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju. Naloge, ki jih po zakonu opravlja, so: priprava strokovnih podlag, spremljanje poskusov, svetovalno delo, organiziranje stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev, priprava metodologije za pripravo ucbenikov in še druge naloge, dolocene z zakonom ali drugimi odredbami. Za delovanje šolskih knjižnic je bila leta 1990 ustanovljena podrocna skupina za knjižnicno dejavnost (PSKD), ki jo je do septembra leta 2000 vodila mag. Ema Stružnik, od 1. septembra 2000 pa je vodenje prevzela Majda Steinbuch, sedež PSKD pa se je preselil na obmocno enoto ZRSŠ v Maribor. Od leta 1990 se je v PSKD postorilo kar precej dejavnosti in podrocij, saj so bile ustanovljene tudi razne podskupine, v katere so bili vkljuceni številni strokovnjaki in praktiki iz bibliotekarske stroke in še posebej iz šolskega knjižnicarstva, pri cemer je vodja PSKD vedno odigrala pomembno vlogo koordinatorja. Tako so delovale in izvršile svoje poslanstvo in naloge podskupine za: - racunalnik v šolski knjižnici (poenotenje programske in strojne opreme v šolskih knjižnicah na približno 600 šolah, kasneje v okviru racunalniškega opismenje-vanja), - prirocnike (dobili smo prva gradiva za delo v šolski knjižnici v okviru vzgoje in izobraževanja: Vzgojno-izobraževalno delo v šolski knjižnici – mediateki, 1990; Vzgojno-izobraževalno delo v šolski knjižnici srednje šole, 1993 in 1995), - izobraževanje (seminarji in druge oblike stalnega strokovnega spo-polnjevanja (SSS) šolskih knjižni-carjev: Bibliopedagoška šola), - revija Šolska knjižnica, ki izhaja že dvanajsto leto. Leta 1995 je nastal Idejni nacrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic, ki predstavlja smernice za razvoj ŠK za 21. stoletje in temelj za nastanek knjižnicnih informacijskih znanj v okviru kurikularne prenove šolstva. Na osnovi idejnega nacrta je nastal še podprojekt Vzorcne šolske knjižnice, ki pa se je uresnicil le v prvih treh šolskih knjižnicah na Gimnaziji Poljane, II. gimnaziji Maribor in Gimnaziji Bežigrad. Naslednji korak pri razvoju slovenskih šolskih knjižnic pomeni vkljucevanje šolskih knjižnic v kurikularno prenovo slovenskega šolstva, ko je bila leta 1996 ustanovljena predmetna kurikularna komisija za šolske knjižnice, ki je sestavila cilje in vsebine za izvajanje: - knjižnicnih informacijskih znanj (KIZ) v OŠ kot medpredmetno podrocje (4 ure za vsak razred, 36 ur za vsakega ucenca), - KIZ za gimnazije in druge srednje šole. Dijaki v casu šolanja opravijo 15 ur obveznih izbirnih vsebin in še drugih medpredmetnih povezav v okviru pouka, in ucni nacrt za izbirni predmet informacijsko opismenjevanje v devetletni osnovni šoli (vsebinska prenova, ucni nacrti in prenovljeni programi so dostopni na spletni strani Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport: www.mss.edus.si). Razvojne naloge za posamezne predmete in podrocja lahko pedagoški svetovalci ZRSŠ uresnicujemo skozi program Nacrtovanje in razvoj, ki vodi vrsto projektov in razvojnih nalog. Koncni rezultati pa so vecinoma tudi razna publicirana gradiva (knjige, videokasete, zgošcenke, spletne strani itd.) Zelo pomembna za šole in šolsko prenovo je zbirka Modeli poucevanja in ucenja, ki nudi možnost vsem predmetom in podrocjem, da s tiskanimi gradivi prinašajo v šolsko polje primere dobre prakse, nove poglede na ucenje in poucevanje. V PSKD sta v tej zbirki izšli že dve publikaciji: - Vodnik za šolskega knjižnicarja v osnovni in srednji šoli ter domovih za ucence (1999) in - Ucenje in poucevanje s knjižnico v osnovni šoli (2002, ki smo jo predstavili v prejšnji številki Knjižnicarskih novic). Pripravljamo nov prirocnik, ki bo prvenstveno sicer namenjen uciteljem izbirnega predmeta informacijsko opismenjevanje v devetletki, vendar tudi ostalim šolskim knjižnicarjem v osnovni in srednji šoli, ki izvajajo knjižnicna informacijska znanja, pa tudi drugim knjižnicarjem v splošnih in visokošolskih knjižnicah, ki delajo z uporabniki in jih navajajo na uporabo knjižnice, informacijsko opismenje-vanje in vseživljenjsko ucenje. Izid tega gradiva predvidevamo konec leta 2002 ali na zacetku leta 2003. V projekt Spodbudno vzgojno-izobraževalno okolje je vkljucena tudi PSKD s projektom Šolska knjižnica – odprto ucno okolje, s katerim želimo šolskim knjižnicarjem olajšati nacrtovanje knjižnicne dejavnosti na šoli in glede na naloge šolske knjižnice tudi nacrtovanje knjižnicnega prostora. Opredeliti in izpostaviti želimo šolskega knjižnicarja kot glavnega akterja pri nacrtovanju šolske knjižnice, ki v navezi z ravnateljem in arhitektom oblikuje program dejavnosti in aktivnosti v knjižnici, na osnovi katerega nastane nacrt šolske knjižnice. Na koncu projektne naloge nacrtujemo izdajo gradiva, v katerem bodo predstavljena izhodišca za nacrtovanje knjižnicnega prostora, koraki pri nacrtovanju, opredeljena bo vloga knjižnicarja in ravnatelja pri tem ter arhitektov pogled na nacrtovanje šolske knjižnice kot integralni del šole. V drugem delu bomo po enotni metodologiji v sliki in besedi predstavili nekaj razlicnih primerov oblikovanja šolskih knjižnic v osnovni in srednji šoli. Ena od prednostnih nalog pedagoških svetovalcev ZRSŠ je priprava strokovnih delavcev na poskusno vpeljevanje novih ucnih nacrtov in programov v devetletno osnovno šolo. V okviru spremljanja in uvajanja poskusov tudi v PSKD sklicujemo delovna srecanja šolskih knjižnicarjev, ki so vkljuceni v poskusno uvajanje devetletne osnovne šole. Na zacetku smo organizirali po dve srecanji, loceno v Ljubljani in Mariboru, najprej za šole 1. kroga (letos te šole izvajajo že 1., 2. in 3. razred v 1. triletju, nekatere pa tudi 7., 8. in 9. razred v 3. triletju), lani so se tem šolam pridružile še šole 2. kroga, ki letos izvajajo 1. in 2. razred ter 7. in 8. razred, ce so se odlocile za 3. triletje. V lanskem šolskem letu smo zaceli sklicevati tudi knjižnicarje iz šol 3. kroga, ki so letos zaceli izvajati 1. razred, zelo redke pa tudi 7. razred, prav tako pa smo organizirali dve delovni srecanje za ucitelje izbirnega predmeta informacijsko opismenjevanje, na kateri smo povabili vse devetletkarje, ki izvajajo tretje triletje. Enkrat smo se zbrali v Ljubljani, drugic pa v Mariboru, kjer smo na IZUM-u pripravili seminar za delo v COBBISS/OPAC. Tako smo v lanskem šolskem letu izvedli kar devet delovnih srecanj šolskih knjižnicarjev, ki poskusno uvajajo medpredmetno podrocje knjižnicna informacijska znanja, na katerih smo v delavnicah razmišljali o primerih dobre prakse, nacrtovali timski pristop in medpredmetne povezave za informacijsko opismenjevanje ucencev. Letos smo ustvarjali v pravljicni ustvarjalnici in predlagali aktivne metode poucevanja in ucenja s knjižnico in informacijskimi viri ter pripovedovanje zgodb. Konec aprila in v zacetku maja pripravljamo delovni srecanji za šolske knjižnicarje, ki se v 4. krogu pripravljajo na poskusno uvajanje devetletke (v 102 osnovnih šolah se letos pripravljajo na devetletko, ki jo bodo zaceli izvajati v naslednjem šolskem letu). V Ljubljani in Mariboru bomo na celodnevnih posvetih nacrtovali medpredmetno podrocje knjižnicna informacijska znanja. Seminarji za šolske knjižnicarje, ki jih izvaja ZRSŠ in PSKD, in so razpisani v Katalogu SSS delavcev v vzgoji in izobraževanju, zavzemajo pomembno mesto v permanentnem izobraževanju šolskih knjižnicarjev, pri sledenju novosti v stroki, ki je za šolske knjižnicarje tako pedagoška kakor tudi bibliotekarska, pri cemer pomemben delež zavzema tudi izmenjava izkušenj. Zaradi posebnosti dela v šolski knjižnici, ki na eni strani zahteva dobro poznavanje šolstva, pedagogike in šolske zakonodaje, na drugi strani pa tudi poznavanje bibliotekarske stroke, smo lani uvedli nov seminar z naslovom Nacrtovanje sodobne šolske knjižnice, ki je namenjen novincem v šolski knjižnici (ne glede na prejšnje izkušnje ali formalno izobrazbo). Že tradicionalna Bibliopedagoška šola je med šolskimi knjižnicarji zelo priljubljena in poteka že dvanajsto leto. Vsako leto se za seminar prijavi vec udeležencev, kakor je razpisanih mest, zato je potrebno vsako leto zaprositi za kakšno dodatno izpeljavo. Letos bodo štiri izpeljave v Zrecah, Radovljici, Portorožu in Mariboru. Vsebine so pedagoške in biblio-tekarske in so bile na prvi izpeljavi v Zrecah zelo dobro sprejete in ocenjene: spremljanje in vrednotenje dela šolskega knjižnicarja, nacrtovanje informacijskega opismenjevanja, timsko delo, neknjižno gradivo, novosti pri vsebinski obdelavi in biblioterapija. O študijskih skupinah (ŠS) šolskih knjižnicarjev v OŠ in SŠ, ki predstavljajo najbolj množicno obliko SSS strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, smo podrobneje pisali v decembrski številki Knjižnicarskih novic, ko smo predstavili vsebino in izpeljavo prvega sklica ŠS na temo EIFL Direct in uporaba baze podatkov EBSCO host. Medtem smo izvedli tudi drugi sklic ŠS na temo referencni pogovor, trenutno pa potekajo še tretji sklici s prosto temo in predstavitvami seminarskih nalog udeležencev. Pri nacrtovanju in organizaciji tako pestrih dogajanj na našem podrocju se je nujno potrebno povezovati tudi z drugimi vrstami knjižnic in ustanov, kakor tudi z razlicnimi strokovnjaki in praktiki na bibliotekarskem in pedagoškem podrocju. Do sedaj smo skoraj povsod naleteli na razumevanje in sodelovanje, ki je stkalo nove vezi, ki omogocajo poglabljanje in odpirajo nove možnosti in oblike sodelovanja. Ugotavljamo, da šolski knjižnicarji zelo pogosto sodelujemo z drugimi knjižnicarji, da pa so zelo redki primeri, ko drugi knjižnicarji k sodelovanju vabijo šolske, ceprav je tudi med šolskimi knjižnicarji zelo veliko dobrih strokovnjakov in praktikov, ki imajo tudi dobro razvite komunikacijske sposobnosti, saj dnevno delajo s skupinami ucencev in uciteljev. Vse to dokaj pestro dogajanje pa želimo približati tudi šolskim knjižnicarjem, ki se iz tega ali onega razloga ne udeležujejo razlicnih dogajanj ali srecanj na podrocju šolskega knjižnicarstva, pa tudi ostalim bralcem, ki jih to podrocje zanima. Trudimo se, da delcek teh dejavnosti objavljamo v reviji Šolska knjižnica, hkrati pa stremimo tudi za nekaterimi strokovnimi prispevki, ki nam približajo in pomagajo razrešiti strokovne dileme na zares pestrem bibliotekarskem in pedagoškem podrocju. Zato vse, ki vas naše podrocje zanima, vabim k branju prenovljene revije Šolska knjižnica, ki jo lahko narocite na ZRSŠ – Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana (Maja Hribar Mlakar, faks: 01/30 05 199, e-pošta: maja.hribar@zrss.si). Dobrodošli bodo tudi razni strokovni prispevki, ki so v skladu z uredniško politiko revije, ki jih lahko pošljete na naslov: ZRSŠ, OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor (Majda Steinbuch, e-pošta: majda.steinbuch@zrss.si).Majda Steinbuch, Zavod RS za šolstvo SPECIALNE KNJIŽNICE PRAZNOVANJE MEDNARODNEGA DNEVA SPECIALNIH KNJIŽNIC (ISLD - International Special Librarians Day) V organizaciji SLA (Special Libraries Association) so se leta 1991 odlocili, da naj bo v okviru Mednarodnega tedna knjižnic, ki je vsak drugi polni teden v aprilu, en dan, natancneje cetrtek, posvecen specialnim knjižnicam zaradi njihove pomembne vloge pri razvoju svetovne informacijske družbe. Tako smo dobili svoj dan, namenjen praznovanju dosežkov in promociji naše dejavnosti. SLA vsako leto organizira razpis za najboljšo temo Dneva specialnih knjižnic. Do leta 1996 so bile teme posvecene vlogi in pomenu informacij, od leta 1997 pa postane vodilna tema praznovanj znanje. V letošnjem letu bomo specialni knjižnicarji proslavili svoj dan v cetrtek, 18 aprila. Naš moto pa je – "Vodenje, sodelovanje, pripadnost : znanje ne pozna meja". Vabim Vas k aktivnemu praznovanju! Koledar prihodnjih praznovanj dneva specialnih knjižnic: 10 april 2003 22 april 2004 14 april 2005 06 april 2006 19 april 2007 Za dodatne informacije obišcite naslov: http://www.sla.org/content/memberservice/communication/pr/isldweb/about.cfm Kristina Hacin-Ludvik, predsednica sekcije za specialne knjižnice ZBDS PREDSTAVLJAMO VAM MEDNARODNA DEJAVNOST BIBLIOTEKARSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA NUK: SEMINAR ZA ALBANSKE KNJIŽNICARJE Bibliotekarski izobraževalni center pri NUK je bil v okviru projekta Zavoda za odprto družbo (Budimpešta) "Training Centres for Continuing Education of Librarians" leta 2000 izbran kot eden izmed sedemnajstih izobraževalnih centrov s podrocja Centralne in Vzhodne Evrope ter Male Azije, ki jih v obdobju 2000-2002 podpira Soroševa fundacija. Izobraževalni center tako poleg svoje redne dejavnosti izvaja tudi dolocene regionalne aktivnosti in pri tem sodeluje s podobnimi centri iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije (Crne gore in Srbije), Kosova in Albanije. Sodeluje pa tudi z oddelkom za bibliotekarstvo in knjižnicno znanost iz Szombathelya (Madžarska), City University iz Londona (Velika Britanija) ter Mortensonovim centrom in šolo za bibliotekarstvo in informacijsko znanost (Graduate School for Library and Information Science) iz Univerze Illinois, Urbana-Champaign (ZDA). Pri izvedbi izobraževanja za udeležence iz sosednjih držav so do sedaj sodelovali tudi: IZUM in UKM, Maribor; CTK, CMK, KOŽ, Knjižnica Bežigrad in Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ljubljana; Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto; Knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica; Knjižnica A.T. Linharta, Radovljica – enota Bled. V zacetku marca (6. – 10.) je izobraževalni center prvic organiziral in izvedel seminar za knjižnicarje albanskih knjižnic, ki je potekal v Nacionalni knjižnici Albanije v Tirani. Kot lokalni organizator je sodeloval Bibliotekarski izobraževalni center, ki deluje v okviru albanske nacionalne knjižnice, stroške seminarja pa je pokril Zavod za odprto družbo, Budimpešta. V seminar z naslovom "Modern Trends in Libraries" smo vkljucili naslednje vsebine: organizacija in delovanje knjižnicnega infor-macijskega sistema in primer Slovenije; knjižnicarska zakonodaja: primer slovenskega zakona za podrocje knjižnicarstva; formalno in permanentno izobraževanje knjižni-carjev; avtomatizacija knjižnic; bibliografska kontrola in nacionalne bibliografije: od "tradicionalnih" do elektronskih; informacijski viri, ki so na voljo slovenskim knjižnicarjem oz. koncnim uporabnikom; retrospektivna konverzija knjižnicnih katalogov; evalvacija knjižnic in knjižnicnih storitev; internet in uporaba on-line dostopnih informacijskih virov. Kot predavatelji smo iz NUK-a sodelovali Ivan Kanic in avtorica tega zapisa, z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pa dr. Maja Žumer. Prijetno nas je presenetil topel sprejem in vkljucevanje udeležencev seminarja v razprave. Njihov izobraževalni center pa je velike napore vložil v to, da smo imeli (skoraj) ves cas elektriko, s pomocjo bližnjega internet caffe-ja pa tudi povezavo z internetom. Življenje albanskega prebivalstva in tudi knjižnicarjev pac žal ni primerljivo z našim. Redko katera knjižnica ima pogoje za delo, nekatere so vecinoma zaprte, ker knjižnicarji ne prihajajo na delo, pristojna ministrstva nimajo nikakršne strategije razvoja knjižnicarstva in knjižnic itd. Upamo, da je naš seminar vsaj dvajset knjižnicarjev opogumil k bolj optimisticnemu pogledu v prihodnosti, in zlasti – jih preprical, da morajo stvari zaceti spreminjati sami, saj jim boljših pogojev ne more ustvariti nihce od zunaj, in da morajo že zdaj nacrtovati prihodnja ravnanja. Družbene in ekonomske razmere se bodo prej ali slej spremenile, tudi sodobna tehnologija in komunikacije njihove dežele ne bodo obšle, zato morajo tudi knjižnicarji imeti že zdaj pripravljene ustrezne strateške in operativne nacrte razvoja knjižnic in knjižnicarstva. Melita Ambrožic, Bibliotekarski izobraževalni center NUK CESTITKA CESTITAMO Ob svojem obcinskem prazniku, 7. aprilu je MO Novo mesto podelila nagrade in priznanja MO Novo mesto. Med dobitniki Trdinove nagrade za leto 2001 je tudi naša sodelavka Jadranka Zupancic, višja biblikotekarka, za kar ji delavci Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto iskreno cestitamo. Naše cestitke veljajo tudi Tini Kolarek, ki je uspešno diplomirala iz smeri bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani in pridobila naziv univ. dipl. bibliotekarka in Maji Medic ki je prva v naši ustanovi pridobila Evropsko racunalniško spricevalo - ECDL poslovenjeno Evropsko vozniško dovoljenje za racunalnik. Delavci Knjižnice Mirana Jarca OBVESTILA IŠCEM KNJIGE V Mariborski Pionirski knjižnici sem spraševala po seriji otroških knjigic – “Marinka”. Izvedela sem, da so jih že pred casom odpisali. Univerzitetni knjižnica Maribor hrani le nekaj knjig iz te serije za arhiv in so samo za citalnico. Barvne slikanice s tekstom iz serije “Marink” so izšle leta 1966, 1968, 1969, 1972, 1973, 1974, 1975, 1979, 1981, 1986, 1989 pri založniku Jugoreklam - Ljubljana, Mladost – Zagreb, Forum – Novi Sad. Avtor tekstov je Gilbert Delahaye, prevedel Jože Zupancic, Ilustracije “Chader”. V knjigarnah, pa tudi v antikvarjatih jih ni mogoce vec kupiti. Te slikanice so bile med najbolj priljubljenimi v mojih otroških letih. Želela bi jih kupiti za mojega otroka. Do sedaj nisem imela srece dobiti teh knjig nikjer. Zelo vesela bi bila, ce bi me morda katera od knjižnic po Sloveniji, ki te knjige še izposoja, obvestila o morebitnem odpisu teh knjig. Ravno tako bi bila vesela knjigic iz serije “Heidi”, ki so “Marinkam” zelo podobne. V tej seriji so izšle sledece slikanice v velikosti 20 x 25 cm: Marinka v šoli; Marinka v živalskem vrtu; Marinka in 4 letni casi; Marinka v gorah; Marinka in Mihec v planinah; Marinka na taborjenju; Marinka na morju; Marinka in Milcek odkrivata morje; Sloni na potovanju; Marinka potuje; Marinka potuje z letalom; Marinka potuje z vlakom; Marinka na ladji; Marinka nakupuje; Marinka gospodinji; Marinka kuharica; Marinka na kmetih; Marinka v zabavnem parku; Marinka v parku; Marinka v cirkusu; Marinka se nauci jahati; Mišo med dirkaci; Volk – Tinkov prijatelj; Marinka nadomešca mamo; Marinkin kuža Jokec; Radovedni pišcancek; Zimsko rajanje; Konjicek skok; Marinkin vrabcek; Marinka in Tomaž na Cudovitem otoku; Marinka in oslicek; Marinka, Tomaž in sneženi mož; Praznik Marinkine mame; Marinka v gozdu; Marinka in Andrej v gozdu; Marinka v svetu glasbe; Marinkin oslicek potuje; Marinka se vozi s kolesom; Marinka ureja vrt; Marinka je izgubila psa; Marinka praznuje rojstni dan; Marinkin rojstni dan; Marinka ob prazniku cvetja; Marinka v baletni šoli; Marinkina macka in velika gos; Marinkina zgodba o malem tjulnju; Marinka in dobri volk; Marinka in Andrej ob reki; Marinka se uci plavanja; Marinka pri teti Marjeti; Marinka, Mihec in Martin Slamar; Marinka se uci jadranja; Mihec in Marinka gradita koco; Marinka v balonu; V upanju na ugodno rešitev prošnje (da mi na ta nacin vendarle kdo pomaga priti do knjig) se Vam v naprej zahvaljujem. Vaše informacije mi prosim sporocite na naslov: Nika Pauko Orehek, Maistrova 23, 2000 Maribor, Tel. 02/2522 292. Nika Pauko Orehek BORZA DELA DELO IŠCE Po poklicu sem univ. dipl. inž. agronomije z opravljenim strokovnim izpitom iz bibliotekarstva in pedagoško andragoško izobrazbo. Imam izkušnje pri delu v splošno izobraževalni knjižnici. Želim se zaposliti v knjižnici (visokošolski, specialni ali šolski). V lanskem letu sem se udeležila tecaja o strokovni obdelavi knjižnicnega gradiva, ki ga organizira NUK, pripravljena sem se tudi dalje izobraževati, glede na potrebe delovnega mesta. Vec informacij dobite na telefonski številki 040 200 597 ali na elektronskem naslovu: miha.filipic@guest.arnes.si PRILOGA 1. V prilogi objavljamo prijavnico za letošnje strokovno posvetovanje ZBDS, ki bo na temo "Knjižnice in javnost" potekalo od 14. - 16. oktobra na Bledu. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA Slikarska razstava akademskega slikarja Vladimirja Lakovica "Kancek srece" Vladimir Lakovic, akademski slikar in ilustrator se je rodil 10. januarja 1921 v Doberdobu v Italiji (umrl 1997 v Ljubljani). Ko je bila primorska prisojena Italiji (po rapalski pogodbi iz leta 1920) je družina emigrirala v Ljubljano. V Ljubljani je v predvojnem casu postal clan likovne skupine "Gruda", ki jo je ustanovil v Trstu rojeni slikar Stane Kumar, ki se je zavzemala za družbeno kriticno umetnost. Leta 1940 je postal clan Slovenskega lika, ki ga je leta 1935 ustanovil France Kralj. Prvo razstavo je imel že leta 1941 v galeriji Obersnel v Ljubljani. Njegovo ustvarjalno pot in umetniški razvoj so prekinili usodni dogodki okupacije Slovenije in zacetka druge svetovne vojne. Vladimir Lakovic je bil od leta 1941 aktiven udeleženec NOB. Septembra 1942 je bil ujet na Gorenjskem, kjer je bil zaprt v begunjskih zaporih in kasneje interniran v Dachau v Nemciji. Konec vojne je docakal v taborišcu Flossenburg. Po vojni se je septembra 1945 s prvo generacijo študentov vpisal na novoustanovljeno Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral in koncal slikarsko specialko pri G. Stupici. Leta 1951 je imel prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Med leti 1954 in 1961 je pouceval na oddelku za uporabmo grafiko šole za umetno obrt v Ljubljani. Kasneje je deloval kot svobodni umetnik in bil med leti 1960 in 1961 tudi predsednik DSLU. Bil je dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 1973 in dobitnik Kajuhove nagrade v letih 1961 in 1974. Opus akademskega slikarja Vladimirja Lakovica se razteza od razlicnih slikarskih tehnik (olje, stensko slikanje, risbe) do ilustracije in knjižne opreme. Sodeloval je pri vseh pomembnejših revijah in casnikih ter ilustriral veliko knjižnih tekstov. Med posebno uspelimi bibliografskimi izdajami lahko omenimo Hoffmanove pripovedke, Decameron in Ulenspiegel. V slikarstvu je bil stilno oprt na realisticno tradicijo z mocno osebnostno noto, ekpresivno poglobljeno in tipizirano, izcišceno preinterpretirano v tanko ubranih hladnih tonih, vsebinsko pa se omejil na portrete, tihožitja in figuralne kompozicije. Najpomembnejša njegova dela se tako ali drugace navezujejo na vojno tematiko ter tragedijo grozot druge svetovne vojne in trpljenja. Kot humanisticni memento vsem, ki so doživeli strahote pobijanja grozot koncentracijskih taborišc, so nastale številne slike (npr. Vecni krog) in ta del njegovega slikarskega opusa, ne izraža tragicne grozljivosti samo z razbicano ekspresivnostjo, prehajajoco v drasticno naturalisticne krvave prizore, marvec predvsem z zglajeno mirnostjo in mehko ekspresivno prispodobnostjo humanisticnega intelektualca. Na tokratni razstavi ob peti obletnici smrti bo na ogled ciklus portretov v tehniki oglja, ki so nastali v zadnjih letih njegovega ustvarjanja in katerih del je bil razstavljen leta 1996 na njegovi samostojni razstavi v Doberdobu v Italiji. Pomembnejše razstave Vladimirja Lakovica: 1941 - France Kralj, France Godec, Vladimir Lakovic - galerija Obersnel - Ljubljana 1952 (1968, 1975) - Mala galerija - Ljubljana 1955 (1958, 1973, 1977, 1978, 1979) - Moderna galerija - Ljubljana 1954 (1956) - Jakopicev paviljon 1956 - Savremeno slikarstvo Jugoslavije - Dobrovnik 1958 - Mostra d'arte slovena contemporanea - Livorno - Italija 1958 - Intergrafik - Berlin - Nemcija 1958 - Avtoportret na Slovenskem - Moderna galerija - Ljubljana 1959 - Zagreb 1960 - Gorenjski muzej - Kranj 1973 - Dobitnik nagrade Prešernovega sklada 1977 - galerija Rotovž - Maribor 1984 - Galerija Rika Debenjaka - Kanal 1989 - Vodnikova domacija - Ljubljana 1989 - Galerija Commerce - Ljubljana 1991 - Retrospektivna razstava, Mestni muzej - Galerija revolucije - Ljubljana 1993 (1996) - Doberdob - Italija Odprtje slikarske razstave Vladimirja Lakovica je na barocni lutnji obogatil Boris Šinigoj. Spremne besede k razstavi je imel umetnostni zgodovinar France Zupan. Odprtje slikarske razstave Vladimirja Lakovica z naslovom Kancek srece je bilo v ponedeljek, 11. marca 2002, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Razstava bo odprta od 11. 3. do 5. 4. 2002. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure) Potopisno predavanje in projekcija diapozitivov Anje Leskovar in Domna Grögla "Etiopija" Domen Grögl iz Radelj ob Dravi in Anja Leskovar iz Slovenske Bistrice sta študenta elektrotehnike oziroma geografije. Domen Grögl se aktivno ukvarja tudi s fotografijo in je pripravil že dve samostojni fotografski razstavi v KUD-u France Prešeren in galeriji Metropol na Kersnikovi v Ljubljani. Je tudi dobitnik prve nagrade fotografskega natecaja v organizaciji UNICEF-a z naslovom "Otroci sveta v objektivu študentov". Potopisne clanke redno objavljata v casnikih in revijah kot so GEA, Delo, revija Svet in ljudje itd. Potopisno predavanje o Etiopiji bo imelo poudarek predvsem na etnicni, kulturni in geografski pestrosti te afriške države. Etiopija je podrocje kjer se je ohranila starodavna kršcanska religija Koptov, ki je kljub stoletni izolaciji uspela preživeti obdana z animisticnim prebivalstvom crnskega juga Etiopije in arabsko-semitskega prebivalstva v severnem sahelskem delu te zanimive dežele. Prikazala bosta skrivnostne koptske cerkve otokov na jezeru Tana, Lalibelo, slapove Modrega Nila in misticna gorovja etiopskega višavja. Anja Leskovar in Domen Grögl sta obiskala tudi nedotaknjene odrocne predele juga Etiopije ob vzhodnoafriškem tektonskem jarku in porecju reke Omo, kjer živijo zadnja primitivna animisticna plemena kot ljudstvo Konsu, ki so uspela ohraniti svoj tradicionalni nomadski nacin življenja zaradi geografske izoliranosti tega odrocnega predela Etiopije. Predavanje je spremljala avtenticna glasba ljudstev Etiopije. Potopisno predavanje in projekcija diapozitivov o Etiopiji je bila v ponedeljek, 25. marca 2002, ob 19. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Slikarska razstava slikarja Eda Deržaja "Akvareli in grafike" Edo deržaj (1904 - 1980), alpinist, pisatelj in slikar je bil rojen v Ljubljani. Slikarstvo in literarno ustvarjanje sta bila temelj njegovega umetniškega izraza, ki sta se izvirno dopolnjevala in dala svojevrstni pecat njegovemu delu. Napisal je tudi cel niz satiricnih zgodb iz gorniškega sveta kot sta "Gruk" in "Podobe". Edo Deržaj je med drugim tudi avtor dveh, danes že kultnih slikanic "Za vesele in žalostne" ter "Kapljice". Poleg literarnega udejstvovanja je bil tudi odlicen slikar in grafik. V Knjižnici Prežihov Voranc bodo tokrat razstavljeni njegovi akvareli z alpskimi motivi, ki so nastali v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v neposredni naravi slikovitih Julijskih ter Kamniških in Savinjskih Alp. Na ogled bodo tudi linorezi, ki jih je Edo Deržaj ustvaril med drugo svetovno vojno v okupirani Ljubljani obdani z bodeco žico, ko so ostale le sanje in hrepenenje po nedostopnih gorah. Na odprtju slikarske razstave Eda Deržaja sta nastopila flavtistka Ksenja Kohek in kitarist Marijan Rodel. Spremne besede k razstavi je imel umetnosti zgodovinar France Zupan. Odprtje slikarske razstave Eda Deržaja z naslovom "Akvareli in grafike" je bilo v ponedeljek, 8. aprila 2002, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. Razstava bo odprta od 8. 4. do 4. 5. 2002. Ogled je možen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Marko Lakovic NOVOSTI IZ KNJIŽNICE A.T. LINHARTA RADOVLJICA Prireditve v aprilu 2002 TORKOVI VECERI vedno ob 19.30 2. 4. "Vecer s Simono Vodopivec Franko" Glasbeni pogovor s priljubljeno domaco pevko Simono Vodopivec Franko o knjigi "Klepeti v B-duru" in še cem. Gostji vecera se bodo pridružili Tone Fornezzi – Tof in predstavniki založbe Didakta. 9. 4. "Transilvanija" Na zanimivo potovanje po domovini legendarnega grofa Drakule nas bo ob diapozitivih popeljal dr. Brane Kobal. 16. 4. "Samomasaža" Kako s samomasažo do sprostitve in boljšega pocutja nam bo prakticno pokazala Alenka Potocnik. Oblecite in obujte se udobno! 23. 4. "Purgarji" Politicno satiro, v kateri skušajo folklorno utemeljeni junaki prebroditi cas negotove demokracije, bo predstavil novinar in publicist Vinko Vasle. Po predstavitvi knjige bo pogovor z avtorjem. Cetrtek, 18. 4. Pogovor o knjigah ob 10.30 Vsak tretji cetrtek v mesecu se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! OTROŠKE PRIREDITVE cetrtki ob 17.00 4 4. "5. Linhartov gledališki maraton". Vabimo Vas na skupno prireditev naše knjižnice in Linhartovega gledališkega maratona. V Linhartovi dvorani si boste lahko ogledali predstavo"Vilincek z lune" (Ben Minolli) v izvedbi Gledališca Bohinjska Bistrica. Igrico v priredbi Gregorja Fona je režirala Lucija Grm. Vstop je prost! 11. 4. "Moja prva knjigica". Delavnico, v kateri se bodo otroci, stari vsaj 4 leta, naucili izdelovati svoje lastne knjigice, bosta vodili Saša Košir in Marta Rus. 18. 4. "Zajcek si išce stanovanje". Pravljicno igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, bodo uprizorili otroci iz Vrtca Gorje. 25. 4. "O kamnu, ki je želel oživeti". Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Barbara Vrecko. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Danijela Demšarja. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! PRIREDITVE OB MEDNARODNIH IN SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE 2. 4. Mednarodni dan knjig za otroke (2. april) Slovenska sekcija IBBY je kandidirala pisateljico Svetlano Makarovic za Andersenovo nagrado 2002 za pisatelje in akademsko slikarko Marijo Lucijo Stupica za Andersenovo nagrado 2002 za ilustratorje. Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo njunih nominiranih del. 2. 4. Slovenski knjižni kviz 2002 Zacetek slovenskega knjižnega kviza "Anton Ingolic in Štajerska". 22. – 27. 4. Slovenski dnevi knjige (22. – 27. 4.), Svetovni dan knjige (23. 4.) Ob svetovnem in slovenskih dnevih knjige Vas vabimo, da posežete po razstavljenih romanih slovenskih pisateljev, ki so izšli v letu 2001. ves mesec "Kako se je prebudila pomlad" Likovne izdelke na temo pomladi razstavljajo otroci iz Vrtca Radovljica. ENOTA KNJIŽNICA LESCE ves mesec "Razstava malih carovnick" Razstava izdelkov otrok iz VVZ Radovljica – enota Lesce. Otroci, stari od 4 do 7 let, so ustvarjali pod vodstvom strokovnih delavk Katarine Žemva, Stanke Pogacnik, Doroteje Škriba in Dragice Dolar. ENOTA KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED PRAVLJICA ZA OTROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17.00 19. 4. "Budilka v gozdu" (James Krüss). Igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, bodo uprizorili starši iz skupine »Veverice« pod vodstvom Magdalene Sušnik iz Vrtca Bled. BLEJSKI VECER vsak 3. petek v mesecu ob 19.30 19. 4. "Kolesa nazaj – kolesa naprej" Clani turisticnega podmladka OŠ Gorje so se ponovno udeležili Festivala turisticnih podmladkov, ki je letos potekal v Preddvoru. Skupaj s svojimi mentorji Janjo Geltar, Petro Lukman in Milanom Rejcem nam bodo prikazali, kako so pod naslovom "Kolesa nazaj – kolesa naprej" razvijali idejo o kolesarski poti ob Radovni in tako poskušali napeljati vodo na turisticni mlin. 24. 4. "Pomladni vecer z glasbo" Zakljucni koncert mladih glasbenikov blejske obcine bodo pripravili ucenci Glasbene šole Radovljica s svojimi mentorji. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Melite Vovk. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! PRIREDITVE OB MEDNARODNIH IN SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE 2. 4. Mednarodni dan knjig za otroke (2. april) Slovenska sekcija IBBY je kandidirala pisateljico Svetlano Makarovic za Andersenovo nagrado 2002 za pisatelje in akademsko slikarko Marijo Lucijo Stupica za Andersenovo nagrado 2002 za ilustratorje. Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo nekaterih njunih del. 2. 4. Slovenski knjižni kviz 2002 Zacetek slovenskega knjižnega kviza "Anton Ingolic in Štajerska". 22. – 27. 4. Slovenski dnevi knjige (22. – 27. 4.), Svetovni dan knjige (23. 4.) Ob svetovnem in slovenskih dnevih knjige Vas vabimo, da posežete po razstavljenih romanih slovenskih pisateljev, ki so izšli v letu 2001. ves mesec "Ti si moj soncek" Razstava izdelkov otrok iz Vrtca Bled, ki so s slikanjem, izmišljanjem pesmi in izdelovanjem knjig ter drugih izdelkov izražali svoje doživljanje pomladi in zgodb, ki so povezane s to temo. ENOTA KNJIŽNICA GORJE ves mesec "Ta pomlad je nagajiva, marsikaj pod snegom skriva" Razstava likovnih izdelkov ucencev 2.a in 2.b razreda OŠ Gorje. Pri delu sta jih vodili uciteljici Melita Gerdej in Petra Kraigher. ENOTA BOHINJSKA BISTRICA OTROŠKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 3. 4. "Carobna hišica 2000!" Gledališka predstava, ki je didakticno naravnana za predšolske otroke. Otroci v predstavi spoznavajo barve, številke, levo in desno, …. Gostuje Gledališce Joli Moli iz Ljubljane. 10. 4. "Gospod in hruška" (Fran Milcinski). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Irena Razingar. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza Zormana - Fojža. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! PRIREDITVE OB MEDNARODNIH IN SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE 2. 4. Mednarodni dan knjig za otroke (2. april) Slovenska sekcija IBBY je kandidirala pisateljico Svetlano Makarovic za Andersenovo nagrado 2002 za pisatelje in akademsko slikarko Marijo Lucijo Stupica za Andersenovo nagrado 2002 za ilustratorje. Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo nekaterih njunih del. 2. 4. Slovenski knjižni kviz 2002 Zacetek slovenskega knjižnega kviza "Anton Ingolic in Štajerska". 22.–27. 4. Slovenski dnevi knjige (22. – 27. 4.), Svetovni dan knjige (23. 4.) Ob svetovnem in slovenskih dnevih knjige Vas vabimo, da posežete po razstavljenih romanih slovenskih pisateljev, ki so izšli v letu 2001. ves mesec "Knjiga – moja prijateljica" Razstava likovnih izdelkov otrok iz Vrtca Bohinj pod mentorstvom Marjane Lukanic. NOVICE IZ KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO Prireditve v mesecu aprilu 2002 2. april Ob 17. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu zakljucna prireditev predšolske bralne znacke "Mavricna ribica" s podelitvijo priznanj in znack ter lutkovno predstavo "Kam pa kam Kozle?" 3. april Ob 17. uri v jedilnici OŠ Šentjernej zakljucna prireditev predšolske bralne znacke "Mavricna ribica" s podelitvijo priznanj in znack ter lutkovno predstavo "Kam pa kam Kozle?" 4. april Ob 18. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja predstavitev MO Novo mesto v pocastitev njenega praznika. O Novem mestu, njegovem nastanku in zgodovini, identiteti, o pomenu gostujocih ustanov za naše mesto, pa tudi o tem, da se znamo Dolenjci že od nekdaj smejati, bodo spregovorili gostje iz Dolenjskega muzeja Novo mesto, Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo krajino, Zavoda za kulturno dedišcino Slovenije, OE Novo mesto, Založbe Goga, in Franciškanskega samostana. Z nami bo tudi Slavko Dokl, publicist in pisatelj. Z gosti se bo pogovarjala Jadranka Matic Zupancic. Zapel nam bo ženski pevski zbor kulturnega društva Jasmin. 5. april Ob 18. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja predstavitev knjižne novitete - pesniškega prvenca Svetlobna reka jasnovidke Sare Memic. Poleg avtorice bodo nastopili še Milena Zupancic, igralka in ambasadorka Unicefa, kvartet Sticna in skupina Mavrica. 11. april Ob 18. uri zakljucek in podelitev osnovnošolske bralne znacke v enoti Žabjak-Brezje s kulturnim programom za romske otroke v pocastitev dneva Romov. 18. april Ob 10. uri "Knjižna cajanka za dedke in babice" v Mladinski knjigi na Glavnem trgu. Tema je "Podarimo knjigo in cvet". Spoznali bomo poucne knjige o cvetju in najljubše knjige mladih bralcev. Predavala in svetovala bo Slavka Kristan. 22. april Ob 18. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja pocastitev svetovnega in slovenskega dneva knjige. Gostja vecera bo Manca Košir, s katero se bo pogovarjala Marjana Štern, mentorica študijskega bralnega krožka. Ob tej priliki bomo slavnostno izrocili knjige za Slovence v Karlovcu. 24., 25., 26. april Od 11. do 13. ure na oddelku za odrasle v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto za organizirane skupine in posameznike možen ogled faksimila Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, ene najdragocenejših knjig zadnjega casa na slovenskem, ki jo je knjižnici podarila Krka d.d. V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto je postavljena razstava o obcini Žužemberk, na oddelku za odrasle pa razstava Manca Košir, ki je posodila ime in srce bralnim študijskim krožkom. V pripravi je razstava fotografij iz faksimila Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto tudi razstava v pocastitev 8. aprila, svetovnega dneva Romov. Ponudba bukvarne se nahaja na vstopu v novi prizidek. Knjige so v obratovalnem casu (od 8. do 19. ure oziroma ob sobotah do 13. ure) naprodaj od 100 SIT/kos dalje. Ure pravljic na oddelku za mladino so vsak torek ob 17. uri. Pravljice pripoveduje Slavka Kristan. Vse prireditve so brezplacne! Vljudno vabljeni!