?*^niaa r gmovial. IZHAJA VSAK TOK EK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamesni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis asa trgrovlne»# industrijo Im obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za x/2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, aaeaečno 16 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopiai se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958 LETO X. Telelon št. 2562. LJUBLJANA, 2. junija 1927. Telelon št. 2552 ŠTEV. 62. Rado Grum: K preosnovi trgovskega pouka.* V »Trgovskem listu« št. 56 je poročal g. Šmuc pod naslovom »Pre-osnova trgovskega pouka«, in je v tem poročilu priobčil na kratko mnenje dunajskega šolskega nadzornika Freunda. Ta stoji na stališču, da je treba pouk v trgovskih, kakor tudi v trgovsko-nadaljevalnih šolah preurediti v zmislu koncentracije posameznih, v stroko spadajočih predmetov; to se pravi reorganizirati pouk na principu skupnosti in obravnavati učno snov kot tako v zvezi z vsemi onimi strokovnimi predmeti, ki pridejo tu v poštev in tvorijo neko prak-tično zamišljeno celoto. V tem pogledu moram tudi jaz zastopati njegovo stališče in se v principu popolnoma strinjam z njegovim naziranjem, seveda le v toliko, kolikor je ta koncentracija izvedljiva in praktične vrednosti. Vemo, da stremi vsa moderna šola danes po neki reorganizaciji pouka, želi si neke svežosti, živahnosti in notranje koncentracije, ki naj bo temelj praktičnemu udejstvovanju in ki naj usposobi naš naraščaj do čim popolnejšega samostojnega dela. To bi bil naš cilj. Vzemimo naše trgovsko nadaljevalno šolstvo. Ako pogledamo učni načrt, ki je predpisan za te šole, vidimo, da zahteva ta načrt od našega trgovskega naraščaja, z ozirom na njegovo malenkostno predhodno izobrazbo — res mnogo. Upoštevati moramo tudi, da ni to nikaka redna strokovna šola, temveč služi trgovskemu naraščaju, ki se praktično uveljavlja v trgovski stroki, le kot teoretično-praktična učilnica. Ta naj izpopolni V praksi pridobljene vrednote in jih skuša na podlagi predpisane učne snovi realizirati, v svrho čim popolnejše strokovne naobrazbe bodočega trgovca. Ta cilj zasleduje učni načrt, šola pa ga skuša uveljaviti v čim popolnejši meri. Kako pa pridemo čim lažje in čim hitrejše do tega cilja, je stvar metodičnega - didaktičnega postopka. To, kar zahteva Freund, ni torej nikaka preuredba učnega načrta, ampak le praktična koncentracija predmetov, ki jih predvideva učni načrt. Po Freundovem naziranju gre tedaj le za metodični postopek ki ga je treba uvesti v naše strokovno šolstvo, ako hočemo doseči še lepše in pozitivnejše uspehe. To pa je pri nas prav lahko izvedljivo. Kakor poučujejo danes v Avstriji, v Nemčiji in v drugih državah posamezne predmete še po strokovno opredeljenem principu, tako se vrši ta pouk tudi pri nas in reči moram, s prav povoljnim uspehom, osobito v zadnjem casu. Seveda moramo pri tem upoštevati obširno učno snov, ki je predpisana in pa pi5]o odmerjen učni cas, ki sta si mnogokrat naravnost v diametralnem nasprotju Ako bi se dalo to regulirati, potem smemo pričakovati takih uspehoy, ka-koršne zahtevajo današnje prilike. Prepričan pa sem tudi, da bodo učni . * 'Prav rade volje priobčujemo diskusijo, ki je Urez dvoma zelo koristna. Želeti bi le bilo, da aa njej sodelujejo čim širši krogi. Zlasti naj bi se diskusije udeležili po možnosti vsi voditelji trgovsko-nadaljevalnih šol. Pri tem poudarimo miji, ki doslej še ponovno poirebo, da gre- r oži jo »Trgovski Hau vatne šote, to takoj .štor niso čutili potrebe, da na- za trgovsko-nadalje-re' — Op. ured. uspehi po Freundovem naziranju na podlagi koncentracije strokovnega pouka, sigurno popolnejši in izdatnejši. Koncentrirati bo treba tedaj one učne predmete, ki so si po stroki najbližji in v najtesnejši zvezi, predvsem knjigovodstvo in korespondenca ter trgov-sko-menično znanstvo. Ostali predmeti pa naj bi se poučevali samostojno, med temi tudi računstvo in blago-znanstvo, in to z ozirom na obsežno učno snov, ki je predpisana. Kar se tiče praktičnega značaja strokovnega pouka, vzemimo na naši trgovski nadaljevalni šoli, moram poudarjati,- da se je v tem oziru zadnje čase mnogo storilo. Učiteljstvo se zaveda v polni meri svoje dolžnosti in naloge ter važnosti izobrazbe trgovskega naraščaja. In zato tudi uspehi v zadnjem času niso izostali, temveč so se močno dvignili. Šola ima danes izbrane učiteljske moči, ki že leta in leta uspešno delujejo na šoli in so se v predmete, ki jih poučujejo, tudi strokovno poglobili. Znatni del učiteljstva je izprašan za trgovske nadaljevalne šole, ki poučuje posamezne strokovne predmete s pridom, tako kakor zamore poučevati edino-Ie uči-telj-pedagog, ki razume s svojim me-todičnodidaktičnim postopanjem pred-očiti učno snov tako, da postane ta popolna duševna last učenca. Šola stori tedaj v polni meri svojo dolžnost, in to ne le v teoretičnem, temveč tudi v praktičnem oziru. Učenci se ne vadijo samo šablone in sul\e teorije, ampak navaja se jih tudi k praktičnemu udejstvovanju v detajlni in en gros-trgo-vini. Pri enostavnem knjigovodstvu se upošteva v prvi vrsti poslovanje v detajlni trgovini, dočim preidemo pri dvostavnem knjigovodstvu k en gros-trgovini. Pouk se vodi tedaj stopnje-ma. Istočasno se vadi jo učenci o praktični uporabi takozvanih strac v detajlni trgovini, o blagajniški kontroli, o sestavi inventure, bodisi detajlne ali en gros-trgovine, o sestavi bilance itd. To so stvari, ki segajo direktno v praktično življenje in v strokovno uporabnost posameznika. Vsled tega se v celoti ne morem strinjati s člankom g. U. v Trgovskem listu št. 59, ker se njegovi nazori povsem ne krijejo s praktično vrednostjo sedanje šole in ne z reorganizacijo strokovnega pouka na naših trgovsko-nadaljevalnih šolah. Pri reorganizaciji tega pouka bi morali v prvi vrsti slišati strokovno mnenje nadzorstva trgovsko-nad. šol in pa mnenje šolskih vodstev, ki bi na podlagi bogatih izkustev kot učitelji-pedagogi in strokovnjaki podali svoje mišljenje, ki bi nikakor ne bilo v kvar strokovni in praktični vzgoji trgovskega naraščaja. Iz omenjenega članka uvidim, da nima^ gospod dopisnik še prave orijen-tacije in še ni točno ter podrobno informiran o praktični in strokovni vrednosti pouka na naši gremijalni trgov-sko-nadaljevalni šoli. Prav je, da se radi tega tu misli krešejo, da izluščimo s pomočjo teh končno ono jedro, ki bo dalo pravo podlago in smer bodočemu strokovnemu pouku. Vidi se pa, da se bodo morali merodajni faktorji bolj zanimati za to šolo in se večkrat prepričati o učni snovi, ki se podava našemu trgovskemu naraščaju. Treba bo tudi ugotoviti, kako se ta snov podava, je-li ima praktično strokovno vrednost ali je le gola teorija. Samo vpogled v razred ne zadostuje. (Konec prihodnjič.) GRADBA CARINSKEGA POSLOPJA V LJUBLJANI. Generalna direkcija carin je z odlokom br. 18.753 z dne 7. inaja odredila, da ima .mestna občina ljubljanska v smislu določb čl. 103 finančnega zakona za leto 1927/28 in čl. 4. zakona o kaldrmini v Ljubljani iz donosa kaldrminskega fonda zgraditi upravno poslopje za glavno carinarnico in carinska skladišča. S tem odlokom je vprašuje definitivne rešitve te pereče zadeve stopilo v odločilni stadij. Po naredbi Generalne direkcije carin se ima z zgradbo pričeti takoj v prihodnjih mesecih. Vsi pridobitni krogi v Ljubljani so na pravilni rešitvi vprašanja namestitve in zgradbe carinarnice 111 carinskih skladišč zelo zainteresirani. Pri dosedanjih tozadevnih komisijonelnih razpravah, ki so se vršile med upravo carinarnice, direkgije državnih železnic in mestno občino ljubljansko, sta se pojavila v glavnem dva načrta in sicer: 1. Načrt, da se namesti carinarnica skupno s skladišči, kemičnim laboratorijem, poštno-carinskim uradom, centralno blagajno itd. na parcelah tik kolodvora ob Reseljevi in Masarikovi cesti nasproti tovornih skladišč. 2. Načrt, da se zgradijo carinska skladišča in upravno poslopje za carinarnico na severni strani sedanje ljubljanske železniške postaje ob Dovozni cesti. Zbornica za trgovino, obrt 111 industrijo je sklicala za petek, dne 3. junija točno ob 11. uri dopoldne sestanek interesentov, da se glede obstoječih načrtov doseže kolikor mogoče sporazumna rešitev. VABILO na PLENARNO SEJO NAČELSTVA ZVEZE TRGOVSKIH GREMIJEV, ki se vrši v torek dne 7. junija 1927 točno ob 2. uri popoldne v restavracijskih prostorih Celjskega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Akcija za znižanje poštnine za tiskovine. (Predlog gremija trgovcev v Celju.) 2. Detajlno potovanje in zlorabe inozemskih trgovskih potnikov. (Poročilo gremija Ljubljana in Celje-oko-lica.) 3. Poročilo o intervenciji glede ukinitve točilnih pravic. 4. Izprememba voznega reda. (Predlog gremija Ljubljana-okolica.) 5. Predlog glede prepovedi kartelov od gremija trgovcev v Celju. 6. Pripadnost kozjanskega okraja med gremije trgovcev v Šmarju odnosno v Brežicah. 7. Poročilo o nameravanem povišanju blagovnih tarif. 8. Poročilo o načrtu nove potniške tarife. 9. Poročilo o stanju trgovskih pogajanj s Švico. 10. Poročilo o stanju trgovskih pogajanj z Grško. 11- Samostojni predlogi gremijev. 12. Slučajnosti. Radi važnosti dnevnega reda je zanesljiva in točna udeležba dolžnost vseh zveznih odbornikov. V Ljubljani, dne 30. maja 1927. Načelnik: Vilko Weixl 1. r. Tajnik: Ivan Mohorič 1. r. Sekcija hmeljskih trgovcev pri Sreskem gremiju trgovcev v Celju. Na občnem zboru >Sreskega gremija trgovcev v Celju 24. maja t. 1. se je ustanovila sekcija hmeljskih trgovcev z nalogo, razvijati in pospeševati reel-no hmeljsko trgovino in na drugi strani pobijati delovanje gotovih elemen-tqy — škodljivcev hmeljske trgovine. V to svrho je sekcija na svoji prvi seji dne 24. t. m. storila sklep, da izstavi vsem članom gremija, ki se bavijo s trgovino s hmeljem, kakor tudi nakupovalcem, ki bodo od članov prijavljeni in pooblaščeni, legitimacijo, opremljeno s fotografijo in to radi lažje kontrole pred šušmarji. Inozemske hmeljske tvrdke so o sklepu že obveščene in naprošene, da se pri kupčij-skih sklepih poslužijo le posredovanja pozvanih, torej legitimnih hmeljskih trgovcev. V odbor sekcije so bili izvoljeni sledeči gg.: Pauer Josip iz Braslovč kot predsednik; Tiršek Josip, Polzela, podpredsenik; Senica. Vilko, Žalec, Vabič Vinko, Žalec, Oset Franc sen., Št. Peter v Sav. dolini, Oset Franc jun., Vransko, Cukala Maks, Št. Jurij ob Taboru, Kostanjšek Josip, Mozirje, Cvenkel Anton, Št. Pavel pri Preboldu, Vodenik Anton, Petrovče, Sulzer Adalbert, Letuš, p. Rečica ob Paki, Brezovnik Ladislav, Vojnik, Kovačič Franc, Vojnik, vsi odborniki. Nadalj-no delovanje te sekcije se bo še javilo. — Predsednik sekcije. _______________ ZAČASNI GOSPODARSKI SVET. Člen 314. finančnega zakona 1927/28 predvideva tudi ustanovitev začasnega gospodarskega sveta. Minister za .finance je na podlagi tega člena že izdelal Uredbo, da se tak gospodarski svet eim-preje skliče. Po tej Uredbi bo imela v svetu vsaka gospodarska zbornica po enega zastopnika. Zastopano pa bo poleg teh še posebej zadružništvo, denar-stvo, Centrala industrijskih korporacij itd. Gospodarska ministrstva odpošljejo v svet po enega zastopnika. Gospodarski svet se skliče v roku enega meseca po uveljavljenju Uredbe. PROSTA CONA ZA POLJAKE V JU-SLAVIJI. Pred kratkim se je mudila na Suša-ku poljska komisija, ki se je posvetovala z jugoslovanskimi delegati o določitvi proste cone za Poljsko ob jugoslovanski obali. To željo je izrazila poljska vlada že pred več časa, ker hoče dobiti za svoje blago izkladišče in na-kladišče. Beograjska vlada je pripravljena, da Poljakom v tej zadevi ugodi, in iščejo sedaj pripravno pristanišče. DONAVA—SAVA—ADRIJA. 23. maja je bila v Rimu seja upravnega sveta te železnice, in so potrdili bilanco za leto 1926. Od znanega rimskega dogovora naprej izkazuje bilanca prvič dotok iz obligacijskega zaklada, ki pride delničarjem v dobro. Ta donesek znaša 130.000 zlatih frankov in bo z njim skupaj delničarjem na razpolago znesek ca 400.000 frankov. Ker bodo pa prebitek porabili za vrednostne odpise, tudi za leto 1926 ne bodo izplačali nobene dividende. Trgovski tožilci! Sreski gremij trgovcev v Celju poživlja vse člane trgovce točilce, ki so prejeli odlok od pristojnih sreskih poglavarstev, da jim je počenši s 1. julijem tl. dalje zabranjeno točiti alkoholne pijače, da se zaradi rekurza obrnejo na gremij, ki bo članom s potrebnimi pojasnili na razpolago. — Načelstvo. oaurtcrrro Občni zbor Trgovskega društva v Celju. Občni zbor se je vršil dne 5. maja t. 1. .»b 8. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Otvoril in vodil .ga je vsled odsotnosti predsednika podpredsednik gosp. Lukas, kateri je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče, Udeležba ni bila posebno povoljna. Gosp. predsednik je po otvoritvi takoj prešel na prvo točko dnevnega reda. Zapisnik zadnjega (XVII.) občnega zbora se je soglasno odobril. Sledilo je poročilo o društvenem delovanju. Članov je bilo malo z ozirom na število trgovskih obratov. Društvo ima namen varovati in pospeševati koristi trgovskega stanu in povzdigniti splošno in strokovno izobrazbo naraščaja. V zadnjem oziru ni bilo v preteklem letu za-željenega uspeha. Načelstvo se je trudilo, da priredi splošno znanstvene, jezikovne in strokovne tečaje, bilo je tudi pripravljeno k večjim žrtvam, toda ni se posrečilo otvoriti niti enega tečaja. Prijave so bile z ozirom na visoko stanje poklicnih nameščencev precej maloštevilne in še te tako razcepljene, da je bilo nemogoče otvoriti tudi le en tečaj. Edino prijave za italijanski jezik bi bile zadostovale za otvoritev tečaja, žal pa zanj ni bilo dobiti sposobnega učitelja. Prireditev veselice so prevzeli pomočniki sami. Blagajniško poročilo je bilo povoljno in znaša društveno premoženje 29.460 dinarjev. Pregledovalca računov sta našla . račun v polnem redu in se je predlagani absolutorij sprejel soglasno. Volitve so se vršile iz razlogov, da se pridobi nameščenstvo za čim intenzivnejše sodelovanje na kompromisni podlagi; tako je bil izvoljen predsednikom trgovec Anton Fazarinc, odbornikom pa 4 trgovci in 4 pomočniki. Na od-borovi seji dne 24. maja se je odbor konstituiral in sicer; Podpredsednik: trgovski nameščenec g. Saksida Franjo; tajnik: trgovski nameščenec g. LavričMarijan; blagajnik: trgovski nameščenec g. K o n -hajzler Drago. Ostali odborniki so trgovci: gg. Ravnikar Ivan,* Lukas F. S,, Loibner KarlinSter-mecki Rudolf ter trgovski nameščenec g. Stoklas Franjo. Dalje sta bila izvoljena Rot odbornika namestnika gg. Pšeničnik Miloš in Jošt Franjo; kot pregledovalca računov pa gg. J a g o d i č J o s i p in Kramar Josip. Razmotrivalo se je dalje vprašanje vzgoje naraščaja. Izrazilo se je mnenje, da bo treba meseca avgusta ugotoviti: 1. za kakšne tečaje se zanimajo pomočniki, 2. koliko se jih oglasi za ta ali drugi predmet. Društvo bi naj preskrbelo in plačalo lokal, razsvetljavo in kurjavo in poiskalo učitelje. Udeleženci pa naj plačajo učne moči sami, ker se bodo le pod tem pogojem za predmet zadostno zanimali in tudi primerno napredovali. Neizogibno potrebno je znanje cirilice in srbohrvaščine. Glede jezikov se je preudarilo, da je nemščina in italijanščina gotovo potrebna, francoščina in angleščina pa manj važna. Sprožila se je tudi misel na prireditev izletov v razne tovarne v bližini, da se pomočniki poučijo o nastanku, proizvodu in ravnanju z robo v skladiščih. Navajalo se je, da bi se pritegnili odborovim sejam tudi namestniki in pregledovalci računov, ker bi sloneli sklepi na širši podlagi in bi bilo omogočeno vsestransko razmotrivanje po večjem številu izvedencev. Sklenilo se je, da bi naj o vseh teh vprašanjih in drugih stavljenih nasvetih sklepal odbor, ki more v slučaju potrebe sklicati tudi izredni občni zbor. Ob 10. uri 15 minut je predsedujoči z zahvalo navzočim zaključil zborovanje. bo prodrlo nazadnje trdno prepričanje, da je delala angleška vlada prehitro in nepreudarno in da bodo vsled tega trpele koristi britanske države.« Takšno je mnenje velikega Lloyda Georga o morda prenaglem koraku angleške vlade. Bogumil Vošnjak: Trgovski atašeji (Nadaljevanje.) državah z zunanjo politiko, ki je komplicirana in žarišče vseh mogočih mednarodnih nesoglasij. Tekom tega referata sem že opozoril, da današnjim prilikam nikakor ne odgovarja amerikanski vzor, ki je mednarodno trgovsko politiko in trgovske atašeje ločil od zunanje službe. (Konec prihodnjič.) Učinek razsvetljave izložbah. Lloyd George o prelomu med Anglijo in Rusijo. Veliki angleški državnik LIoyd George je povedal svoje mnenje o sporu med Anglijo in Rusijo tako-le: Sklep angleške vlade, da pretrga diplomatske zveze z Rusijo, je najvažnejši dogodek v mednarodni povojni politiki. Trenutno nihče ne more pregledati posledic. V parlamentu je dosti pomislekov glede postopanja vlade in je marsikdo v dvomu, če je bila taka drastična odredba, ki jo je zelo težko preklicati, res potrebna. Dokler so bili Rusi tukaj, smo mogli'njih temne spletke vsaj deloma nadzirati, njih prevratni načrti so bili ovirani po potrebi diplomatskega občevanja. Sedaj so prosti vseh spon in bodo prav gotovo na vseh koncih sveta s podvojeno silo obnovili svoje napade na britansko državo. Ti napadi najdejo v prostranem britanskem imperiju več lahko ranljivih točk. Države, ki hočejo delati Angliji sitnosti, imajo dosti priložnosti za to; saj ima Anglija kolonije, posestva in koncesije vsepovsod. Ameriške Zedinjene države so v tem pogledu veliko na boljšem. Skoraj jih ni mogoče napasti. Ker se prebivalstvu dobro godi, so tla tam za komunistično propagando kaj malo pripravna. Komunizem prospe-va samo v deželah siromaštva, bede, brezposelnosti in pomanjkanja. Rusija na primer ima naravnost idealne predpogoje za komunistično revolucijo. Tudi v Srednji Evropi so bile razmere dolgo časa komunizmu ugodne. V prvih povojnih letih so bila tla Nemčije za komunizem pripravna. V Franciji komunistična setev ne uspeva dobro, in v Italiji tudi ne. Bogata državna podpora brezposelnim na Angleškem je komunistično propagando tukaj popolnoma onemogočila, komunistična stranka na Angleškem šteje komaj četrt milijona pristašev. Najmočnejša obramba proti napadom na sedanji družabni red so pa visoke mezde in plaže v U. S. A. Vrhu tega imajo pa U. S. A. še to prednost, da ni nobena tuja dežela pod njih vlado. Morebitna izjema so Filipini, pa ne nudijo boljševi-kom zadosti mikavnosti za vmešavanje in udejstvovanje. Anglija pa vlada obsežnim deželam, v vseh delih sveta, s prebivalstvom, ki je po plemenu, barvi in po veri neskončno različno. Te pokrajine so idealno lovišče za ljudi, ko-jih želje gredo za nemirom; in boljševiki bodo sedaj tam delali delo, nič manj nevarno kot bi bilo v Angliji. Tudi zmerni člani konservativne vlade so mnenja, da bi popoln prelom z Rusijo ne bil potreben. Zadostovalo bi bilo, če bi bili vrgli nepokorne člane družbe »Arcos« ven ali pa če bi bili uničili trgovske predpravice tega zavoda. Veliko trezno mislečih konservativcev je, ki se skoraj bojijo posledic vladnega koraka. Še pred par meseci, ko se je v parlamentu razpravljalo vprašanje boljševiških podpor za angleški premogovni štrajk in ko so hoteli nekateri, da se odslovi ruski poslanik iz Londona ter da se odpokliče anglfeški poslanik iz Moskve, se je lord Balfour temu predlogu uprl ter je rekel, da se s tem nič ne pridobi. Dejal je: »Prelom povzroči motenja, ki gredo lahko daleko preko mej Rusije in Vel. Bri tani je. Vsa industrija, trgovina in go spodarstvo, vsaj na evropski strani Atlantika, so v kočljivem in težavnem položaju. Nastane položaj, kjer bi preve lika naglica rodila lahko nov element nemira. Ne rečem, če bi se nam obetal velik dobiček, a ne vidim, kaj bi mogli s prelomom razmerja do Rusije trenutno pridobiti. Prelom ima za posledico oči vidno nevarnost; ali ima pa tudi kakšen dobiček za posledico? Ne vidim ga. In dokler ni dokazano, da bi nam sprememba v razmerju do Rusije res prinesla jasen dobiček, dotlej naj ostanejo stvari take, kot so.« Tako Balfour. vSicer je angleški ministrski predsednik kategorično izjavil, da obstojajo ne glede na prelom še vnaprej vse dosedanje olajšave za vzdrževanje trgovskega razmerja med obema državama, a je vendar gotovo, da bo prelom angleško-ruski trgovini zelo škodoval. Sovjetska vlada je naravno oznovoljena in bo skušala na vso moč preprečiti nakupe na Angleškem. In ker veljajo v Rusiji socialistična načela, je vlada sama največji kupec. Zato se bo obrnila sovjetska Rusija proč od angleških trgov, in angleška trgovina bo trpela. To mora brezdvoma koristiti našim trgovskim tekmecem. Nemčija kot naš najhujši tekmec v Evropi bo dobila največji del naročil, ki bi šla sicer v Anglijo. Tudi Amerik^ bo gotovo dosti pri dobila. — In ravno napredek nemške trgovine je bil Angležem pred vojsko najhujši trn v peti in pravi vzrok svetovne vojske. Danes še ne moremo reči, kakšno bo končno stališče angleške javnosti k vsemu vprašanju; a zelo bi se čudil, če n® Popolnoma pravilno je stališče gospoda čurčina, izražano v »Trgovinskem glasniku« od 28. decembra 1926 do 2. januarja 1927, da ni naloga gospodarskih krogov organizirati zunanjo službo in umešavati se v posle diplomatskih in konzularnih predstavništev. Obstoja tendenca v sodobni organizaciji ekonomske zunanje službe, ki gre baš v pravcu, da se v največjem obsegu apelira na sodelovanje gospodarskih krogov in njihovih legitimnih organizacij. V tem pogledu je francoski, amerikanski in italijanski vzor najbolj značilen. Opisal sem že v velikih potezah organizacijo francoskega ofisa za zunanjo trgovino, kakor tudi amerikanskega urada za zunanjo trgovino. Sodelovanje gospodarskih krogov se ne omalovažuje, temveč računa se v največji meri s tem, da se bodo gospodarske organizacije v polnem obsegu posvetile delu, ki bi bilo v mnogih primerih preveč okorno, če bi bilo samo v rokah uradne birokracije zunanje službe. Gospod čurčin ni opozoril na te vrlo važne pojave, ki so v najožji zvezi z vsemi problemi gospodarske zunanje službe. Posel gospodarskega značaja je jako logično razporeden, če se ga deli na dve skupini: a) Dolžnosti glede zaščite domače trgovine skupno s poročilno službo o tem predmetu. b) Dolžnosti glede posredovanja go-spodarsko-političnega značaja, ki se nanašajo na sklepanje trgovskih pogodb, na najetje državnih posojil itd. Gospod čurčin predlaga, da se dodeli dolžnosti, ki izhajajo iz poslov naštetih pod a), posebnim trgovskim oddelkom konzulata. Predvideva, da morejo to delo vršiti neukazni pisarniški uradniki. Značaj tega posla je ta, da se more to delo tudi uspešno prevaliti na privatno inicijativo mešanih trgovskih zbornic v inozemstvu. Doslej se je pri nas pripisovala pre-mala važnost tem zbornicam in naši gospodarski krogi kakor tudi tuji uvozniki se pritožujejo, da ni dovolj inicijative od strani centrale. To delo glede zaščite domače trgovine skupno s poročevalsko službo jako lahko deloma preide v roke gospodarskih organizacij. Višja vrsta poslov je ona, ki se tiče dolžnosti, naštetih pod b). Gospod čurčin je mnenja, da mora vse posle te vrste voditi v prvi vrsti poslanik sam. V večini gospodarsko razvitih državah je dodeljen poslaniku trgovski ataše. Razlogi, iz katerih se izjavlja gospod čurčin proti instituciji trgovskih atašejev, so naslednji: 1. Ta institucija bi s koncentriranjem gospodarske službe v rokah trgovskega atašeja ovirala ali vsaj odvračala gospodarsko orijentacijo izobrazbe uradnikov cele ostale zunanje službe. 2. Trgovskim atašejem manjka politična spretnost. 3. V kolikor bi ta ustanova bila odvisna od drugih resornih ministrstev, bi kvarila homogeno strukturo zunanje službe. Ti argumenti so v toliko upravičeni, v kolikor kaka zunanja služba že razpolaga z zadostnim številom ekonomsko vzgojenih diplomatskih uradnikov. Nemški zunanji aluzbi n. pr., ki razpolaga z velikim številom ekonomsko kvalificiranih uradnikov trgovski atašeji niso posebno potrebni. Vprašanje pa je? ali more diplomatski uradnik v polni meri nadomestiti trgovskega atašeja s praktično gospodarsko izobrazbo. Popolnoma jasna je tendenca k centralizaciji mednarodnih ekonomskih odnošajev v mi nistrstvu za zunanje zadeve, zlasti ' V ameriškem mestu Kingstonu je glavna cesta, na kateri se razvija ves mestni promet. Tudi na večer, ko so trgovine že zaprte, je na tej cesti zelo živahno življenje. Opažalo se je pa tudi, da je promet na drugi strani ceste, kjer je mnogo razsvetljenih izložb, živahnejši nego na temnejši strani. To dejstvo je dalo povod, da so nekega dne trije trgovci, ki imajo svoje trgovine na bolj zapuščeni strani ceste, krasno razsvetlili svoje izložbe. Učinek je bil presenetljiv. Že po prvem tednu električne instalacije je pokazalo štetje, da je šlo 52% pasanlov po tej strani ceste. Od teh je 61 % postajalo pred razsvetljenimi izložbami in si ogledovalo razstavljeno blago. Slični poizkusi so se napravili tudi v drugih ameriških mestih.Po mnogih poizkusih so Američani končno izračunali, da se privlačnost razsvetljenih izložb stopnjuje z jakostjo svetlobe in sicer je učinek za 21% večji, ako se uporablja 400 vatov za 1 m2 izložbenega dna. Za 31% večji, ako se uporablja 600 vatov in za 37 % večji pri uporabi 800 vatov. Ta reklamna metoda, ki se je povsod izkazala za uspešno, se je uvedla sedaj že v vseh večjih evropskih mestih. Tudi Dunaj ni zaostal. Pred kratkim je gremij dunajskih trgovcev započel posebno akcijo, ki naj omogoča trgovcem razsvetliti svoje izložbe po najmodernejših tehničnih metodah. To je tem bolj potrebno, ker se trgovine zvečer zgodaj zapirajo in si občinstvo, ki je čez dan zaposleno, le zvečer more ogledati razstavljeno blago. Tej akciji so se pridružili vsi merodajni faktorji. Prvi uspeh je bil ta, da je dunajska mestna občina znižala tarifo za električno razsvetljavo izložb in tako omogočila trgovcem razsvetliti izložbena okna z majhnimi stroški. Vsakemu trgovcu je v lastnem interesu, ako zbudi med občinstvom zanimanje za svoje blago. Čim več ljudi si ogleda izložbo trgovca, tembolj narašča število njegovih odjemalcev. S stališča tujskega prometa pa tvorijo ulice in ceste z modernimi in privlačnimi izložbami največji kras mesta in to posebno ob lepi razsvetljavi. Tudi pri nas bo moralo trgovstvo posvečati temu vprašanju posebno pozornost. Zlasti bi to veljalo za večja mesta v Sloveniji, kjer je navadno v poletnem času promet živahnejši in si consumenti v prostem času, najraje zvečer, ogledujejo izložbe. Električni tok je sicer drag in daje marsikateremu trgovcu gotove pomisleke, vendar pa mislimo, da bi se dalo tudi tu pomagati, ako bi se prijavilo dovolj interesentov, ki bi nameravali svoja izložbena okna v večernih urah razsvetliti. Trgovski gremiji v Ljubljani, Mariboru in Celju naj bi o tem razmišljali in stopili v stik z interesenti kakor tudi z mestnimi občinami v svrho znižanja cene električne struje za razsvetljavo izložb. RUSKI DOLGOVI V ANGLIJI. Z velikim nemirom gledajo na razvoj nadaljnjih odnošajev med Rusijo in Anglijo zlasti angleški upniki, ki so Rusom posodili. Upanje, da bodo odplačali Rusi vsaj del svojih dolgov, se je s poostrenim razmerjem spet zmanjšalo. Doslej so registrirali sledeče angleške zahteve napram Rusom: 1. Zaplenjeno lastnino v vrednosti 180 milijonov funtov; 2. posojila v vrednosti 40 milijonov funtov; 3. druga posojila v vrednosti 250 milj. zlatih rubljev; 4. druge zahteve v vrednosti 40 milijonov funtov; 5. dolgovi Rusije Angliji 765 milj. funtov. Zgube na obrestih cenijo letno na 30 milj. funtov. MR« PETROLEJSKE KONCESIJE V ALBANIJI. Iz Tirane poročajo: Štiri države imajo petrolejske koncesije v Albaniji, Anglija, Francija, Italija in Amerika. Angleška družba je Arcy Express Exploatati-on, ki je podružnica družbe Anglo-Per-aian Oil. V okraju Viseri je dobila družba v globini 277 metrov težek petrolej, ki je pripraven za kurjavo. Vir daje na dan 100 ton, a so ga začasno zaprli, ker vrtajo sedaj na drugih krajih. V globini 1020 metrov so dobili plin. Družba Rus-ton z vrtanjem še ni začela. Francosko-albanski sindikat, ki ga je osnoval Cre-dit de Pčtrol, ima svoj okoliš v okrajih Skader, Valona in Korča. Z deli bodo v kratkem pričeli. Italijanske »Ferro-vie dello Stato« (državne železnice) imajo dve koncesiji. Vrtale so do globine 500 metrov, rezultat še ni znan. Societa delle Miniere je našla pri Venkovem petrolej zelo dobre kakovosti. Studenec da zaenkrat 10 ton na dan. Na terenu ameriške Standard Oil Cie pa z vrtanjem še niso začeli. Trgovina. Poljsko surovo maslo itd. Leta 1926 so izvozili Poljaki 5548 ton surovega masla v vrednosti 13,244.000 zlatov na-pram 524 tonam v vrednosti 1,816.000 zlatov v letu 1926. Največ je kupila Nemčija, za njo Avstrija. Jajec so pa prodali Poljaki lani 58.566 ton v vrednosti 77,193.000 zlatov napram 27.071 in 10.421 tonam v letih 1925 in 1924 hi v vrednosti 56,651.000 in 16,178.000 zlatov. Nemčija je kupila lani 40.748 ton, Av-stria 5142, Češkoslovaška 2549. Pogajanja o električnem trustu v Ženevi. »Deutsche Zeitung« poroča iz Ženeve, da so se vršila za kulisami svetovne gospodarske konference pogajanja za ustanovitev mednarodnega električnega trusta pod vodstvom ameriškega bančnega konsorcija. Ameriški pooblaščenec je bil Robinson, Francozi so poslali na posvetovanje Loucherja, Nemci Siemensa. Pogajanja so potekala v zadovoljivi smeri. Žito. Položaj v poljedelskih pokrajinah se je v zadnjem času občutno poslabšal. Zlasti v Severni Ameriki smatrajo razmere za zelo neugodne, ker še kar naprej dežuje in, so vremenske napovedi za bližnjo bodočnost neprestano slabe. Zato so bili nakupi zelo veliki in so šle cene močno gor; v enem samem dnevu so se v Chicagu dvignile pri pšenici in koruzi do 5 centov. Precej so na ta dvig vplivala poročila iz evropejskih produkcijskih okrajev, ki so bila tudi neugodna. Na Ogrskem in v Jugoslaviji je upanje na polnovredni pridelek izginilo; vendar pa javlja naše poljedelsko ministrstvo, da pri nas ni tako slabo, kot so prvotno govorili, ter da se bo dalo *še dosti popraviti. Ogrski uiad javlja, da je bilo vetrovno vreme zadnjih tednov za poljedelstvo zanič; škodoval je tudi ponočni mraz, zlasti v vinogradih, pri rži in pri sadju. V nekaterih okrajih je trpela rž vsled mraza 5 do 20%, v vinogradih je pa napravil m™ povprečno 30 do 35 odstotno ško-^Na^ie cenitve v drugi polovici ma- višie o^nH5? odatotnem pridelku, naj-visje o 75 odstotnem. Poročila iz Rusije so pa prav ugodna. Zato mora biti Ru som tem bolj neprijetno, ker je prišlo do znanih dogodkov na Angleškem. Kaj bo zdaj z nameravanimi skladišči v Benetkah in drugod. Našim agrarcem je pa to seveda prav prišlo. Industrija. sko irfr?v A„ac„nda v’,* str.,o cinka m hoče , , njem konkurence svoje etaUiče ie bolj utrditi. To dejstvo je napotilo druga podjetja, da so in da bodo racionalizacijo pospešila. Podjetje Hohenlohe na primer je zvišalo produkcijo za 19 oGustav Socher nasledniki« v Zagrebu. Insolvenca teh dveh veleuglednih tvrdk je povzročila velikansko prenečenje. Pasiva prve tvrdke znašajo poldrug milijon dinarjev, druge tvrdke pa 35 milijonov dinarjev. Vsled insolvence zagrebške tvrdke trpijo največ zagrebške banke in ena beograjska banka, ostanek pa pride na inozemske upnike. — Naš železniški program, o katerem bomo priobčili poseben članek, obsega 244 km ozkotirnih in 1365 normalnotirnih železnic, skupaj 1069 km. Stroški vsega gradbenega programa so preračunjeni na 5350 milijonov dinarjev in se tako-le razdelijo: leta 1927 500 milijonov, leta 1928 1800 milijonov, leta 1929 1600 milijonov, leta 1930 1030 milijonov in leta 931 350 milijonov dinarjev. Za letos bodo vzeli od 30-milijonskega dolarskega posojila 15 milijonov. — Čehi in Rusi se pogajajo o direktnih tarifih in direktnem blagovnem transportu, s čimer bi bile odstranjene velike sitnosti. Morda se bo teh pogajanj udeležila tudi Avstrija. — Revidirali bodo trgovsko pogodbo med Italijo in Ogrsko iz leta 1925 v prilog Italiji. Italija bo olajšala uvoz ogrskih agrarnih pridelkov, Ogrska pa uvoz južnega sadja, italijanskih tekstilij in avtomobilov. — Francoska vlada je vpeljala Pomlad! Nogavice, kravale, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloll t vseh barvah, Sifoni, Sollngen škarje, noži, potrebSclne za krojače, tej-{Jarje,‘.tapetnlke, šivilje In sedlarje. Rama dlSeCa mila — samo pri Josip Peteline blizu PreSernovepa'spomenika, ob vodi Ljubljana. Najnlija cenel Točna postrežba I uvozno licenco za premog in koks, ko so se vsa dosedanja sredstva izkazala kot nezadostna in je bilo na mesec importi-ranega za ca 600.000 ton več premoga kot je bilo potrebno. — V kampanji 1926/27 so izvozili Poljaki 183.000 ton sladkorja v vrednosti 66.5 milijonov zla-tov. Največ je kupila Vel. Britanija, nato Francija, Nemčija, Holandija, Švedska itd. — Poročila o bodočem pridelku v Rumuniji niso nič kaj ugodna. — Iz Žalca poročajo: Zadnji dež je bil za razvoj hmelja zelo ugoden, zakasneli nasadi kažejo prijaznejše lice. Razen sporadično nastopivših stenic doslej ni bilo živalskih škodljivcev. Od 4. do 9. septembra se bo vršila v Žalcu hmeljarska razstava. Po svetu. Domače cene železa v Avstriji smatrajo za zadovoljive, svetovne cene pa kljub zadnječasnemu zboljšanju še ne ugajajo. Alpine Montan je dobila nedavno neko večje naročilo iz Italije. — Po zgledu drugih držav hoče najeti tudi Avstrija večje posojilo, ki ga bo porabila v prvi vrsti za državne investicije, za nadaljevanje elektrifikacije zveznih železnic, za zgradbo cest in za položenje kablov. — Položaj avstrijske industrije pohištva označajo za zelo neugoden. Domača nakupna moč je majhna, eksport v nasledstvene države trpi vsled visokih carin in pa vsled novo nastale industrije v teh državah Prodajajo večkrat pod nabavno ceno. Ameriška industrija železa ima v zadnjem času prav dosti naročil. Zlasti živahno je zanimanje avtomobilne industrije. — Beograd bo ustanovil lastno Mestno hranilnico. — Dviganje cen umetne svile na londonski borzi se nadaljuje, prav tako tudi v Ameriki. Srednjeevropska zveza emajla se bo vsled splošno slabega položaja te industrije sedaj res razširila in bodo razdelili kvote po prodaji zadnjih let. Tudi cene bodo na novo uredili. — Povprečna zaščitna carina na Ogrskem znaša .50.7 odst. vrednosti; najvišja je zaščitna carina pri železnem blagu 49.2% ali skoraj polovica vrednosti; stekleno blago je zaščiteno z 38.6%, stroji s 33%, poljedelski predmeti z 32.1%, tekstilije z 29.8%. — Poljaki so nakupili 1000 vagonov ameriškega in 200 vagonov ruskega žita in so šle cene takoj nazaj, še preden je to žito na Poljsko prišlo. Hkrati so se naenkrat pojavile različne stare domače zaloge. Dalje nakupujejo tudi zasebniki velike množine ameriške in ruske pšenice ter rumunske koruze. — 17. in 18. junija bo zborovalo avstrijsko trgovstvo v Celovcu. — Zlata rezerva USA znaša sedaj 4'A milijarde dolarjev, proračunski prebitek za 1927 pa 600 milijonov dolarjev. Polovico te vsote bodo porabili za poplačanje notranjih dolgov, polovico pa za znižanje davkov v bodočem letu. — Regulirali bodo v Beogradu pristaniške prostore ob Sa- vi in Donavi. — Na trgu svile v Ziiricliti je bilo prodanih 20 bal ali 2000 kg jugoslovanske surove svile, 1 kg za 72 švicarskih frankov. Cena je ugodna. Tudi v Lyonu so prodali večje množine naše svile po približno isti ceni. V Milanu pa nič, ker je lira visoka, in je treba še počakati. — V Novem Sadu bodo 6. t. m. svečano otvorili novo borano palačo. — Po novi naredbi o zlati bilanci morajo imeti na Ogrskem denarni zavodi lokalnega značaja 10 milijonov pen-go lastne glavnice. Ker 24 deželnih zavodov -tega zneska ni zmoglo, so morali skleniti likvidacijo. — Na 28. 'rednem občnem zboru Zavarovalne zveze av- strijskih industrijcev so poročali, da so znašali lanski dohodki na premijah 758.000 šilingov, čisti dobiček pa 50.000 šilingov. 23.000 so dali v dobrodelne svrhe, ostanek pa v družbine rezerve. — Znani veletrgovec in veleposestnik Ladjevic, imejitelj tvrdke G. Socher nasledniki, pred kratkim še predsednik Hrvaško - slavonske deželne hipote&ne banke, je zašel v denarne težkoče. »N. Fr. Presse« pravi, da znašajo aktiva baje 17 do 22 milijonov dinarjev, pasiva pa 50 milijonov. Glavna dva upnika sta dve poljski banki. — Državna zveza ogrskih denarnih zavodov je sklenila, naj vstavi vlada v svrho obrestovanja vojnega posojiTh vsako leto 20 milijonov pen-go v proračun. Vrhu tega so sklenili, naj bo vsakratni 31. oktober »dan varčevanja«. — Češki industrijci sladkorja so se pogajali v svrho ustanovitve kartela na več let, pa so nastale take težkoče, da kartela morebiti sploh ne bodo podaljšali. — Na Pruskem bodo vsa elektrogospodarska podjetja združili v novo družbo, koje delniška glavnica bo znašala 80 milijonov mark. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic y Ljubljani sprejema do 3. junija t. 1. ponudbe glede oddaje čiščenja in popravljanja pisalnih strojev; do 7. junija t. 1. glede dobave 1000 kg pisane bombaže-vine; do 8. junija t. 1. glede dobave varnostnih stekel; do 10. junija t. 1. glede dobave 2 bakrenih cevnih sten, spiralnih vzmeti in 10.000 kg peresnega jekla; do 14. junija t. 1. glede dobave 1000 komadov acetilenskih gorilcev, 800 kg loja, 4 komadov >Lokomotiv-Schmierpum-pen« in brzinometrov; do 17. junija t. 1. pa glede dobave zračnih črpalk. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija t. I. ponudbe glede dobave 10 garnitur kompletnih nepremočljivih oblek, jamskega lesa in jamskih karbidnih svetiljk. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 15. junija t. I. ponudbe glede dobave 1000 kg mila za pranje. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe glede dobave 250 m3 dolomitnega peska, 1200 kg tračnih žebljev, 940 kg žičnikov ter raznega orodja; do 18. junija t. I. pa glede dobave 1 kompresorja. — Vršile se bodo naslednje ofertalfie licitacije: Dne 21. juniju t. 1. pri Glavnem Sanitetskem Slagalištu v Zemunu glede dobave torb za Rudeči križ. Dne 24. junija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja; dne 27. junija t. 1. pa glede dobave večje množine švedskih vžigalic. Dne 25. junija t. I. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskih trakov 111 barve; pri Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu glede dobave pisarniškega in knjigoveškega materijala; pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje, glede dobave 50.000 kg bukovega oglja: dne 27. junija t. 1. glede dobave 3500 kg | raznih vijakov.z maticami; dne 30. junija t. 1. pa glede dobave- 50 komadov spodnjih iu zgornjih delov ležišč iz jeklene litine. Dne 27. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pisarniškega materijala. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. Živinski sejem v Ljubljani 1. junija. Dogou je znašal: 352 konj, 73 volov, 73 krav, 17 telet in 445 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 44 konj, 12.-60—14.50 Din, vse za kg žive teže, prašički za rejo. Cene so bile sledeče: Voli I. 10—11, II. 9, III. 8, krave debele 5—7, klobasarice 3—4, teleta 12.50—14.50 Din, vse za kg žive teže, prašički za rejo pa kom 200— 300 Din. Cene so v glavnem neizpreme-njene, edino teletom so poskočile za malenkost 50 par do 1 dinarja pri kg. Sejem je bil zelo živahen. registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča šolske zvezke vseli vrst iz lastne tvornice. - Tisk in zaloga vseh tiskovin za državne in samoupravne urade. - Najsolidnejša izvršitev vseh tiskarskih del. KnJIgotržnlca. Knjigoveznica. Zahtevajte cenike I Telefon štev. 2312. PoSt. luran. 5t. 10761. •a | Veletrgovina kolonijolne In Špecerijske robe I IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga »veže pražene kave, mletih dlSav In rudninske vod«. Veletrgovina To en* tn solidna po*troM**l *Bh»«xn!t« v Uubliani »»l—nrsla Špecerijsko blago raznovrstno lg««|e» moko In delamo pifc delke. • Rasno v raki a rudninsko vodo. Lastna pralama sa kavo In m Ha sa Mavo s alektrKnkn obraten^ Ceniki na ras»ole»ol vjRRNfl K. ■% O »erMi enu priporoma svoj priznano dobri „NAJARONČKOV“ Spiritov in vinski kis Ustanovljena leta 1886 Telefon 2S78 Najboljla v materljalu in konstrukciji *«*» Josip Petelinca kolesa in Šivalni stroji znamke Crlfsner, Adler ,n Phonix. MsjSftpio opreme« posamezni deii, pneu* matfka, Igle za vsa sisteme - samo wj NajntSja cene. - TusSi S SIIO S IftUi bH*u Prešernovega ^platii*. LJUP V. spomenika o§» vosi?. . n« meseca GRITZNEK TISKARNA MERKUR B r fifefli* n 3% Se priporoia za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradni V TRCls" 1^0* Di O« brošure, cenike, tabele, vabila, lepake, posetnice itd. * LfiS»TM& LJUBLJANA OREGOR&ČEVA 23 dnih tiskovin. * Tiska « KNJIGOVEZNICA. * TEISFON. ST. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgov*ko-indu9trij*ko d. d. >MERKUR> kot izdajateMa in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.