PnBtnffia plačana ▼ KafotM. Leto LXXII., št, 8qa LfaMiaaa, sreda lo. aprila laja Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne lzvzemsi nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit UREDNIŠTVO IN UMtAVNMTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit f ,TTRT Knrflfeva nlW **^v - telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode !•«■ uui^dAH A, iuiaiijr*» uiica TOV. d podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Majski ninp H* potoval v Moskvo: Izročitev angleških predlogov Rusiji Na poti v Moskvo, kamor je odnesel ruski poslanik v Londonu ustavil v pogajanj za ustanovitev splošnega o angleške vlade za vojaško sodelovanje, se je kjer je informiral poslanika Suriča o stanju bloka LONDON, 19. aprila, i. Angleško-ruska pogajanja so začasno prekinjena, da hi lahko ruska vlada zavzela stališče glede na predloge, s katerimi je poslanik Majski odpotoval včeraj z letalom v Moskvo. V Londonu ugotavljajo z velikim zadovoljstvom, da zavzema Rusija prijateljsko stališče napram Angliji, Franciji in Ameriki in da je ruski tisk prenehal kritizirati politiko zapadnih velesil. PARIZ, 10. aprila, br. Francoski zunanji minister Bonnet je »mel snoči daljši razgovor z ruskim poslanikom Suričem. Surič mu je poročal o vsebini razgovora, ki ga je imel na letališču Le Bourget z ruskim poslanikom v Londonu Majskim, ki potuje v Moskvo. Majski je svojega pariškega tovariša obvestil o sedanjem stanju pogajanj med Rusijo in Anglijo. paia švicarska zunanja trgovina, »vezni 1 svet pa se je postavil na. stališče, da gospoda r«J*a vprašanja trenotno ne morejo biti razlog za tak korak, ki bi se tolmači] v pni vrsti z mednarodnega političnega vidika. Portugalska bo zvesta zvezi z Anglijo Lizbona, 19. aprila. AA. Last >Anoite<: piše: Bodimo, kar smo vedno bili, zvesti zgodovini, zvesti angleški zvezi, zvesti duhovnim načelom, ki so doprinesli k veličini naše države na svetu. List kritizira na to države, ki se hočejo v mednarodni politiki uveljavljati s silo. Portugalska politika se ne bo menjala, ker je že določena po njeni mednarodni legi. List končuje z besedami: Ako bi se hotela polastiti norost starega kontinenta ter bi zašel v vojno, bo Portugalska na oni strani, ki jo od nje zahteva njena dolžnost. Vse drugo je absurdno. Rutnunski demanti Bukureštu. 19. aprila, e. Službeni krogi najbolj kategorično demantiraj o v inozemstvu razširjene vesti, da se med Bukarešto in Moskvo vodijo pogajanja in da je bil zaključen poseben sporazum, po katerem bi lahko ruska vojska v primeru potrebe krenila preko romunskega ozemlja. Ta vest je popolnoma neosnovana. Obenem zatrjujejo, da so tudi vesti o skorajšnjem potovanju kralja Karoln v inozemstvo hre? vsa«kc podlage. Švica in Rusija BERN. 19. aprila, br. švicarski /.vezni *vct je snoč: razpravljal na pobudo neke. ga poslanca o obnovi v djpl°mat*kjh. od-nošajih X Rusijo. p0 Omenjenem predlogu bi s«» v takem primeru znatno pove- lji m. 19. apriLa. c. Grof Telckv in grof Csakv, ki sta včeraj zjutraj prispela v Rim. I sta bila opoldne v avdijenci pri kralju, popoldne pa sta imela prvi razgovor / Mus-solinijem. Na snočnji večerji v Beneški palači je imel MussolLni govor in nazdravil Teleks -ju z naslednjimi besedami: Drago mi je. ker lahko vas in grofa C&a-kvja prisrčno pozdravljam v Rimu. ki vas je sprejel s spontano simpatijo, s katero je vedno dokazoval Čustva prijateljstva, ki vežejo italijanski :;arod z madžarskim. Odveč bi bilo poudarjati, kako so ta čustva iskrena in globoka. Italijansko-madžar-sko prijateljstvo ima svojo dolgo zgodovino. Leta in dogodki so ga napraviti vedno bolj solidnega in iskrenega. Italija je v zadnjih mesecih i zadovoljstvom dočakala, da so načela pravice, ki jih je dolgo in stalno zastopala v korist prijateljskega naroda, zmagala in ker je bilo Madžarski vrnjeno ozemlje in ljudstvo, ki ji je bilo odvzeto v nasprotju z vsemi načeli pravice. Z istim zadovoljstvom smo lahko ob nedavni priliki ugotovili, s kakšnim zaupanjem in duhom razumevanja in solidarnosti so prežeti odnošaji med našima državama. Osnova teh odnosa j ev so skupni interesi obeh držav ter močna volja, da se združita za vzdrževanje reda in mira. volja, ki jo je Madžarska ponovno dokazala s svojim pristopom k paktu proti komin-terni, zaključenim prvotno med Italijo. Nemčijo in Japonsko. S tem aktom je bila ustanovljena nova zveza med. Italijo in prijateljskimi državami ter Madžarsko. Madžarska je pa dala s tem dragocen prispevek k političnemu in socialnemu miru ter stabilnosti v srednji in podunavski Ev-iopi v popolnem soglasju s cilji, ki so bistveni za italijansko politiko, ki je imela vedno globok smisel za realnost in voljo do pravice in miru, ki je gibalo osi Rim-— Berlin ter našega sporazuma z Jugoslavijo. Zato ponavljam izraze neomajnega prijateljstva Italije napram vaši plemeniti deželi. Grof Telekv je odgovoril: Zelo sem vam hvaležen za prisrčne besede, s katerimi ste nas počastili V nobenem drugem mestu ne čutim tako globoko kakor v večnem Rimu, kako je srečanje naših dveh zgodovinskih narodov volja same usode. Spomini na prijateljstva in tople manifestacije, ki so nam bile tu prirejene, nas navdajajo z močnim zaupanjem zaradi njihove spontanosti. Ta čustva imajo trajno vrednost. Dogodki zadnjih mesecev so napravili pot pravici madžarskemu n:..->du. Za zaupanje in solidarnost ^ki ste jo manifestirali, bočno od- Angleško-francosko letalsko sodelovanje London. \Qm aprila, i. Med Anglijo in Francijo je bil sklenjen dogovor o najtesnejšem sodelovanju francoskega in angleškega vojnega in civilnega letalstva. Obe državi sta se zavezati, da bosta medsebojno brezplačno oskrbovali vsa letala na svojem ozemlju. Ameriška križarka na Malti London. 19. aprila, br. Snoči so listi objavili vest. da bo ameriška križarka »Omaha« prihodnji torek priplula na Malto. Ameriška vojna ladja bo ostala v tej angleški lutki teden dni, najmanj do 2. maja. ) K.rižarka ima 7000 ton in je najmodemeje : opremljena. Na ta način hočeta Amerika i in Anglija pokazati svojo popolno solidar- govorili na isti način, kadarkoli bo ma-I džarski naroči čutil, da italijanski narod to od njega pričakuje. Dobro vemo, da Italija želi z močno voljo močno Madžarsko, naš bistveni interes pa jeF da moč italijanskega cesarstva hitro doseže svoj vrhunec. Nas so združile globoke in vzajemne simpatije ter skupni interesi. Močna in neomajna volja za ohranitev miru in sodelovanje pri ustvarjanju resničnega miru nas bosta ohranila vedno združene. Ne obstoja ničesar, kar bi Madžarsko ločilo od bistvenih ciljev italijanske politike. Ugodni rezultati te politike se čutijo predvsem v Podonavju. ki se je začelo na osnovi realne, umirjene, obzirne in modre akcije osi Rim-Berlin sanirati po 20 letih pretresov in negotovosti. Zvesti politiki osi, ki jo je Madžarska spontano sprejela, ne moremo dovoliti, da bi katerakoli država predstavljala našo nacionalno politiko netočno. Boljšega dokaza modrosti politike Rima. Berlina in Budimpešte ni mogoče dati. kakor je vedno boljši razvoj odnosajev vzajemnega spoštovanja med Budimpešto in Beograde m, tako v madžarskih kakor jugoslovenskih krogih. Ponavljajoč najtoplejšo zahvalo za vaše iskrene besede nazdravljam kralja Italije in cesarju Abesinije ter njegovi vzvišeni rodbini, kakor tudi vam z željo, da bi stalno naraščala veličina in slava italijanskega naroda. Kentski vojvoda v Parizu Le Bourget, 19. Hptjl:> ; r. Kentski vojvoda in voj\*o?inja sta prispela včeraj dopoldne z letalom v Pariz. Tu bosta ostala dva dni. Podaljšanje vojaške službe AMSTERDAM, 19. aprila, br. Nizozemska vlada je izdala uredbo, po kateri se vojaški službeni rok podaljša od 11 na 24 mesecev. Nizozemska vlada je pod vzela ta korak, da bi pridobila v čim krajšem ča-su zadostno število vojaštva za ojačenje obmejnih postojank. Papen poslanik v Ankari Berlin. 19. aprila, e Bivši nemški poslanik na Dunaju Papen je imenovan za nemškega veleposlanika v Ankari. Vrnitev zaplenjenih ladij Španiji P»riz, 19. aprila, i. Francoska vlada je sklenila vrniti Španiji 75 ladij, ki so bile zaplenjene v raznih francoskih lukah. Izvzete so le vojne ladje, glede katerih se še pogajajo. I nov v okviru skupnih interesov /a svetov-! ni mir. Obisk angleškega kralja v Ameriki London. 19. aprila, i. Danes je uradno poročilo, da bosta angleški kralj in kraljica od 7. do 11. junija oficielno obiskala Zedinjene države in sicer na izrecno povabilo predsednika Koosevelta. Obisku pripisujejo v vseh političnih in diplomatskih krogih največji pomen. Ameriška gospodarska mobilizacija VVASHINGTON, 19. aprila, br. l»rezi-dent Roosevelt je imel *čeraj daljšo konferenco s člani vlade, ki imajo kakršnOko-h Kompeteneo nad •ameriškimi borzami in drugimi gospodarskimi ustanovami, i razpravlja h »o o načrtu, k[ bi naj se realiziral za primer vojne v Evropi. Po tem načrtu naj bi se borze zaprle ln uvedla *trO-ga kontrola nad tečaji ter v vsakem primeru preprečile prehude oscilacije, kj bi m°gle resno ogražati razvoj ameriškega gospod3 rstv». V pričakovanju Hitlerjevega odgovora Berlin, 19. aprila. w. Iz Londona poročajo: Sklicanje neruskega državnega /bora je izzvalo v angleški javnosti izredno veliko pozornost, ter so ga listt objavili v posebnih izdajali, kar dokazuje, s kolikim zanimanjem pričakujejo v angleških političnih krogih izjave, ki jih bo podal kancelar Hitler na seji državnega zbora 28. t. m. Istočasno poročajo listi iz Pari/a: Sklicanje nemškega državnega zbora za 28. aprila je glede na zapleteni mednarodni položaj zbudilo v francoski javnosti veliko pozornost. Pariški listi opozarjajo da bo treba počakati še 10 dni. preden se bo /vedel nemški odgovor na Roosevelt ovo poslanico. Sklicanje velikega fašističnega sveta Par/z. 19. aprila, e. Po vesteh i/ Rima je Mussoiini sklical /a 28. aprila veliki fašistični svet. ki se bo torej šesta! istega dne kakor nemški državni zbor. Ob tej priliki bo imel iMnssolini velik govor, v katerem bo odgovoril na za-dnjo poslanico Roosevelta. Sodijo, da se Mussolinijev govor ne bo dosti razlikoval od Hitlerjevega. Hitler in Mussolini, poudarjajo pariški listi, se nahajata pred veliko odgovornostjo. Srečna okoliščina je. da je do 28. aprila dovolj časa. da sc stvar še temelji to razmisli. Angleški poskusi za zbližanje z Italijo London. 1°. aprila, e. V londonski javnosti se opaža nekakšna sprememba angleške politike napram Italiji Kaže sc želja, da bi se Anglija zopet približala Italiji. Tako poudarjajo nekateri listi, da je stališče Italije napram Rooseveltovi poslanici popolnoma drugačno kakor stališče Nemčije. V parlamentu je pomočnik zunanjega ministra v odgovoru na vprašanja opozicije izjavil, da je dobil ponovna zagotovila italijanske vlade, da sc bodo italijanski prostovoljci umaknili iz Španije takoj po veliki paradi, ki bo 15. maja v Madridu. Nadalje je izjavil, da angleška vlada nima točnfh podatkov niti o pošiljanju no-vrh čet v Španijo niti o gradnji italijanskih letališč v Španiji. V tej politiki Anglije vidijo njeno stalno željo, da se približa enemu koncu osi, ko se čim bolj oddaljuje od drugega, da ne bi bila hkrati z obema dr/avama osi v sporu. Vesti brez cenzure V beograjski reviji »Napred« čitamo: »Sediš z jutro i v kavarni in prelista\*aš ob zajtrku časopise. \lč posebnemu ni v njih /Ldi se ti, d u je situaciju kolikor tofikn normalna... Pa vstopi nekdo, ki »\'sc ve«. Pomakne stol k tebi. se ozre rta desno in levo, pu ti šepne v uho. •.!// \tš. kaj je novega? Prav sedaj sem posluh l r:\din iz Londona...«, pu fi nabrenko novice* da se ti koža naježi. \\, mah je :'<- tvoje dobro razpoloženje k vragu, Vznemirjen si. Odpraviš se domov in komaj č. ~ da pride čas. ko daje radio najnovt f$< vesti. Po slušaš / največjo napetostjo ''■ " tvejie vesti. .Vič . • Nestrpno čitkuš tu. / opoldanski list. toda tudi v tem ni niti sledu o oni senzaciji. S težavo sc umiriš. IO Se dobronamerni lažnjivci. ki »farbalo* ljudi iz navade* iz dolgočasja, i/ U hkovernoeti aH ker so živčno bolni. 11 niso neverni, ker se lahko prepričaš, ako le malo premisliš, da SO lažnjivci, Fo so — ust mene novine!... Čuvaj sc. čitatelj. - zlasti v teh mrklih časih — onih. ki •vse vedo«, ki so »informiram iz pn\ rofce«, ki dobi vajo vesti "iz najzanesljivejšega vira«. So ljudje, ki vedo več. kakor časopisne agen cije. Vedo oni. česar ne vedo ne Havas. ne Reuter. ne Deuisches Nechrichten Bii ro. In kar misli Hitler in kar je komu po veda! v privatnem razgovoru Chamberlain. Vedo. kaj misli naša vlada in kaj je Cvet-kovič med štirimi očmi govoril z dr. Ma čkom. Kakor vedo vse. kar je bilo. prav tako dobro vedo tudi vse. kat se bo zgodilo. Tako \- Evropi, kakor v Ameriki in na Kitajskem. Naj se zdi vsemu svetu situacija zapletena, niemu je vse jasno in razumljivo. Poučuje te: »To ti je. dragec. tako. •. Zapomni si. kaj sem ti povedali* To so ti neke vrste ustmene novine, ki se ne predlagajo v cenzuro, niti ne čakajo na odobrenje državnega tožilca. Izhajajo v brezštevilnih izdajah. Kot rubrika, v ka-' teti sodeluje čitatelj, ki prečita, nekaj sam doda, pa da naprej. Pa so še druge vrste lažnjivci. Oni. ki lažejo načrtoma in z interesom. S prikritim namenom, pretkano in dobro pripra\'ljcno. Njihova laž je dobro pripravljena, ne prihaja naivno in neposredno, mar\*eč iz tretje roke. često celo iz Inozemstva. To so zlonamerni lažnjivci. Oni lažejo kot tuji agenti ali pa imajo kakšne osebne namene. Oni so sposobni, da uprežejo celo resen položaj svoje države v svojo službo. Njim ni mir in red lastne države svet. Oni širijo laž njive vesti, povečujejo dogodke, jih namenoma pogrešno tolmačijo, izmišljajo si fantastične novice in povzročajo zmedo. Vse to delajo pod plaščem patriotizma in velike zaskrbljenosti za državo. A dejansko delajo svoje sebične račune, ako ne delajo celo za tuje novce. To so zastrupije\*alci javnega mnenja, fabrikanti defetizma, povzro-čeva/ci panike in ribarji v kalni vodL Pred propagando in akcijo teh in takih elementov se mora država braniti in to z vso odločnost jo! Ti, čitatelj, si često njihova žrtev, ker veruješ v dobre namene in poštenje ljudi. In nimaš možnosti, da bi se pravilno poučil o situaciji. Po celem svetu vre in kipi na vseh koncih in krajih. Ne verjameš mnogo ne časopisom, ne radiu... Mora se ti vrniti zaupanje v jmrno besedo^ pisano in govorjeno. Da tisk zopet prevzame svojo vlogo javne službe. Zakaj svobodno in pošteno časopisje je najboljša obtamba pred rovarenjem proti javnemu miru m redu potom priše pet a\'arija in sejalcev lažnjMh vesti...« Kaj je država In kaj je rajfif Graška »Tagespost* z dne 9. t. m. je objavita velikonočni članek, v katerem razlaga razliko med pojmoma * država* in »rajh«. Tako-le razlaga ta dva pojma: Rajh je več kakor država. Nemška drž&vm se končuje tam, kjer leži zadnja nemihm njiva. Rajh pa sega mnogo dlje in obsega oni večji prostor, kjer so naseljeni drugi narodi in kjer je potrebno nemško vodstvo, ako se hoče, da tu zagospodujeta red in pra\-icu. »Rajh« je beseda, ki je nimm noben drugi jezik in ki se zbog tega nikakor ne da pravilno prevesti na drugi jezik... Anglež pravi *empire«, toda to je čisto drugo pojmovanje o moči in gospostvu, kakor ono. ki ga Nemec označuje * besedo »rajh«.«— To tolmačenje je čisto novo. Doslej se* nas učili, da sta pojma »Staat* in »Relch* istovetna in da je razlika med njima samo ta, da je beseda »Staat« tujega, romanskega izvora. Usmrtitev nemškega vohuna v Franciji NBncv, 19. aprila. AA. (Reuter). Včeraj so usmrtili Francoisa Gruneberja, obtoženega, zaradi vohunstva v času september, ske krize. To je bila po svetovni vojni prva justifikacija francoskega državljana zaradi vohunstva, Sorzna poročila. Curili. 19. aprila. Beograd 10, Para: 11.8075, London 20.8725, New York 44* Bruselj 74.95, Milan 23.45. Amsterdam 230.75. Berlin 178.50, Sofija 5.40, Varšava 84, Bukarešta 3.25, Madžarski obisk v Rimu Snočnji zdravici Mussolinija in Telekyja v Beneški palači Nemški pogoji za Jamstvo varnosti Poljske Nemčija je zahtevala priključitev Gdanska in dovoljenje za zgraditev avtomobilske ceste čez poljski koridor RIM, 19. aprila, br. Sedaj je tudi italijanski tisk potrdil vesti o nemških zahtevah nasproti Poljski, ki jih je poljska vlada še pred veliko nočjo zavrnila. Tako pravi »Gazzetta del Popo-lo« v poročilu iz Berlina, da Poljska ni prav ukrenila, ko je odklonila nemške predloge, s katerimi bi se likvidirala med obema državama vsa sporna vprašanja ,nastala po versailleski mirovni pogodbi. Nemčija je zahtevala, naj se Gdansk priključi v nemško državo in da naj ji Poljska dovoli zgraditev avtomobilske ceste preko koridorja. Nemčija pa bi dala Poljski za dobo 25 let vsa jamstva za nedotakljivost njenih mej. Estonski maršal pri Moscickem VARŠAVA, 19. aprila, br. Estonski maršal Lajdoner je bil včeraj dopoldne pri maršalu Ryj$zn Smyglyju. Nato je obiskal šefa poljskega generalnega štaba generala Stariewiecza. ministrskega predsednika Skladkowskega in zunanjega ministra Becka. Opoldne je bil v avdienci pri prezidentu Moscickem. ki ga je pridržal tudi na kosilu. Snoci je maršal Rvdz Smygly priredil svojemu gostu svečan banket. Gafencovi razgovori v Berlinu Berlin. 19. aprila, i. O včerajšnjih raz-govorih rumu:iskega zunanjega ministra Gafenca z ncin>.ktm zunanjim ministrom Ribbeatropom je objavil DMB kratek komunike, v katerem pravi med drugim: Zunanja ministra sta razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Razgovori so potekali v prijateljskem duhu in so pokazali popolno pcjgiasje v vseh zadevah, o katerih vta odkrito razpravljala. Snoči jt- v. RibKcntrup priredil OaIcocu na čast Slavnostno veeerjo. Snotii je zunanji minister rtibbentrop priredil na čast Gafencu banket, ki so se ga udeležili tudi r um unski poslanik Cru-cescu ter višji uradniki rumun3kega poslaništva, z nemške strani pa minister Krosslgti. general Keitel, general Mllch ter državni podtajniki VVeiszaker. dr. Ke- pler in \Vehm.ann. nemški poslanik v Bukarešti Fabricius in drugi. O priliki sprejema po večerji je Ribben-trop izrazil svoje prepričanje, Aa bo izmenjava misli doprinesla k poglobitvi in dobremu razvoju prijateljskih odnošajev med Rum unijo in Nemčijo. Istovetni Interesi Rumunije in Nemčije so najboljša osnova za plodno sodelovanje, ki daje najboljšo nado za bodočnost. Gafencu je izjavil, da je popolnoma prepričan glede uspeha svojega obiska. Nemsko-rumunska gospodarska pogodba je bila osnovana na prejšnjih gospodarskih odnosa jih, ki so obstojali med obema dižavama. Pogodba daje osnovo za nove plodne metode v medsebojnih gospodarskih odnosa jih. v interesu obeh držav in interesu miru žeUmo orga-t nizirati vzajemno delo ter doseči popom 1 rezultat. Dr. Maček o pogajanjih za sporaz BEOGRAD, 19. aprila, p. -Politika^ objavlja izjavo, ki jo je dal dr. Maček njenemu sotrudniku ob priliki obiska predsednika vlade Cvetkoviča v Zagrebu. Dr. Maček je dejal: Sporazum Hrvatov in Srbov je potreben za eno Kakor za drugo Hran In sicer ne le iz etičnih in socialnih razlogov, nogo tudi iz geopolitičnih. Vedeti je treba, da sta to dve doslej žal nasprotni naci°-nami in državnopravni ideji. Nočem se vsiljevati za sodnJKa, *er pred»tav|jaiB nasprotno stranko, menim pa, da smo na eni Kakor na drugi strani prišli do prepričanja ,<*» se ti dve doslej nasprotni ideji moreta in morata znajti na enem tiru. Zato se giba tudi vse delo hrvatskega narodnega predstavništva v zadnjih letih okrog sporazumevanja z zastopniki Opozicije srbskega naroda, a sedaj v najnovejšem času tudi z zastopniki kr. vlade. Bog daj, da doživimo čhn prej pozitivne rezultate. Stran 2 SLOVENSKI NAROD«, sreda. 19. aprila 1989. Stev. 89 Lepa manifestacija kulturne tvornosti Komorni koncert kot druga prireditev letošnjega nostnega tedna Maribor, 18. aprila H. umetnostni teden, ta krepka manifestacija obmejne kulturne tvornosti, je v polnem poteku bogatega kulturnega \ grama. Nedeljski slovesni otvoritvi slikarske razstave v veliki dvorani Sokolskega doma je sledila snoči druga prireditev letošnjega (H.) umetnostnega tedna — komorni koncert v Narodnem gledališču, ki je bil žal bolj slabo obiskan, kar znova priča, s kolikimi težavami se mora boriti v našem obmejnem Mariboru ustvarjajoča umetnost. Uvodoma je upravnik Narodnega gledališča dr. Radovan Brenčič točno ter izčrpno razčlenil bilanco predvojnega in povojnega kulturnega, predvsem umetniškega snovanja v Mariboru. Splošno priznano dejstvo je, da je kakovostna stopnja povojnega gledališča precej višja nego predvojna, ko so uprizarjali pretežno razne operetne plehkosti. Tudi v književnosti so sledovi predvojnega ustvarjanja precej pičli in medli. Slikarske razstave so si utrle svojo tradicijsko pot in veljavo šele v povojni dobi. Edino glasbena bilanca je bila v predvojnem Mariboru zadovoljivejša, četudi je pri tem izvzeta zborovska glasba. Ni pa mogoče primerjati predvojnega glasbenega življenja s skladateljskim ustvarjanjem sodobnih mariborskih glasbenikov, ki jim je dal mariborski umetniški klub z vsakoletnim razpisom nagrad za najboljše skladbe precejšen podnet. In tako opažamo tudi v skladateljski tvornosti lep napredek. Do-čim se je odzvalo lanskemu nagradnemu razpisju Umetniškega kluba sedem domačih skladateljev, se jih je letos 12. Nagrade so bile priznane po žiriji prof K. Pahorju, L. Novaku, I. Tursiču ter M. Vrabcu. Nagrajene skladbe prvih treh so se izvajale na snočnjem koncertu, razen tega še B. Arničev >Godalni kvartet«. Vrednost in pomen negrajenih skladb je g.dr.Brenoič označil v sledečih stavkih: Karol Pahor nam je že dobro znan saj slišimo njegove zborovske skladbe na mnogih koncertih, lani pa smo imeli priliko spoznati tudi njegov godalni kvartot. za katerega mu je bila ob lanskem razpisu Umetniškega kluba v Mariboru priznana prva nagrada. Letos je bil nagrajen njegov trio »Trije divertimenti« za flavto, oboo in fagot. Vsi trije stavki -Treh diverti-mentov« so kratki, pisani v preprosti obliki, zgrajeni na dvanajsttonski vrsti. Skladbo odlikuje živahnost v melodiki in ritmiki. L. Novak je študiral glasbo na zagrebški glasbeni akademiji. Njegov godalni kvartet v enem stavku, ki je bil tudi nagrajen, je zgrajen na dveh temah. V nasprotju z običajem je prva tema kantile- na, druga pa živahno ritmizirana. Ekspoziciji sledi namesto navadne izpeljave mala fuga z dvema temama, nato homofoni intermezzo, končno tretji del fuge. Repriza prinaša v svojem drugem delu harmonično in kontrapunktično variirani ter isprepleteni temi. Gre torej v splošnem za zadržan tematski razpored sonatne oblike, le na nekoliko svobodnejši način kakor pri tradicionalni klasični sonatni obliki. I. Turšičev pihalni trio je eno njegovih manjših del. Sestoji iz treh krajših stavkov (Anime, Modere, Tres vif), ki so po lahkotnem sestavu pisani v smislu klasičnih divert imen tov. Instrumentalna zasedba tega tria pa odgovarja sedanji zasedbi francoskega pihalnega tria. Četrta nagrajena skladba prof. M. Vrabca (Scherzo za veliki orkester) pa se iz tehničnih vzrokov ni mogla izvajati, ker ni na razpolago orkester. Komorni koncertni program sta po končanem uvodnem pojasnilu g. dr. R. Brenčiča skladno, smiselno in mojstrsko izvajala ljubljanski godalni kvartet z Leonom Pfei-ferjem, Franjem Staničem, Karlom Jecajem in Gustavom Miillerjem ter ljubljanski komorni pihalni ansambl s Slavkom Korošcem, Brankom Flegom, Vaclavom Launom in Ivanom Turšičem. Ljubljanski godalni kvartet je verodostojno, dinamično, toplo izvajal L. Novakov »Godalni kvartet v enem stavku« ter B. Arničev učinkoviti > God al ni kvartet« v treh stavkih (Allegro, Andante. Scherzo). Pri tem so znova pokazali svoje znane tehnične ter reprodukcijske spretnosti, ki so mu ustvarile sloves in umetniško veljavo. Ob njegovem dragocenem sodelovanju so tem lepše, veličast-neje zazveneli akordi in toni domačih skladb. Komorni pihalni ansambl iz Ljubljane pa je polno in odlično izvajal K. Pahorje ve Tri divertimente« za flavto, oboo in fagot s tremi stavki (Allegro moderato, Andante, Allegro vivace) in I. Turšičev »Trio za oboo, klarinet in fagot v treh stavkih. Tudi ti skladbi sta bili uspešno interpretirani, zveneli sta prijetno, živahno, prisrčno. Pihalni ansambl je imenitno opravil svoje delo. Godalni kvartet in pihalni ansambl sta žela za svoje mojstrsko izvajanje navdušeno priznanje občinstva, ki ga sicer ni bilo mnogo, ki pa je pokazalo tem plemenitejši smisel za lepote in krasote komorne glasbe. Podoba je, da si mora naš glasbeni Maribor šele ustvariti zanesljivo publiko, ki bo umela pravično in pravilno ceniti vrednote, ki nam jih nudi komorna glasba, zlasti če je vzšla na domačem torišču skladateljske tvornosti. Prisrčen poslovilni večer režiserja Cotiča Odličen uspeh štandekerjeve drame „Prevare44 na tezenskem sokolskem odru Tezno. 17. aprila Z veliko vnemo so pripravili naši sokolski diletanti uprizoritev .štandekerjeve drame »Prevara«, ki je bila uprizorjena v nedeljo popoldan kot poslovilna predstava režiserja br. Vojka Cotiča. Tudi to pot je imel režiser pri izbiri vlog posrečeno roko. Ivan Leme/ (br. Cotič Vojko), Pepa Sei-blerjcva). Tina (Gornikova), Lonka (Luk-narjeva). MuhiĆ (Turel), Tone (Vertačnik Kare!), Treza (Mikolio Micka). Hana (Ro-kovec Mira) so se izkazali nad vse pričakovanje, saj je ta drama za naše razmere precej trd oreh in zahteva od igralcev pra-> vo vživetje v življenje. Tudi ostali, gostje in prežarji, so zelo zadovoljili. Navzoč je bil avtor g. £tandekcr s soprego in je dal igralcem potrebna navodila. Igralci — spočetka malo v tremi — so v drugem in tretjem dejanju bili tako na višini,.da so želi tak aplavz, da občinstvo, ki je napolnilo dvorano, ni hotelo končati s pohvalo. V odmoru med prvim in drugim dejanjem je kratko raztolmačil vsebino žalo-igre društveni prosvetar br. Luknar. predstavil občinstvu avtorja drame in se mu zahvalil za nasvete glede izpeljave. Avtorju je bil med burnim ploskanjem izročen lep šopek rdečih nageljnov. Nadalje je poudaril zasluge br. Vojka Cotiča, ki nastopa 62.rič na tezenskih sokolskih desikah. Tudi njemu je bil poklo ljen v imenu dra-roatskega odseka šopek rdečih nageljnov. Predstave so se tudi udeležili številni zastopniki »Vzajemnosti« s predsednikom g. Vešligajcm ml. Po predstavi je v posebni sobi Baričevc gostilne imenitno zabavala navzoče s svojim pet j fin s spremijeva-njem na kitaro s. Mira, ga. Standekerjeva pa je naslovila na diletante bodrilne besede k nadaljnjemu delu. Dramatski odsek naj bo na svoj uspeh ponosen. V soboto zvečer je priredil »Sokol« svojemu marljivemu članu, telovadcu, vaditelju in režiserju br. Vojku Cotiču v PuLko-vi dvorani poslovilni večer. Poleg Sokolov so se zbrali številni prijatelji br. Vojka, da se razvedrijo z njim, prodno odide k vojakom. Lep večer bo ostal vsem v trajnem spominu. Br. Vojko je prejel skromno darilo kot dokaz ljubezni in uvidevnosti za njegovo delo. Toplo besede v slovo sta mu spregovorila prosvetar br. Luknar in načelnik br. Še ruga Franček. Prepričani smo, da se naš Vojko po odsluženem voj. roku zopet vrne, zdrav in vesel kakor vedno, v naše vrste. Zdravo! Kolašice v Murski Soboti Murska Sobota, 18. aprila Tudi v naši prekmurski metropoli imamo blaga, dobra srca, ki mislijo na bedne in uboge. Ta blaga murskosoboška srca imajo svoje plemenito torišče vzorno delujočih Kolašic, ki se lahko ponašajo z vidnimi sadovi svojih človekoljubnih prizadevanj. Na obenem zboru, ki ga je otvorila in vodila ga. Cedka Vatovčeva, smo ob klenih poročilih razbrali sadove tega tihega, toda vztrajnega dela, ki je bilo v službi vzvišenih idealov ljubezni do pomoči potrebnih. Kolašice so vestno nabirale prispevke in jih pridno razdeljevale med reveže. To svoje nesebično delo ob meji hočejo nadaljevati tudi v novi poslovni dobi. Pri volitvah so si izvolile murskosobo-ške Kolašice pretežno dosedanji upravni odbor z go. Č. Vatovčevo na čelu. želimo jim tudi v naprej čim lepših uspehov na polju domoljubnega idealizma ter plemenite človekoljubnosti. S pesmijo na našo severno mejo Sokolov |o priredilo v nedeljo izlet v obmejne krofe todi Ob meji, 19. aprila Z meje nam pišejo: >V vasem listu ste poročali o lepem uspehu spomladanskega sokolskega izleta ob meji od št. Uja do Gornje Radgone. Omeniti pa bi bilo treba tudi nedeljski izlet vrlih mariborskih »Dravasev«, ki so pod vodstvom svojega agilnega zborovodje g. Albina Horvata posetiii nase izpostavljene obmejne točke in naselbine Spodnjo Kungoto, Gornjo Ja-renino, Sv. Jurij ob Pesnici, Svečino. Ja-renino, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Lenart v Slov. goricah. Tako so tudi naši vneti »Dravaši « navezali stike z našim obmejnim ljudstvom ter ga prepričali, da mislimo na našo mejo, da skrbimo za njo. Prav posebno uspešno se je uveljavil zbor v Sveč ini, kjer so se pevci Dravaši pomešali med množico pred cerkvijo, kjer so ubrano odpeli nekatere izbrane narodne pesmi in budnice. Pri maši so nato tudi sodelovali z vrsto masnih pesmi, ki so jih učinkovito odpeli. društvo „Drava" Tudi v Jarenini so želi Dravaši s svojo pesmijo lep uspeh. Pred veliko množico Jareninčanov ter okoličanov je odpel zbor celo vrsto pesmi in budnic, pevovodja g. Albin Horvat pa je naslovil na zbrano ljudstvo jedrnat bodrflni govor, ki ga je zaključil z vzklikom »Živela naša trdna meja, živela Jugoslavijac. Pri Sv. Jakobu so ljudje z veseljem in zanimanjem obkrožili pevce, jih zadovoljni poslušali ter se z njimi razgovarjali. S sličnim uspehom so peli požrtvovalni Dravaši tudi pri Sv. Juriju v Slov. goricah in pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer je priredil zbor dva nastopa in sicer v zgornjem in spodnjem delu trga. Polni najlepših utisov z naše meje, kjer živi zaveden in krepak slovanski rod, so se vračali naši marljivi Dravaši v Maribor, obmejno ljudstvo od Sv. Jurija ob Pesnici do Sv. Jurija v Slovenskih goricah pa je z užitkom poslušalo našo lepo pesem, ki je zmagovito odmevala vzdolž severne meje. Mariborske in okoliške novice — Zadovoljni inozemcl. »Delavska politika« poroča v št. 43: Cez praznike je prišlo v Maribor zelo mnogo inozemcev, ki imajo tukaj svoje sorodnike, prijatelje ali znance. Po vseh bližnjih gostilnah, ki so znane po dobri jedači in sladki kapljici, jih je bilo polno. Prav kmalu so se razigrane volje pogovarjali z domačini, katerim niso mogli prehvaliti prijetne domačnosti naših krajev in ljudi, najbolj pa človeških dobrin, ki so jih še deležni pri nas. Prav občudovali so polne mize zemeljskih dobrot. Ko so se vračali, si je nesel vsak s seboj lepo pisanko, kolikor je pač upal spraviti skozi strogo carino in čez mejo. V ponedeljek in torek je bil mariborski kolodvor poln teh odhajajočih gostov, ki so jih spremljali domačini in čakali pri plotu med obema kolodvoroma na odhod, ker pri inozemskih vlakih ni dovoljeno hoditi na peron. To je bilo stiskanja rok in pozdravljanja in skoro vsak odhajajoči s culo v roki je pravil našim ljudem za slovo: »Ja, vam gre dobro, vsega imate, kar si poželite in to še brez kart, mesa, kruha belega, maslenega in črnega, masti, volneno obleko, poceni vino in vse drugo.« Kako je pri njih, niso pravili, ker pač v inozemstvu nihče ne udriha po svoji lastni državi. A taki, ki niso za to posebej najeti in plačani, tudi pri nas niso delali propagande proti nam in proti naši državi. Bilo je sicer vmes tudi nekaj neokusnih dogodkov po gostilnah, toda pošteni in dostojni ino-zemci se v take stvari ne vmešavajo, kvečjemu renegati, ki nimajo ne svojega prepričanja, ne svoje časti in ne pravega poklica, pač pa bogastvo, ki ni zraslo na poštenem delu. — Jadranska straža v Mariboru se zahvaljuje g. Leopoldu Kusu, naredniku pri komandi arzenala v Djenoviču, ki je poklonil Jadranski straži v Mariboru veliko sliko blagopokojnega kralja. Aleksandra I. v admiralski uniformi, v kateri je naš nepozabni kralj preminil. G. Kus je kralja Aleksandra I. večkrat spremljal na potovanjih po morju in je bil tudi med tistimi mornarji, ki so blagopokojnega kralja spremljali v Marseille. — Literarni večer. Drevi priredijo člani Umetniškega kluba v Mariboru literarni večer. Izbrana poglavja iz svojih del bodo čitali Rudolf Golouh, Anton Ingolič, Jem Ledina, Ruža Lucija Petelinova, Radivoj Rehar, Franjo Roš in Vinko žitnik. V ponedeljek dne 24. t. m. predava g. dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta o kočevskem ozemlju. — Razne dr°bne. Na podstrešju Smetanove ulice 34 so se pojavile podstrešne podgane in odnesle Koršičevim razne predmete, vredme okoli 800 do 900 din. Tudi v stanovanje Danijela Kordigela v Slovenski ulici 16 so se splazili neznani storilci, ki so stikali za denarjem. Zadovoljiti pa so se morali z moško uro znamke z Schaff-harsen«, vredno 1800 din ter z usnjato denarnico. Delavki Antoniji Rozman iz Dušanove ulice pa je izginila ročna torbica, v katetri je bilo 400 din gotovine. Policija temeljito poizveduje za tatovi in vlomilci Pred neko gostilno v Studencih je skupina fantov pobila s koli na tla 251et-nega ključavničarja Iv. šundmandla izPe. ker. šumandl je obležal na cesti, še ne-izsledeni napadalci pa so se porazgubili v razne smeri. StudeoSki orožniki so jim žte za petami. V tvornico »Kovina« na Teznem so se vtihotapili neznani zlikovci. Odanontirali so veliko kolo, ki so ga nato spravili v betnavski gozd, kjer so kolo razbili na posamezne dele, ki so jih spravili v pripravljene včere. Pri tem pa so jih zalotili studenski orožniki. Neki E. H. prizrava soudeležbo. Orc<žniki poizvedujejo za otstalimi pajdaši. 19letni Franc Klajnšek iz Vojasniške ulice si je pri padcu zlomil desno nogo. 351etni delavec državnih železnic Franc Koren pa si je pri padcu nalom.il več reber. Oba se zdraviti v bolnici. Vlomilci so iz ropali vinic arijo Elsbacherjevih na Placerskem vihu. Odnesli so peril-\ obleko in druge predmete, vredne skupno okoli 700 dinarjev. 3 letnega kc>caTskega sina Rudolfa Horvata iz Apač je konj tako močno brcnil, da so fanta nezavestnega prepeljali v bolnico. Malo upanja je, da bi okreval. — Razočarani. Kakor znano so se morali svojca s ob regulacijskih delih na Glavnem trgu preselili prodajalci z južnim sadjem in deloma tudi drugi stojničarji na Trg svobode. Po koo.ca.ruih regulacijskih delih na Glavnem trgu pa jim je bil dodeljen prostor na zapadnem "toku pred Marijino soho. Kmalu pa je bilo čutiti med posameznimi prodajalci južnega sadja ne. razpoloženje, saj ni za nje Glavni trg sedaj to, kar je bil preje, ko je bil Glavni trg tržni trg, kamor so dan na dan prihajale mariborske gospodinje rakupovat in so se mimogrede ustavile tudi pri prodajalcih južnega sadja. Sedaj pa je Glavni trg izrazito prometno središče in gre tok mariborskih gospodinj pretežno mimo Glavnega trga po sporednih ulicah proti Strossmajerjevemu drevoredu. Nekateri prodajalci južnega sadja so bili spričo tega razočarani. Zaradi tega so se obrni u na mestno poglavarstvo, da bi smeli nazaj na Trg svobode, kjer je ugodnejša in boljša kupčija. Te dni je mestno tržno nadzorstvo ustreglo rrjihcvi želji in je nekatere prodajalce južnega sadja spet premestilo na Trg svobode. — Cigaretni ogorek zanetil ogenj. Poročali smo o požaru, ki je upepelil hlev posestnika Davorina Lesjaka v Rušah. Orožniki so uvedli preiskavo, ki je dognala, da je nastal ogenj zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je neki I41etni deček vrgel iz neprevidnosti med listje, ki se je vnelo. Deček je skušal sicer ogenj pogasiti, kar se mu pa ni posrečilo. — Nasilnež. V neki gostilni v Farni vasi pri Prevaljah je popival 301etni Franc Kosik. Ko se je že precej nasrkal rujne kapljice, je pričel vpiti in razgrajati. Ko so se pojavili orožniki in ga skušali pomiriti, jih je ptoval in celo napadel. Orcž-niki so nasilneža aretirali ter ga izročili sodišču. — Pazite na Kolesa! Tesarskemu pomočniku Ivanu Vidoviču iz Pesniške/a dvora je izginilo izpred neke hiše v Marijini ulici kolo znamke ^Puch« z evid. št. 2—134614. Ob kolo je prišla uradnica Fri-da Maček iz Meljske ceste 34. V Prešernovi ulici so ji odpeljali kolo znamke >In-dian« z evid. št. 2—25540. Tudi delavec Miha Šparos iz Smetanove ulice je prislonil svoje kolo pred hišo. Ko se je vrnil, ni bilo več kolesa na spregled. Kolo ima evid. št. 2—51570. V zadnjem času se v Mariboru sumljivo množijo primeri tatvin koles. Verjetno je, da je na delu posebna skupina grešnikov, za katere se zanima policija. — Vremenska sprememba. Ozračje se je ohladilo, mestoma je ponekod deževalo, vrh Pece pa so se znova pojavili snežni možanci in pobelili vrhove Matjaževe gore z novim snegom za 15 cm. — »Lepa Vida« v Krcenivi. Dne 23. tm. uprizori šmarješka sokolska četa v krče-vinski šoli >I_epo Vido«. Priče tek ob 15. — Ruska matica, podružnica v Mariboru, je imela te dni svoj občni zbor, ki ga je o tvoril in vodil predsednik prof. Sokolov. Podružnica je marljivo delovala, člani so se pridno poslužievali društvene knjižnice. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s prof. Sokolovem na čelu. — Pri s resnem cestnem odboru v Mariboru je razpisana služba uradnika s srednješolsko izobrazbo. — Kulturna vest. \r četrtek 20. t. m. predava v kemični dvorani tukajšnje realne gimnazije g. Jean Lacroix, profesor francoščine na ljubljanski univerzi, o sodobni francoski književnosti. — Mariborske društvene novic«. V če-trtefic 20. t. m. je v prttstorih Narodno strokovne zveze redni občni z>bor Društva zasebniii in avtt Pomnih nameščencev. V nedeljo 23. t. m. je pri Orlu občni zbor Umetniškega k'uba. v Narodnem domu pa zborovanje upokojencev. Drevi ob 20. v Reherjevi sobi predavanje gospe M. Jan-kovice ve o temi ^žena in zadružništvo*. — Krvavo \nso\anje v Ljubstavi je šel lTletni Vinko šmigovec vasovat. Ko je bil sredi najprijetnejše zabave, pa se je pojavil iz zasede očividno neki tekmec in ga zabodel v hrbet, femigavec je obležal ves krvav na tleh. Orožniki poizvedujejo za skrivnostnim napadalcem. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. — Slovenjebistriške nov*c«\ S lov en je bistrica ni se še zmerom živahno zanimamo za usodo našega bivšega organ is ta, ki je moral predložiti izjavo, da zapušča službo s 1. aprilom t. 1.. vendar pod pritiskom. Med Slovenjebistričani krotijo v zvezi z organistovo zadevo najrazličnejše govorice. — V tujino... Drugi transport prekmurskih sezonskih delavcev je šel preko Maribora v Nemčijo. Odpotovalo je skupno 842 delavcev. Te dni sledi tretji transport. — Živahnost m opaža v zadnjeni ča*u v tranzitnem železniškem prometu z Nemčijo, ki je bil nekaj časa v precejšnjem zastoju. Poživi jena prometna živahnost se opaža tostran in onstran meje. — Mariborsko obrtništvo proti šušniar-stvu. Snoči so se sestali predsedniki in podpredsedniki raznih obrtniških organizacij v Mariboru, da zavzamejo svojo stališče proti šušmarstvu. ki ga povzroča zlasti moška kaznilnica in v zadnjem času zlasti mestna podjetja. V izčrpno debato so posegli Gusttnčič, Šabeder, Rajher. Vah-tar. Novak in Kumer. Sklenili so. da pošljejo posebno resolucijo ministru za trgovino in ministru pravde, v kateri bo m-vzeli svoje stališče zaradi SuSmarstva mariborske kaznilnice. Obenem so sklen.h poslati posebno deputacijo k županu zaradi mestnih podjetij, ki v zadnjem času izre ;-no konkurirajo obrtništvu. -t- Vlom. V noči na sredo so se pojavili v prostorih tukajšnjega meroizkusnega urada na Gosposvetski cesti po ljetni vlomilci, ki so potrgali mreže na oknih in odnesli razne predmete, fotografski aparat, več leč, razne povečave, stekla itd. Škoda znaša več tisoč dinarjev. — Absolventi trgovske akademije 90 li pri Povodniku svoj občni zbor. Poročili so predsednik Leopold Matele, tajnik Zi-lar. blagajnik Orel in Lorger za soc'nlni in gospodarski odsek. Klub Šteje 136 C nov. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Angel Preatini, za podpredsednika Joško čelofiga. tajnik Albert Murko, blagajnik Orel in tajnikova namestnica Rožena Pretnarjeva. — Koder v bolnici. Včeraj popoldne so prepeljali v tukajšnjo bolnico razbojnika Kodra, ki je že pred tedni v celici odlomil kos železa na omrežju in ga pogoltnil. Kodra, ki je na ta način hotel priti v bolnico da bi lažje pobegnil, .so včeraj operirali — Pomenki pod lipo ... p. S. magda-lensko predmestje: Skušajte poizvedeti, kdo raznaša te govorice. — L. R.. Melje: Vemo. pa žal ne moremo . .. — Nočno lekarniško službo imata ta teden Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova na vogalu Aleksandrove in Meljske. Mariborsko gledališče Sreda. 19.: Zaprto. Četrtek. 20. ob 20.: Upniki — na plan! Red C. fPoozor! Sprememba.) Sprememba repertoarja. Ker je ga. Mi-tiovičeva nenadoma obolela, se mora za Četrtek napovedana zadnja predstava >Ai-deni pouk, in ga prosimo, da opozori šolsko deco na te lepi poučni film. VERDI 15 ■ttiiuui'n'iiHd — Kaj te je pa prijelo, da hočeš prav danes novine? Evo, so dnevi, ko jih niti ne pogledaš, danes jih pa hočeš na vsak način čitati. Bolje bi bilo, da bi mislil na delo. Potem bi se vsej ne dolgočasil. . . Novine bi ti sploh ne bile potrebne... Končno, pripeti se, da človek danes ali jutri prečita v novinah vest, ki ga ne razveseli, potem je pa križ.. . Tako prečita človek vest o smrti dragega prijatelja ali velikana, ki mu je drag, in ki bi hoteli, da bi večno živel ... In evo ti potem ... Verdi skomigne z rameni. Toda Giuseppina neumorno nadaljuje: — Tega postavim nisem zvedela iz novin, temveč od lekarnarja, ki se je snoči vrnil... Menda je Aleksander Manzoni... — Kaj? Mar Manzoni? Kaj se je pa zgodilo z njim? — Nič.. . Nič! Nikar se ne ustraši .. . Menda je padel. Včeraj, ko je odhajal iz cerkve Blažene Marije... Evo, vidiš, ene stopnice ni videl, padel je in udaril z glavo ob njo. Verdi je razburjen, ne verjame: — Beži no... Ni mogoče, da bi se Manzoniju kaj pripetilo... Ali se je hudo pobil? — Hudo ne, toda saj veš, kako je... Star je že m razumel boš, da v njegovih letih... V Verdiju se oglasi sum, razburjenje. Drag mu je Manzoni, kakor najdražji prijatelj, starejši si- cer, toda do njega goji največje spoštovanje. Gleda Giuseppini naravnost v oči. Vidi, da mu nekaj prikriva. — Peppina, nikar mi ne laži... Povej, kaj se je zgodilo... Sicer pa, saj nisem otrok, da bi mi prikrivala resnico... Ali je Manzoni umrl? Na to vprašanje Giuseppina ni odgovorila. Stopila je k Verdiju in ga objela. On je pa molče naslonil glavo na njeno ramo in tiho, tiho zaihtel. — Verdi joče — pravi Giuseppina tiho. — Ne, ne joče Verdi, temveč čisto navaden človek za velikanom. Prišlo je tudi pismo grofice Maffei iz Milana, ki vabi Verdija, naj pride na pogreb. Verdi noče o tem ničesar slišati. — Nočem, da bi drugi videli mojo bolest... Nočem na pogreb — pravi Verdi in se vrže v naslanjač. Pred njim so oživeli spomini na slavnega velikana njegove domovine. Zatisnil je oči in zdelo se mu je, da čuti njegov objem, takrat ko ga je povabil k sebi. Velik duh je ugasnil in veliko srce je nehalo biti. Umrl je velik Italijan. A zdaj? Truplo kakor vsako drugo. In on, Verdi, bi moral videti zdaj takega Manzonija? Nikoli! On kot glasbenik lahko reče zbogom njemu, velikemu pesniku. In ves razburjen pravi Giuseppini: — Veš kaj? Delal bom namestu njega... Nadaljeval bom delo... Tako bom nadaljeval njegovo delo in z njim bom v zvezi... To bo oddolžit ev največjemu duhu Italije. Verdi se je lotil dela in tako je nastal njegov veličastni Requiem (maša zadušnica). —Sam bom dirigiral ob obletnici njegove smrti — pripomni Verdi. In še istega večera, ko je zvedel za Manzonijevo smrt, je jel komponirati »Requiem«. Prekinil je delo zjutraj, ko je bil pogreb ... Delal je vso noč. — Zdaj prekinem, ko Manzoni odhaja . . . Kadar odhaja velikan na svojo zadnjo pot.. . Zdaj je treba na kolenih moliti zanj. Naslednjega dne je nadaljeval delo. In kako veličasten je ta Requiem, vreden i Manzonija i Verdija. Koliko bolesti in koliko ljubezni je v njem. A prihodnjega leta, nekega dne v maju, ko je bila cerkev sv. Marka v Milanu nabito polna ljudi, ob obletnici Manzoni je ve smrti, je izkazal Verdi čast slavnemu geniju. Verdi stoji za dirigentskim pultom s taktirko v roki, da dirigira Re-quiem ... Ljudje ne verjamejo, da Verdi dirigira. — Da, neverjetno je to ... zašepeče Giuseppina. — Verdi ni hotel nikoli dirigirati. Ne morem vam povedati, koliko tisočakov je vrgel skozi okno s svojo trmo, govoreč vedno: — Ne... ne... Oh, nadaljuje Giuseppina, — kaj bi vam pravila. Plah je bil vedno. Nerodno mu je bilo pokazati se pred množico .. r Veste, čudak je... Toda za Requiem je dejal: Sam bom dirigiral... Evo, izkazati hočem čast Manzoniju ne samo kot umetnik, temveč hočem doprinesti žrtev tudi kot človek. A zanj je bila največja žrtev dirigirati. Nastopil je samo trikrat. Samo jaz vem to, ki sem nje- gova žena, kakšen je ... In ko ga vidim tam gori, se mi zdi, kakor da se dviga v nebesa. In tistega dne Verdi ni hotel delati. Nadaljeval je naslednjega dne in tako je ustvaril slavni Re-quiem in od takrat noče ničesar več slišati o drugih velikih delih. Brezuspešno mu prigovarjajo od vseh strani. Pošiljajo mu cele knjige libretov, on pa noče o tem niti slišati: vse zmeče v koš, potem pa pravi Giuseppini: — Prosim te, vrzi vse to tja v smeti. Čemu bi delal zdaj, ko sem ustvaril »Aido«. Evo, Rossini je storil prav. Ko mu je bilo sedemintrideset let, je zaklical svetu: dovolj sem delal! In kadar mu je Giuseppina prigovarjala, ji jc odgovarjal: — Glej, Peppina, predobra si, skrbiš zame kakor za otroka. — Da, in sicer za porednega in trmastega otroka. — A pri vsem tem sem jaz v zlatih oblakih, kjer me ne more nobena stvar več ganiti. A ti si žena. 2ene pa nikoli ne morejo celo uro misliti na eno stvar ... Ne, ne ... je ugovarjal Verdi svoji Peppini. Slednjič je dejal Verdi nekega dne: — Dobro, če mi že ne daste miru, prinesi mi zamorca. — Zamorca? Kaj pa govoriš? — Seveda... Lahko je tudi iz čokolade. Prinesli so mu ga in ta zamorec je nekega dne «»ial nad Shakespcarjevim »Othellom«.