Cena 10c., letno $1.00 'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA, U'MELBOURNE. LETNIK XVII, ŠTEV. 7 Registered for posting as a periodical — Category "B" DECEMBER 1972 9 » t» m i É W W iß Zadovoljen Božič m srečno noyo / 1973 leto želi članom, čitateljem in vsem prijateljem SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE mtms Spoštovani ! Vsakdo, ki je kakorkoli zainteresiran za pomoč pri gradnji "Slovenskega kulturnega in razvedrilnega centra", je vljudno vabljen na SESTANEK 16. januarja 1973 ob 7 h. zvečer v Slovenskem domu. Lepa prilika, da se prepričate o delu Slovenskega društva in s polnim zaupanjem zrete v našo skupno bodočnost. S pozdravom ODBOR COMING OF THE CHRISTMAS CARD In 1814 the London "Times" newspaper was first printed by steam, and there were other improvements besides the cylinder press designed to make printing cheaper and cheaper, and so to put printed matter in vast quantities into the hands of all but the very poorest — or rather, all but the illiterate, since even literate paupers may borrow a book or newspaper. With the steam press came the discovery of stereotype, of lithography, and of cheap mechanical methods of stitching and binding the printed pages. Chapbooks, games books, - children's boks, cheap editions of the classics and expensive editions of tasteless modern . verse; all this poured from the presses, to be used as presents at Christmas . . . even a present for the buyer. The interest in chemistry and its application to industry had affected the printing trade. Men were constantly on the lookout for improved methods of printing and of reproducing drawings and paintings. Year by year though the standard of book production rose and the standard of cost dropped, on a sharply descending curve. Sweated labour, too, helped the costs down to fantastic levels. It was in this age of cheap printing that the Christmas card came into being and extensive use; and since one may not now imagine a Christmas without a card, here is the proper place to trace the history of tinted and tinselled paper. It is just over a century ago — in 1846, it is said — that the first Christmas card known was printed, about a thousand copies being sold at Christmas, 1846. The card, though it was a true novelty, had yet, like all novelties, a history behind it. As our modern Christmas card first appeared, the custom of the "Christmas piece" was dying out. This was a specimen of handwriting, done by the boy at school. So that he might take it home with him on his Christmas holidays as some proof of the progress that he had made in the then highly esteemed art of calligraphy (handwriting). These "pieces" were always written — at least after the Napoleonic Wars had ended — on specially prepared sheets, with engraved or printed, and sometimes coloured, headings and borders — often of hightly artistic workmanship. Like the postage stamp, which, in its present form, originated in England the first Christmas card was no shobby commercial affair, but a piece of work of high artistic value. The interesting thing concerning this- inseparable adjunct of the i-v <.«j>i" A- ittA. I'M* flmLwJä 1 j - AMO XAPpy Mt* _ F T» vow ' " Jy* Als ^ £ Xm.i«<< I is 3 A claimant to the title of "the first Christinas card". Dated 1843 ».»li.-.H« modern Christmas is that the man responsible for making the sketch from which the first postage stamp was engraved — Sir Henry Cole, K.C.B. — is apparently the man who suggested the idea of the card to the artist, J. C. Horsley, R.A. who had also been connected with the first issue of stamps. It was produced in outline, by the lithographic process, and coloured by hand by a professional colourer named Mason. The lithographer was a Mr. Jobbins; and the card — it was of "the usual size of a lady's visiting card" — and sold in Westminster, England. About a thousand of the cards were sold. However this well produced effort, seems to have been in advance of its time, and it was not until 1862 that they were begun to be reproduced in less elaborate types. These cards were produced by Goodall and Son, "the first attempts being the size of the ordinary gentleman's address card, on which were simply put A Merry Christmas' and A Happy New Year'; after that there came to be added robins and holly branches, embossed figures and landscapes. The first card cost round about a shilling; methods of mechanical reproduction had so improved by the time that Messrs. De la Rue, the well known London printers, published a exact copy, in 1881, that they were able to sell for twopence! Christmas and New Year Cards became very popular in the decate 1870-80. But then, however, simple cards alone did not suffice. Like many other things, they felt the influence of the latter-day renaissance of art, and by a sort of revolutionary process developed cards monochrome (executed in different shades of one colour), and coloured, 'Christmas Bell' cards, scrolls, circular and oval panels, stars, fans and other shaped novelties; embossed cards, the frosted and rustic cards etc. Thus began the tradition of the Christmas card which is carried on to this- day. MAGDA MESAR THE ORIGIN OF THE CHRISTMAS TREE The origin od the Christmas tree is almost timeless. Anthropologists suggest it is the survival of a form of primitive tree-orship found everywhere among the ancient races. Virgil speaks of the Roman custom of invoking Bacchus by hanging masks from tall pines. The Arabs held an annual festival where they hung their date palms with "fine clothes and women's ornaments". In Persia and India, artificial trees made of gold or silver were hung with jewels, and car- ried at the Hoolee or festival of the vernal equinox. In same of the Greek islands today the peasants still carry- poles garlanded with wreaths made of myrtle and olive, tied with gold — paper ribbons, when they go to pay tribute to the Earth god. About the end of the sixteenth century the Christmas tree seems to have become identified as a Christmas symbol, and now is happily an integral part of our Christmas celebrations. THE YEAR AHEAD The year ahead — What will it bring-At least we can be sure of spring. What will they hold, the coming hours? At least, we may be sure of flowers Blossoms and birds, and budding trees, Thank God we may be sure of these. NESREČNA TELEVIZIJA Brez televizije si v večini civilizira-rega sveta že kar težko predstavljamo življenje in tiste proste urice, ki nam preostanejo. Televizija nam zmeraj bolj zanesljivo \dira v vsakdan in nekateri jo označujejo 2e kot dudo za odrasle in kot žvečilni gumi z-i oči. V Ameriki je uspešno vdrla tudi na tako posvečeno ozemlje, kot je zakonska postelja. Res je sicer, da je prav uspešno uspavaliip sredstvo, je pa tudi skoraj enako uspešna uničevalka zakonskega življenja. RAČUNALNIŠKI KOKTAJLI Človeštvo pridno uporablja možgane, da bi telesu prihranilo čim več naporov. Ni l.iu (lo\olj, da najtežja dela namesto njega opravijo stroji, da mu ni več treba hoditi itd. Tudi za najbolj vsakdanje op-rivke ustvarja stroje, ki se mučijo namesto njega. Tako so v Chicagu pred kratkim krstili prvi računalnik, ki bo namesto bar-inanov mešal koktajle. Možem za točilnimi mizami ne bo več treba meriti najrazličnejših pijač in jih potem stresati v mešalcih. Samo na gumb bodo pritisnili in po štirih sekundah bo računalnik dal od sebe pijačo, ustvarjeno natančno po željah žejnih gostov. • ZDAJ GRE ZA OSVOBODITEV MOŠKIH Večina čuvstveno uravnovešenih moških — piše ameriški "Times" — iimpatizira z gibanjem Women's Liberation (osvoboditev žensk) in so bodisi udobrovoljeno strpni ali blago o-[*orčeni spričo nekaterih bolj histeričnih zahtev pripadnic tega gibanja. Toda nekateri moški na gibanje za žensko emancipacijo reagirajo drugače. Pretreseni spričo ravnanja svojih žena ali deklet so se zatekli v novo družbeno dejavnost — v gibanje za osvoboditev moških. Po ZDA se na stotine moških udeležuje .'estankov in debat, na katerih dajejo duška svojim zakrbljenostim in skušajo razumeti >'enske — in sami sebe. Gibanje se širi zlasti na univerzah; samo na področju San Francisca deluje 30 skupin. Na teh sestankih se zelo trudijo, da bi prepoznali in doumeli "moški šovinizem". Člani imajo ženske za zatirano manjšino in očitajo sebi, da so zatiralci. In kako se znebi moškega šovinizma? Sploh strategija, ki jo zagovarjajo na sestankih, je v tem, da je treba ženski svet nehati zmerjati s "trapami" in "kokljami" in se bolj zanimati za kontrolo rojstev, negovanje otrok in gospodinjska dela. Psiholog Louis Cutrona, član ene takih skupin v Bostonu, je v svojem uradu nehal naročati tajnici, naj mu skuha kavo in zanj opravi v mestu osebne opravke. Nekateri so šli dlje — morebiti celo predaleč. David Bathrick, profesor garmani-stike, ki je začel gospodinjiti, potem ko se je njegova žena pridružila gibanju za osvoboditev jensk, je navdušen nad svojo novo zaposlitvijo: "Nič ni lepšega kot pomiti in pospraviti kopalnico!" Nekateri moški so se vključili v moško gibanje bolj zaradi strahu pred bojevitimi ženskami kot zaradi tega, ker bi jih pekla vest. "Moški je pač štor, ne zna se postaviti za svoje pravice", obžaluje neki član gibanja. Drugi člani gibanja tožijo nad nečloveško vlogo, ki je odmerjena moškim v družbi. V "Brother", novem časniku, ki izhaja v Berkeleyu, piše neki Paul: "Saj ne jočemo. Mi smo stroji. In takšne nas je napravila družba, ker so pač stroji boljši za proizvodnjo." Nekdo drug, podpisan z Michael, razmišlja: "Mi smo preganjani bombardirani s predstavami o tistem, kar nismo: športniki, intelektualci, voditelji, bojevniki." Nič čudnega ni, da so se na gibanje pri priči prilepili homoseksualci, ki v listu "Brother" pisarijo nežne in navdušene sestavke. Toda sorazmerno malo moških se je odločilo za gibanje iz homoerotičnih nagibov. Večina je prepričana, da gibanje mošlih utrjuje njihov odnos do žensk, da so tako postali rahločutnejši in bolj razumevajoči — in manj prestrašeni kot tedaj, ko so se njihove nekdaj pasivne žene opredelile za feministično gibanje. KMALU CEPIVO ZOPER RAKA? Vsako leto umre na svetu za rakom na milijone ljudi. Rak je stara bolezen (to bolezen so našli na ostankih dinozavrov, živečih pred 130 milijoni let), toda razmahnil se je ravno v tem našem stoletju. Zoper tega velikega sovražnika človeštva se bori na tisoče zdravnikov in znanstvenikov. In vsi seveda pričakujemo novico, da bo kdo našel učinkovito zdravilo zoper to zahrbtno bolezen. In tako je svet prisluhnil, ko je profesor Epstein z bristolske univerze ondan na predavanju v Milanu izjavil: "Kmalu bo prišlo do prvega cepljenja zoper rakave bule. Poskus bo izveden v Afriki, kjer se pogosto pri otrokih pojavlja smrtno nevarni tumor, limfoma. Cepljenje bomo opravili z virusom vrste Herpes, ki je ob pravilnem ravnanju nenevaren. Ta poskus ima velikanski pomen. Ni druge možnosti kot cepljenje, če si hočemo priti na jasno, da je človečki tumor posledica virusov." Pred dvema letoma sta dva mlada ameriška znanstvenika, Donald Morton in Frederic Eilbert izolirala in preiskala pod elektronskim mikroskopom virus človeškega raka, in sicer sarkoma. "Rezultati, ki smo jih dosegli, nas navdajajo s pogumom", je izjavil prof. Eilbert, "toda da bi sarkom v resnici premagali, bodo potrebna še leta študija in raziskovalnega dela. Zelo verjetno je, da je neki virus povzročitelj drugih vrst zločestih bul, toda za vsako vrsto tumorja je treba to posebej odkriti. Če nam bo to uspelo, bo to velik napredek medicine, zakaj to bo omogočilo pri vseh vrstah tumorjev uporabi imunoterapijo, ki je prinesla dobre rezultate pri zdravljenju levkemije." V raziskovalnih laboratorijih številnih uglednih univerz in mnogih velikih farmacevtskih tvrdk proučujejo viruse in cepivo zoper njih. Za zdaj je vse še v eksperimentalni fazi. A vendarle kaže, da je pot utrta, piše milanski "Oggi". HUMOR — Tone, kaj pa pomeni ta galama v vaši hiši? — Ah, stari ata se krega na očeta, ker ni zmožen napraviti moje domače naloge! Mož, ki je zamudil v službo se opravičuje svojemu predpostavljenemu: ■ — Oprostite, ampak danes zjutraj sem moral vse sam napraviti: zajtrk, očistiti čevlje, zlikati hlače . . . — Kako to? Kaj nimate več vaše sluškinje? — O, ja, ampak včeraj sem se z njo poročil . . . — Dragi, če bi se hotel poričti z menoj, ali bi tudi ti tako kot na Orijentu ponudil za mene tri koze in sedem petrolejk? — Ne, jaz bi zahteval še tri kamele zraven tebe! VESTNIK, December 1972 — Stran 3 Slovenski kulturni Na tem mestu objavljamo pisma, ki so bila pisana v vezi izgradnje našega "Slovenskega centra". S kakšnim uspehom smo prodrli z našimi načrti v višje kroge je razvidno iz teh pisem; prvo je namenjeno predsedniku občine Eltham, drugo pa nam: 18th December, 1972 Dear Mr. Bock, The President oj the Slovenian Association has asked me to write this note of introduction. The Association is a well-established and highly-regarded organization which plays a vital part in the resettlement and welfare of migrants from the Slovenian Republic of the Yugoslav Federation. Over the past year I have been privileged to meet many of the Association's officers and members. 1 have found them without exception to be friendly, responsible and hospitable, well-integrated into Australian society and devoted to their new country. They are naturally anxious to preserve as much as possible of their own Slovenian heritage; and this seems to me to be an entirely admirable aspiration which can only serve to enrich the life of our Australian community. The Slovenian Centre which the Association plans to build at Eltham is an exciting and ambitious project which reflects the energy, imagination and enthusiasm of its members. It will provide an excellent community amenity and serve as a focus for the social and cultural life of Victorians of Slovenian origin. From my experience I should say the Centre will be well and tasteful built and efficiently conducted. We in the Department of Immigration shall watch the development of the Centre with great interest, and we certainly wish it the success it undoubtedly deserves. Yours sincerely, D. S. WADDELL A/g. Commonwealth Director of Migration for Victoria Mr. J. C. Bock, J.P., A.M.I.A. Shire Secretary, Eltham Shire, Shire Offices, 895 Main Road, ELTHAM, Vic. 3095 DEPARTMENT OF IMMIGRATION Commonwealth Centre La Trobe Street Melbourne, Vic. 3000 11th December, 1972 Dear Mrs. Van de Laak, Thank you for sending a copy of the Association's brochure on the Slovenian Centre. It is certainly an imaginative and exciting project and one that deserves support and success. Yours sincerely, DUNCAN WADDELL NOVOLETNA LOTERIJA Še vedno lahko dobite v prodaji srečke za "Novoletno loterijo"! Pohitite! Zadetek je mamljiv: DVE AVIJONSKI KARTI V EVROPO IN NAZAJ za ceno: samo $4. Žrebanje bo na silvestrovanju v Melbourne Town Hall. Čisti dobiček za izgradnju doma za starejše. razvedrilni center Ni dolgo časa od tega odkar smo vam predstavili osnutek za gradnjo "Slovenskega Kulturnega in Razvedrilnega Centra". Kupili smo 15 akrov lepe hribovite zemlje v Ingrams Road, Eltham. Merjenje zemlje in druga geo-meterska predpripravljalna dela se bodo začela takoj po božičnih počitnicah. Med tem časom pa je dosti drugega pisarniškega dela, ki bo okupiralo kar lepo število naših ljudi. Plani in načrti za novi center so bili predloženi "Melbourne Metropolitan Board of Works", ki je po povoljni rešitvi predal vso korespondenco občini Eltham. Dokončna rešitev našega predloga je sedaj v rokah tamkajšnjih občinskih odbornikov. Dokončen žačetek gradnje same pa je v veliki meri odvisen od vsakega slehernega Slovenca v Melbournu. Izdelana je bila pod posebnim pododborom organizacija nabiralne akcije za ta naš veliki načrt. Skupine naših po-žitvovalnih ljudi bodo obiskovale v bližnji bodočnosti vaše domove. Prinesle vam bodo informativne brošure z natančno razlago naših namer. Odprite jim svoja vrata, saj delajo za nas vse. Ne boste jim dali miloščine, ampak boste z vsakim prispevkom gradili samim sebi in našim otrokom naš lastni domači dom, ki smo ga pustili tam daleč preko oceana. Odvisno je od nas samih s kakim ponosom bomo naši novi adoptirani domovini predstavili našo kulturo, običaje in naše navade. Tako bodo tudi Avstralci ponosni na doprinos, ki ga bomo mi dali za skupno izgradnjo te naše nove domovine. Nabiralna akcija med ožjimi člani odbora upravnega in SPREJEM NOVEGA LETA 1973 Slovensko Društvo Melbourne Vas prisrčno vabi na Silvestrovanje ki bo v nedeljo, 31. decembra 1972 v Melbourne Town Hall, Swanston Street, od 8. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Igra orkester "BLED" Alkoholno pijačo mora vsak gost prinesti s seboj. Vstopnina: samo $7 na osebo. Vključno izvrstna večerja 'Smorgasbord" i Mladen'či, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up ! Ljubezni domačije noben vam naj ne usmrti strup; ker po nas bode vas jo srčno branit' klical čas! delovnega se je že začela in lahko vam povemo, da smo že zbrali preko 3.500 dolarjev, ki je že izplačalo del našega Slovenskega hriba. Naj omenim na tem mestu dar, ki smo ga prejeli, kot prvega izven odborov, od enega naših upokojencev, v iznosu 50 dolarjev. Pristavil je: Dam koliko morem, toda upam, da to ni moja zadnja dajatev. Vem, da je to za nas vse od najmlajših do nas najstarejših. Prodaja loterijskih listkov za potovanje v Evropo je v polnem teku in smo do sedaj prodali nekaj čez 500 listkov. Velikega pomena je uspeh te loterije katere iznos je namejen gradnji domov za upokojence na naši zemlji. Upamo dobiti pomoč zvezne vlade v ta namen kot podporo za naše stare in onemogle Slovence. Zaprosili smo za državni prispevek dveh dolarjev za vsak nabran dolar. Če se nam posreči prodati vseh 1500 natiskanih listkov in dobiti za nje 6000 dolarjev, bi nam vlada nudila pomoč v iznosu 12.000 dolarjev in zgradili bi tri enote za naše upokojence v našem Slovenskem naselju. Veliko požrtvovalnega in težkega dela je pred nami, toda zavedati se moramo, da če tudi smo Slovenci majhen narod, smo pripravljeni napraviti velike stvari. Pokazati hočemo, da bo končni uspeh ne samo naš, toda uspeh za naša bodoča pokolenja. S kako zavednostjo bodo naši otroci govorili o nas in kako bodo ponosni na nas. Velika je odgovornost organizatorjev in započetni-kov Slovenskega kulturnega in razvedrilnega centra napram slehernemu članu Slovenske skupnosti v Melbournu. Mi se tega zavedamo, vemo tudi, da so tako odgovorni vodje vseh drugih Slovenskih organizacij. Nočemo si očitati, da smo zamudili priliko sodelovati v tako pomembnem in dalekosežnem projektu. Samo s skupnim naporom, trudom in finančno podporo bomo uspeli in naše delo bo rodilo tisočeren sad na našem Slovenskem drevesu. DELOVNI PODODBOR ZA SLOVENSKI KULTURNI IN RAZVEDRILNI CENTER VESTNIK, December 1973 — Stran 5 Cenjenim odjemalcem in gostom naša čestitka za Božič ter zadovoljno novo leto 1973! FLEETWINGS SERVICE TATION TONE ZAGORC & CO. PTY. LTD. VAM NUDI: 0 VSA MEHANIČNA POPRAVILA £ URADNO INSPEKCIJO MOTORNIH VOZIL 0 KUPOPRODAJO RABLJENIH AVTOMOBILOV f VSE POTREBŠČINE ZA RIBOLOV 0 RAZNOLICNE NABOJE ZA PUŠKE f LED V KOCKAH £ ODLIČNO RESTAVRACIJO 24 ur na dan, ob vsakem času. Geelong Road, Laverton, Vic., 3028 — na razpotju za Point Cook — Tel. 399-1363 — Restavracija 399-1364 Prva vaša turistična agencija SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Rešujemo vse potovalne problem.e Vsak čas lahko telefonirate, pišete ali nas obiščite osebno. Pridemo tudi na vaš dom! 72 Smith Street, Collingwood, 3066 Melbourne, Vic. Tel. 419 1584, 419 2163 (A.H.: 842 1755, 44 6733) Vaš zastopnik: Ivan Gregorič Vesele Božične praznike in uspešno, zdravja polno novo leto! V noe Čuj, vlaka žvižg od vetra gnan med mrak oblakov in poljan, naraščajoč, pojemajoč — tako moj klic gre v noč — polnoč. Kdo si, ti daljni sosed moj, ki kakor jaz bediš nocoj oko, uho uprto v mrak — si videl, slišal daljen znak? Je vrglo ti nebo odsev? Je dala zemlja ti odmev? Je noč presegla že zenit? Je blizu ali daleč svit? Moj klic raztrgal je vihar, nihče ga nebo čul nikdar — sam izprašuj se vekomaj, sam si odgovore dajaj! Stran 6 — VESTNIK, December 1972 ASTRONAUT TRAVEL SERVICE Pty. Ltd. 233 COLLINS STREET, MELBOURNE, ,.. nadstropje _ Te, 654.4855 Najvecia in najmodernejša avstralska potniška agencija fma poseben oddelek za Jugoslavijo. * Potovanje 2 JAT-on, ali drugimi linijami v katerikoli del sveta. * Veliki popusti za potovanje v grupah. * Pofovar,ja z "semi ladijskimi družbami. * Dovoz vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo. * Brezplačna nabava potnih dokumentov. * U8odni pogoji za kreditiranje kart. ■ informacije vam bo rade volje nudil SRE TEN O Vir KOSTA Ìn 8dČ- BIL,ANA SRETENOVIC na telefonu 654-4855. — Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. _ Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak dan Srečni Božič in veselo novo 1973 leto ! ■■■■■■■■■■■a '•■■■(■■■i .......i • ■■■■■■■■■ PHOTO STUDIO ERIC 305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za: • POROKE, • KRSTE, • RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd. Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri. V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko Odprto tudi ob sobotah in nedeljah ................................. ........................... Želimo Vam veseli Božič in uspeha-polno novo leto tiskarna P0LVPR1NT pty. ltd. 7a railway place richmond, vic. 3121 tel. 42-7417 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela. Obenem želi veseli Božič in uspešno novo 1973 leto! ..................................... VESTNIK, December 197: — Stran 7 Obrnite se z največjim zaupanjem na svojem jeziku za vse potovalne zadeve Nogometni klub KEW / SLOVENE POTOVALNI IN TURISTIČNI AGENCIJI PARTHENON 249 SWANSTON STREET — MELBOURNE Za vsa navodila — na uslugo: g. Dragiša Braunović Telefoni: 66-31457, 66-33520, 66-34975 ŽELIMO VAM VESELI BOŽIČ IN USPEHA POLNO NOVO LETO! NAJHITREJE, NAJUDOBNEJŠE, POCENI! S Qantas, z JAT-om in modernimi avioni vseh svetovnih lini j _ Z ladjami preko Afrike, Južne Amerike in Panamskega Kanala želi svojim navijačem vesele praznike Bon Voyage in dobrodošli — smo zaželeli do danes tisočem zadovoljnih potnikov . . . Zakaj bi ne bili tudi Vi med njimi?! zadovoljno novo leto ! »iS; Jtlt»; »)*»>)>,)}, STE PORAVNALI ČLANARINO? Cene reklam v "Vestniku" 1 Cela stran . .... Pol strani .......... Četrt strani ... 1 in. ena kolona Mali oglasi beseda $50.00 $30.00 $18.00 $2.00 5c. Vse informacije in navodila: S. ŠPACAPAN, Tel. 38-6110 Lepo in praktično darilo za razne priložnosti" NOVA PLOŠČA BRATOV PLESNIČAR Prijetne slovenske melodije dveh polk in dveh valčkov. Dobite ali naročite jo na naslovu BRATOV PLESNIČAR: 75 Denmark Street, Kew, Vi., 3101 — Tel. 862-1061 Cena: DVA DOLARJA ŽELITE urediti in olepšati kuhinjo ali kopalnico? Obrnite se na domače podjetje Martin Adamič S Dixon Street Melvern, Vic. 3144 Telefon: 50-3905 V razprodaji imamo veliko zalogo keramičnih ploščic vseh vrst po zelo zmerni ceni 9 Priporočamo se za večja ali manjša dela! Želimo vam vesel Božič in srečno i novo 1973 leto!