Leto IV.f štev. 154
V Ljubljani, sreda dne 4. Julija 1923
Poštnina pavsenrann.
Posamezna stev. stane 1 Din
imi*l» oa * »iutr»j.
Stane mesečno 12*50 Din sa inozemstvo 25-— » aeobvezoo
■Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo;
l|ubl|ana, Prešernova ul. št 54. Telet it 36
Podružnice;
Maribor, Barvarska uL l VeL it. 22. Cel)e. Aleksandrova a.
Račun pri poito. čekov, zavoda štev. 11.842.
Ljubljana, 3. julija.
^Seraj so ee v Sofiji sestali zastopniki Male antante ter so sklenili predlagati svojim vladam vzpostavitev rednih diplomatifnih odnošajev z novim bolgarskim režimom. Temu koraku bo nedvomno kmalu sledilo tudi imenovanje bolgarskih poslanikov v glavnih mestih Male antante in normalni politični stiki zlasti med Bolgarijo in Jugoslavijo bodo obnovljeni.
Kdor zaenkrat, pričakuje več. se moti. Naši medsebojni odnošaji še niso razčiščeni. Najboljši dokaz za to je pač dejstvo, da se bolgarsko vprašanje nahaja med predmeti razgovorov zavezniških državnikov, ki se vršijo 20. t. m. v Sinaji Kako še prevladuje občutek nesigurnosti navzlic vsem lepim besedam predstavnikov novega bolgarskega režima, o tem nam pričajo neprestane nervozno vesti z grani-ce. Danes nam javljajo iz Beograda, da se ob naši meji vršijo bolgarske vojaške koncentracije in vsak hip se pojavlja iz južne Srbije nova vest o pri-oravab bolgarskih komitašev.
Ne bilo bi prav ako bi vso te vesti smatrali žo kot dejstva: vendar pa bi bilo napačno, prezreti njihov simp-tomatičen pomen za razvoj odnošajev med našo državo in Bolgarijo. Jedro problema je še vedno nerazčiščeno. Nova sofijska vlada še ni dala, nobene službene izjave o svojem stališču do vsega onega, kar jo tvorilo predmet nišikfium dogovoru. Od tega stališča pa je odvisno bodoče razmerje med obema državama.
Poročila pripovedujejo o koncentraciji komitskih čet v Vitoši planini, napoveduje se generaim akcija malte-donstvnjuščih ob naši južni meji, skratka, pripravljajo se burni dogodki ob mejah južne Srbije, če niso te napovedbe prepesiniistifne, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Nova sofijska vlada postavlja zopet makedon-stvujušče na vodilna mesta, brezdvom-no jim je obnovljeni meščanski režim prijaznejši nego razredno - agrarni Stambolijskega. Toda to bi moglo imeti celo dobre posledice, ker bi politični emigranti iz Makedonije našli v Bolgariji zopet zadovoljivo eksistenco, '<ar bi od\ ruilo njih pozornost v dru-j'o stran. Ostane pa kljub temu še gotovost. da se bodo makedonstvujušči lagnali na našo mejo. Ti napadi pa morajo vesti do konflikta med nami in Bolgarijo. Ako bodo zopet oborožene Sete prehajale iz Bolgarije na naše ozemlje, bomo prisiljeni, napraviti nove diplomatiune korake. Od tega pa, kako se bo zadržala sofijska vlada, zavisi morda mir na Balkanu. Da bi nastopila zoper makedonstvujušče, to si danes težko predstavljamo; ako pa se izgovarja, da ne more preprečiti ko-rnitske akcije, ali ako sploh pokaže pasivno zadržanje, tedaj more in mora dovesti do hujšega konflikta, morda celo do definiUvne odločitve.
V tem je jedro problema. Čim siguv-neje in čim preje nam je računati z Intenzivnejšo komitsko akcijo, tem preje in tem hujše se bo poostrilo razmerje med našo kraljevino in Bolgarijo. Kakor hitro smo mi odločeni, da neznosnega stanja ob meji ue trpimo več, stojimo pred odločilnimi zaplet-Uaji.
Ugodno je za na«, da je enaka ko-mitska akcija ogrožala tudi mir v obmejnem grškem in rurnunskem ozemlju. Dana je tedaj podlaga za stvarno diplomatsko kooperacijo, ako se Bolgarija ne izparnetu.ie.
Zdi se nnm tedaj, da «o vse druge zadeve med na.mi iu Bolgarijo več ali manj formalnega pomsna; gre odslej za to, da se problemi, ki so bili na razpravi v niških dogovorih, rešijo in razčistijo.
BiJo bi od največjega pomena, ako Di se mogel ta problem prenesti v delokrog celokupne Male antante. Izgubil bi mnogo na. ostrini, istočasno pa bi bile dane mnogo večje garancije za a joga povoljno mimo rešitev.
Prvo poglavje uradniškega zakona sprejelo
DOLOČBA O POLITIČNEM PREPRIČANJU SPREJETA V VLADNI
FORMULACIJI.
Beograd, 3. julija, p. Danes ob 16.30 sc je v zakonodajnem odboru nadalje« vala špecijalna debata o prvem poglavju uradniškega zakona. Posl. Simonovič je predložil novo stilizacijo čl 1. Posl Sve> tozar Pribičovič je zahteval, naj se celo prvo poglavje vrne sekciji, ker stavlja« jo proti njemu vsi člani opozicije upra> vičene ugovore. Čl 1. je sploh odveč. Čl 4., točka 3. jc nejasna in je treba iz« pustiti drugi del. Nato jo govoril o toč« ki 7., čl 4. in dejal, da zuačita besedi »ispoveda« ln »ispoljava« isto. Zahteval je, naj se sprejme takale stilizacija: »Kdor javno propagira« ali vsaj »kdor propagira«. Ta stilizacija je bila spo« razumno sprejeta že meseca decembra in ni razloga, da bi se sedaj izprerainja« la. Jasna stilizacija je najboljša garan« cija, da se ne bodo kršile uradniške pravice. Sekcija naj sporazumno najde formulo, ki bo zadovoljila.
Radikaiec Mita Dimitrijevič je zahte« val, da se sprejme vladna stilizacija. Klerikalec Sušnik je predlagal, da se točka 7., čl. 4. sploh izpusti. Zemljorad« nik Moskovljevič «e je strinjal s Sušni« kom, dr. Kumanudi (dem.) jo nastopil proti čl. 4. v sedanji stilizaciji. Dr. Mo« Ber (Nem.) je zahteval čim jasnejšo stiilzacijo.
V nadaljni diskusiji je Ljuba Davido« vid (dem.) predlagal, naj se dotično me« sto glasi: »javno propagira«. Poročeva« lec Jovanovič je pristal, da se izpremem čl 1. po predlogu posl Simonoviča. Tu« di je pristal na to, da se izpusti drugi del točke 3., čl. 4., vztrajal pa je na besedi «ispoljava». Nato je minister Trifkovič predlagal odmor da se člani zakonodajnega odbora dogovore o stili« zaciji.
Po odmoru je bila prečitana stiliza«
zakonitimi pogoji vsem državljanom po rojstvu in onim, ki so si šele pridobili državljanstvo, a so srbodirvatskeslo« venske narodnosti.
Druge osebe, kl so pridobile držav« lianstvo morejo dobiti državno službo samo tedaj, ol:o bivajo 10 let v kralje« vini, a to s posebno odobritvijo držav« nega sveta in na utemeljeno zahtevo pristojnega mirristra.
Tuji državljani se smejo »prejeti na posel v državni službi edino kot kon« traktualni nameščenci. Osebe, ki so se posebno izkazale s svojim delom, se lahko sprejmejo v državno službo s sklepom ministrskega sveta na utemalje« ni predlog pristojnega ministra in po odobritvi državnega sveta, a morajo na« knadno v predpisanem roku izpolniti pogoje tega člena.
Čl. 3. Državni uradnik more biti sa« mo ona oseba, ki ima usposobljenost za državno službo v obče in po zakonu do« ločeno sposobnost za stroko, v katero stopi.
Pri čl. 4. sc je vršilo poimensko gla« sovanjc. S 23 proti 19 glasovom je bila sprejeta sledeča stilizacija:
Državni uslužbcnec ne more biti oseba:
1.)	ki ni izpolnila 18; leta svoje sta« rosti;
2.)	ki sc nahaja pod skrlvjtvom ali v konkurzu ali nad katero je podaljšana očetovska oblast;
3.)	ki se nahaja pod policijskim nad« zoratvom ali v preiskavi radi zločina;
4.)	ki je bila z obsodbo rednega so« dišča obsojena radi hudodelstva ali dru« gega nečastnega dejanja, nc;;lcde na to, ali je bila obsojena pred ali po »lose« Jeni polnoletnosti;
5.)	ki jc bila v državni službi, pa je ta služba prenehali po čl 132. ali po
Komunistična zarota na Bolgarskem
ZBIRANJE CET OB NAŠI MEJI. -MIlan, 3. julija, r. »Corriere dolla So-ra» javlja iz Sofije, da so bolgarske oblasti odkrile v Plevni zaroto komunistov in ekstretnnih Beljakov, kl je hlia fin.msir.ina z boljševlške strani. Namen zarot« je bila proglasitev sovjetske republike v Bolgariji.
Caribrod, 3. julija, p. Dane« ves dan je bilo v okolici Carlhroda v smeri proti bolgarski meji opažati živahno kreta-nje bolgarskih čet. Po vesteh, kl Jih Je prejela naša vlada, so med selom Dra-gomanom in mejo koncentrirani trije pešpolki in polk koinltašev.
Bukarešta, 3. julija, r. Rumunski zunanji minister Diu-a jo po svojoni povrat-ku i/. Poljsko dal rumunskemu poslaniku v Sofiji poziv, da sodeluje r. zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Grške, da bi se omogočila vzpostavitev normalnih odnošajev napram Bolgariji.
IZJAVE BOL. KRALJA BORISA
Iz Sofijo je prispela vest, da so »e včeraj sestali poslaniki Male antante, akr<-dltiranl v Sofiji, ter da so zaključili pred ložiti svojim vladam, da vzpostavijo di plomatsko odnošajo z vlado g. Cankova Beograd, 8. julija, r. Londonski »Da Iv Chroniole« objavlja Intervju svojega dopisnika v Sofiji s kraljem Borisom Kralj je izrecno rekel, da Bolgarija nima vojnih namenov napram nikomur in da bo sčasoma dokazala, da te besed« niso «nmo obična trditev. Zadnji dogod ki so povsem notranja zadeva in vlad« ni bila niti »ajmanje In*pirirana po zunanjih vplivih, kakor s« Je to trdilo. Bolgarski nniod je samo vršil svojo pr« vire s tem, da je manlfostiral nezadn volpfcvo napram prošlemu režimu. Dopis nik dodajo, da je kralj Boris glede na dal.inje nsodo Bolgarije poln optimizma.
Ostre francoske odredbe v Poruhrfu
ODGOVOR NA NEMŠKI TERORIZEM. - VES PROMET POČIVA. -PORUHRJF. POPOLNOMA ODREZANO OD NEMČIJE.
cija čl 1., ki se glasi: »Državni službe«
nik civilnega reda je ona oseba, ki je po i točki 5., 6. in 7. čl. 133. določilih tega zakona sprejeta v držav« | 6.) ki je dovršila že 20. leto svojo no službo. Ta zakon se ne nanaša na starosti, a še ni odslužila vojaškega roka ministre in državne podtajnike«.	j v armadi ali ni od vojaške službe opro«
Ta stilizacija jc bila sprejeta soglasno. j ščena;
Istotako sta bila sprejeta tudi čl 2. in! 7.) ki manifestira (ispoljava) načela
3.. ki se glasita:
Čl. 2. Vse funkcije v vseh strokah državne službe so enako dostopne pod
proti obstoječi državni obliki ali načela protipravne izpremombe državnega reda.
1
V
RAZPRAVA O OBNOVITVI ODNOŠAJEV Z RUSIJO.
Beograd, 3. julija, r. V zunanjem mi-minstrstvu se vršijo živahne priprave za konfeisnco Male autaiitc v Sinaji. Govori se, da se konferenco udeležijo pole« zunanjih ministrov tudi ministrski predsedniki. Glede Poljske še lii gotovo ali bo udeležena po svojem zunanjem ministru ali le po svojem bukareškeni poslaniku. Iz tega se sklepa, da pristop Poljske v Malo antanto do konference morda še ue bo definitivno pripravljen. Vršijo se še tozadevni razgovori s poljskim kabinetom.
Na sestanku se bodo pretresali vsi problemi današnje politične situacije, ki in-teresirajo Malo antanto. Zlasti se bo pripravilo gradivo za jesensko zasedanje Zveze narodov. Mala anfanta bo kot svojega kandidata za Svet Zveze narodov prezentirala ministra Beneša. Posebno pozornost bodo zbrani državniki posvetili madžarskemu in bolgarskem« vpra-
šanju. Smatra sc da bo konferenca trajala 3 dni.
Praga, 3. julija, r. «Češke Slovo« poroča, da se bo na konferenci Male antante, ki se ima vršiti 20. Julija v Sinaji razpravljalo razven o zadnjili političnih dogodkih tudi o odnošajih Male antante napram boljševiški Rusiji.
Beograd, 3. julija, p. V ministrstvu zunanjih del se zbirajo podatki, na pod; iagi katerih sc bodo vršili razgovori za ureditev oduošajcv med Jugoslavijo in Rusijo, in sicer najprej za sklep trgo« vinske pogodbe. V to svrho so žc ime« uovane gotove osebe.
Danes dopoldne so imeli v ministrstvu zunanjih del daljšo konferenco Ljuba Jovanovič. dr. Ninčič in Laza Marko« vič. Razpravljali so o aktualnih vpraša« njih naše zunanje politike, zlasti o kon« fcrenci v Sinaji, o pogajanjih z Italijo in o obnovitvi stikov z Rusijo.
Berlin, 8. julija, d. Odredbe zasedbe-nih oblasti zaradi atentata na belgijski vlak so dovedle do tega, da je vse Po-ruhrjc danes napram Nemčiji hermetično zaprto in od nje popolnoma odrezano. V mestih ob zaseribeni črti vlada vsled tega ogromno razburjenje, zlasti ker več tisoč delavcev iz Porulirja, kl pa stanujejo testran okupacijske črte, danes ni ninglo več oditi na delo.
Berlin, 8. julija, 9. Obsodno stanje, ki je bilo včeraj proklamim.no v Duisburgu je bilo danes razširjeno na kraje Ruhr-ort, Milhlheitn, Oberh;uisen in Hamborn. Mesta so popolnoma izolirana. Ves promet je ukinjen. Število mrtvih po eksploziji na duisburškem mostu se je zvišalo na 18. Mnogo ranjencev leži Se v obupnem stanju.
Essen, 3. julija, h. Število belgijskih vojakov, ki so o priliki eksplozije na renskem mostu izgubili življenje, se je zvišalo na osemnajst. Med težko ranjenimi pa je še vedno precejšnje število takih- katerih stanje je popolnoma brezupno.
Poostreno obsedno stanje je bilo sinoči najstrožje izvedeno, in so je tekom dneva raztegnilo še na par drugih krajev. Cestno železnice počivajo, gledališča- restavracije in sploh vsi javni lokali so zaprti. Med belgijskimi četami vlada nepopisno razburjenje. Vak-d nepazljivosti napram odredbam zasedbenih oblasti jo
prišlo zadnjo noč šest domačinov ob življenje.
PRED ZASEDBO FRANKFURTAT
Frankfnrt, 3. julija, j. Za nocoj pričakujejo zasedbe mesta po Francozih Predstraže so se približale mestu. Kon tmla je zolo poostrena. Celo vsa poljska pota so zastražena » francoskimi petni ijami in častniki.
FRANCOSKO - BELGIJSKI ODGOVOR ANGLIJI.
London, 3. julija, j. Dane? sta v zuna njem ministrstvu najprej francoski ir nato belgijski poslanik ustno odgovori! na angleško vprasalno polo. Ni še znan' ali se bo jutrišnji ministrski svet. že ba vil z. njunimi odgovori.
ANGLIJA SE NE BO SEPARATNO POGAJALA.
London, S. julija. 1. V službenih kre gih de zanikujo vest, da bi Anglija n,-moravala storiti c nemškem vprašani" kakršenkoli korak na lastno pest.
NEDOLŽNA NEMŠKA VLADA.
Rim, 3. julija, j. Danes je bil nomšj.i poslanik v Vatikanu von Bergen pri kardinalu Gasparriju. Njegov obisk f spravlja v zvezo z brzojavko sekretarja berlinskemu nunciju Paulliju. Poalruri' je zatrjeval,- da je nemška vlada od v«< ga začetka odsvetovala in obsojala pa sivni odpor in vsako teroristično aVceii<i v Poruhrju.

ROVARJENJE NEMŠKIH MONARHISTOV.
Berlin. 3. julija, z . Veliko senzacijo Js vzbudil članek glasila centroma «Ger-mania«, ki javno potrjuje vest, ki je že nekaj dni krožila v političnih krogih, da pripravljajo radikalni desničarji pnč, ki naj bi pometel v Nemčiji republikansko državno obliko. Clankar poziva vlado in parlament, da pravočasno odredi energične ukrepe v varstvo republike, ker more danes nemški narod iz zunanje- in notranjepolitičnih vzrokov živeti edino le v republikanski državni obliki.
Danes zvečer vsi v Šišenski gozd NA KRES
v nroslavo sv. Cirila iu Metoda.
REFERAT V MINISTRSKEM SVETU. - BOLGARSKI PREVRAT. —
PORUHRJE. — REŠKO VPRAŠANJE. Rim, 3. julija, s. Na. današnjem mi- človeškega stališča visoko ceniti, se je
uistrskem svetu je imel ministrski predsednik Mussolini daljši ekspozč o
ponesrečil. Diplomatska akcija =e je po rešitvi belgijske ministrske krize
zuna,nji politiki. Izvajal jc med dru- j zopet pričela. Italija se je udeležuje in
' želi, da, se problem končno reši. Pri tem vztraja na londonski spomenici, ki predvideva hkratno obravnavanje re-paraeijskega vprašanja in medzavezniških dolgov. -- Glede pasivnega odpora meni italijanska vlada, da Nemčija nima nobenih interesov na tem, da ga podaljšuje, ker ne more upati, da bo uklonila Francijo, niti da bo dobila pomoči od zunaj.«
Glede reškega vprašanja je izjavil Mussolini, da je v Beogradu ponovno opozoril na nevzdržno stanje Reke in na nujno potrebo, da se končno že urede medsebojni odnošaji obeh držav. Urgiral je, naj se pogajanja čim bolj pospešijo, in storil tudi s svoje strani vse, da se to doseže. Sedaj potekajo pogajanja povoljno.
gim:
»Vsled državnega preobrata na Bolgarskem je zašlo nekaj nasprotnikov fašizma v bajne zmote. Konec Stambolijskega in nastop Cankova sta vzbudila v nekaterih državah Male antante precej razburjenja. Italija ,ie povsod, kjer je bilo potrebno, uvedla, akcijo za brzdanje in je tako preprečila grozeče komplikacije na Balkanu.
Lansannska konferenca se bliža koncu.
Položaj v Poruhrju se je poostril. Na eni strani se nadaljuje pasivni odpor, na drugi pa razširja zasedba, ki dobiva po zadnjih ukrepih politično-vojaški značaj. Posledice tega stanja se najobčutnejše kažejo na valutnih kurzih evropskih držav. Papežev poskus nosre lovania. k! tra ie treba s
FRANCOSKI PARLAMENT I i ODOBRIL NAŠE POSOJILO.
Beograd, 3. julija, p. Finančni odbor francoskega parlamenta jc soglasno odobril sklep, ki go jc odobril tudi se« J nat, po katerem se dovoli Jugoslaviji i kredit v znesku 300 milijonov frankov.!
MASARVKOV POVRATEK NA ČEŠKO. Praga. 3. julija., s. Predsednik Masa-1 ryk se vrne jutri s svojega potovanja po | Sredozemskem morju in odide, ne da bi! se ustavil v Pragi, direktno v Lano.
RAŠINOV MORILEC PRF.D SODNIJO. Praga, 3. julija. Morilcc dr. Rašina se bo jutri zagovarjal pred praškim državnim sodiščem. Obtožnica obsega lfi strani.
ARETACIJA SOPROGE ALEKSANDRA STAMBOLIJSKEGA Beograd. 3. Julija, h. Soproga bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega je bila pri povratku iz Inozemstva aretirana in odvedena v Sofijo. Ona se je zdravila v nekem nemškem sanatoriju. Cim je doznala, da Je bil njen soprog ubit, jc zaprosila novo vlado, da se ji dovoli povratek v domovino. Vlada je njeni prošnji ugodila, a obenom odredila, da sc Jo na meji aretira. Ta, vest pa ni povsem potrjena.
OLIMPIJADA V GOETEBORGU. Gotehorg, 3. junija. Pondeljek jc dal ob krasnem vremenu lepe športne uspehe. V teku na 100 m je zmagal Nemec Hobern v 11 sek pred Gcrojcm, Carrotn, Imbachom in Friedrichom. V teku na 10 tisoč m sta zasedla dve mesti Finca Ra-tas in Slpile pred Švedom Bachmannom In Nemcem Bedarlfom, ki je omagal V metanju krogle je zmagal Jansen (Šved) s 13.89 m, drugi je bil Šved Eiison s 13.80 m. V skoku na višino je zmagal Gaspar (Madžar?) s 1.83 m.
ZVEZA NARODOV.
Ženeva, 3- !"liia- današnji pred-poldanski seji sveta Zveze narodov so govorili lord Cecil, Hannstank in Bran ting s saarskem vprašanju. Po kratkih debatah se je sklenilo, poklicati zastopnike saarskih oblasti v Ženevo in lih za slišati o razmerah.	_
BftoseimBse toorre
3. julija.
CURIH. Berlin 0.0054, Ncwyork 572o'l London 36.12, Pariz 34, Milan 24.80, Pro. ga 17.17, Budimpešta 0.065, Bukarešt i 2.87, Beograd 6.25, Sofija 5.50, Varšnv O.0045, Dunaj 0.008075.
TRST. Beograd 24.80—25.10, Pari-136.75—137.25, London 105.35—105.5. Ncwyork 22.95—23.10. Curih 402—40 . Berlin 0.0125—0.014, Dunaj 0.032—0.03', Praga 69.70—70; dinarji 24.80—25.10, do, larji 22.90—23.05, car. franki (20) 85.1-' do 86.
PRAGA. Dunaj 4.50, Berlin 1.90. Rir 145.25. Ncwyork 33.20, Beograd 36.62
BERLIN. Dunaj 231.42, Milan 6962.50 Praga 4837.50, Pariz 9051, Newyork 159.600, Beograd 1736.50.
DUNAJ. Beograd 759—761, Berir 0.38—0.42, Budimpešta 7.75—7.85, Buk.i rešta 356—358, London 323.100—323.701' Milan 3046—3054. Newyork 70985 d. 71135, Pariz 4174—4186, Praga 2t28 &> 2134. Sofija 684—686, Varšava 0.68 d.. 0?72, Curih 12365—12395; valute: 7061 do 70910, lire 3012.50—3027.50. dinnr 750—754.
LONDON. Beograd 405—425. Berlin 775.000—785.000. Milan 105.125—105.2. Praga 152.50—153, Dunaj 320.000—330.0< Tendenca nemške marke jačia, fr. fran ka slabša.
NEW YORK. Beograd 112. London 456.125, Pariz 592.50, Berlin 0.06. MIlan 4.14.50, Curih 17.45, Praua 300.25, Duna; 0.142, Budimpešta 1.47
Zakon o kuluku
Beograd, 2. julija. Zaradi ostrega odpora opozicijo jc vla-
le državnim pravdnDcom, le to poročilo precej nerazumljivo.
T Namestnlška kriza na Hrvatskem. Kakor poročil «JtitarnJI llst», se
da pri specialni razpravi o dvanajstinah ! navzlic ponovnim demantljem smatra za
-loloSbe o kuluku nekoliko omilila. It i -.(vo zakona jo ostalo nospiomenjeuo.
! gotovo, da zagrebški namestnik dr. CI-inič ne bo dolgo ostal na svojem mestu.
Olen 22 zakona o dvanajstinah, ki jo ' Sam le osebno nezadovoljen z rezultati
'ill sankcioniran so glasi v deflnltivnl re-: flakoiji ( v tekstu debelo tiskano besedo | so spremembo prvotnega projekta):
svoje posredovalne akcile za sporazum, istotako pa ie tndi Pašič nezadovoljen ž nJim, češ da se le pokazal nesposob-
).) Ministrski svet se pooblašča, da "ega za Izvajanje »armature* na Hrvat-fr.Tz.et.no od postoječih zakonov in zakon 1 skem. Ze dalje časa se lansirajo kandi-
^h naredb o javnih euliozemskih [ionih, moro na predlog ministra gradjevin < svojim odlokom odrediti, da so vse jav ne cesto popravljajo z »potrebo narodno moči in to samo za prstena dela in nasi-panje. Za državno in njim odgovarjajoče ceste velja to samo v slučaju, kadar m v kolikor se neodložne in nujne poprave na njih ne bi mogle dovolj hi-Iro izvršit-i iz budžetnih kreditov.
2) Obča poprava cest z narodno silo more izvrUti največ dvakrat v letu in t.o največ do 7 dni spomladi In 7 dni t jeseni in sicer v času, ki ga bo odredila- upravna politična oblast po predlogu gradbene oblasti.
Poprave »e bodo vršilo po deležih. De-bo odrejevala dotična samoupravna oblast s sodelovanjem gradbeno in policijske oblasti in to po premoženjskih azmerah davčnega obvezanca. Vsaka ibfiina je dolžna, da na.jda.lje v roku mesec dni. ko bo zakon stopil v veljavo torej do 1. avgusta. Op. ured.) sestavi »piske ob vezan cev in utrdi takso za zameno osebnega dela z novcem. Ti spiski imajo vsako leto do dno 1. februarja , znova sestaviti Nihče se zaradi poprave cest ln potov ne more pozvati niti se mu ne more odrediti delež izven Breza njegovega bivališča in sosednjih mejnih »rezov Istega okrožja.
3.)	Kadar se popravljajo cest« in po-vi z uporabo narod, sile, mora vsak držav Ijan in davčni obvezanec Izvzemši dijake, vojake in državne uslužbence sploh delati osebno in z živino In vozovi. Od i-ega se izvzamejo osebe, ki so nesposobne za delo in pri t«m siromašnega »taaja v smislu zakona.
Vsakdo Ima pravico zamenjati svoje «et»o delo. bilo z drugo Bposohno ose-tio, bilo z novcem.
Osebno ne more niti za sebe niti kot namestnik delati nihče, kdor ima manj >d 18 let ali višje od 50 let starosti.
Pri tej zameni osebnega dela z drugo osebo aH novcem, se bodo takse za zameno za poedlne davčne obvezance bo--iizmerno z njegovim premoženjskim stanjem povečale, na način, ki bo v pravilniku natančno določen.
Za osebe, ki so odrejene na delo, pa ne pridejo, ali nočejo plačati zamene v novcu in za osebe, ki pridejo, a nočejo lelati, veljajo odnosni predpisi kazen--kega zakona. Osebo, ki so pristale na ■ameno z novcem, so dolžne položiti odrejeno vsoto v roku 10 dni po sporočitvi v nasprotnem slučaju se na plačevanje ;zvr?i eksekutivnim potom v roku 10 dni.
4.)	Pooblašča se minister gradjevin, la sporazumno s ministrom notranjih del predpiše pravilnik za izvršitev teh od--edb.
Politične beležke
-f Skupščina demokratske stranke v Subotici. V Subotici se ie vršil v ne-iello zaupni sestanek subotlške demokratske krajevne organizacije, katerega *> se razen zaupnikov stranke iz Subotl-:e in okolice udeležili tudi nekateri beograjski gosti, med drugimi minister Ko-sta Timotlievič in poslanci dr. Svetislav Popovič in dr. Miloš Radovanič.
4- Minister pravd« In tiskovni zakon. Iz Beograda poročajo: Minister pravde Je Izdal okrožnico na vse preiskovalne sodnike, državne pravdnike In okrajne sodnije, da se striktno drže tiskovnega zakona. Vsake tri mesce se mora predložiti ministrstvu poročilo o tiskovnih tožbah in kako so se končale. — Ker že nimamo Jednotnega tiskovnega zako aa in ker po ustavi minister pravde nima izdajati sodnljam nikaklh navodil, temveč
dature za Clmlčevega naslednika, toda naložil Pašlčev krog, ki Je izprva mislil na Clmičevo mesto postaviti Srbljanca, je opustil svojo namero, da ne bi taka Izpromemba Izzvala komentarjev doma in zunaj. Kot druga kombinacija se Je pojavila idela sedisvakance, da bi na-tnestnl.ške posle Izvrševal najstarejši uradnik. Toda tudi ta kombinacija le bila zadnje dni opuščena.
+ Na konferenci Male antante v Si-najl, na kateri se bo razpravljalo tudi o pristopu Poliske k Mali antantl, ne bo, kakor le bilo prvotno nameravano, zastopal Poljske zunanji minister, temveč poljski poslanik v Bukarešti. Zato v SI-naji ne bo prišlo do obveznih sklepov glede vstopa Poljske v Malo antanto, ampak se bo, ako pride do sporazuma, tozadevna pogodba podpisala naknadno.
~F Mussolini vabi Ninčiča. Iz Rima poročajo: Kakor se doznava iz političnih krogov, le Mussolini trdno odločen rešiti reško vprašanje še tekom tega meseca. Sodi se, da bo Mussolini povabil Jugoslovanskega ministra zunanjih del dr. Ninčiča, da še ta mesec poseli Rim. i -F Blokaške izmišljotine. Novinski i ured v Beogradu prinaša olicijelen de-I mantl zagrebškega »Hrvata« od 2. t. m. ki trdi, da je ministrski svet izdelal načrt da uduši hrvatski seljački pokret, ali da je to svojo namero opustil na migljaj zastopnikov francoske, angleške in ameriške vlade v Beogradu. Vlada izjavlja, da ni niti napravila kak tak načrt, niti ni oden gori omenjenih poslanikov tozadevno interveniral. Celo poročilo •Hrvata- je gola izmišljotina. Pripominja se samo, da so notranjepolitične zadeve domača stvar, v katero se ne sme nihče vmešavati Iu torej tudi ne bi mogel nihče intervenirati Take vesti brez podlage se širilo samo zato, da se da antldr-žavnirn elementom nova smer za kritiziranje.
4- Pokret hrvatske inteligence.
Splitska «Novo Doba« poroča, da se med hrvatsko inteligenco pripravlja velika akcija, ki naj Izpreobrne razpoloženje hrvatskega naroda, da krene z dosedanjih poti abstinence in da se aktivno udeleži parlamentarnega dela. Osobito v Bosni In Hercegovini se opaža ta pokret, najbolj se udejstvujelo frančiškani, ki nameravajo v najkrajšem času začeti Izdajati lasten dnevnik. Istotako se na Hrvatskem pojavlja sllčno gibanje, ki z bosanskim sicer nima zveze, gre pa ž nJim sporedno. Več uglednih zajedničarjev namerava Izstopiti iz Hrvatske zajednice In se pridružiti pokretu. Istotako tudi dr. Smodlaka In dr. Trumbič pripravljata lastno akcijo, ki z ostalimi nima nič skup nega. »Riječ* poroča, da se Je pojavil v Hrvatski zajednlci razkol, grupa drja. Lorkoviča in PTOf. Poliča hoče na vsak način z Radičem, grupa Šegvič propove-dule samostojni nastop zajednice. Zatrjuje se, da pride do ustanovitve nove stranke.
bombo v kavarno »Klun*. Vsled vlažnosti bomba nI eksplodirala. Monarhlstl hočejo s svojim terorizmom prisiliti vlado, da Izpusti njihove prijatelje, ki so bili aretirani povodom zadnjega razkritja monarliističnega komplota.
—	Novi poljski finančni minister. Radi neuspeha svoje akcije za popravo poljske valute Je podal dosedanji poljski finančni minister dr. Grabskl demlsijo. Za njegovega naslednika ie bil Imenovati dosedanji ravnatelj poštne hranilnice Hubert Linde, ki Je MI svoječasno že tudi poštni minister In velja za odličnega strokovnjaka. Svojo karijero le začel v bivši Avstriji kot poštni uradnik.
—	Epohalen uspeh brezžične telegraf lje. Iz Rima se brzojavno poroča: Najnovejši Marconljevl poizkusi pomenijo pravcato revolucijo na polju brezžične telegraflje. Maroonl ie Iz Cap Verde na daljavo 4130 kilometrov brzojavil v Poldhn in sicer z 240 mlkroamperi. Slav-noznanl izumitelj Je mnenja, da bo moč struje lahko zmanjšal na desetino kilovata. S postale z 12 kilovati bi se moglo torej Iz Evrope brezžično brzojavttl v Brazilijo.
„Veliki inkvizitor"
Ljubezenski roman Iz najsramotnel-
še dobe človeške zgodovine. Prične Izhajati v »Jutru« v torek, 10. t. m.
Naročniki In čitatelji. opozorite na to svoje znance, da se lahko še pravočasno naroče na »Jutro*.
Meanaroam reprezentančne ukme. [ «e Jamo« se pravodasno oovmu po m-
V Stockhobnu le švedska reprezentanca! eopisih, ko pride rešitev udevne pro»-premagala nemško z 2 : 1, v Kološvaru nje.
pa češka rumunsko s 6 : 0.
Lahkoatletskl miting v Kodanlu. Ko-danjski klub Sparta je pretekli petek priredil mednarodni miting, katerega so se poleg domačih atletov udeležili tudi naši, avstriiskl In madžarski atleti, ki so potovali v 08teborg. Od naših športnikov so v teku na 100 m startall PerpaT, Valtrlč, Klrln, Matz ln Spahič. V semt-flnale sta prišla le Valtrlč in Perpar, v finale pa Perpar, ki Je dospel kot šesti Zmagal Je Ger6 (Madžarska) v 10.9 pred Dunaičanom Schedlom in Dancem S8ren-senom. V skokn v daljavo Je zmagal Madžar dr. Haluska s 6.97 m. Jugoslovan Spahič ie bil s 6.33 m četrti. Pri meta-niu kopja, pri katerem je bil prvi Madžar <lr. Cseytey s 53.55 m, se naš Ga-špar ni mogel placirati. V štafeti 4 X 100 m ie zmagala danska reprezentanca s 43.4 pred Avstrijo in Madžarko. Tudi naši lahkoatleti so startall pri tej štafeti, vendar pa se niso placlrali. Perpar je pri prevzemanju padel, ker Je gledal nazaj na Kirina, ki ga ni mogel dohiteti. Pri tem Je bil Perpar nekoliko ranjen na kolenu. — Z ozirom na hudo konkurenco moramo pozdraviti kot uspeh, da Je Perpar sploh prišel v finale na 100 m. Upamo, da bodo tudi v Obtcborgu naši atleti častno zastopali naš mladi šport.
Prosvefa
Celjsko mestno gledališče. K na«
tozadevni včerajšnji notici nam poročajo sedaj še Iz Celja: Dramatično društvo v Celju je pravkar sklenilo pogodbo z Udniženjcm gledaliških Igrale«v v Ljubljani, po kateri se Udruženje zaveže sodelovati pri uprizarjanju rednih gledaliških predstav z angažiranjem najmanj treh poklicnih igralcev in z gostovanji z drugih večjih odrov. V to svrho se izvoli iz Dramatičnega društva in Udruženja poseben odbor, ki prevzame artistično vodstvo gledališča, uprava pa ostane še nadalje v rokah Dramatičnega društva. Vsa celjska javnost bo to vest z vesoljem pozdravila, ker ji je s tem zaBiguran za prihodnjo sezono lep repertoar, dobre moči in s tem gotovo tudi velik umetniški užitek. Upati je pa tudi, da ta prvi korak stabiliziranja pri-vedo postopoma do podrža-vljenja celjskega mestnega gledališča.
Kulturno-hlstorična razstava v Va-raždlnu so otvori dne 14. julija in bo trajala do 19. julija, ko prirede Celjsko muzejsko društvo, Mariborsko zgodovinsko in muzejsko društvo ter Ptujsko mu zejsko društvo skupen obisk razstave. Pri tej priliki se bo vršilo v Varaždinu tudi posvetovanje glede smernic za bI-stemat.ično arheološko in zgodovinsko de lo na bivšem Spodnjem Štajerskem rn v Prekmurju.
Po svetu
—	Nemški kronprinc kandidat za predsednika republike? Dunajski Mor-gen poroča lz Berlina, da nameravajo številni pristaši bivšega nemškega prestolonaslednika početi akcllo, da se mu omogoči povratek v Nemčijo. Tudi ga nameravajo pri prihodnji volltvi predsed. nlka nemške republike postaviti kot svo jega kandidata.
—	Podpredsednik Italijanskega parlamenta Pletravalle, ki je bil nedavno v Napolju napaden in težko ranjen, Je v pondeljek svojim ranam podlegel.
—	Zopetni bombni atentat v Budimpešti V noči od nedelje na pondeljek so budimpeštanski monarhisti vrgli
Šport
S. K. Primorle v Ljubliani. Danes, v sredo, važen sestanek lahkoatletične sekcije ob 17. na igrišču (Dunajska cesta). Udeleže naj se ga gotovo vsi lahkoatleti, ker se bo vršil razgovor glede treninga za bližnje nastope za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije.	Načelnik.
Mariborski Rapld v Celovcu. Na potovanju po Koroški Je podlegel mariborski Rapld celovškim Atletikom z 2 : ( (1 : 0), dočim Je zmagal nad Amateurji s 3 : 2 (2 : 1).
Klub kolesarjev In motodklistov «Ilirija* in S. K. «Primorje» v Ljubljani priredita v četrtek ob 20. na čast zmagovalcem pri mednarodni kolesarski dirki Gradec-Cmurek-Gradec pozdravni večer, združen s kolesarsko dirko na aparatih, v salonu restavracije pri »Levu*. Vstopnina prosta. Dolžnost vseh športnikov in prijateljev kolesarstva Je, da se čim številnejše udeleže tega zmagoslavja.
Dopisi
KAPLA NAD DRAVO. Vidovo ob narodni meji). Z veliko radostjo se je pripravljala tukajšnja mladina za praznovanje Vidovega dneva. Na vse zgodaj je plapolala raz šolskega poslopja, okrašena trobojnlca, pod katero se je zbirala mladež pred odhodom v župno cerkev, ki spada šc danes pod škofijo on-Btran meje. Pri daritvi narodnega župnika Lavrenčiča je bila zbrana vsa Šolska mladina z učiteljstvom, člani kraj-nega šolskega sveta, oddelek finančne kontrole in mnogo domačinov. Ta dan je priredila šolska mladina pod vodstvom sedanje voditeljice Rože Bizjako-ve in učitelja Pegama, slavnostno prireditev z obširnim sporedom. Petjo, do-klamacije in igre 80 bile s takim navdušenjem sprejete, da se jc morala prireditev drugi dan pri nabito polni dvorani ponoviti. Mnogo priznanja zasluži novo-došli mladi učitelj, ki je za ta dan tudi spasnil deklamacijo, izvrstno našt-udiral igro ln v družbi s tukajšnjim carinikom jako okusno okrasil oder. V proslavo narodnega praznika je bila v okrašeni šolski sobi razstava narodnih ženskih ročnih del in risb, ki jo vzbujala med obiskovalci mnogo zanimanja in občudovanja. Veliko število lepili risb priča o spretnosti In trudu sedaj obolele voditeljice Mare Saduokove. Vsa čast In hvala vzornemu učiteljstvu. zavednemu ljudstvu in naši mladini, ki praznuje na na-Si Beverni meji tako svoje narodne praznike, da si obogati s prostovoljnimi prispevki svojo šolarsko knjižnico.
X Za mladino, SptoSno žensko društvo namerava v najkrajšem času otvo-riti poeebno knjižnico za mladino. Po dvakrat na teden bo naSa Šolska deca lahko Stala v prostorih »Splošnega ženskega društva* mladinske spise. Ker pa je mladi iwka knjižnica »Splošnega ženskega društva* Še precej ubožna. se obrača odbor na svoje Slanice, na j nja-telje mladine ter na slovenska, založništva s prošnjo, da mu darujejo kaj knjig in podob, primernih za našo mladino. Knjige zahvalno sprejema odbor v dnevih knjižnloe, to je ob torkih, četrtkih in sobotah od 6. do 7. ure zvečsr, Rim ska cesta 9, pritličje.
X Važno za Invalide, vdove tn sirote, bivajoče v območju ljublj. magistrata. Podružnica udruženja vojnih invalidov v Ljubljani vabi, da. se zanesljivo zglasa vsi člani »n članice, ki bivajo v ljublj. pol. rajonu do dne 7. julija v drultve ni pisarni, St Peter&ka vojašnica, vrtita 8, kateri se doslej Se niso odzvali glede njih vele važne zadeve (morebitna pod pora.) S seboj naj prineso Člansko knji žico, zglase naj se tudi oni, kateri zad nji čas članskih knjižic niso prejeli Urad no ure v tem času od !>, do 12. in od IS do 18. ore.
X »Beneška noč* v Ljubljani Kjer Kodaj? Kako? Zasleduj pazno vse objave pod zgornjim naslovom in ugotovil boš kje, kedaj in kako. Pozor na prvo beneško noč v LJubljani!
X Dijaška kuhinja «Domovin»* r LJubljani Poleg že v nedeljskem littn Imenovanih gospe se zahvaljuje »Domo vina* tudi Se sledečim gospem, ki si> prispevale z blagohotnimi darovi in »i cer: Pestotnlkovi, Ceraetovi (soprogi stavbenika), Reicherjevi, Dolenčevi, Beti kovičevi in Novakovi.
X Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustni dražbi dne 1. avgustu 1923 4000 kg kartona od »Mlrjam* clgs ret,. Pogoji dražbe so objavljeni 'r »Oiad nem listu* ter so na vpogled v ekoor miji tobačne tovarn« v Ljubljani.
X Izgubljen dežnik. Dotlčnlk, ki j» našel v pondeljek zvečer svilen dežnik v Tivoli se naproša, da ga izroči na policiji.
X Izgubljena ženska usnjata jopica.
V vlaku, ki je vozil na praznik dne 20. junija Iz Celja proti Ljubljani je po»a-bila neka gospa, ki j« v zidanem mostu prestopila na zagrebški vlak, žensko ns-njato jopico. Gospa prosi sopotnike, s katerimi se je do Zidanega mosta vozila skupno, da ji — event. proti nagr.-i di in samoumevno proti povrnitvi etros kov — vrnejo pozabljeno jopico na na slov, ki ga izvedo v uredništvu <Jutra».
Obfave
X Vpisovanje za otroiko Igrišče v LJubljani (telesno kulturno društvo «Ate-na») se vrši v sredo ln v četrtek dne 4. in 5. julija od 4. do 7. ure zvečer v pisarni Športne zre«e, Narodni dom I levo. Mesečnin«, za otroka 10 Din. Otroke bo pošilja na igrišče od 10. julija dalje lahko brez nadzorstva, ker prevzame isto priljubljena vrtnarlca gdč. Ebrova. Starši, skrbite za svojo deco, no štedite pri vzgojil Dajte ji v počitnioah zraka, razvedrila, skrbnega nadzorstva, koristite njih duSi in telesu.
X Podružnica & P. D. v Kranjski gori naznanja, da je morala svojo planinsko veselico pri koči na Gozdu pod Vršičem vsled nepredvidljivih zaprek preložiti od 8. julija 1923 na nedeljo dne 15. julija 1928, odnosno za slučaj slabega vremena na prihodnjo nedeljo dne 22. julija 1923 — kar blagovoli javnost vzeti na znanje. .Spored ostane kakor že objavljen, glede posebnega vlaka in morebitno ugodnosti polovične vožnje pa
P. Golar:
Gaspar in Jerica
Konec.
Samo za trenutek se Je vzpel Ga-?par, njegova desnica je nehote in kr-foviteje zagrabila, puško — in zgrudil se je kot posekan .javor v travo in rože. Zakril si je oči, ali luč je bila žarka in silna, da je kljub temu pro-irla v njegovo zenico. Nastala je ti-,-iota, kakor da ni živega bitja na svetu, in zaslišalo se je srebrno zvončklja-nie: Začela se je maša. Jelen se ni ganil na strmem robu, le plašč je vihral na njegovih ramenih, da se je utrinjal veliki križ po vsem njegovem hrbtu. Gašpar je klečal in strmel slepih oči v zlati kellli, iz katerega je cvetela rftšnja kri v rožnih žarkih, ki so se vili kot slap proti nebeporn. In kar je bilo cvetja na planini, vse je dehtelo v tihi in sveti molitvi. Biserne solze so »e bolščale v cvetnih pogledih, ki so hrepeneli pred Boga, bilje se je prikla-
in pokleknile pred njim. Po razblešča^ nem zraku so krožili orli, po borih in macesnih so posedli kosi, gozdni škr-jancl in škorci ter začeli skladno in presladko popevati božjo čast in slavo. Molila je vsa narava živa in neživa, v ubranem soglasju. Celo zlate mi-nice. ki so srkale med po cvetju, so prenehale z delom iu se obrnile proti velikemu duhovnu; božji volki bo zleteli na njegov plašč ln posluša.11 tiho molitev. In kadar je zapel zvonček, se je priklonila vsa srenja in se trkala na prsi. Planinske vijolice in ključavnice, lilije in šipek še nikoli niso tako prijetno duhtele; bile so dišave nebeških vrtov, ki so vstajale iz zemlje in puhtele v rajskih sapicah pred sveti prestol.
Gašpa-r je pozabil na ves svet. Ko ee je prebudil iz globoke zamaknjenosti, je bila jelenova maša končana. Duhovnika. s plaščem in keJihom ni bilo nikjer, utihnilo je petje, le Smrlji so bu-čali okoli Gašparja in se obešali cve-t licam okoli vratu. Vstal je ves zme den. Solnce je viselo za ostrimi vrhovi, in kakor da se je ranilo na čaroh
tijafo in padalo na kolena v navzoč- |;n zoboh, je puščalo za aeboj krvavo nosti Stvarnlkovi ...	i sled. Priiei se je za čelo in se skušal
h 'ume je pripodila tropa pobož-! domisliti," kod in kam se je izgubil in nih košut in srn; kakor zamaknjene j kje je bila steza, da se vrno domov, so obkrožile Metia. svoieira maSnika. I Ali zastoni ie ugibal in divia.1 no pla-
nini! Bil je kakor na zakletem vrtu in Izhoda ni bilo.
*
Žalostna je šla Jerica k studencu prat štrene. Njenega lovca, predrznega Gašparja, ni bilo že tri dni od nikoder. In nocoj je videla v sanjah njegov grob. Za cerkvenim zidom pod bezgo-vim grmom, ki se je nagibal z velikimi rumeno - belimi cveti proti z-milii, se je širila gomila, in ona je rahljala prst ter sadila rožice. Mesto naglja, ki mu ga je pripela na prsi, je venčala grob z rožmarinom, ki nikoli ne ove-ne in se ne posuši.
Solze so zalivale njena lica. Ko pride do struge ter ae nagne nad vodo, zagleda med kamenjem Gašparjev klobuk, ki je priplaval po valovih.
»Jezus — Marija!* jo zaklicala deklica ln žo je mislila, da vidi tudi drago truplo svojega fanta. Ali bila_ je samo črna senca, ki je padala z jel-ševega grma.
»Gašpar, ali si ret mrtev? Ljubi moj, zakaj sem te pustila samega v goro? Oh, in zdaj sem jaz kriva tvoje smrti. Ljubček moj, najti te moram ln videti, ali si živ, ali si se ubil v teh strašnih gorah!*
In Jerica je pustila perilo ta skočila in hitela do strminah in skala,h na planino.
•Gašpar,* je prosil njen glas, »oglasi se, prej ne grem od tu, dokler te ne najdem! Ne smeš biti mrtev; slišati moram tvoj glas, videti te hočem, ki si najlepši in najboljš-' zame na svetu!* Vzpenjala se je po pečinah nad brezdni in prepadi in klicala in ihtela: »Gašpar, moj izgubljeni fant, ali me slišiš? Kjer si ,živ ali mrtev, oglasi sel Jaz sem, Jerica, ki te ljubim ta ki te ne zapustim nikoli! Gašpar!*
Brez sape je priletela pod Rožno jaso. Srce v prsih ji je zakipelo ta po vedalo sladko slutnjo: Tu mora biti! Glasno ta zveneče je zavpila: »GaSparl*
In tisti hip se je vzbudil lovec, ki je bil pozabil pri jelenovi maši na ves svet. Vzdramil se je iz pozabljenja, vzdignil se je izmed rorž. kjer je čakal smrti. Deklet---" glas ga ju vrnil življenju ta zavriekal je z novo močjo ta radostjo: »Jerica!*
Zletela ata, drug k drugemu ta si padla v naročje. Objemala ata 86 v dolino grede, ta Jerica je vpra?\la:
-tAli bi povabila tndi jelena na najino žeultovanjo?*
»Pa naj pride! Ali rogove bo nosil sam, Gašpair nikoli ne'*
In Jerica se je zasmeialn. Češ, ds se i mu tega- nI ba-ti.
Obsodba iupana LovrenIKa
Kočevje, 3. julija.
Danes s3 je pred tukajšnjim sodiščem končno zaključil proces, ki jo vzbujal po vsem Dolenjskem upravičeno pozornost. Posestnik ta tovarnar Fran F a j d i g a iz Sodra-žice je svoj čas vložil na pokrajinsko upravo pritožbo proti izvolitvi znanega klerikalnega veljaka Antona Lovrenčiča za župana v Sodražici. V pritožbi je g. Fajdiga navajal sledeče:
1.) Da je župan Anton LovreniSič v tej lastnosti vodil aprovizacijo v vojnem času pristransko. 2.) Da ni predložil računov o občinski aprovizaciji.
3.)	Da je krivično rekviriral seno, oziroma pri tem zlorabljal uradno oblast.
4.)	Da je pretepaval ženske, ki so prihajale k njemu po aprovizacijskih poslih ta da je bil radi tega obsojen. 5.") Da je ovajal ljudi radi jugoslovanskega mišljenja ter nekega občana radi veleizdaje. 6.) Da je ovajal uradne osebe na njim nadrejene oblasti. 7.) Da je šel celo v Krem- pri Dunaju nagovarjat nekega vojaka h krivem pričevanju. 8.) Da je bil kaznovan pri okr. glavarstvu v Kočevju radi tihotapstva konj na šesttedenski zapor ter na večjo denarno kazen, da; pa je glavni del tega akta končno nekam — Izginil.
Radi teh osem očitkov je župan; Lovrenčič vložil tožbo proti gosp. Faj-digi radi razžaljenja časti. NI pa to-ž i 1 radi očitka, da je v lastni zadevi »korigiral* občinski sejni zapisnik in še radi nekega drugega očitka. Gosp. Fajdiga je v vsem obsegu nastopil dokaz resnice. 2o pri prvi razpravi se j« pokazalo, da so vloge povsem zamenjane: župan Lovrenčič je bil obtoženec ta gosp. Fajdiga pravi obtolitelj. Župan Lovrenčič je skušal proces zavlačevati, kar se mn je deloma, tudi posrečilo, končni sodbi pa ni mogel uiti. Na današnji Tazpravi je bila proglašena razsodba. Sodišče je priznalo vse očitke goap. Fajdige za dokazane, razen onega, da še do-edaj ni predložil račune občinsko aprovizacije ta da se je pustil svoječasno rajši kontuma-cira.ti, nego da bi v tej zadevi dokazal svojo neoporečnost. Gosp. T?.jdiga je bil zato v glavnem oproščen in le radi omenjenega nedokazanega očitka obsojen na globo 500 Din, inpan Lovrenčič pa mora plačati celokupn« stroške obširnega procesa.
Gosp. Fajdiga je napravil vzklic. pritožil pa se je tudi župan Lovrenčič, Tcda akti o tem moZu so že sklenjeni in videli bomo le š», kaj poreče pokrajinska uprava k županu, ki je od sodišča žigosan tako. kakor je sodrv škl klerikalni veljak I/monSIŠ.
Domače vest!
* Likvidacija Ljubljani. Na£a
dekliškega Uceja v
vest, da nameravajo klerikalci in komunisti, ki danes gospodarijo v mestni občini, ukiniti mestno žensko realno gimnazijo (licej), -■<■> potrjuje. Kot vzrok navajajo razne izgovore, sklicujejo se celo na — ustavo, češ, da je javni poduk državen, licej pa komunalna, torej ustavno ne-ilopustna ustanova. Pravi vzrok ii& v tem, da hoftejo uničiti zavod, ki ie edini konkurent raznim samostanskim Šolam in internatom. Kakor čujemo, je sprejemanje gojenk r.a. prvi razred že ustavljeno.
*	Predavanja prof. IleSlča na Poljskem. Dne 30. junija iu 1. julija je profesor dr. Ilešič predaval v Lvovu o jugoslovanski literaturi s posebnim ozirom na Poljsko in o političnih razmerah v Jugoslaviji, te dni pa predava o istem predmetu v Przeraysiu in v Jaroslavu.
*	Profesorski kongres v Sarajevu. t)ne 5., 6. in 7. julija se vrši, kakor smo Je poročali, kongres jugosloven-skih profesorjev v Sarajevu. Udeleži se ga okoli 460 profesorjev iz cole države.
*	Za Člana stoln sedmorice v Zagrebu je imenovan dr. Aleksander vaji 6, predsednik sodnega stola v Zn-trrebu.
*	Strossmayerjev spomenik v Zagrebu. V Zagrebu je posebni odbor zbral 162.500 Din, da Fe postavi velikemu jugoslovenskemu apostolu Josipu Strossmayerju dostojen spomenik. MeStrovič je izdelal načrt, zahteva pa «a izvedbo 500.000 Din. Odbor za postavljanje spomenika je zaprosil zagrebško mestno občino za eventualno posojilo te vsote. Na pondeljkovi seji zagrebškega občinskega sveta so so frankovci pri) ti vili predujmu. Končno i>a je bilo saključeno, da razširjeni mestni odbor za Stvossmayerjev spomenik stopi v pogajanja z Meštrod-čem.
*	Krvav spopad med Orjunašl tn Hanaocl v Zagreba. V pondeljek zvečer se je vračal v Zagrebu dijak Mu-stafa Kapič domov v Dijaški dom in je bil spotoma napaden od neke gomile Ranaocev. Ns njegov klic se je zbralo veg Orjunažev, Id so zasledovali Ha-naoee. Spotoma so srečali bivšega pomorskega oficirja Matažiča, s katerim je prišlo do prerekanja in streljanja. Hanaocl so medtem obkolili enega Or-.limaSev, ki se je branil s samokresom. Prišlo je do krvavega pretepa, pri katerem je bilo ranjenih šest oseb. od njih dve težko. Akademik Vladimir Novak je dobil dva strela v pete, .Milan Bogdanovi <i pa ima prestreljen vrat. Obe rane so resne. Medtem je prispelo večje Število policijskih stražnikov, ki so aretirali več oseb. Izjave teh, pa tudi drugih očividcev so zelo
medene In si popolnoma nasprotujejo. Preiskava se nadaljuje.
*	Preiskava proti atentatorju Raji-Ju v Zagrebu ni prinesla na dan nobenega kompromitujočega materijula, ikoravno je bilo zaslišanih deset prič. Radikalski poizkus, (ki so ga krepko podpirali klerikalci), da bi se v Zagrebu pokreniia preiskava v pravae, da bi se kompromitirali Orjunaši ali druge jugoslovenske grupe, se je popolnoma izjalovil. Kakor dosedanji rezultat preiskave kaže, atentat ni bil izvršen iz političnih namenov. Vendar treba počakati konca preiskave, ker se v javnosti širi verzija, da jc imel atentator soudeležence in da je bil orožje inozemske antidržavne prevratne organizacije. Ta vest je pronikla tudi že v časopisje in nekateri listi že obetajo senzacijotialna odkritja v tem pravcu.
*	Za vojno akademijo. Dosedaj so fihajali razglasi za sprejem v vojuo akademijo samo v »Službenih Kovinah«; zato se je oglašalo navadno premalo kompetentov in tudi ti niso bili iz vseh delov države. Da se temu iiedostatku odpomore, je sedaj sklenilo vojno ministrstvo, da se vsi tozadevni razglasi objavijo na vseh srednjih Šolah. Znano nam je, da je hotelo več slovenskih dijakov v vojno akade mi j o, pa jim niso bili znani sprejemni pogoji.
*	Pulj Italijanska vojna luka. Iz
Rima poročajo: Italijanska vlada jo sklenila, da se Pulj zopet uredi kot vojna luka. Doslej je bil Pulj le majhna vojna postaja.
*	TurSke šole v južni Srbiji. Turški rtžemijet zahteva za svojo službo -udi-kalni vladi otvoritev turških Sol in vlada je — kakor se zdi — v to privolila, ker bi sicer džemijet ue bil gla-■oval za dvanajstine.
*	Težka železniška nesreča. Predvčerajšnjim ob 1. ponoči je niški brzo vlak na progi Beograd - NiS na železniškem mostu skočil s tira. Lokomotiva in dva poštna vagona sta ostala iia tiru, trije srednji vagoni so popolnoma skočili in se zarili v nasip, zadnji trije vagoni pa so se prevrnili ter padli preko 10 m globoko. Pri tem je bilo šest oseb težko ranjenih, tako, da ni upanja, da okrevajo, razun tega je I lilo večje število potnikov lahko ranjenih. Vzrok nesreče je počena tračnica.
*	Matura na mariborski gimnaziji. Pri ftaši objavi letošnjih maturantov mari« horske državne gimnazije je pomotoma ifatalo ime maturant« Srečko Škcrjuti. ca, sina g. nadučiteli« Skerianca iz Sv. Rune rta.
*	Promocija. N« medicinski fakulteti
v	Brnu je promovirnla na čast doktorja vsega zdravilstva gospa Malka Kogoj, rojena Sonc, soproga zdravnika dr. Ko« goja. N« strojnem oddelku brnske teh« nike je polotil diplomski Izpit za stroj« nega inženjerja gospod Millutin Debe« lak, sin poštnega ravnatelja v Ljubljani.
*	Zopet brez denarja. K naši toza« devni notici v ncdeliskl številki, nam le poslal ljubljanski magistrat popravek, kl nam sicer ni bil dostavljen po predpisih zakona, iz katerega pa lojalno posnemamo naslednje ugotovitve: V soboto 30. m. ni. so prejeli svoje službene prelem-ke v smislu tozadevnih predpisov vsi oni mestni uslužbenci, ki so plačani za liazal. Ostali, ki so plačani v napre) so prejeli plače 1. julija. Neobvezni oltičal, izplačevati prejemke tudi tem že zadnjega diie v mesecu, ako je prvega nedelja ali praznik, se topot nI mogel izvesti, ker le s 30. junijem baš poteklo občinsko računsko leto 1922/23. Mestna blagajna |e imela 1. julija pripravljen denar tudi za one uslužbence, ki so vsled nede-lic prostovoljno prišli po plače še le y pondeljek.
*	Ekspresne pošiljke. Prejeli smo: Do« kaj denarja izmcocjo ljudje sa takozva« no ekspresno odpravo pisem in drugih ekspresnih pošiljk, ter mislijo, da so s tem hitri odpravi dotične pošiljke kaj koristili. V pojasnilo dotičnlm naj bo dejstvo, da se ekspresna pisma in dru« fie pošiljke odpravljajo z istimi sklepi, kakor navadna, da torej na določeno mesto pridejo šele takrat kot navadna. Dostavljajo se pa posebej le v krajih, kjer se nahaja pošta, v vse druge kraje
e pa dostavljajo tako, kakor navadna poštna tvarina. Pa tudi v krajih, kjer se dostavljajo ekspresna pisma posebej, ae često dogaja, na dobi naslovnik vsled pomanjkanja dostavljalcev ekspresno pismo pozneje kakor navadno. Ne pre« vzame pa tudi poštna uprava za eksi presne pošiljke prav nobene odgovorno« sti kakor tudi za navadne.
Sprejem lil izpit za prvi razred na drž. realni gimnaziji v Celju se je vršil dne 30. junija. Prijavljenih je bilo 62 učencev in 12 učenk, ki so vsi napravili sprejemni izpit. Pri izpraševanju se je ugotovilo, da so bili dijaki to pot mno« go temcljitcjše pripravljeni, kakor prej« šnja lota. V letnem terminu se doslej na celjski gimnaziji še ni nikdar vpisa« lo tako visoko število učencev.
Šolski uspehi na mariborskih sred« njih šolah. Na državnem ženskem učite ljišču v Mariboru je bilo ob koncu šol« skega leta 94 gojenk. Med temi jc do« bilo odliko 25, prvi red 51, ponavljalni izpit jih ima 16, padli sta 2 gojenki. Pr«
vi	red v vedenju jih ima 84, drugega 9 in tretjega 1. — Na državni gimnaziji je bilo koncem leta 467 javnih učencev in učenk. Med njimi je 59 odličnjakov, 282 sposobnih, 53 jih ima ponavljalni izpit iz 1 predmeta, 31 iz dveh predme« tov, nesposobnih je 41, neredovan je 1 in 5 privatistov. — Na državni realki je bilo vseh učencev 434, med temi 28 učenk in 3 privatisti. Uspešno je dovr« šilo šolsko leto 272, med temi je 32 od« ličnjakov. Ponavljalni izpit iz 1 ali 2 predmetov je dobilo 12D učenccv, z ne« zadostnim uspehom je bilo klasificirat nih 37 učencev, med temi mora 5 učen« cev zapustiti zavod. Štirje so ostali ne« redovani.
Tihotapstvo tobaka. Uprava mono
uraanncov (MAjen je pac v prvi vntTj inšpektor Vargazov, op. ur.) kot vse-skozi izvrstnih in zaslužnih mož ne mo>' re brez javnega škandala spraviti iz Za» greba drugače, se je pri obratnem rav« nateljstvu J. i. zintrigiralo uklnjenje ce» lega zagrebškega kontrolnega urada I In« teresantna pri tem je zveza z blokaši, kl so istočasno pričeli naravnost divje na« padati baš iste zagrebške uradnike Juž« ne železnice, ki so jih intrigaoti v Ljub« ljani vseli na piko. Za celo afero so se sedaj pričeli zanimati tudi parlamentar« nI krogi, ki nameravajo event, z inter. pclacijo zadevo razčistiti ter istočasno opozoriti na gotovo postopke baš istih intrigantskih krogov, ki ao prizadejali mnogo škode tudi državnim interesom.
—	Tako naše poročilo. Mi dodajemo s svoje strani šc to, da bomo porabili pri« liko za razkrinkanje raznih hofrichter« skih metod, kar bo morda tudi onim vodilnim gospodom pri J. ž. odprlo oči, ki očividno ne vidijo, kako se drugi igrajo na račun njihove avtoritote in odgovornosti. Kakor nam v ostalem za« trjujejo, obratno ravnateljstvo kot tako sploh ni odredilo ukinjenja zagrebškega prometnega urada in premestitve svojih reprezentantov, la se Radiču tako malo dopadejo, temveč je celo afero aranži« ral podrejen organ. Kdo Ima pri J. ž. tako moč?
*	Tridesetletnica gasilskega društva na Jesenicah. Preteklo nedeljo je ga« sitsko društvo na Jesenicah proslavilo 301ctnico svojega obstoja. K proslavi so se zbrali zastopniki vseh okoliških ga« silskih društev in tudi iz Ljubljane je bila udeležba prav čedna. Po sv. inaši je dolga povorka gasilcev z 10 prapori napravila obhod po mestu pod vod« stvom župnega načelnika g. Rusa. Pre« bivalstvo je domače in ostale gasilce navdušeno pozdravljalo. Načelnik jese« niških gasilcev g. Neuman je pozdravil vse došle goste, posebno pa zastopnika Jugoslovanske gasilske zveze g. Josipa Turka Iz Ljubljane. Gosp. Turk se je v imenu vseh navzočih gasilcev zahvalil za prisrčen sprejem, obžaloval pa je dej« stvo, da pri tako veliki slavnosti ni na« vzoč noben zastopnik jeseniške občine. Pri svečanosti je bilo prisotnih okoli 300 gasilcev.
*	Resnici na ljubo. Da se ne bo po krivici sumilo osebo kot pisca notice «5e o roparskem umoru v Novem me« stu», moramo priznati, da ime Grom ni s piscem v nikaki zvezi. Toliko gotovim
—	v pojasnilo in ravnanje. — Ured.
*	Slovenski avijatik smrtno ponesre« čil. V Novem Sadu je prošlo sredo smrtno ponesrečil nnš rojak poročnik Dragotin Kralj, rodom iz Slovenske Bi« strice. Na tamkajšnjem letališču se je kapetan Prinčič s svojim aeroplanom spustil na tla. Poročnik Kralj se jo apa« ratu prehitro približal. Zadet jc bil od propelerja in težko puškodovan jc umrl drugi dan v petrovaradinski vojaški bolnici. Truplo ponesrečenega poročni« ka prepeljejo v njegov rojstni kraj, kjer ga položijo k večnemu počitku.
*	Štrajk stavcev na Sušaku. V ponedeljek so stopili na Sušaku v stavko ti« pografi, ker jim poslodavci niso hoteli povišati plače. Kakor znano stavkajo ti« pografi tudi v Novem Sadu.
*	Opij iz južne Srbije. Letos bo dala južna Srbija okolu 20.000 kilogramov opija, kar se bo prodalo za lep denar, ker sc cclo kanadski trgovci Interesira« jo za naš opij, ki je baje prvovrsten.
| * Nočna mavrica. V Sibeniku so ne« davno ponoči opazovali veličastno me«
Gospodarstvo
polov je opazila, da železničarji močno | sečevo mavrico, ki je zelo redek pojav, tihotapijo tobak Iz južne Srbije, mono«1 Izmed gostega temnega oblačja, ki jc pol prodaja tobak prav drago, produ«' najavljalo nevihto, se je v prvih nočnih
centi v Srbiji pa profitirajo, ako tobak skrijejo in ga prodajo tihotapcem na« mesto monopolski upravi! Železničarji na progah v Srbiji menda sploh ne kadijo monopolskega tobaka. Ministr« stvo prometa je sedaj zažugalo železni« škemu osobju, da bo vsakdo, ki se ga zaloti pri tihotapstvu s tobakom odpuščen iz državne službe. Veliko menda tudi ta pretnja ne bo pomagala In naj« boljše sredstvo bi bilo: zboljšanje plač železniškim in drugim državnim uradni« kom iu pa — zboljšanje monopolskega tobaka In cigaret.
Evangeličani v Prekmurju. Maribor« ski klerikalci se sila trudijo, da bi po« basali v svojo rimsko malho tudi prek« murske protestante. Z vsemi mogočimi sredstvi jih lovijo celo v Orle. Pri zad« njih volitvah so spravili bivšega prote« stantskega teologa Štiftarja na svojo kandidatno listo in je sedaj isti član klerikalnega poslanskega kluba. Domače ljudstvo pa tega idiličnega razmerja očividno ne želi in nc razumeva kot jc pokazala pred par dnevi kazenska raz« prava pri mariborskem okrožnem sodi« šču. 301etni Štefan Horvat iz Tešanovc pri Murski Soboti, evangeličan, jc nam« reč v noči na 27. maja pomazal zunanjo stran katoliške kapelice v Tcšanovcih s človeškim blatom ln gnojnico. Storil je to Iz mržnje do katoliške vere, češ da gi je posebno jezilo, da opravljajo ka« toliki svoje običajne šmarnlce pri kape« Ud. Sodni dvor ga je obsodil radi hudo« dclstva motenja vere na dva mcscca ječe.
* Razmere pri Južni železnici. Iz Bco« grada nam poročajo: Zagrebške civilno in vojaške oblasti so opozorile vlado na nameravano ukinjenje zagrebške pro metno uprave J. ž, glede katerega je tudi zagrebška trgovska zbornica priče« la akcijo. Kakor se zatrjuje, je korak J. ž. predvsem čin osebne politike Izvcst. nih višjih funkcljonarjev J. ž. proti ne« katerim neliubim uradnikom. Ker se teh
urah zasvetil del vedrega neba, oblitega s srebrno mesečino. In ob obrobkih ob« lačja se je bočila v polkrogu krasna me« sečeva mavrica. Jasno sta sijali posebno rdeča in zelena barva. Redka nočna po« java je žal trajala le kratek čas, ker sc je bledi mesec žuril nazaj za oblake.
*	Izročitev morilca Paskijeviča. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je bil Hrvoje Paskijevič, ki je kakor znano izvršil ro parskl umor v Prckrižju v Zagrebu, pa potem pobegnil na Reko, izročen suša< čki policiji in bo danes eskortiran v Za« greb. Par postaj pred Zagrebom ga bo. do izvagonirali ter ga z avtomobilon odpeljali v zapor.
*	7720 dni. Te dni se je obesil na svo« jem stanovanju v Sarajevu 201etni trgovski pomočnik Franjo Vukšlč. Pri samomorilcu so našli notes, v katerem je imel zabeleženo, da je živel 7720 dni od dneva rojstva t. j. od 21. aprila 1903 pa do 27. junija t. I. Pod tem računom je Vukšič dostavil opazko: «Slt sem živ« ljenja.
*	Pasja steklina v Mariboru. Radi pasje stekline v Mariboru traja tam že dolgo časa pasji zapor. Kljub temu pa se je pojavil v mestu zopet nov slučaj stekline in so bile ogrizene kar štiri osebe. Magistrat zato svari občinstvo in grozi s strogimi kaznimi onim, ki nc bi upoštevali tozadevnih prepisov.
*	Splavarska nesreča na Dravi. Dne 30. junija je zadel splav trgovca Sker« bineka iz Selnice ob Dravi pri Fall ob skalo in se je popolnoma razbil. Spla« varji so se sicer rešili, les pa je voda odnesla.
*	Vodič po Prlmorju. Gosp. V. Cerič v Zagrebu jc sestavil vodič, opremljen z 68 slikami, ki popisuje lepote in leto« višč* severnega dela našega Jadrana.
*	«Itoi»zobna pasta ie moderno In najboljše sredstvo za čiščenje zob. Do« biva sc povsod. Glavna zaloga: droge« rija «Adrli»». Ljubljana. Selcnburgova ulica.
IX. POROČILO O STANJU HMELJSKIH NASADOV. (Poroča Hmeljar, društvo v Žalcu.)
Žalec (Savinjska dolina, 1. julija. Od našega zadnjega poročila smo Imeli le šest dni brez dežja hi povprečna jutranja temperatura Je znašala le 8 stopinj R. Nebo Je bilo pokrito s sivimi in nizkimi oblaki, kl so zemlli pošiljali mokroto v preobilni meri. Iz navedenega se da sklepati na stanje hmeljskih nasadov: tretjina Je prav dobra, tretjina dobra in tretjina man) dobra In slaba. Obče so opazuje, da so dvoletni nasadi ka) slabi, kar |e morda povzročila lanska suša. Goidlng prikazuje cvet in deloma že cve* ti. Pozni htnel) se razvila normalno In dobiva panoge. Drugače ie rastlina zdrava In brez mrčesa. — Društveno vodstvo.
Niiruberg (Nemčija), 26. junija. Razpoloženje na trgu prav čvrsto. Cene od 5 200.000 — 5,900.000 M za 50 kg.
Hersbruck blizu Niirnborsa, 23. Junija. O limelju se nc da kaj ugodnega poročati; prav slaboten In poln mrčesa le. Letina bo prav neznatna. Posebno slabi so drugoletnl nasadi, ki bodo brez pridelka. Brez razburjenja se bo sprejela zažellena carina za izvoz hmelja, ker večina hmeljarjev nima več posebnega veselja do hmeljarstva. Luni je bil hmell cenejši kakor slama, a vendar zahteva Iitnell obilo dragocenega negovanja; potem pa še neznosne cene za hmeli&ke droge. Vse to kaže da bo našega hme-llarstva kmalu konec.
TRŽNA POROČILA.
Novosadska blagovna borza (3. t.
m.) Pšenica: baška, 78 kg, I odst., 2 vagona 440; ista 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., 2 vagona 428.75; ista 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 3 ln pol vagona 430 — 435. Oves.-bnškl povpraševanje 305. Koruza: baška 26.5 vagona, 275 — 283.75; ista okrogla povpraševanje 285; ista bela ponudba 305; Ista defektna, 3 vagoni, 170; ista okrogla ponudba 280; banatska, 1 vagon 275. fižol: beli haški, povpraševanje 675. Moka: banatska «0», 1 vagon 667.5; «2» ponudba 635; «5» ponudba 570; «6» ponudba 550; krušna, po vzorcu, 10 vagonov 440. Otrobi: baški v iutlnili vrečah, 135. Tendenca pri moki slaba, pri koruzi čvrsta.
Celjski trg (l. t. m.) Oovedina: v mesnicah 1. 28, II. 26, na trgu I. 25, II. 22. Teletlna- 1. 28, II. 25. Svlnltna: prašičje meso I. 30, II. 28, slanina I. 40, II. 38, mast domača 42, ameriška 36, šunka 55, prekajeno meso I. 45, II. 40, Jezik 40. Klobase: hrenovke kg 30 — 35, sveže kranjske 50, suhe 75, salami 115. Perutnina: piščanec 15 — 25, kokoš 35 — 50, raca 50, gos 100. Mleko 3.50 — 4, surovo maslo 50. čajno 72. Jalce 1.25 — 1.50. Crešnje 1 4. Špecerijsko blago: kava Por-torlko 68, Santos 48 — 52, Rlo 44, sladkor v kristalu 25, v kockah 27, r!ž I. 14, II. 8, olje namizno 32, bučno 40, pšeničnl škrob 14, testenine I. 21, II. 15. Moka 00 7.40, «0» 7.35, «2» 6.90, «4» 6.40, «6» 5.40, koruzna moka 3.80, koruzni zdrob 4.50, ajdova moka I. 7.50 (na drobno pri kg 20 par več). Krma: sladko seno 110, polsladko 90, kislo 80. slama 80. Zelenjava: komad glavnate salate 0.25 — 1, karli-jol In špaTglil 30, kumare 12, grah v stročlu 2, fižol v stročju 12, čebula 4, novi krompir 3 — 3.50.
Budimpeštanski živinski trg (2. t. m.). Dogon goveje živine 390. Voli I. 1400 — 1600, srednji 980 — 1200, slabi 760 — 850; krave boljše 1200 — 1500, slabše 900 — 1150, niTŠava živina 750 — 900, mlada živina 800 — 1100. Svinje: dogon 820. Lahke 2500 — 2800, srednje 3000 — 3350, težke 2900 — 3400.
DOBAVE IN PRODA,fe Prodaja sodarske robe. V pisani!
kr. direkcije šum v Vinkovcih s« visi 14. t. m. dražba nemške sodarske robci Dobava pisarniških potrebščin. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subn-tiči se bo vršila dne 4. (ulija t. L ponovna ofertalna licitacija glede dobave denarnih kuvert ter bnck In zaponk z.i
akte.
Dobava moke. V pisarni intendantur« Dravske dlvlztj-ske oblasti v L| ubija nI se bo vršila dne 16. Julija t. 1. olertahia licitacija glede dobave 6000 kg čist« pic< nične bele moke (ničlarlce).
(Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni trgovske Ir obrtnHke zbomloe
—	Cene sladkorja niso padle, temveč
narasle. Na vesti hrvatskega časopisja, da ao se prošli teden oene sladkorju mižale, nam poročajo h, ljubljanskih trgovskih krogo v, da jhn o tem ni uifl znanega- pač pa so se » vfiorajšnjim dnemi cone povišale za 50 por pri kg (rajonsko naročilo). Tako stane sedaj v vagon skem odjomu kristalni sladkor 28 Din, sladkor v kockah pa 84 Din kg.
—	Olavna skupščina novosadake pm-dnktne borze se jo vršila te dni. Zboro< vanje je vodi! predseitnlk Dundjeraki« ki je v svojem govoru med drugim poudarjal. kako je borza tekom dveh le< svojega obstanka pokazala zelo povoljen razvoj. Leta 1921. je kotirano ikopoj 1944 vagonov in 51 q blaga v vrednosti 47.2 milijona Din. V letu 1022 je poslovanje znatno narahlo in je bHo kotirano žita 9864 vagonov in 79 q. ostalih kmetijskih pridelkov 265 vagonov« mlinskih produktov 1516 vagonom in živinskih produktov i2 vagonov. Skufl no poslovanje v lotu 1922 znala 11.3211 vagonov in 94 q blaga r vrednosti 880 f milijona Din.
r= Nova direkcija carin. Po sklepu finančnega ministra se osnuje v Noven< Sadu direkcija carin z* Vojvodino. <W olajša delo Generalni direkciji carin n Reogradu.
Domače borze
3. julija.
Zagreb. Na etektnem tržišču ni M14
posebnih izpremomb. Na tržišč« z devM zanrl in valutami Je bila posebno čvrvd Newyork in Praga, Pariz in Curih nw koliko slabelša. Notirale so devize: Di* na! 0.129 — 0.1302, Berlin 0.0515 - 0.053(lj Budimpešta 1.03 — 1.07, Italija lz.p(ačil<i 402 — 404, Italija ček 401 — 402, Lon. don Izplačilo 424 — 425, London ček 42.1 — 424, Newyork kabel 93 — 93.5, New< york ček 92.25 — 92.75, Pariz 547 - 552..1 Praga 279 — 281, Švica 1625 — 1630| Varšava 0.08 — 0.09, valate: dolar 91 -i 92, avstrijske krone 0.1300, belgijski fran« ki 470, češkoslovaške kTone 275 — 277, madžarske krone 0.90, napoleondori 330, švicarski franki 1605 — 1615, Italijanska lire 397 — 399.
Beograd. Blaga dovolj. Intervoncilj Narodne banke zdo slaba. Notirale vi devize: London 421.50, Pariz 550, Ncv-york 91.75, 2eneva 1.619, MHan 402, Pra. ga 279, Berlin 0.005, Dunal 0.1245, Bukarešta 45.75 — 46.10, Solila 85, Budim-pešta 108. Efekti: Narodna banka 44Ml,
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Fr. Brozovli.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA JUTRA,
Oseba, ki je dne 2. t. m. poslala lz Konjic na upravništvo v zaprtem ovitku brez pisma ln imena 24 dlnarlev, naj roč! svoje ime In naslov.
Vremensko poročilo
Ljubljana, 80, junija 1923	Ljubljana 30B m nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana . Zagreli . . Beograd , Uuuaj . . Praga . . Inomost
ob	Zračni tlak	Zračna teinporatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
7.	764-2	150	sev. vih.	oblačno	08
14.	784-3	18-2		ti	—
21.	764-4	15 6	bresvetfd	H	—
7. 7.	761-7	15-0		oblačno	_
7.	764-5	130	brezvetra	pol obl.	—
7.	764-4	12'0	jug	oblačno	1-0
7.	—	—	—	—	—
.nuiaust	—	—	—
V Ljubljani barometer višji, temper. nizka. Solnce vzhaja ob 1-11, zahaja ob 19-ftf.
i.W,ii,-!l>, lo c« uorlnn Mr>i„_	m»lrfj! rini	inr. I« t<»
Vremenska situacija ie še vedno nespremenjena, vreme slabo, hladno, deževno neprijetno. Visok zračni tlak se dTžl trdovratno nad Biskajskim morjem in okolico, segajoč preko Alp v srednjo Evropo. Severovzhodno in jugovzhodno od tod jc zračni tlak ves čas nizek, depresije sc nahajajo zaporedoma nad Baltiškim morjem in Skandinavijo in pa južno od Alp v naši neposredni bližini. Taka razporeditev zračnega pritiska lina vedno za posledico neprijetno vreunc v srednji Evropi, hladno In deževno, vzpri-čo sekundarnih depresii nad severno Adrllo tudi pri nas.
Za junij lil tako vreme nič nenavadnega, in redka so leta, da ne b! nastopilo
vsaj za neka! dni. Neobičajno le le, da se letos situacija vzdržuje tako dolgo iu tako trdovratno, toda vse vreme sploli obstoja iz samih tnkih neoblčajnosti/ Brati je često razlage o prvotnih vzrokih naših vremenskih neprillk, toda preko ugibanja še vedno nismo prišli, prvotnih vzročnih z,vez ln izvorov Jim 'e vedno niso dognali.
Kakor v Sloveniji Je preobilno dežia tudi po sevcrozapadnl polovici Hrvatskr. po delu Bosne, kler zaostajajo sadeži -rasti in so velike težave pri sušenju sena. Vzhodni in južni predeli naše držu-ve pa nimajo toliko dežja in po dosedanjih poročilih še ne trpllo škode na letini.
i Klub-garnitura i
in dobro ohranjeno pisarniško pohištvo, pisalni stroji itd. se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod „BUREAU" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. hbs

!WWWt i) v
JKcitoi atelje
M. Sare
LJubljana
Kongresni trg 4

atano]« s drltvnlm davkom aa Inaorata vrad do SO baaadl Din 5'--, vsaka nadaljnji t,oaada BO par — Plufia a« vedno napra) (lahko tudi v znamkah), Na vpralanla odgovar|a nprava la, tka |* vpraiaMju priložena znamka za odgovor tor manlpulaollaka prluojblna (1 Din).
DOBREGA KROJAŠKEGA
pomočnika sprejmem takoj v trajno delo. Peter Podobnik, krojač. Gorenja vas nad Skofjo Loko. 2991
Z$mlla9
prst in morebiti tudi betonska šuta . odda na stavbišču »Bolniiks blagajne" na Miklošičevi cesti. Poizve -e v stavbeni pisarni na stavbišču, Miklošičeva cesta. 1191
tor.tatanGi in Ist pijanci!
flarno naloženi! glavnica.
Proda so lopo kmetsko posestvo zaradi Tružinskih razmer, 66 oralov zemljo, od lega je 36 oralov mladega gozda, starost iO do 40 let, ostalo njivo, travniki in pašniki z iiiim iu mrtvim iaveutarjum. Hišno uslopje leseno, hlev ziden, vse s skodlami rito. Posestvo se nahaja v hribih, dve uri Jdaijeno od železniške postaje, 16 minut .o župnijsko cerkve in šole. — Proda sc ■i 600 tisoč dinarjev. — Naslov pove podružnic* »Jutra* v Mariboru.	1190
Mo Palom
bone. zobotehnlH R5 sprejema do 31. fulifa.
na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe pod ..Trgovska hiša" '««	na
Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Išče se
1162
? novi hiši proti dobremu plačilu i'onudbe z opisom in navedbo pogojev nod ..Novi stan" na Aloma Com-pany, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
^srešsite „jyro©"!
STOLARJI TER MIZARSKI POMOČNIK
se sprejmejo. Stanovanje in hrana v hiši. Raraotu so poizve še malo rabljen amerikanski kosilrl stroj. Stolarna in Btrugur-na r Sodraižiei. 2990
IZURJENA ŠIVILJA
išče primerne službe pri kaki boljši Šivilji. Naslov pove upr. »Jutra*. 2975
TESAR 2962 Sprejme se takoj dobro iz-vežban samostojen tesar, zlasti za izdelavo slopnjišč in postrešnih sob. Zglasiti so je: Ljubljana. Linhartova ulica 12.
ABSOLVENTINJA Cbristofovega tečaja želi vstopiti v kako pisarno. Naslvo pove upr. »Jutra*.
2887
IZVEŽBANA 2877 PRODAJALKA
mešano stroke, vešča hitrega računanja, želi službenega mesta v katorem-koli kraju Slovenije ali Hrvatske. Ponudbe je poslati pod »Delavna 11» na upr. »Jutra*.
UČENEC 3078 dobrih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, zdrav in kropak, od 14 do 15 let star, se sprejme v trgovini i mešanim blagom J. Vizo-višek, Žalec.
IZPITE 3071 vBakojake, kakor sprejemne, ponavljalne, tudi iz več prodmetov (tudi nemško), pripravi uspešno ter naredi vse potrebne korake izkušen šolnik. Pisma pod »Izpiti* na upr. »Jutra*.
ABSOLVENT 3085 tehniške visoke šole, elek-troinženjerskega oddelka, išče kakršnekoli zaposlitve tudi izven električno stroke. Ponudbe z navedbo plače pod »Zanesljiv na upr. »Jutra*.
DVA MLINARJA
trezna, oženjena, sprejme takoj valjčni mlin. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: M. Wemberger, valjčni mlin, Zagorje ob Savi. 3081
AKADEMIK 3069 absolvent knjigovodstvene-ga tečaja, zmožen trgovskega računanja, slovenske in nemške stenografije, išče službo. Ponudbe pod »Akademik* na podružnico »Jutra*, Maribor.
PISARNIŠKI URADNIK
upokojence, vsestransko uporabljiv, želi primeren posel (primerno službo). Naloži, odnoeno posodi 30.000 Din ali kupi zemljišče za to vsoto. — Ponudbe pod »Fides* na upr.
»Jutra*. 8063
8TENOPISTINJO
veščo slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika ter nemške, hrvatske in slovenske stenografije, išče Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani, Igriška ulica št. 6.
3084
RUDARSKI TEHNIK
Slovenec, 27 let star, s stalno, dobro službo v Srbiji, želi v svrho žonitve zna-nja z naobraženo gospico od 18 do 24 let staro, mlade vdove brez otrok z nekaj premoženja niso izključene. Le resne ponudbe s sliko je vposlati na upr. »Jutra* pod »Dobra duša*.
3060
ZA SKUPNO SVIRANJE
išče prijeten gospod gospo-dično ali gospoda. Stopnja lahkokoncortna, podalo poljubno. Pisma pod »Glasba* na upr. »Jutra*. 3072
DOBER INŠTRUKTOR
latinščine sc išče za dobo počitnic. Naslov pove upr.
»Jutra*. 2993
KOLAR 3077 išče pri fcike m večjem podjetju, pri graščini ali 6ličnem prostor za stalno izvrševanje svojega obrta. Cenj. ponudbe naj ee pošiljajo pod »Kolar* na upr.
»Jutra*.
GODBA 2972 Tamburica-kapela s klavirjem, in sicer šest dam in trije gospodje, ki dobro igrajo in poiejo, išče mosta v Sloveniji od 15. julija naprej. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Moto Gojak, Slov. Brod, poštnoležečo.
UČENKE 2971 iščem za tamburica-kape-lo. Dobo hrano, stanovanje. mesečno plačo in potne stroške povrnjene. — Oglasijo naj se samo one z dobrim sopran-glasom. Ponudbe na naslov: Mato Gojak, Slav. Brod, poštno-ležeče.
MESARSKEGA OBRTA
se želi izučiti krepak 151et-ni deček poštenih starše? z dežele. Cen,j. ponudbe na Erbežnik, Sv. Petra c, 53.
3002
MOTORNO KOLO
znamke »Puch* s priklopom se za ceno 4750 Din proda. Poizve se v trgovini Karlovska cesta 14 v Ljubljani. 2981
2 MOŠKA KOLESA in ene štirivrstne harmonike naprodaj na Poljanski cesti št. 37 2691
MOŠKO KOLO 8061 kakoT novo, zaradi preselitve naprodaj. Naslov pove upr. »Jutra*.
ZLATARJI, POZOR!
Večja množina sipinih kosti (Tintenfischknochen) jo naprodaj. — Ponudbe pod «Sipa> ni upr. »Jutra*.
2992
PISALNI STROJ
se proda. — Naslov pove upr. »Jutra*. 2994
MOŠKO KOLO 3002 se ceno proda- Naslov v upr. »Jut ni*.
KITARA 3004 popolnoma nova, se proda. Naslov v upr. »Jutra*.
«VALVAZOR» se ugodno proda. Ponudbe »prejema upr. »Jutra* do 15. t. m. pod šifro »Kupec*.
ČASTNIŠKO SABLJO
in uradniški meč prodam ali zamenjam za ribniSko palico proti doplačilu. To-uudbe na upr. »Jutra* pod »Orožje*. 3082
SUHE GOBE 2413 kupujo po najvišjih dnevnih cenah tvrdka SIRC-Jt.VNT, Kranj. 2413
VIOLINA 3007 za začetnika so cono kupi. Sv. Petra cesta štov. 53.
Erbežnik.
HIŠA 8073 jo naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Ima dve stanovanji, lep vrt ter so nahaja v bližini kolodvora Bled. Pripravna je za vsak obrt, trgovino aH za leto-viščarje. Stanovanje kupcu na razpolago.
LEPO GOZDNO POSESTVO
v Dravski dolini, eno uro od železnice, zelo lepa rast, smrekov in hojev les. brez poslopij, okrog 100 oralov veliko, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 2952
HIŠA 2900 v Višnji gori št. 50, na, lepem kraju srodi mesta, cnonadstropna, s 6 sobami, 2 kuhin.iamii, mesnico, klavnico, ledenico, hlevom, kletjo in gostilniško koncesijo, pripravna tudi za vsak drug obrt, se proda. Pri hiši j« tudi njiva in nekaj travnika. Cena 150.000 dinarjev. Poizve so pri Antonu Logarju v Višnji gori.
PRODASTA SE 3064 zaradi odpoto vanja 2 posestvi, prvo obstoji iz močno zidane hišo, gospodar, skega poslopja, vrtov, lepih brajd in njiv. kjer se tudi nahaja že vpeljan dobri obrt, kateroga lahko tudi kupec prevzame; drugo posestvo, zidana hiša z lepim vinogradom in njivo. Cena zelo nizka in se posestvi lahko takoj prezame-ta. — Proda so tudi vsar ko posebej, kakor kup. cu bolj ugaja, V hišah so lepa stanovanja in vse v najboljšem stanju. Rosni kupci se naj osebno oglasijo pri posestniku v Zgornjih Poljčanah št. 67, postaja Poličane, Štajorsko.
KURJAČ 3001 trezen, zanesljiv, vajen pri parnem stroju, išče službe v mestu ali na deželi. — Naslov pove upr. »Jutra*.
KRASNA PRILIKA! Naprodaj je posestvo, oddaljeno 15 minut od kolodvora v Domžalah, ob | glavni cesti, obstoječ« iz njiv, travnikov in poslopja z gostilno. Vpeljana je električna razsvetljava. Gostilna je kompletno opremljena. Hiša je takoj na razpolago. — Naslov Be poizve v upr. «Jutra». 2899
«POSEST» 3079 realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12. Kupi:
hišo s prostim trgovskim lokalom in stanovanjem na prometnem kraju v mestu ali na deželi. Proda:
hišo v predmestju Ljubljar ne s 3 trgovskimi lokali in stanovanjem, vse takoj na razpolago. Išče:
lokal za ureditev male trgovine na prometnem kraju v mestu; eventualne adaptacije na lastne stroške.
SOBA 2937 se odda takoj solidni gospodični. Naslov pove npr. «Jutra>.
PRAZNO SOBO
išče šivilja, ki je ves dan odsotna, Eventualno gre tudi kot sostanovalka. Za nagrado bi šivala. — Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Odsotna*. 3010
SOBA 2996 z zajntrekom se takoj odda solidnemu gospodu. — Naslov povo upr. »Jutra*.
MEBLOVANO STANOVANJE
za julij in avgust sc odda le fini stranki. Naslov v upr. »Jutra*. 2895
STANOVANJE
v Ljubljani na Dunajski cesti, obstoječe iz sobe, kabineta, kuhinje in pri-tikUn, se zamenja z enakim ali večjim v Šiški. Naslov pove upr. »Jutra*.
2886
SOBO 2997 meblovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mosta, iščeta dva gospoda za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Posebni 'vhod*.
SOBO 2999 prostorno in nemeblovano, iščem proti dobri nagradi ali plačila za eno leto naprej. Ponudbe pod »Brez otrok* na upr. »Jutra*.
MEBLOVANO SOBO
s posebnim vhodom in event. kopalnico, v sredini mesta, iščo mlad častnik, samec. — Ponudbe pod »Častnik* na upr. »Jutra*.
8000
MEBLOVANO SOBO
v bližnji okolici mesta Ljubljane išče mlad soliden uradnik s 15. julijem ali s 1. avgustom — Cenj. ponudbo z navedbo cene na upravo »Jutra* pod »15. julij*. 3005
NA STANOVANJE
in dobro hrano v sredini mesta se takoj sprejme gospod. Naolov pove upr.
»Jutra*. 3001
LEP LOKAL
z vso modtetovsko opravo se takoj proda v Mariboru. Naslov pove podružnica »Jutras v Mariboru. 8067
ZNANJA 8065 želi mlad samostojen trgovec z dobrosrčno gospodično, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj premoženja, najraje posestvo ali nepremičnine. — Cenj. ponudbe pod »častna tajnost* na upr. »Jutra*.
UNEC 2995 »Poslano* ... Ali ste še hudi? Rada bi preklicala, toda nočem, da izve javnost vse vaše vrline. Prosim, upoštevajte mojo veliko dobrosrčnosti — Po-stojua.
ODPOŠILJA TELJ PiSMjV
na gdč. Lonjo KI. se na. prosa, naj se blagovoli še enkrat oglasiti, ker se je ono pomotoma vrnilo. 30<
OBRTNIK 3075 kolar želi v svrho ženit /e znanja z gospodično, Šivi. ljo, čedne zunanjosti, 18 dq 26 let staro, z nekaj premo, ženjem ali posestvom. Bla, gohotne ponudbe, čo mo. goče s sliko, ki se vrne, naj se pošiljajo pod <8reg, na bodočnost 3076* na upr, »Jutra*.
VDOVA 2979 88 let stara, z gotovino 120.000 K in lastnim pohištvom, brez otrok, blagega značaja, dobra gospodinja. se želi poročiti z železničarjem ali drugim nameščencem, sam. cem ali vdovcem, od ona-kih let naprej, tudi če icia onega ali dva otroka. — Samo resne ponudbe na upr. «Jutra» pod označbo »Srečen dom* do 15. julija 1928.
50 DO 80 TISOČ DIN
posodim za fimesečno dobo proti vknjižbi in sigur. nosti za primerne obresti. Pismena vprašanja na upravništvo »Jutra* pod »Sigurno*. 3894
IŠČEM DRUŽBENIKA
vsaj z malim kapitalom, za' trgovino mešanega blaga ali za trgovino z lesom na, deželo. Oženjen ali sameo je postransko. Naslov pove upr. »Jutra*. 80F3
GRAFOLOGIČNA SKICA
značaja 20 Din, portret; 75 Din. Važno pred poroko itd. — Gradivo najmanj 30 vrstic. Ciril SupančiS, Ljubljana, G o« posta uliti St. 8/m. 3000
TURŠKE SREČKE
edini vrednostni papirji zla. te veljave. Vrhutega zadene vsaka srečka zlat dobitek. Cena nizka. Pisma, pod »Zlata vrednoet* na upr, »Jutra*. 3070
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA
sobne oprave in drugih potrebščin se bo vršila v sredo 4. julija točno oh 2. uri v skladišču Ran-zinger. 2998
POSKUSI VSAJ ENKRAT
četudi s prav majhnim besedilom med Malimi oglasi »Jutra*, če sploh kje, boš tu dosegel zaželjeni u?peh v izdatno večji meri kot, povsod drugod. H
Podpisana tvrdka prodala: 1189
a
in bukovo oglje
iz svojega skladišča na južnem kolodvoru ter
suha, trda in mehka dnra
rezana v dolžino za kuhinjsko uporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddajata v detajlu v vrečah, ali en gros v celih vagonih z 10 °/0 popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom.
Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki:
eksporfna in imporfne družba z o. z. v Ljubljani
Krekov trg štev. 10, 8. nadstropje.
Ako želite kupiti
1163
sporočite Vaš naslov pod šifro „Parcele" na Aloma Compamjr, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3
250 tisoč do milijona Din
ali več ima na razpolago
i&Maorilfcaineo.
Kupil bi hišo z dobroidočo gostilno ali kako drugo doM8kanoBno podjetje.
Pristopil hi tudi kot družbenik k dokazljivo dobiekanosnemu podjetju. Ponudbe pod »Amerikanec* na Aloma Oompany, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tu se izve tudi naslov.	1172
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog K 150,000.000'—
Ustanovljena, leta, 10OO.
Čekovni račun St.10.S09. — BrioJ. naslov: Banka, Ljubljana. - Tel. 2S1 tn 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
PesJružnlsc j
Brežice, Celje, Gorica, Hran], Maribor, jfletftovit, Nosi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.