Glas zaveznikov TRST, petek 19. julija 1946 UREDNIŠTVO i Via S. Pelllco 12 Telefon it 93354 in 9444S Leto II . St. 333 ormacljska dnevnik A. S. S. ar Ameriška razmolriianja o mirovni konferenci POLOŽAJ NA KITAJSKEM SE SLABŠA London, 19. julija Kot poroča britanska radijska družba (BBC), govore zadnje brzojavke iz Nankinga o nadaljnjem poslabšanju položaja na Kitajskem. Ameriški odposlanec general Marshall je z letalom odpotoval v kitajska poletno prestolnico, da se po* iuzgovori z generaiisimom Cangkajškom. Medtem je v Nankingu voditelj komunistov general Cou En Lai obtožil vladne čete, da so izvedle napade in izjavil, da se spopadi krajevnega značaja naglo spre* nikljajo v državljansko vojno. Kitajski minister za infor-macije je zavrnil obtožbe o napadih in po svoji strani oIh tožil komuniste, da so izvedli Premike iz severnih krajev dežele. BRAZIL BO SPREJEL 100.000 BEGUNCEV London, 19. julija Predsednik brazilskega sveta za izseljeniitvo Alberto Lins De Barros je po obisku v Združenih državah izjavil, da bo Brazil sprejel 100.000 beguncev iz Sreduje Evrope, pretežno tiste, ki so zdaj v Pomikih in avstrijskih tabo-rilcih. Poleg tega je izjavil, da bo skrbela za njih prevoz posebna komisija Združenih narodov, ki jo sestavljajo britanski in ameriiki tehniki in ki bo 25. t. m. odpotovala iz Združenih držav v Brazil. De Barros je dejal, da bodo tiste, ki bi želeli priti v Brazil, izbrali funkcionarji brazilskih Poslaništev v Evropi. Dodal je: belimo si rok, ne pa ust, kmetov, ne pa čvekačev*. r.v ' "'•Di o Rešena in nerešena vprašanja Protesti proti sklepom štirih zunanjih ministrov WASHINGTON, 19. julija — Poučeni vvashingtonski krogi, ki preučujejo položaj, ki je nastal po pariški konferenci zunanjih ministrov, so mnenja, da bodo Združene države po sedanji mirovni konferenci pozvalo zunanje ministre štirih velesil, da v pogledu sklenitve mirovnih pogodb z bivšimi sateliti osi takoj store primerne korake. Čeprav upoštevajo načrti mirovnih pogodb vse sporazume o vprašanjih, o katerih vlada mnenje, da so sporna, so te sporazume sporočili vsem vladam, ki so bile skupaj s štirimi velesilami v vojnem stanju z osnimi silami._________________________________ Na glavni mirovni konferenci, ki BENES 0 POLOŽAJU ČEŠKOSLOVAŠKE v, Praea. 19- julija Češkoslovaški predsednik dr Edvard BeneS je imel te dni v kro. meiižu na Moravskem govor, v katerem je dejal, da ne verjame Otožnost spopada med vzhodom in zahodom, izjavil pa je, da bo češkoslovaška v primeru spopada otod Nemčijo in Sovjetsko zvezo stala na strani Sovjetov. BeneS je izjavil:"«?,ivimo v osrčju Evrope m se zaradi tega ne more-1110 ločiti od zahodnega sveta. Smo *oed vzhodom in zahodom. Ce bi st Nemčija opomogla, za nas ne 'bilo vprašanje, ali pripadamo ali zahodu. Proti Nemčiji se •omo bojevali; to je nate staro itnrkt ki je tudi evropsko P anje. Zaradi tega moramo sioje sile združiti z silami vseh ostalih slovanskih, narodov in silami ostale demokratske napredne •Evrope«. BeneS je v govoru zagovarjal miroljubno sodelovanje medi slou ganskimi narodi ter izjavil: «Veliki romantični načrti slovanskih Imperijev ali političnih misij niso na- mestu. Resnično razumevanje med predvojnim poljskim režimom ta češkoslovaškim demokratskim režimom je bll0 popolnoma nemogoče; danes pa so vse slovanske države organizirane demokratično, so suverene in v SVOjih odnošajih svobodne. Te države se zavedalo, da bi Nemci v bodoče utegnili po-novno postati največji ’ napadalci majhnih slovanskih držav, posebno Pa Češkoslovaške la Poljske#> se bo začela 29. julija, bo imelo sedemnajst vlad možnost, da predloži popravke In morebitne ugovore. Upajo, da bodo mirovne pogodbe preučili takoj in vsa vprašanja uredili prej, preden se bo koncem septembra sestala glavna skupšč-na Združenih narodov. Menijo, da bodo v ameriškem odposlanstvu, ki ga bo vodil zunanji minister Byrnes, funkcionarji, ki so že sodelovali na nedavni par siki konferenci. Senatorja Connally in Vandenberg bosta verjetno tudi odpotovala v Pariz, vendar pa ne ob začetku konference. Glavno breme bo slonelo na izvedencih, ki so sodelovali pri pripravi osnutkov mirovnih pogodb. Ti izvedenci bodo tudi odgovarjali na vsa vprašanja, ki jih bodo v pogledu pogodbenih določ i stavljali razni narodi. Nemško vprašanje bodo reševali na zasedanju Sveta zunanjih ministrov, ki ga bodo sklicali po prvem zasedanju mirovne konference. O avstrijskem vprašanju ne vedo še ničesar določnega, ker ao preučevanje tega vprašanja zaradi ugovorov zunanjega ministra Molotova o č ščenju nacistov, demokratizaciji in o vprašanju beguncev odložili. ‘ Ameriški funkcionarji so komentirali tudi članek Walterja Lippma-na, v katerem govori ojiovi delitvi Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Izjavili so, da za to možnost ne vidijo nikakega znaka. Ministrski predsednik Stalin Je že pred davnim časom poudaril važnost poljskega koridorja za Sovjetsko zvezo, v kolikor se ga je nemška vojska stalno posluževala za prehod. Britanska tiskovna služba v Nemčiji javlja, da je predsednik nemškega gibanja za mir general von Schoenaich na prvem sestanku, ki ga Je gibanje imelo v Frensburgu, izjavil, da je pri štirih zunanjih ministrih pismeno protestiral proti nemško-poljski meji ln zahteval «pravtčen mir*. Proti mejni rešitvi je ostro protestiral tudi madžarski ministrski predsedn'k Nagy. Sklep zunanjih ministrov o vrnitvi Transilvanije Romuniji je označil kot zelo krivičen In za madžarsko ljudstvo vznemirjujoč. Izjavil je, ijaj velesile temeljito premislijo, ali bo to resnično služilo miru. Ako bodo pariški sklepi obveljali — je dejal Nagy — bosta ostala v dušah našega naroda zagrenjenost In nemir. Izjavil je, da bi po tem sklepu ostalo 3. milijone Madžarov izven domovine. Dodal je, da bo to povzročilo, da 8 In pol milijona Madžarov v do- «BBC» javlja iz Pariza, da so italijanski odposlanci včeraj predložili komisiji, ki so jo imenovali štirje zunanji ministri, italijanske prigovora k predlaganim Spremembam jugoslovansko-ita-lijanske meje. Nato je komisija zaslišala jugoslovansko odposlanstvo. PREOČEVIRJE GOSPODARSKE ZDRUŽITVE ¥ REMCU London, 19. julija Izvedenci vojaške uprave v Berlinu preučujejo vprašanja gospodarske združitve britanskega in ameriškega zasedbenega področja. Berlinski dopisniki pričakujejo, da se bodo začeli angio-ameriški razgovori v prihodnjih dneh. Načelnik ameriškega gospodarskega oddelka general Draper je izjavil, da bodo razgovori le prehodnega značaja. Severno Porenje in "(Vestfalijo, ki sta obe v britanskem zasedbenem področju, bodo združili v eno področje, katerega glavno mesto bo r.iisselclorf. Namen tega ukrepa je, da dajo industrijskemu področju Porurja zaledje, da ne bo preveč Izpostavljeno Industrijskim in trgovinskim nestalnostim. movini ne bo zadovoljnih s svojo usodo. Translvanija Je bila vedno razlog sporov med Romunijo in Madžarsko. Leta ’40 jo je Hitler z dunajskm diktatom dodelil Madžarski. Zunanji ministri so zaradi tega maja v Parizu sklenil, da je treba to razsodbo razveljaviti in uničiti ter vzpostaviti romunako-madžarsko mejo iz januarja 1938. . Predsednik Češkoslovaške republike dr. Benet? je dal izjavo o premogovni kotlini Tešin,. katero si medsebojno oporekata Poljska in Češkoslovaška. Beneš je izjavil, da se Češkoslovaška ne bo odpovedala niti pedi Tešinske kotline. Dejal je, da je Tešin glavni premogovni vir Češkoslovaške, da je življenjske važnosti Za njen obstoj, Poljska pa je itak bogata na premogu. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predsednika Trumana pozvali, naj pove svoje mnenje o pravkar zaključeni konferenci štirih zunanjih ministrov v Parizu. Predsednik je dejal, da je najboljši komentar, ki si ga novinarji lahko oskrbijo, Byrnesovo poročilo. Dodal je, da to poročilo in poročilo, ki ga je prod senatom podal senator Vandenberg, ki je sodeloval na konferenci, popolnoma Izčrpavata to vprašanje. , Po poročilu agencije »BBC* je italijanski ministrski predsednik De Gasperi včeraj v Rimu Izjavil novinarjem, da se boji, da se nova italijanska vlada ne bi mogla obdržati, če bi bil Izpeljan načrt o Internacionalizaciji Trsta. Italija upa na bližnji mirovni konferenci na drugačno rešitev. Poročajo, da bo vodil avstralsko delegacijo na mirovni konferenci zunanji minister dr. Herbert Evatt. Podpredsednik delegacije bo obrambni minister John Beasley. Kot o-pozovalee bo sodeloval avstralsk' veleposlanik v Londonu senator Do. nald N. Grant. Belgijsko- delegacijo bo vodil zunanji minister Paul Henri Spaak. Francoska vlada Je za ravnatelja obveščevalne in tiskovne službe za mirovno konferenco imenovala bivšega francoskega komentatorja »BBC* v vojnem času Jeana Marna. Imenovanje bo morala potrditi mirovna konferenca. ATENTAT V ALEKSANDRIJI 25 RANJENIH Aleksandrija, 19. julija V torek zvečer so neznanci vrgli v častniški in podčastniški klub v Aleksandriji pet ročnih bomb. Bombe so padle čez obzidje na plesišče na prostem. Ranjenih Je bilo več kot 25 oseb, med njimi 12 deklet in dva egptovska natakarja. štiri osebe so v težkem stanju. Bombe so bile Italijanskega tipa; eksplodirale so le štiri. Po eksploziji so očividci videli avtomobil, ki je prej stal pred klubom, takoj nato pa z vso brzino olpeljal,- Neki ameriški agent je za avtomobilom streljal In ga po lastni izjavi zadel, kar bo lahko važno za izsleditev atentatorjev. Ministrski predsednik Sidki paša je izjavil, da bodo tistemu, ki bo dal primerne informacije za Izsleditev in aretacijo atentatorjev, Izplačali 5.000 šterlingov. Izjavil je, da ga je zločin zelo razburil, NAPADI V GRČIJI Atene, 19. julija Po vesteh ministrstva za javno varnost Je 30 oboroženih ljudi napadlo orožniško postojanko v Ter-mopllskem prelazu, kjer se Je 1. 480 pr. Kr, Leonida junaško upi ral Perzijcem. Vest pravi, da so bili v postojanki trije orožniki, ki so se zaradi nasprotnikove premoči umaknili na okoliške griče. En orožnik je bil ranjen; ubit Je bil tudi on civilist. KONEC STAVKE V INDIJI Cena 4 lire ib UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona)! trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini listo (tekstni oglasi) L 45. Dsvek n-( vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema izključno: 3.PJ., Bocletž * per la Pubbllclto in ltaila. Trst, ui. Silvio Pelllco št. 4. bel. 94044. Cepa posamezne števlfke L 4 (aaostale L 8). Rokopisov ne vračamo. Neocivisntf filipinska republika Dne 4. t. imi so proglasili filipinsko neodvisnost. Predhodno se je noči predsednik Emanuel Roras (v sredi) mudil v Vfashingtonu, kjer je s predsednikom Trumanom razgovarjal o bodočnosti svoje države. Spremljal ga je takratni ameriiki visoki komisar za Filipine Paul McNutt, ki je postal po proglasitvi neodvisnosti prvi ameriiki veleposlanik nove države. Na sliki zgoraj omenjena trojica v razgovoru v Beli hiii. • Soifjeli opredeljujejo pojem ,,nemške imovine“ Nova nota avstrijski vladi DUNAJ, 19. julija — Sovjetske oblasti so poslale avstrijski vladi novo noto, s katero — kot domnevajo — natančno opredeljujejo sovjetsko stališče c »nemški imovini*. Domnevajo, da nota j z največjo natančnostjo označuje razne vrste nemške lastnine, ki jih Je pred kratkim opredelil sovjetski podpoveljnik v Avstriji general Zinev, In ki so naslednje: 1, vsa imovina, ki je bila pred priključitvijo v pose-ti Nemcev; 2. vsa imovina, ki »o jo prepeljali v Avstrijo in tovarne, ki so bile zgrajene pred priključitvijo; 3. imovina, ki so jo Nemci po zmerni ceni kupili v Avstriji po priključitvi. Avstrijski vladni krogi pravijo, da bi pod tretjo točko lahko spadale številne naprave, ki so Jih nacisti kupili na zakonit način, vendar pa v zameno za ničvredni papir blokiranih kontov. Menijo, da Novi Delhi, 19. julija Uradna poročila kažejo, da so Indijski poštni in brzojavni usluž-1 se nanaša sovjetska nota zlasti na benci spet pričeli z delom. Stavka- omenjeno zadnjo vrsto. lo je 60.000 delavcev. V sredo je prispel na Dunaj | okrepitvi Avstrije, kancler Lancasterske vojvodine John Hynd. Domnevajo, da bo v teku enodnevnega obiska razpravljal z britanskimi funkcionarji zavezniške nadzorstvene komisije o položaju, ki je nastal zaradi sovjetskega odlok# o zasegi nemške itnovine v Vzhodni Avstriji. Trumanov osebni svetovalec za vojno odškodninska vprašanja Ed-win Pauley je v sredo izjavil na neki tiskovni konferenci, da mora ostati avstrijska industrija z izjemo vojaške last Avstrije. Industrije, ki Je za to državo življenjske važnosti, ne bi smeli vključiti v vojno odškodnino. V avstrijskih rokah bi morala po Pauleyevlh besedah ostati tudi tista nemška last-•nina, ki bi lahko prispevala k -i- 0. P. A. bo ostal Nadzorstvo nad cenami % v Združenih državah WASHINGTON, 19. julija — Posvetovalni urad Bde hiše, Y katerem so predstavniki trgovcev in sindikaln i voditelji, se , 8°glasno izrekel za enoletno podaljšanje primernega nad-zorstva nad cenami. Omenjeno ataušče so izrazili v predlog^ y katerem med drugim pravijo; ve£m(eaečneni razprav-)anju ia preU(;evanju vprašanja Nadzorstva nad cenami smo kljub aznim stališ,;em in raznim idejn m Ye°^anlel» zdaj soglasno mnenja, d# k biCba 8preJeti potrebne ukrepe, O P tY’dalJ®aU obstoj organizacije sicer'za eno^ ** uP«av° ca")- in va nadzorstv* : P* ??pra' menila, da V** oenaml ,bi P°- obrambe pred"*^ °*ta! brez „ , nfvarnim zvišanjem IT' kH° T P?<3ak’^™. d* bodo gospodarske sile r6dno delovale.* Predlog soglaša s Wedsednlkom Trumanom, ki meni, otrok pod 15 letom, 105.000 žena ter 25.000 starcev ln mladeničem. Poleg teh pa skrbijo Danci še posebej za 600 izgubljenih otrok, katerih staršev niso mogli najti. Taborišče Je sestavljeno iz dolgih vrstj lesenih kolib, - ki so zadostno oddaljene druga od drugo in imajo zraka in svetlob« v Izobilju. Dobili ao Jih iz Švedske za vsa begunska taborišča in plačali zanje okrog 2.500.000 šterlingov. V taborišču je videti največ otroke, ki se, medtem ko starejši spijo alt delajo v kolibah, igrajo na prostorih med kolibami. Po večini nimajo obuvala in «o oblečeni v slabe, vendar zadostne obleke. Povedati moramo, da je na Danskem slcec dovolj hrane, toda zaloge vsake vrste oblačil so zelo pičle. Kuhinja v taborišču Je skupna. Kuhinjsko osebje, razen nadzor, nikov, tvorijo begunci sami, ki za delo n« prejemajo plač. Mnogo Nemcev Je zaposlenih tudi pri upravi taborišča. Večina odraslih nima drugega dela kot to, da snažl svoja ležišča in kolibe ter popravlja in šiva obleke. Nekateri se bavljo tudi z drugimi deli kot na primer dečki s surovim mizarstvom, toda brez možnosti trgovanja s svojimi izdelki. Otroci imajo celo šolo in vrtce, kjer jm poučujejo nemški učitelji pod dan: skim nadzorstvom. Obiskovaleo Danske, ki sl je pred nadavnim ogledal to taborišče, -je okrog 2. ure popoldne stopil v eno izmed kolib, kjer biva 15 žensk in 62 let stari moški. Vsi so udobno počivali na svojih ležiščih. Navezal je ž njimi pogovor, ki ga Je z njihove atranl začela neka Žena ln takoj pokazala sliko svojega sina; matere so ">ač po vsem svetu enake. Povedala je, da je bil sin zaposlen kot nadzornik na nekem posestvu v srednji Nemčiji; posrečilo se ji je izvedeti, da je živ ln je celo prejela vesti o njem. Ona ln oče ne mislita drugega kot na to, da bi se čimprej s sinom združila. (Nadaljevanje prihodnjič) SPOPAD NA GRSKO-ALlL-N-ri^I MEJI Tirana, 19. julija Albanski radio poroča, da Je 15. julija zaradi poizkusa grških patrulj, da bi prekoračile mejo, na grško-albanski meji prišlo do nekaterih spopadov. «TIGROV» SIN Pariz, 19. julija Sina bivšega francoskega ministrskega predsednika Clemenceauja Michela so izvolili z^ predsednika skrajno desničarske »republ kanske stranke svobode*. a Stian 2 GLAS ZAVEZNIKOV 19. /ulija 1948 Kalifornija ima dane« preveč prebivalcev in prišli so prehitro. To Je kritično vprašanje prehoda v mirnodobno delavnost na paci-fični obali Združenih držav — v Washingtonu, Oregonu, in Kaliforniji. Vprašanje je najnujnejše v Kaliforniji, posebno v južni, kjer je porast prebivalstva najvišji in najhiitrejši. V zadnjih petih letih se je število prebivalstva Kalifornije pove. čalo za eno tretjino in je pretvorilo deželo v tretjo najgostejše naseljeno v vseh Združenih državah. Toda vsak dan prihajajo še novi priseljenca. Leta 1940 je Kalifornija Imela 6.907.000 prebivalcev, ob' zmagi nad Japonsko pa 9.000.000, kar je več kot oelotno preb valstvo Avstralije in Novega Zelanda sku. paj. Zaradi izrednega priseljevanja je prebivalstvo Los Angelesa doseglo število, do katerega bi ob normalnem naraščanju prišlo šele v 40 letih. Los Angeles je zdaj za New Yorkom in Chicago po velikosti tretje mesto v- Združenih državah. Glavni virsk ogromnega porasta Je bila seveda vojna. ladjedelnice, tovarne letal, rafinerije olj, ki so se v vojni zelo razširile, so privlačile delavce iz vseh delov države. Največ jih je prišlo iz poljedelskih predelov Srednjega Zahoda in Juga. Razen patriotičnih vzrokov so Jih k temu gnale dobre plače, relativno poceni in lahko življenje v zdravem podnebju. Vsi so domnevali, da se bo z ustavitvijo ali skrčenjem vojnih industrij večina priseljencev vrnila. na svoje domove. Toda iz veljavnih statistik je razvidno, da je največ 10 odstotkov v vojnt industriji zaposlenih delavcev zapustilo Kalifornijo. Mnogo delavcev Je odšlo neposredno po zmagi v Evropi in po zmagi nad Japonsko, a le začasno. Sli "so domov samo na počitnice, obdržali pa so stanovanja v Kaliforniji in v tem času prejemali zavarovalnino za brezposelne. Ko so se vrnili, so mnogi izmed njih pripeljali s seboj sorodnike ali prijatelje. Privlačno življenje Število 10 odstotkov tistih, ki so zapustili Kalifornijo mnogokrat prekašajo bivši vojaki, ki »o se po odpustu iz vojaške službo odločili za stalno naselitev v južni Kaliforniji. Ugotovili so, da prideta na vsake tri Kalifornijce, ki so se po vojaški službi vrnili domov, dva priseljenca iz drugih držav. Največje težave današnje razvojne doba tega vprašanja predstavlja pomanjkanje stanovanj, kajti medtem ko so vsi delavci preskrbljeni s stanovanji, Jih bivša vojaki nimajo. Ugodnosti zahodne obale — zdravo podnebje, lahko življenje, olajšave cenene sile in tako dalje — so nasprotno postale vzrok današnjih težav, ker so privabile preveč ljudi. Na ta način bo morala zahodna obala in posebno južna Kalifornija premagati dve resni, medsebojno odvisni težhvi: kako spraviti pod streho presežek prebivalstva in kaki ga koristno zaposliti. Vprašanje stanovanj in trgovskih prostorov je izmed obeh najvažnejše. Stanovanjske težave so danes skupne Kaliforniji in večjemu delu ostalega sveta, čeprav v Kaliforniji niso tako resne kakor v deželah, prizadetih med vojno. Trenotno biva v losangeleakem okrožju 120 oseb v prostorih, kjer bi v navadnih okoliščinah živelo le 100 oseb. To pomeni, da vlada tam precejšna prenapolnjenost, ki prinaša s seboj vrsto socialnih posledic; tako je na primer število ločitev v losan-geleškem okrožju v zadnjem letu narastlo za 80 odstotkov. Prav tako veliko kot pomanjkanje zasebnih stanovanj je tudi po. manjkanje trgovskih in industrijskih poslopij. Največje zasebno bančno podjetje na svetu »Ameriška banka* (The Bank of Arne-/rlca) Je trenotno v stikill s preko 200 industrijskimi koncerni, ki bi hoteli v Kaliforniji odpreti svoje poslovalnioe, centrale, oddelke, a lie morejo najti prostorov. Cenijo, da bodo samo tekstilne in oblačil-ns industrije v Los Angelesu v letošnjem letu sklenile trgovske posle v višini 12.500.900 dolarjev. Ta vsota je večja kakor kjer koli v Združenih državah z izjemo New Yorka, toda ta znesek se v 12 mesecih lahko podvoji; če bo na razpolago dovolj poslopij za trgovine in urade. Naraščajoče povpraševanje po stanovanjih in trgovskih lokalih spremlja popoln zastoj v gradnjah. V Los Angelesu so Imeli v načrtu zgraditev 300.000 hiš v prihodnjih dveh letih, toda v prvih št rih mesecih leta 1946 so jih dogradili le 3.700, ckrog 11.000 hiš pa je danes nedograjenih zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Pomanjkanje materiala Glavni vzrok pomanjkanja je nezadostnost gospodarstva zahodne obale, posebno južne Kalifornije. 7,e pred vojno so morali iz drugih predelov Združenih držav uvažati večino osnovnega gradbenega materiala. Iz Washingtona in iz Oregona je prihajal v glavnem gradbeni les. Pred vojno so iz Severozahoda vsak mesec poslali v Los Angeles 100 do 120 milijonov kubičnih čevljev gradbenega lesa. Zdaj pa zaradi stavk in povpraševanja z drugih strani države dobiva Los Angeles samo 13 milijonov kubičnih čevljev lesa na mesec. Waahington li*. Oregon tre- notno pošiljata več lesa v Anglijo kakor v Los Angeles. V preteklosti je polovica gradbenega materiala prišla iz vzhodnega dela Skalnatega gorovja. To ni povzročalo nikak h skrbi, ker gradnje niso nikoli zastajale. Danes Je povpraševanje po gradbenem Materialu vsepovsod po Združenih državah tako veliko, da se dobave izčrpajo, preden dospejo do zahodne obale. Navajamo majhen primer, ki je dovolj značilen. Los Angeles bi skupaj potreboval 40 odstotkov vseh kopalnic, ki jih iz-dtlajv v Združenih državah, toda možnost, da bo prejel 1 odstotek celotne prozvodhje je zelo majhna, kajti dobave ne bodo prišle več kot nekaj sto kilometrov od tovarn na vzhodni obali in na srednjem zahedij, kjer jih izdelujejo. Optimizem in ponos Zato je namen zahodne obale doseči večjo gospodarsko samostojnost, to je povečati domačo industrijsko proizvodnjo. Precej glavnih delničarjev jeklarske industrije dela načrte za gradnjo obš irnejših jeklarskih tovarn. Tudi na drugih industrijskih poljih je opaziti zaake podobnega razvoja. Kakor vedno, pa se ravno tako pri teh načrtih pojavlja nova težava, namreč pomanjkanje industrijske usposobljenosti in znanja med priseljenci. Med vojno so ti za razmeroma lahko in enostavno delo dobivali visoke plače. Delavski voditelji na zahodni obali zahtevajo zato, da je treba pred razvojem industrijskega napredka in razširjanja izvežbati delavce in da bi to zahtevo izvedli, sodelujejo s predstavniki industrije in vzgojnimi delavci. Pred temi 'težavami stoji danes zahodna obala Združenih držav. Vendar duh optimizma, ki prevladuje, ri zato nič manjši. Zastonj se ne bi milijoni Američanov naselili, in morda bodo milijoni še prišli, val trdno odločeni da ostanejo. Prebivalci tihomorske obale s svojo zgodovinsko daljnovidnostjo in ponosom na svojo usodo čutijo, čeprav so velike težave, ki jih je pozročil nagli porast naseljencev, da so samo začasne. Zaupanje in prednosti, ki v takih množinah pritegujejo ljudi, morajo imeti podlago. TRŽAŠKA KRONIKA Povečanje dobave plina v gospodinjske namene Z novimi določbami glede dobave plina, ki jih je včeraj objavil industrijski oddelek, bodo od prihodnje sobote naprej povečali dobavo plina v mestu, kakor tudi njegovo kalorično vrednost. Istočasno bodo razširili uporabo plina na predmestja. Povečanje je bilo omogočeno za- radi zboljšanja premogovnega stanja, ker lzkrcuj-ejo trenotno v pristanišču dve ladji natovorjeni s premogom; pričakujejo št, štiri ladje premoga. Ob objav: te vesti, je industrijski oddelek Izjavil, da »je zdaj sposoben izpolniti obljubo, da bo ponovno preučil vprašanje dobave plina v Trstu*. Novi urnik dobave plina je na-slednj': 1) 20. Julija bodo ure dobave spremenili:* od 11.30 ure do 13 ure; obnovili bodo dobavo plina tudi okrajem, ki so bili doslej Izključeni zaradi zadnjih omej tev 2) dobavo plina bodo razčirilt na mestna predmestja, ki spadaj® pod «Acegat», ki pa doslej niso bila vključena v razdeljevanje; 3) povečali bodo kalorično vred Ameriški rekordni lovec V..: ' f - Raketni lovec ameriških zralnih sU P. 80, ki je 21. aprila postavit hitrostni rekord na progi New York-Washington. Razdaljo 204 milj (326 km) je preletel v 29 minutah in 2 sekundah. Letalo istega tipa je predhodno postavilo rekord na progi Los Angeles-New York, kjer je preletelo razdaljo 2.246 milj (3.594 km) v 4 urah in 13 minutah. uredbo, po kateri imajo vsr delavci, nameščenci in uslužbenci, ki so zaposleni v istem podjetju, uradu ali ustanovi nepretrgano najmanj 11. mesecev, pravico do plačanega letnega dopusta. Med dopustom imajo vsi imenovani pravico do rednega zaslužka. Letni dopust zr.aša najmanj 14 dni ln največ 30 dni. Daljši kot 14 dnevni dopust bedo imeli zlasti udarniki ln tl§tl, ki so se s svojim marljivim delom in vestnostjo najbolj izkazali, osebe, ki opravljajo naporno Intelektualno delo, strokovnjaki, osebe, ki delajo pod težjimi tehničnimi pogoji in osebe, ki so zaradi sodelovanja v narodno-osvobodilnem boju, internacije ali ujetništva izredno izčrpane. Dopust je treba izkoristiti v nepretrganem času in v ustrezajočem koledarskem letu, ker ga ni mogoče prenesti iz enega leta na drugo. Uredba o dopustu žena pred porodom in po njem, ki Jo je nedavno izdalo ministrstvo za delo, priznava zaposlenim ženam pravico do dopusta 6 tednov pred porodom in 6 tednov po njem. Poleg tega bedo'v tem razdobju prejemalAfcvo-je redne prejemke. V teh dneh imajo zastopniki trgovinskega ministrstva po Sloveniji hiatke Informativne sestanke s predstavniki ljudskih odborov in s 1-'■misijami za odkup žita. V zvezi s tem bodo prirejali tudi množične vi Černe sestanke, na katerih bodo pridelovalcem prikazali vse prednosti nove uredbe o odkupu žita, ki predstavlja po pisanju »Ljudske pravice* prelomnico s prejšnjim načinom odkupa, tako po tehnični izvedbi, kot še posebej po tem, da bo smel pridelovalec, ki bo oddal predpisano količino pridelka, z ostalim presežkom poljubno razpolagati in ga tudi prodati po svobodnih cenah na svobodnem trgu. S temi sestanki hočejo poučiti ljudstvo ln komisije, da bodo odkup žita izvedli čim hitreje in čim pravilneje. % Poročili so se: Francka Pukši-Ceva, uradnica z Jesenic in Louis Lacombe, stud. iur. controleur iz Corbeila pri Parizu; dr. Franc Lah, sekundarij drž. bolrišnlce v Celju z Bebo Burgerjevo, hčerko sodnika iz Celja; Stanko Martinovi?, carinski uradnik v Beogradu z Danico Petročnlkovo, zasebno uradnico iz Ljubljane. « Umrl* »o: f °*di Potnik, Stih An. ton, uradnik pri TPD, Ljudmila Sekovanič, Marija Štremfelj, Angela Gale, Karel Brozovič, strojni stavec, vsi v Ljubljani; dr. Talanji Franc, zdravnik in Talanji Jože v Murski Soboti, Ida Jakša v Toplicah pri Zagorju, Jože Glogovšek v Ivantlčah, Anton Neger, me-barik v Celju in Rudolf Fajdiga, gostilničar ln posestnik v Novi Štifti pri Sodražici. IZ SLOVENIJE GORICA Delovno mnislrstvo Je Izdalo Seja občinskega sveta V sredo 17. t. m. je bila v Gorici redna tedenska seja občinskega odbora. Sejo je otvoril predsednik s čitanjem uradne izjave, ki jo je Izdalo vrhovno zavezniško poveljstvo za Sredozemlje o položaju v Julijski krajini. Izjava pravi, da so vse govorice o premaknitvi demarkacijske črte za 9 km proti vzhodu* lažne. Nato je svet prešel na posamezne tožke dnevnega reda in razpravljal o raznih vprašanjih . upravnega značaja. Nuve cdoirens cene Komisija za nadzorstvo nad cenami Javlja, da Je Zavezniška vojaška uprava odobrila sledeče cene: sir (gorgonzola): razdeljevanje na nakaznice 185 lir za kg; marmelada «Zueg»: razdeljevanje na nakaznice za otroke do 9 leta J.30 lir na kg; kondenzirano mleko v škatlah 385 gr: razdeljevanje na nakaznice za ’ otroke 100 Ha škatla. • Najdba dveh denarnic Podpoveljstvo mestnih straž v ulici Mazzini javlja, da so našli dve denarnici, ki ju hranijo pri blagajni odčinskega ekonomata. Kdor more dokazati, da Je lastnik, naj pride ponje. NAJDBA NABOJEV IN REVOLVERJA Pri Zagradu v bližini športnega igrišča je policija našla pred nekaj dnevi zaboj s 5 000 naboji za revolver «Colt» kalibra 12 mm. Oblast; poizvedujejo za lastniki. V Kanalu je policija aretirala kmeta Mirka Zornika, pri katerem je našla revolver. nost pl na ter bodo dovolili uporabo tudi čez čas določen v prvi točki za poldrugo uro; 4) ustanavljajo skladišče premoga, da bi povečali proizvodnjo plina v prihodnji zimi. Industrijski oddelek opozarja, da razširitev dobave plina na predmestja, izboljšanje kakovosti In podaljšanje dobe potrošnje odvisno od sodelovanja ljudstva v prihranje-vanju porabe plina, ko bodo s soboto stopile v veljavo predlagane spremembe. 31. ju lj zadnji rok za brezplačno odstranitev ruševin «Public Realtions* javlja, da poteče 31. Julija zadnji rok za vložitev prošenj za brezplačno odstranitev ruševin in kamenja. Poročilo poudarja, da mora lastnik nesiti stroške za podiranje in zbiranje materiala, ki ga hole obdržati, toda ostali material, ki ga odstranijo oblasti brezplačno je treba izročiti ZVU. Kdor ne bi po določenem roku odstraifil ruševin, jih bodo uradno odstranili na stroške .lastnika. Prošnje je treba v’ožiti na občinski urad v sobi at. 44. Drugi dan razprave zaradi škedenjskih dogodkov Zasliševanje obtezilnih prič PREHRANA Tri oprostitve Včeraj so po celodnevni razpravi oprostili pred izrednim porotnim sodiščem Rudolfa Basilija, njege-vo ženo in Giovanno Marchesano-vo. Obtoženi so bili, da so ovadili SS agentu Ermannu Calligarisu tri zavezniške agente, ki so se izkrcali iz podmornice v Poreču. Po zaslišanju 15 prič, po govorih Javnega tožilca in odvetnikov, je sedišče oprostilo vse tri obtožence zaradi pomanjkanja dokazov. Razdeljevanje mleka. Od Jutri dalje bodo razdeljevali potrošnikom v občini Trsta naslednje količine mleka: otrokom od 0 do 1 leta po 12 škatel izhlapelega mleka; otrokom od 1 do 4 let po 2 škatli izhlapelega mleka in 1 škatlo kondenziranega mleka (385 gr); bolnikom po 6 škatel izhlapelega mleka; osebam nad 65 leti pol litra re'ntegrl-ranega sladkanega mleka vsak drugi dan; delavcem zaposlenim pri dušljivih delih po 2 litra relntegrl-ranega sladkanega mleka za 15 dni. Cena izhlapelemu mleku 19 lir za škatlo, kondenziranemu mleku 100 lir za škatlo, reintegrirano sladkano mleko 42 Ur liter. JULIJSKA KRAJINA NESREČE Včeraj zjutraj Je v ulici Carduccl neki avtomobil povozil 36 letno Rosalijo Štrosa rjevo, ki so Jo zaradi poškodb na rokah ln nogah prepeljali v bolnišnico. Pri delu sta se ponesrečila 36 letni Ivan Golob, zaposlen pri delih v predoru pod gorišklm gradom, ki sl Je zlomil desno nogo, in 21 letni delaveo Luclano Sclaunlc, ki se Je pri delu ranil na levem očesu. ČRNA KRONIKA Nekemu tatu se je posrečilo vlomiti v stanovanje Renata Coin-passija v ulici Silvio Pellico 20, ne da bi pri svojem vlomilskem poslu povzročil najmanjši šum. Vstopil je v sobo ln odpeljal kolo znamke Blanchl z orodjem, daljnogled ln vtč zavojčkov cigaret- Drugi tatovi so vdrli v stanovanje Giussepa Anselma na korzu Verdi 38, odkoder so odnesli 4.000 lir. Smolo je imela Marija Murer-Burnich, kateri je spreten goljuf odnesel kovčeg, vreden okoli 10.000 lir. Murerjeva je sklepala z neznancem črnoborzijanski posel in pot jo Je zanesla v Ajdovščino, kjer je neznanemu posredovalcu v dobri veri zapala kOvčeg, katerega pa ni več videla. Imenovanje zavezniškega častnika za upravljanje ladjedelnic Sv. Marka in v Tržiču TRST, 19. julija — Višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bowman je včeraj popoldne izdal ukaz, s katerim določa načelnika oddelka za industrijo in javna dela pri Zavezniški vojaški upravi podpolkovnika J. E. Fodena za pooblaščenega častnika pri lacjedelnicah Sv. Marka in v Tržiču. Zadevni ukaz podeljuje podpolkovniku Fodenu široka pooblastila, da bo lahko nastopal proti kakršnemu koli nasilju, ki bi lahko prekinilo delavnost v ladjedelnicah. Ladjedelnici je v torek zjutraj zaprlo vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic zaradi neredov, ki so se dogodili prejšnja dni v delavnicah. Zavezniška vojaška uprava je objavila, da bo postavila obe la-djflnlci pod svojj nadzorstvo, ta sicer cd včeraj zjutraj dalje, »medtem ko so v teku pogajanja za ureditev sporov*, Obvestilo je dodajalo, da so nastali neredi in iz-prtje, ki je sledilo, povzročili položaj, »ki nasprotuje javni koristi in ki ga Zavezniška vojaška uprava ne more dopuščati*. Besedilo ukaza, s katerim so določili polkovnika Fodena za vodstvo ladjedelnic je naslednje: »Načelnih oddelka za industrijo in javna dela pri Zavezniški vojaški upravi podpolkovn k J. E. Fo-den • je določen za pooblaščenega častnika za obe ladjedelnici. Podpolkovnik Fodcn bo imel polno oblast nad obema ladjedelnicama ln bo odgovoren za njuno obratovanje. Ne da bi razmejili cb-seg njegovih oblasti, ima zlasti oblast, da odpusti vsakogar, ki bi na kakršen koli ftačin prekinil delo, kakor tudi ukazati aretacijo ali izključitev iz ladjedelnic vsakogar, ki bi zagrešil kakršno koli nasilno dejanje ali kakrčno koli dejanje, ki bi imelo namen prejudlci-’ rati zakon, red in osebno varnost kogar koli*. Povišanje plač In pokojnin Z ukazom Zavezniške volaške uprave so odobrili povišanje plač, pokojnin in draginjskih doklad t a področju A Julijske krajine. Ukaz se tiče plač stalnih državnih in železniških uslužbencev, gasilcev, uslužbencev Italijanskega Rdečega križa in določenih skupin začasnih delavcev, katerih plače bodo povišali od 60 do 130 odstotkov, in sicer sorazmerno po znesku letnih kosmatih dohodkov. Nadalje bedo povišane draginjske dolCads Povečanje krušnega obroka na 250 gr Trst, 19. julija Zavezniška vojaška uprava je izdala navodilo o povišanju krušnega obroka na vsem področju «A» Julijske krajine, in sicer z 300 gr na 250 gr. Povečanje obroka bo stopilo v veljavo 21. julija. Obrok testenin ostan# neiz-premenjen. Popravek zakonov O ZUNANJI TRGOVINI IN MENJAVAH Trst; 19. julija Z novo Spošno odredbo je odo. brila Zavezniška vojaška uprava podrobne izpremembe zakonov o zunanji trgovini in zamenjavah v Julijski krajini s tujino. Odredba predvideva ustanovitev menjalnega urada, ki ga bo upravljala podružnica italijanske banke, kateri bo zaupano nadzorstvo zlatega monopola, bankovcev, vrednot, tujih vrednostih papirjev ter v splošnem vseh plačil s tujino. SPORI MEDNARODNO LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE V ŠVICI / Basel, 19. julija V Baslu Je bilo mednarodno lahkoatletsko tekmovanje, katerega so se udeležili tudi ameriški lahkoatleti; zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: met d‘ska: Caneilini (Italija) 52,84 m; skok v višino: Campagnier (Italija) 188 m; tek 100 m: Evell 10”6; tek 200 m: Evell 21”5; tek 800 m; Ful-ton 1’58”8 (vsi Združene države); skok v daljavo: Studer (Švica) 6.90 m. V sredo popoldne je kot prvi pričal nek; strokovnjak, ki je predvsem orisal položaj in prostor, kjer so bili incidenti. Nadzornik Umier-to de Giorgi je kazal več fotografij o položaju in streljanju ter o ranah mrtveca. Obe pričanji so vzeli na znanje kot dokaz. Višji narednik vojaške policije F. D. Dimmond je pričal, da je bil ob času streljanja na kraju dogodka in da ni videl nikakega nasilja proti policiji pred streljanjem. Prj podrobnem izpraševanju Je izjavil, da je slišal rfajprej neki strel, nato je sledilo streljanje iz avtomatskega orožja in nato spet neko drugo streljanje. Dejal je, da Je po nj;govem mnenju streljanje iz avtomatskega orožj.a prihajalo iz drugega zmed dveh kamionov civilne policije, ki je stal nasproti cerkve. Pomočnik nadzornika civilne policije Salvatore Michelangelo je pričal, da n: dal ukaza za streljanje in da ne ve, od kod je padel prvi strel. Dejal je, da je opominjal policiste naj bodo mirni. Dal je bistveno isto sliko o položaju kakor narednik D mmond in dodal, da je množica »vzklikala običajne izzivalne pripombe ln pljuvala proti kamionoma*. Emilio Trev san, ki je bil med i icidentom ranjen, je dejal, da je videl policijskega agenta, ko je udaril pijanega moža po glavi. To je povzročilo, da je množica začela vp ti na policijo, zaradi Časar je ta oddala nekaj strelov proti cerkvenemu zvoniku. Kaki dve minuti nato — je dejal — je policija začela streljati v množico, pri čemer je bi ranjen. Pričal Je, da je slisal zvonenje cerkvenih zvonov, toda ni videl, da bi metali kamenje. Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju so zaslišali tri nadaljnje obtežilr.e priče; prvi dve sta dali Jasno sliko o incidentu, medtem ko je neki zdravnik podal poročilo o ranah, ki so povzročile smrt ene izmed žrtev streljanja. Prva priča Karlo Sancin, ki je bil med- streljanjem ranjen, je tzja-vil isto, kakor je izjavila neka priča na prven zasedanju sodišča. iio se je kamionu pribl žal pijanec, ga je neki policijski agent udaril po glaVi s puškinim kopitom. Takoj nato so Izstrel 11 prve strele v zrak je nadaljevala priča — katerim pa je sledilo drugo streljanje, med katerim je bila priča ranjena v levo nogo. Nato je pričal duhovnik splošne bolnišnice o. Antonio Orzan, ki je izjavil, da je prisostvoval vsem incidentom; bil je ravno na obisku pri škedenjskem župniku. Pričevanje o. Orzana odgovarja skoraj v celoti pričevanjem drugih obte-žilnih prič, razen ene točke, ko je dejal, da Je nekaj oseb izmed množice, ki se je pričela zbirati ob zvonenju zvona, kazalo pesti in pljuvalo proti polciji pred streljanjem. O. Orzan ni mogel dati točnih podatkov, ko je pričal, da je videl nekega mladeniča blizu okna, od koder je opazoval dogodke; mladenič se je skušal osvoboditi dveh drugih oseb. ki sta ga zadrževali. O. Orzan je izjavil, da je mladenič medtem zakričal: «Dajie mi strojnico. Prinesite mi strojnico, da jih bom postreljal*. Duhovn k ni mogel povedati, ali je to bilo pred ali po streljanju, toda verjetno je bilo po streljanju. Policijski zdravnik dr. Glovanni Pesante jo pričal, da je bila rana, ki je povzročila smrt Giorgia Bonifacija, na možganih; rana, kjer je krogla vstopila, je bila malo višje kot rane, kjer je krogla izstopila. Vsak 'zmed obtožencev, ki so na razpravi označeni samo s številkami, more dobiti 18 let zaporne kazni za obtežbo umora, in 3 leta za drugo obtožbo, to je za ranitev oseb. Razprava je v justičnl palači pred v šjim Zavezniškim voja- škim sodiščem, ki mu predseč# šaf pravnega oddelka zaveznik komisije v Italiji, polkovnik Jo* K. Wefcer. Pri nadaljevanju včerajšnje P4 poldanske razprave, je podi® spektor civlne policije SeviPo F> brioci izjavil, da so prvi streli bi* izstreljeni »s trga* tn ne s kam® nov; po njegovem mnsnju streli o1, so izvirali iz italijanskega orožj® Glede streljanja je javni tožil®4 major D. D. MacColm vprašs1: «A11 lahko poveste sodišču, kat®® izmed navzočih policijskih agenta je streljal?* Fabricci: «Spoznaifl,e št. 5; ta je streljal v zrak*. Na vprašan jg javnega tožilca t odvrnil, da ni videl streljati nob® nega izmed ostalih obtožencev. Javni tožilec: »V neki prejšnji I® Javi ste rekli, da ste videli streljat dva agenta?* Fabricci: »Da*. Javni tožilec: »Ali lahko po”0' vite, da je navzoč le eden izih^ obeh*? Fabricoi: «Da, le eden*.. Ko Je priznal da je stal pred k®' i.nlonom, iz katerega so streljali1 strelnim orožjem, je Fabricci iz? vil, da ni dal nobenega ukaza ® streljanje In da niso dali niti nj® mu ukazov »o uporabi strelne!* orožja*. Dodal je, da proti njemu ni®1 uporabili nasilja, toda neka skupi na žensk ga je stalno žalila. Zagovornik Arrlgo Cavalleri 1 na to zaslišal pričo in ga vprašal «Kaj Je storila množica še drug® ga, razen, da vas j« žalila?* Fabricci: «Kričaii so ml naj o^‘ dem*. Zagovornik: «Alt lahko f veste, odkod sta prišla prva d®* strela?* Fabricci: «Gotovo ne s K*' miona. Zdi se mi, da sta prišla * trga. Tri leta sem služ 1 vojsko •• dodobra poznam strelno or oll1' Moje mnenje je, da orožje, iz k®' terega so prišli streli, ni Italija11, ski izdelek*. Lucija Oblak je na-to pričala, d* je prepričana, da je bil prvi ral®1 iz brzostrelke izstreljen pri*' cerkv; z okna svoje hiše, ki blizu kraja streljanja, Je lahko dela, kako so padli koščki om®*® s cerkvenega zidu, ki so ga zad®1' streli. Nadalje je dejala, da je bila P®1' ča dejanju, ko je neki policist ud*' ril nekega pijanca tik pred *trel proti množici. Štiri obtežilne priče, so pričale legi rane, ki je povzročila srn®* Giovanne Genza in o tem, kar *® je zgodilo z obema truploma P1® tem ko so ju odnesli s kraja str®' ljanja. 3 MESECE ZARADI GROZN$ Včeraj so prpd višjim sodišč«^ Zavezniške vojašl^ uprave predsedstvom podpolkovnika W3'' terja P. Scrogginsa obsodili na **' mesece zapora Virgllija Glesld®1 obtoženega, da Je med zadnjo sta*' ko ukazal z grožnjami zapreti ne*® trgovino. Zaradi iste obtožbe sodišče oprostilo Carla De Barni dlja. RADIO TRST I 263,2 m - 1140 ko 1 Petek, 19. julija 17.15 simfonični koncert; 18 J-®' dijskl razgovori; 18.15 za vsake!® nekaj; 19 glas Amerike; 19.40 a.®' gleška ura; 20-15 ital. vesti; 21 vi®, linski koncert; 22.15 radio dancU1*' 23 zadnje ital vesti; 23.15 nočno ** bevlšee; 24 zaključek. ~RADIO TRST II 411 m - 7S1 kc Petek, 19. julija 1*7.15 simfonična glasba; 18 Pr®T davanje; 18.15 radijska univerzi 18.30 ljudska glasbena ura; 19 W, v slovenščini; 19.15 komorni zb«®1 19.45 predavanje; 20 napoved ča®®’ slov. vesti; 20.15 Ital. vesti; 20.®“ glasbena razstava; 20.45 obnova Evropi; 21 zaključek. . . Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRD Ni* Izdaja A. I. S. WILLTAM S ARO Y AN ČLOVEŠKA KOMEDIJA Nasproti mu je pridirjal kmetski pes in pričel vanj lajati s silno važnostjo, kot da bi opravljal ne vem kako važno naročilo. Homef se zanj ni prav nič zmenil, šemo enkrat se je olr.mil ln nekaj zakričal nanj, sedel na kolo ln se odpeljal dalje. Ko je prispel do p;vih mestnih hiš, je, ne da bi se za to kaj zmenil, prešel napis, na katerem je bilo zapisano: Itaca, Califomla Dobrodošel popotnik: Kjer koli boš hod 1, včdi, da Je pot proti domu najlepša! Na prvem križišču se Je ustavil' ln opazoval dolgo kolono tovornih avtomobilov, ki so bili natrpani z vojaštvom. Pozdravil jih je prav tako, kot Je -bil prej njegov bratec pozdravljal tiste v vlaku in mnogi izmed vojakov so mu prijazno odzdravili. In zakaj tudi ne? Kaj so vedeli o tem? 3. poglavje NA BRZOJAVNEM URADU V Itaci Je bilo že temno, ko je Homer dospel do.brzojavnega urada. Ura za okenskim steklom Je kazala sedem in dve minuti. Homer Je pogledal skozi okno in opazil ravnatelja urada^ gospoda Span-glerja, ki je ravno skupno z nekim mladeničem prešteval besede brzojavke; mladenič Je imel kakih 20 let in je bil videti zelo razburjen in utrujen. Ko je vstopil, je slišal Španglerja, ki je dejal: »Štirinajst besed v breme naslovnika*; ko ;e JL enkrat pozorno pogledal mladeniča, je dodal: »Si na kratkem z denarjem, eh?» Ta ni mogel takoj odgovoriti, a po kratkem presledku Je odvrnil: «Seveda;*toda mati ml bo poslala denar, da se bom mogel vrniti domov*. ■» »Razumljivo, je dejal Spangler, »a kje si ver.dar bil?* »Nikjer*, je odvrnil mladenič in po sili zakašljal. »Kdaj bo dobila mati to brzojavko?* Spangler mu je odgovoril: »Bomo videli; sedaj je na vzhodu že noč; težko, da bi v pozni noči prejela denar. Toda kljub temu ga bomo takoj odposlali.* In ne da b1 pogledal mladeniča v obraz, $ segel v žep, Izvlekel pest drobiža, srebrn kovanec ln trdo kuhano jajce. »Vzemi to», Je dejal. »Vse to tl bo koristilo. Ko ti bo mati poslala denar, mi ga boš vrnil» Potem mu je pokazal jajce in mu dejal: »To sem vzel pred tednom v r e-kem baru. Prinaša ml srečo.* Mladenič * ja pogledal denar in vprašal: »Kaj pomeni to?» »Nič.* »Hvala*, je zamrmral mladenič. Bilo ga je nekoliko sram, nato se J« še enkrat zahvalil in odšel. Spar.gler je pogledal brzojavko, Jo porinil nočnemu uradniku WilHa-mu Groganu ter dejal: »Kar od-pošljl jo; bom že jaz plačal., »Groga« je prepisal brzojavko, ki je Imela naslednje besedilo: Mrs .Margaret Strickman 1874 Biddle Street York, Pennsylvania Draga mati. Pošlji brzojavni ček trideset dolarjev. Hočem domov. Vse dobro. John. Homer Macauley Je pogledal na mizo, če bo treba odnesti kako brzojavko; Spangler mu je sledil z zamaknjenim pogledam ter ga vprašal: »Ali ti ugaja služba brzojavnega sla?* Homer je odvrnil: «Ce mi ugaja? To je najlepši poklic na svetu. Človek pri tem vidi toliko različnih krajev in različnih ljudi.* «Res je», jc d:jal Spangler. Nato ga je pogledal bolj od blizu in ga vprašal: »Kako si spal nocoj?* »Izvrstno. Bil sem sicer silno utrujen, a sem kljub temu dobro spal.* »Ali si v šoli kaj spal?* «Malce.» »Pri kateri url?*' »Pri zgodovinski.* «Kako pa napreduješ v športu? Mislim reči, ali najdeš pri svojem poklicu tudi za to potrebni' čas?* «Sevcda, saj imamo v šoli vsak dan telovadno uro.* «A tako, tako. Ko sem bil na srednji šoli v Itaci, sem tekel na 200 metrov čez zapreke. Bil sem prvak vse doline. »Ravnatelj se je za trenotek ustavil, nekoliko pomislil in nato nadaljeval: »Ali tl ta poklic zares ugaja?* «Pa še kako. Postal bom najboljši sel, kar jih Je ta urad kdaj koli imel*. «Odlično. Toda priporočam tl, ne smeš se pretegniti. N« hodi prehitro. Bodi pač uren, a ne dirjaj preveč. Do ljudi bodi vljuden; kadar vstopiš v dvigalo, lepo snemi čepico in jo drži v rokah. Vedno pa pazi, da ne boš izgubil kake brzojavke. Bog ne daj.* »Da, gospod.* «Nočno delo je od dnevnega dokaj različno. Nesti ponoči brzojavko v kitajsko četrt ali kam na deželo ni prijetna stvar; mnogi ljudje se tega boje, a sem prepričan, da s teboj ni tako. Ljudje so povsod enaki. Nikoli se nikogar ne boj. Koliko let imaš?* Homer Je s težavo pogoltnil slino: «Sostnajst.» »Da, da, že vem, to sl mi že včeraj povedni, ker ne moremo sprejeti v službo sla, ki ima manj kot šestnajst let. Toda mi smo te kljub temu sprejeli na poskušaj*' Kqliko let Imaš? »Štirinajst.* , »Dobro je. Cez dve leti jih imel šestnajst.* »Da, gospod.* «Kadar kake stvari ne boš r**1* mel, pridi lepo k meni.* »Da, gospod... kaj pa... pete b®*" javke?* (V Ameriki imajo navri** da poštni sli vsebino brzoja^ čestitke po neki stari narodni lodiji naslovniku zapojejo. ur.). w »Nič lažjega kot to. Sicer Jih " pa tako malo. Ali imaš glas?* % »Seveda, saj sem pel v zbor« ^ nedeljski šoli v presbiterija»,F cerkvi.* / ,, »Vidiš, izvrstno. Ravno taK8^ glas imaš, kot ga potrebujem« ^ naše pete brzojavke. Naprft^. majhen poizkus. Predstavljaj g da moraš nesti voščilno brzoj®v , gospodu Groganu. Kako bi pravil?* „ Homer Je stopil proti Gr«8® in zapel: Veliko sreče, in lepo praznuj**' veliko sreče, dragi Grogari, veliko sreče in lepo praznu) . (Nadaljevanje prihodoJ*