Urednici: Alenka Seliškar in Katerina Tomsič INFORMATIVNI PRIROČNIK ZA LASTNIKE ŽIVALI IN ŠTUDIJSKO GRADIVO ZA ŠTUDENTE VETERINARSTVA BOLEČINA BREZ BESED Informativni priročnik za lastnike živali in študijsko gradivo za študente veterinarstva Urednici: Alenka Seliškar in Katerina Tomsič LJUBLJANA 2019 Izdajatelj: Fotografije: Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani Goran Kosec, dr. vet. med., asist. dr. Barbara Lukanc, dr. vet. med., doc. dr. Alenka Seliškar, Prvo naklado je omogočilo podjetje GENERA SI dr. vet. med., Unsplash d.o.o., ki je del skupine Dechra Pharmaceuticals PLC. Fotografiji na naslovnici: Shutterstock Avtorji: Anja Kalin, Matic Mrzdovnik, Eva Regoršek, Izbor fotografij in fotografije avtorjev: Laura Vlaj, doc. dr. Alenka Seliškar, dr. vet. med., Lara Ravnik asist. dr. Katerina Tomsič, dr. vet. med. Oblikovanje in prelom: Recenzenta: Sara Belak Bučar, dr. vet. med., Lara Ravnik, asist. dr. Barbara Lukanc, dr. vet. med., Grafika Gracer prof. dr. Zlatko Pavlica, dr. vet. med., Hon. memb. EVDC Tisk: Grafika Gracer Lektoriranje: Naklada: lekt. dr. Cvetka Sokolov 1000 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 636.7/.8.09:616-009.7(035) BOLEČINA brez besed : informativni priročnik za lastnike živali in študijsko gradivo za študente veterinarstva / [avtorji Anja Kalin ... et al.] ; urednici Alenka Seliškar in Katerina Tomsič ; [fotografije Barbara Lukanc ... [et al.] ; izbor fotografij in fotografije avtorjev Lara Ravnik]. - Ljubljana : Veterinarska fakulteta, 2019 ISBN 978-961-6199-93-3 1. Kalin, Anja, 1992- 2. Seliškar, Alenka COBISS.SI-ID 300741632 Vsebina v tem priročniku je informativne narave in ne more nadomestiti obiska pri veterinarju. Prosimo, da se v primeru zdravstvenih težav živali obrnete na izbranega veterinarja. Reproduciranje in deljenje vsebine priročnika je dovoljeno samo s soglasjem vodje projekta in navedbo vira. Priročnik se lahko uporablja le v nekomercialne namene in ni predmet prodaje. KAZALO PO KREATIVNI POTI DO ZNANJA 4 BOLEČINA 8 AKUTNA BOLEČINA PRI PSU 12 KRONIČNA BOLEČINA PRI PSU 18 AKUTNA BOLEČINA PRI MAČKI 22 KRONIČNA BOLEČINA PRI MAČKI 26 PROTIBOLEČINSKO ZDRAVLJENJE 32 ŽIVALI NE ZDRAVITE SAMI 36 ZAKLJUČEK 40 LITERATURA 42 BOLEČINA BREZ BESED PO KREATIVNI POTI do znanja Uvodna beseda Ljudje so poskušali odpraviti bolečino že v pradavnini. Pri tem so bili bolj ali manj učinko-viti, čeprav niso vedeli, kako zdravila delujejo. Stari Egipčani so na rane bolnikov polagali električne jegulje iz Nila, podobno kot pri da-našnji tehniki transkutane električne stimula-cije živcev. V stari Grčiji so ženske med po-rodom žvečile liste vrbe, ki vsebuje salicilno kislino, aktivno učinkovino aspirina, katerega kemijsko formulo sta odkrila šele leta 1895 Frederik Bayer in Felix Hoffmann. Opiati so v uporabi že tisočletja, morfin, glavni alkaloid opija, pa je bil izoliran leta 1804 in poimeno-van po Morfeju, grškem bogu spanja, ki so ga tradicionalno upodabljali s šopkom ognje-nih makov v rokah ali s skodelico, do roba napolnjeno z makovim sokom. V dvajsetem stoletju so odkrili in sintetizirali vrsto analgetikov, tudi takih, ki se uporabljajo samo pri živalih. svetu. Večina avtorjev je ugotovila, da veteri-narji bistveno prej posežejo po analgetikih pri Večina ljudi se strinja, da je trpljenje živali ne-psih kot pri mačkah, čeprav podobno oce- dopustno in da jim je treba pomagati. Žal se njujejo stopnjo bolečine pri enakih kirurških takšno razmišljanje običajno ustavi pri hišnih posegih pri obeh živalskih vrstah. Razlogi za ljubljencih, medtem ko le redkokdo pomisli manjšo uporabo analgetikov pri mačkah naj na druge sesalce. Še manj pozornosti so de-bi bili težave pri prepoznavanju bolečine, sla-ležni plazilci, ptice in ribe, kljub temu, da so bo poznavanje pravilne uporabe analgetikov z raziskavami potrdili učinkovitost analgetikov in strah pred neželenimi učinki analgetikov pri tudi pri teh živalskih vrstah. mačkah. Nekateri avtorji teh razlik pri obrav-navi psov in mačk niso ugotovili, kar je morda Ključen del poslanstva veterinarjev je prepo-povezano z geografskimi razlikami in drugač- znavanje in preprečevanje bolečine pri živa-nim odnosom ocenjevalcev do mačk. lih, saj ta izzove stres in trpljenje. Prvo študijo TIVNI POTI DO ZNANJA o odnosu veterinarjev do prepoznavanja in S projektom »Odnos slovenskih veterinarjev preprečevanja bolečine pri psih in mačkah do bolečine in analgezije pri psih in mačkah: sta l. 1993 objavila Hansen in Hardie v ZDA. analiza stanja in uvedba ocenjevalnih lestvic Tej študiji so sledile številne druge po vsem v klinično prakso«, ki je potekal v okviru jav-PO KREA 5 BOLEČINA BREZ BESED nega razpisa »Po kreativni poti do znanja 2017 – 2020« in sta ga sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, smo izvedli anketiranje veterinarjev in študentov 6. letnika in absol-ventov veterinarstva. Z anketo smo pridobili neprecenljive podatke o tem, ali anketiranci prepoznajo akutno in kronično bolečino pri psih in mačkah, ali poznajo zdravila in tehni-ke za obvladovanje akutne in kronične bole- čine in kakšen je njihov odnos do prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja akutne in kronične bolečine pri psih in mačkah. V nadaljevanju smo v slovenščino prevedli in v praksi preizkusili šest validiranih lestvic za ocenjevanje akutne in kronične bolečine pri psih in mačkah, ki jih je Veterinarska zbornica Slovenije uvrstila med standardne operativne postopke. Bolečina, ki jo občuti žival, je primerljiva z bo-Naše delo pa s tem ni bilo zaključeno. Veteri-lečino pri človeku. Je pomemben del življenja narji in lastniki živali lahko s skupnimi močmi naših psov in mačk, a je vse prevečkrat za-odločilno prispevamo k lajšanju bolečine, s postavljena ali spregledana. Znake bolečine tem pa k bolj humanemu ravnanju z živalmi. v ordinaciji pogosto težko prepoznamo. Zato Zato smo se odločili napisati izobraževalni imate lastniki psov in mačk pomembno vlogo priročnik za lastnike živali in študijsko gradi-pri prepoznavanju bolečine pri svojih živalih vo za študente veterinarstva Bolečina brez v domačem okolju. Verjamemo, da vam bo besed. pričujoča knjižica pri tem v pomoč. Naj dobro opravlja svoje poslanstvo! Sodelujoči pri projektu Sara Belak Bučar, dr. vet. med. Anita Kermavnar, Doc. dr. Alenka Seliškar, Lekt. dr. Cvetka Sokolov Delovna mentorica dr. vet. med. dr. vet. med. Pedagoška mentorica GENERA SI podjetje za zastopanje Delovna mentorica Vodja projekta in pedagoška mentorica Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in trgovino d.o.o., Veterinarska zbornica Slovenije Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani del skupine Dechra Pharmaceuticals PLC Asist. dr. Katerina Tomsič, Lana Jurman Anja Kalin Matic Mrzdovnik dr. vet. med. Študentka anglistike Študentka Študent Pedagoška mentorica in amerikanistike veterinarske medicine veterinarske medicine Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani TIVNI POTI DO ZNANJA Lara Ravnik Eva Regoršek Laura Vlaj Anja Zidar Študentka ekonomskih Študentka Študentka Študentka anglistike PO KREA in poslovnih ved veterinarske medicine veterinarske medicine in amerikanistike 7 BOLEČINA BREZ BESED BOLEČINA KAJ JE BOLEČINA? živali, da se refleksno izogne nadaljnji izpo-stavljenosti škodljivemu dražljaju. Kadar je Po definiciji mednarodnega združenja za pro-dražljaj dovolj močan, da povzroči poškodbo učevanje bolečine (IASP, International Asso-tkiva, se razvije lokalna vnetna reakcija. Peri-ciation for the Study of the Pain) je bolečina ferna živčna vlakna postanejo še bolj obču-neprijetna čutna in čustvena izkušnja, pove-tljiva in signal, ki potuje po živčnih vlaknih do zana z dejanskimi ali možnimi poškodbami hrbtenjače, je močnejši. Sčasoma pride na tkiva. Gre za subjektivni občutek, ki ga poleg nivoju hrbtenjače do ojačanja signala in ne škodljivega dražljaja oblikujejo tudi vedenjske do zaviranja. izkušnje, kot so strah, stres in spomin1. Adaptivna ali fiziološka bolečina opozori na prisotnost škodljivega dražljaja in ima KAKO ŽIVAL OBČUTI zaščitno vlogo. Pes s poškodovano taco BOLEČINO? miruje oziroma se s taco ne dotika tal, ker se na ta način poskuša izogniti bolečini in Mehanični, kemični ali termični dražljaji dodatni poškodbi tkiv. Po drugi strani pre-vzdražijo proste živčne končiče, od tam pa komerno zaznavanje bolečine predstavlja se signal prenese po živčnih vlaknih prek motnjo pri prenosu dražljaja in ne služi več hrbtenjače do možganov. Možgani v veči-svoji prvotni funkciji. Kadar bolečina posta-ni primerov poskušajo tak signal zavreti na ne primarna bolezen, govorimo o patološki nivoju hrbtenjače. Ta mehanizem omogoča bolečini1,2,3. BOLEČINA 9 BOLEČINA BREZ BESED KATERE VRSTE BOLEČINE npr. vnetje trebušne stene, razjeda že- POZNAMO? lodca, zaprtje, preobčutljivost na hrano, kronično vnetje trebušne slinavke, led-Glede na trajanje delimo bolečino na akutno vični kamni in rakave bolezni2. in kronično. Kadar je bolečina prisotna več kot tri mesece, govorimo o kronični bolečini. 3. Kronična nevropatska bolečina je posledica primarne poškodbe, bolezni Akutna bolečina je posledica poškodbe tki-ali disfunkcije živčevja. Klinični znaki so va in mine, ko se tkivo pozdravi. Stopnjuje se različni; ljudje jo opisujejo kot zbadajočo od blage preko zmerne do hude bolečine. ali pekočo. Pri živalih jo težje prepozna-Povzroči jo določena bolezen ali poškodba mo; pojavijo se spremembe v obnaša- (npr. vnetje trebušne slinavke ali kirurški po-nju, spanju in socialnem vedenju; psi in seg)1. mačke se praskajo in ližejo področje, ki ga oživčuje oboleli živec4. Kronična bolečina traja dlje od pričakova-nega časa celjenja tkiva. Pojavlja se v več 4. Akutna intenzivacija kronične bole-oblikah: čine je postopen ali nenaden prehoden pojav zelo močne bolečine, ki traja nekaj 1. Kronična vnetna (somatska) bole-sekund do nekaj ur, kljub dobro nadzo- čina je trajna vnetna bolečina, ki lahko rovani kronični bolečini. Bolečina je lah-vodi v razvoj drugih vrst bolečine, naj- ko tako močna, da žival tuli, se ne more pogosteje nevropatske. Najpogosteje premakniti, grize samo sebe ali druge jo ugotovimo pri degenerativni bolezni živali in ljudi2. sklepov sprednjih in/ali zadnjih nog, pri kateri psi in mačke odklanjajo gibanje, 5. Prenašajoča se bolečina izvira iz točk šepajo in imajo spremenjeno držo tele-pretirane vzdražljivosti skeletnih mišic sa, ali pri lumbosakralni stenozi (zožitev (angl. trigger points). Točke pretirane hrbteničnega kanala v področju med vzdražljivosti skeletnih mišic so majhni zadnjim ledvenim vretencem in križni- vozliči ali napeti trakovi mišičnega tkiva, co), pri kateri se psi držijo zgrbljeno in ne ki se nahajajo na določenih delih telesa. morejo več hoditi po stopnicah ali skočiti Kadar spontano izzovejo bolečino, go-v avto ali na kavč2. vorimo o aktivnih točkah, kadar pa bo- lečino izzovemo le z manipulacijo točk, 2. Kronična visceralna bolečina je govorimo o pasivnih ali latentnih točkah2. sestavljena iz vnetne in nevropatske bo- lečine in jo težje prepoznamo. Izvira iz 6. Rakava bolečina je prisotna pri nekate-prsnega koša ali trebušne votline, zaradi rih rakavih boleznih, npr. pri osteosarko-prenašanja bolečine pa so lahko občutlji- mu, to je raku, ki prizadene kostno tkivo vi tudi drugi deli telesa. Vzroki so različni, pri psu ali pri ploščatoceličnem karcino- mu jezika, smrčka, ustnic ali uhljev PREPOZNAVANJE BOLEČINE pri mački. Prisotni sta tako vnetna kot nevropatska komponenta. Bole- Prepoznavanje bolečine je ključnega pome- čina je ponavadi zelo močna in jo je na za uspešno zdravljenje, saj živali bolečine težko popolnoma odpraviti1. ne morejo opisati tako kot ljudje. Živali, ki imajo podobno razvit živčni sistem kot Zdravljenje akutne bolečine temelji na ljudje, enako zaznavajo bolečino, zato je odpravi osnovnega vzroka in prekinitvi vsak postopek ali poškodba, pri kateri prenosa bolečinskih dražljajev na različ- ljudje čutimo in opišemo bolečino, enanih ravneh živčnega sistema. Bolečino ko boleč tudi za živali1. lahko popolnoma odpravimo z ustrezno izbiro analgetikov. Prepoznavanje bolečine temelji na prepoznavanju pojava novega, neobičajnega vedenja Zdravljenje kronične bolečine temelji na ali izginotju običajnega vedenja5. multimodalnem in multidisciplinarnem pristopu in vzdrževanju kakovosti življe- Za prepoznavanje odstopanj v obnašanju je nja živali. Bolečino želimo omejiti do te bistveno poznavanje običajnega obnašanja mere, da je življenje živali še vedno kako- živali. Pri tem ima ključno vlogo lastnik živali, vostno, kljub temu, da osnovne bolezni saj najbolje pozna svojo žival in lahko hitro ne odpravimo1. prepozna tovrstna odstopanja6. BOLEČINA 11 BOLEČINA BREZ BESED AKUTNA BOLEČINA pri psu Genetsko določen odziv na akutno bolečino pokaže bolečino, medtem ko lovski pes med je skupen vsem psom in vključuje izogibanje lovom na videz pozabi na bolečino in je ne bolečim dražljajem, oglašanje in specifičen bo pokazal tako očitno, kot bi bilo pričako-odziv telesa (razširjeni zenici, pospešeno di-vati glede na poškodbo ali bolezen. Pes, ki hanje in bitje srca)7,8. V procesu socializacije je razburjen zaradi obiska veterinarske am-se psi naučijo od drugih članov krdela ali od bulante, bo v prisotnosti veterinarja prikrival lastnikov, kako se odzvati na bolečino, in lah-bolečino, zato je zelo pomembno, da lastnik ko zaradi spleta okoliščin bolj ali manj izrazito natančno opiše znake bolečine, ki jih je pes pokažejo bolečino ali pa jo prikrijejo. Pes, ki je pokazal v domačem okolju. V veliko pomoč pretirano navezan na lastnika, ki ga pomiluje pri postavljanju diagnoze, npr. šepavosti, so in obravnava kot majhnega otroka, izraziteje videoposnetki, ki jih lastnik posname doma9. AKUTNA BOLEČINA PRI PSU 13 BOLEČINA BREZ BESED Izražanje bolečine je odvisno tudi od števil-ob bolečini, ni pa nujno posledica boleči-nih drugih dejavnikov, kot so pasma psa, ne (lahko ga povzročijo strah, lakota, pot-genetska linija znotraj posamezne pasme, reba po uriniranju in iztrebljanju itd.). Psi spol, starost, teža, predhodne izkušnje, tem-se z oglašanjem, značilnim za izražanje perament, splošno stanje psa in vplivi okolja bolečine, odzovejo na dotikanje rane oz. (odsotnost/prisotnost lastnika, nove vonjave, bolečega mesta. Nekateri psi ob priso-zvoki) v času opazovanja, zato moramo vsa-tnosti bolečine postanejo zelo tihi, česar kega psa obravnavati posebej1. Psi manjših ne smemo zamenjati z znakom udobja. pasem in hrti se večkrat pretirano odzovejo na bolečino v primerjavi s psi večjih pasem • Drža telesa in gibanje in delovnimi psi (službeni, lovski). Mladički in-tenzivneje izražajo bolečino in nelagodje kot Nenormalno gibanje in/ali drža telesa sta odrasli psi5. Psi izražajo bolečino na nasled-očitna znaka neugodja, ki lahko izvira iz nje načine: okončin, medenice, prsnega koša, tre- bušne votline ali hrbtenice. Pes poskuša • Oglašanje zaščititi boleče področje pred obreme- nitvijo, da bi s tem omilil bolečino. Ne- Oglašanje vključuje jokanje, cviljenje, naklonjenost gibanju, nenormalna obre- renčanje, tuljenje, lajanje in stokanje. Je menitev okončin in toga, zvezana hoja nespecifično vedenje, ki se lahko izrazi kažejo na to, da psa boli. Po drugi strani so lahko nekateri psi nemirni in pogosto spreminjajo položaj telesa. Pri bolečini, ki izvira iz vratnega dela hrbtenice in glave, npr. pri steroidno od-zivnem meningitisu arteritisu (SRMA iz angl.: steroid responsive meningitis arteritis; vnetje možganskih ovojnic, ki se zdravi s kortikosteroidi), je pes zgrbljen in ne more dvigniti glave (Slika 1). Slika 1: Psica s steroidno odzivnim meningitisom arteritisom ne more dvigniti glave in je zgrbljena. Pri poskusu dvigovanja glave zelo glasno zacvili in nehotno urinira. • Interaktivno vedenje (odziv na človeka) in • Apetit, uriniranje in iztrebljanje mimika obraza Psi, ki občutijo bolečino, so pogosto Pri ocenjevanju interakcije psa s člove- neješči. Zavzemajo neobičajen položaj kom je potrebno upoštevati vedenje, ki za uriniranje in/ali iztrebljanje; pogo- je za določenega psa značilno. Pes lah- stost uriniranja in/ali iztrebljanja je lahko ko postane agresiven ali pa se pretirano zmanjšana. Psi zaradi zavračanja giba- umiri in se umakne, ko se mu približamo nja začnejo izločati po hiši ali stanova- ali poskusimo rokovati z njim. Nenehno nju. Pri bolečini, ki izvira iz trebušne vot-pogleduje proti bolečemu področju in line, npr. pri vnetju sečil, kažejo znake postane neodziven na okolico. Mimika bolečine med uriniranjem, pri benigni hi- obraza izraža nelagodje, obrazne mišice perplaziji (povečanju) prostate pa kažejo so napete, zenici razširjeni, vidimo belo-znake bolečine pri iztrebljanju5,10. čnici, uhlja sta poravnana z glavo in pes prestrašeno gleda. V Tabeli 1 so navedeni najpogostejši znaki akutne bolečine pri psu1,5,9,10. AKUTNA BOLEČINA PRI PSU 15 BOLEČINA BREZ BESED Tabela 1: Znaki akutne bolečine pri psu • Nemir, pogosto spreminjanje položaja telesa • Tresenje • Neobičajen položaj telesa • Drža telesa in aktivnost Sedenje/spanje/ležanje v neobičajnem položaju • Gledanje/lizanje/grizenje bolečega področja • Zmanjšana aktivnost • Šepanje • Razbremenjevanje poškodovanih/obolelih okončin • Oglašanje Stokanje, jokanje, cviljenje, renčanje, tuljenje, lajanje • Pes se ne oglaša (se vede stoično). • Napete obrazne mišice z nagubanimi obrvmi, nazaj povlečene ustnice Mimika obraza • Prestrašen pogled • Razširjeni zenici • Ušesa poravnana z glavo • Apetit Slabši apetit • Pes manj pije. • Videz Prestrašen, ponižen, pokoren, žalosten, umirjen • Agresiven, paničen, živčen • Umik • Odziv na približanje bolečemu Renčanje, agresija, obramba bolečega področja • mestu/dotik bolečega mesta Tresenje • Pogledovanje proti bolečemu področju • Napet trebuh ob dotiku • Uriniranje in iztrebljanje Spremenjena pogostnost • Spremenjen položaj telesa pri izločanju • Pospešeno bitje srca • Drugi znaki Kratko, plitvo in pospešeno dihanje • Zvišana telesna temperatura • Zvišan krvni tlak Trebušna votlina in prsni koš Pri bolečini v področju prsnega koša si psi ne upajo ležati, zato ves čas stojijo. Naslanjajo se na Pri bolečini, ki izhaja iz trebušne votline, so psi steno ali ob predmete in poskušajo spati stoje. zgrbljeni ali zavzamejo položaj za prošenje (s Pomanjkanje spanja še dodatno oteži okre-sprednjim delom telesa se dotikajo tal, zad-vanje. Po aplikaciji analgetikov se takšen pes nji del pa držijo navzgor). S tem razbremenijo običajno uleže in zaspi1. pritisk na organe trebušne votline1. Trebuh je napet10 (Slika 2). Gibalni aparat Bolečina, ki izvira iz gibalnega aparata, je največkrat kronična, v primeru poškodb (zloma kosti, izpaha, natrganja ali pretrganja skle-pnih vezi) pa tudi akutna. Psi šepajo ali ne uporabljajo prizadetega dela telesa, da razbremenijo boleče področje1. Ustna votlina Tudi bolečina v ustni votlini velja za kronično, razen pri svežih zlomih zob in zlomu čeljusti. Kljub zanimanju za hrano je psi ne vzamejo ali Slika 2: Psica po ovariektomiji (kirurški odstranitvi jajčnikov) jo pri poskusu jemanja takoj izpustijo iz gob-zaradi pomanjkljive analgezije zavzema položaj za prošenje; s ca. Videti je, kot da bi psa ob poskusu jema-sprednjim delom telesa se dotika tal, zadnji del drži navzgor, s nja hrane stresel električni tok. Nekatere živali čimer razbremenjuje pritisk na organe trebušne votline. AKUTNA BOLEČINA PRI PSU se pri bolečini v ustni votlini pretirano slinijo11. 17 BOLEČINA BREZ BESED KRONIČNA BOLEČINA pri psu Pri psih s kronično bolečino opazimo predvsem odstopanja od običajnih vedenjskih vzorcev pri hranjenju, pitju, skrbi za lastno higieno, socialnem vedenju, premikanju in drži telesa. Vedenjske spremembe se pojavijo postopoma in so manj specifi čne, zato jih nekateri lastniki pripišejo staranju psa, menijo npr., da se pes ne želi več igrati, veči-no dneva poležava in je nerazpoložen zaradi starosti5. Pomembno vlogo pri prepoznavanju in ocenjevanju kronične bolečine ter od-ziva na zdravljenje ima ravno lastnik živali, saj najbolje loči normalne od patoloških vedenjskih vzorcev svojega psa12. Slika 4: Pes z osteosarkomom nadlahtnice ima prestrašen/ trpeč izraz obraza in široko odprte oči; beločnici sta vidni; Degenerativna bolezen sklepov pes sope, odklanja gibanje, z obolelo nogo se sploh ne dotakne tal, odklanja hrano in hujša, ne more spati (vir: Psi z degenerativno bolezni jo sklepov imajo http://veterinarymedicine.dvm360.com). težave pri vstajanju iz sedečega, še bolj pa iz ležečega položaja, šepajo, težje hodijo, delu telesa, zavzamejo zgrbljeno držo in pre-odklanjajo hojo po stopnicah in skakanje v nesejo težo telesa na sprednji okončini10. Pri avto in imajo spremenjeno mimiko obraza boleči hrbtenici lahko zaradi slabosti opazi- (Slika 3). Kadar čutijo bolečino v zadnjem mo tudi oblizovanje, zehanje, uživanje blata, trave ali drugih rastlin5. Pri dalj časa trajajoči razbremenitvi okončine lahko opazimo upad-le mišice in neobrabljene kremplje10. Rakave bolezni Maligni ali rakavi tumorji poškodujejo normalno strukturo in motijo pravilno delovanje tkiv in organov, napadajo sosednja tkiva in zase-vajo v druge dele telesa. Neomejena rast rakavih celic povzroči bo- lečino neposredno z uničenjem mehkih ali kostnih tkiv ali posredno (okužba, vnetje, Slika 3: Pes s kronično degenerativno boleznijo sklepov: trpeč/poklapan izraz obraza, stisnjeni ustnici, ustni kot oteklina, občutek napetosti v trebuhu) (Slika je pomaknjen naprej, uhlja sta pritisnjena ob glavo (vir: 4). Tudi samo zdravljenje je povezano z ne-http://veterinarymedicine.dvm360.com). KRONIČNA BOLEČINA PRI PSU ugodjem, npr. zaradi pooperacijske bolečine 19 BOLEČINA BREZ BESED po kirurški odstranitvi tumorja ali neželenih učinkov kemoterapije in sevanja13. Bolezni ustne votline in zob Najpogostejši znaki bolezni ustne votline in zob so težave pri žvečenju hrane, predvsem briketirane ali hrane trše konsistence, izmika-nje hrani ali nehoteno spuščanje le-te iz gob-ca med hranjenjem, kihanje ali prhanje med hranjenjem, drgnjenje z gobcem ob različne predmete, slab zadah in povečano slinjenje. Zaradi kopičenja mehkih zobnih oblog na zobeh in posledičnega vnetja okoli njih psa boli; zato se izogiba uporabi prizadete strani ustne votline 11. Bolečino v ustni votlini težko prepoznamo, saj se psi nanjo prilagodijo in jo zelo dobro prikrivajo14. V Tabeli 2 so navedeni najpogostejši znaki kronične bolečine pri psu10. Tabela 2: Znaki kronične bolečine pri psu • Pes se manj igra z ljudmi in drugimi psi. • Pozitivno vedenje, ki se Manj se giba. • zmanjša zaradi kronične Manj skrbi za osebno higieno/čiščenje kožuha. • bolečine Manj intenzivno maha z repom. • Manj je ali odklanja hrano. • Manj se zanima za okolico. • Agresija do ljudi in/ali drugih psov • Večja navezanost na lastnika, ljubosumnost • Pes ne pozdravi lastnika ob vrnitvi domov. • Negativno vedenje, ki se kaže Pes več spi. • bolj pogosto zaradi kronične Prestrašenost • bolečine Varovanje bolečih delov telesa • Lizanje in ali/grizenje bolečih delov telesa • Nenadno, intenzivno praskanje • Nenadna, pretirana aktivnost (kompulzivno vedenje) • Pes je manj ali bolj odziven na dražljaje iz okolice. • Odklanjanje gibanja (sprehod, tek, skakanje) • Nezmožnost obračanja v eno ali obe smeri • Postavljanje zadnjih nog pod prsni koš • Rep je stisnjen med zadnjima nogama. • Ušesa so obrnjena nazaj ali navzdol, položena ob glavo. • Nemir, beganje, kroženje • Toga drža in hoja Nenormalna drža ali gibanje • Sedanje ali leganje med sprehodi • Nezmožnost dvigovanja ali obračanja glave (bolečina v vratu) • Zavzemanje položaja za prošenje (bolečina v trebuhu) • Razbremenjevanje okončine (bolečina, ki izvira iz okončine) • Nenormalno usedanje (obračanje kolena navzven pri bolečini v kolenskem sklepu) • Tresenje, drhtenje Spremenjeno vedenje • Depresivno, žalostno in/ali nestrpno obnašanje • Vidna beločnica (sicer ni vedno znak bolečine; pri nekaterih, npr. brahicefaličnih ali kratkogobčnih pasmah, je to normalno) • Sopenje, pospešeno dihanje ali pospešeno bitje srca brez predhodne telesne aktivnosti • Zmanjšano oglašanje in/ali tiho jokanje ali cviljenje • Intenzivnejše oglašanje vključno s tuljenjem in zavijanjem pri manipulaciji bolečega področja ali kadar se bolečina akutno intenzivira za kratek čas Drugo • Alodinija (neboleč dražljaj, npr. božanje po telesu, postane izrazito moteč ali boleč za psa; npr. pri kroničnem pankreatitisu, vnetju trebušne slinavke, psa izrazito moti božanje po trebuhu ali celo agresivno odreagira, če ga hočemo dvigniti v naročje) • Hiperestezija (povečana občutljivost) ali hiperalgezija (intenzivnejši odgovor na dražljaj, ki je normalno boleč, na mestu poškodbe ali v okolnih nepoškodovanih tkivih); lahko se pojavi zaradi nezadostne ali nepravilne uporabe analgetikov med in po kirurškem posegu. KRONIČNA BOLEČINA PRI PSU 21 BOLEČINA BREZ BESED AKUTNA BOLEČINA pri mački Tudi pri ocenjevanju akutne bole- čine pri mački se v veliki meri za- našamo na subjektivno oceno, ki temelji na opazovanju obnašanja živali. V pomoč nam je poznavanje normalnega obnašanja, saj spre- membe v obnašanju lahko kažejo na prisotnost nelagodja in bolečine. Pri ocenjevanju moramo upoštevati vrsto, lokacijo in trajanje kirurške- ga posega, poškodbe ali bolezni, individualne posebnosti, starost in zdravstveno stanje živali ter okolje, v katerem ocenjujemo bolečino1,15. Nekatere mačke ne kažejo znakov bolečine jasno in očitno, še pose- bej v prisotnosti ljudi in drugih živali ali v stresnih situacijah1. Bolečino najbolje ocenimo z dinamičnim, interaktivnim pristopom in opazo- vanjem izzvanih odzivov živali (npr. reakcije na dotik)16. Pri ocenjevanju akutne bolečine pri mačkah skušamo odgovoriti na na- slednja vprašanja: • Ali se mačka normalno obna- ša? • Ali je katero od normalnih ob- našanj po operaciji, poškodbi ali bolezni opustila? • Ali je po operaciji, poškodbi ali bolezni razvila nove oblike ob- našanja15? V Tabeli 3 so navedeni najpogo- stejši znaki akutne bolečine pri mački1,5,15. AKUTNA BOLEČINA PRI MAČKI 23 BOLEČINA BREZ BESED Tabela 3: Znaki akutne bolečine pri mački • Nenormalna (zgrbljena) drža • Telesna drža Počivanje v nenormalnem položaju • Sedenje ali ležanje v nenormalnem položaju • Šepanje • Zmanjšana aktivnost • Odpor do gibanja • Aktivnost Nemir • Pogosto spreminjanje položaja • Poskus pobega • Skrivanje • Agresivnost • Prestrašenost • Umirjenost • Razpoloženje in Zmanjšan apetit • vedenje Spremenjen apetit • Neuporaba mačjega stranišča • Zanemarjen kožuh • Mahanje z repom • Pospešeno dihanje, sopenje (zelo močna bolečina) • Interakcija z ljudmi in živalmi Zmanjšana – mačka se izogiba stiku z lastnikom. • Spremenjena • Odziv na dotik, pritisk in tipanje Pihanje in renčanje • poškodovanega ali obolelega Varovanje bolečega območja • mesta Varovanje svojega prostora • Agresivnost Pozornost, ki jo mačka nameni • Pretirano liže ali grize boleče dele telesa (običajno kirurško rani rano). • Oglašanje Se ne oglaša. • Mijavkanje, jokanje, predenje, renčanje, javkanje • Nagubano čelo Obrazna mimika • Priprte oči • Zategnjen gobček (Slika 5) Spremembe hitrosti bitja srca in dihanja ter potrebno je ločiti normalen, spokojen spanec velikosti zenic niso najbolj primerne za oce-od tako imenovanega zaigranega spanca. njevanje akutne bolečine pri mačkah, saj na-Mačke, ki hlinijo spanec, so običajno večinje vplivajo tudi tesnoba, stres, strah in zdra-no časa negibne in so videti, kot da bi spa-vila (opioidni analgetiki). So pa dokaj zanesljiv le. Okolico raziskujejo le malo časa ali sploh pokazatelj bolečine, če mačka izkazuje bole-ne. Niso sproščene in pogosto se pretirano čino še na katerega od drugih načinov1,15,16,17. ustrašijo, če jih zmotimo. Zaigrani spanec naj bi bil pasivni obrambni mehanizem v stres-Mačke navadno spijo večino dneva. Toda nem okolju15. Mačk za ocenjevanje bolečine ne zbujamo. Počivanje in spanje sta poka-zatelja udobja, toda le, če mačka to počne v značilni drži (sproščena, zvita v klobčič)1. Pogost znak bolečine je slaba ješčnost. Pri tem moramo upoštevati, da nekatere mačke odklanjajo hrano, ker niso lačne ali pa jim je slabo in jih sili na bruhanje zaradi bolezni same. Mačke, ki so hospitalizirane na veterinarski kliniki, lahko odklanjajo hrano zaradi stresa, ker so name- ščene v njim neznanem in neprijetnem okolju, in ne zaradi bolezni same15,16. Pri prebujanju iz anestezije po bolečih posegih brez ustrezne analgezije lahko pride do manične reakcije. Mačke se mečejo po kletki, Slika 5: Mačka s poškodbo glave po avtomobilski nesreči (več grizejo obvezo, nas poskušajo napasti, ren-zlomov zgornje in spodnje čeljusti) ima priprte oči, zategnjen in čijo in glasno zavijajo. Ti znaki izzvenijo po napol odprt gobček. aplikaciji analgetikov9,18. AKUTNA BOLEČINA PRI MAČKI 25 BOLEČINA BREZ BESED KRONIČNA BOLEČINA pri mački Kronična bolečina poslabša kakovost živ- ki je normalno boleč, na mestu obolelosti ljenja in povzroči vedenjske spremembe, ki ali v okolnih neprizadetih tkivih) in alodinija vplivajo na odnos med lastnikom in mačko19. (običajno neboleč dražljaj, npr. božanje po telesu, postane za mačko izrazito moteč ali V Tabeli 4 so navedeni najpogostejši znaki boleč). Najpogosteje so prizadeti ledveno in kronične bolečine pri mački1,19. ledveno-križnično področje, kolki, koleno, skočni in komolčni sklep. Degenerativna bolezen sklepov Mačka se manj in drugače giba (prehodi manjše razdalje na dan, manj skače, preska-Degenerativna bolezen sklepov je eden kuje le nižje ovire, se giba togo, ima težave s glavnih vzrokov za kronično bolečino pri hojo po stopnicah); njeni gibi so manj tekoči. mačkah in je lahko prisotna kar pri 60 do Manj se neguje in čisti, se skriva in manj ali 90% starejših mačk. Pri tej bolezni se v drugače druži z drugimi živalmi in lastniki. Pri povezavi s kronično bolečino pojavljajo hi-božanju ledvenega in križnega dela hrbta se perestezija (povečana občutljivost), hipe-usloči, izmika božanju, zarenči ali celo po-KRONIČNA BOLEČINA PRI MAČKI ralgezija (intenzivnejši odgovor na dražljaj, skuša ugrizniti lastnika. 27 BOLEČINA BREZ BESED Tabela 4: Znaki kronične bolečine pri mački • Se težje giba; hoja je okorna. • Zmanjšana gibljivost Težje vstane in se giba po daljšem počitku. • Pri počivanju ne zavzame udobnega položaja. • Je nesproščena. • Manj lovi, skače, se igra. • Težje izvajanje določene Težje skoči na dvignjene ravne površine; pri tem si pomaga aktivnosti z vmesnimi, nižje ležečimi površinami. • Ne skoči neposredno na tla; prej se stegne proti tlom ali pa si pomaga z vmesnimi, nižje ležečimi površinami. • Zmanjšana interakcija z lastniki in/ali drugimi hišnimi Osamitev ljubljenci • Najraje je sama. • Se ne zanima za igrače. • Depresija Manj uporablja praskalnik. • Ne opazuje ptic ali drugih živali (stanovanjska mačka ne sedi več na okenski polici). • Se pritožuje/oglaša/piha/renči, ko jo dvignemo ali rokujemo Razdražljivost z njo. • Videti je zlovoljna in vzkipljiva. Spremembe razpoloženja, • Je žalostna, razdražljiva, agresivna. vedenja • Kaže manj zanimanja za okolico, je manj radovedna. • Ima zanemarjen, nasršen, masten kožuh; dlaka na ledveno-križničnem delu hrbta je mastna in zlepljena. • Ima umazane kremplje. Zmanjšano ali povečano umi- • Bolj intenzivno si umiva določene dele telesa (bolečina, vanje mravljinčenje, otopelost, hiperestezija). • Zaradi pretiranega lizanja ima mesta brez dlake. • Ima odpor do krtačenja. Neustrezna uporaba mačjega • Težko spleza v in iz mačjega stranišča. stranišča • Urinira in iztreblja se na neprimernih mestih v stanovanju. • Sprememba apetita Ima zmanjšan ali povečan apetit. • Pije več ali manj kot po navadi. Občutljivost na dotik • Ima odpor do dotikanja, božanja. • Obnašanje, ki kaže na akutno Nenadoma zakriči, pogleda proti določenemu delu telesa in intenzivacijo bolečine ga začne lizati ali gristi brez vidnega vzroka. • Kmalu po napadu bolečine se spet obnaša normalno. Pojavijo se lahko tudi spremembe v uporabi delih glave in predstavlja kar 60 – 70% malignih mačjega stranišča, ker ne more vstopiti vanj tumorjev v ustni votlini pri mački20. Manj pogost ali zavzeti položaja za uriniranje ali blatenje, je sarkom mehkih tkiv, vključno s postvakcinal-ne da bi jo pri tem bolelo. Mačka prične op-nim sarkomom21. Najbolj boleči so postvakci-ravljati potrebo izven stranišča, zlasti kadar je nalni sarkom, ploščatocelični karcinom v ustni na vhodu v stranišče visok prag, vhod v stra-votlini, tumor mlečne žleze in fibrosarkom. nišče ozek in strop v stranišču nizek. Mačke z rakom imajo pogosto sočasna obo- V veterinarski ambulanti so te spremembe lenja, ki povzročajo bolečino, kot sta degene-nezaznavne; bolj so izražene v domačem rativna bolezen sklepov in kronična ledvična okolju, saj mačke zaradi stresa v njim nepri-bolezen, zato je treba take živali obravnavati jaznem okolju pogosto otrpnejo19. celostno. Zdravljenje z enim samim analgeti-kom ne zadostuje19. Rakave bolezni Dolgotrajna bolečina po kirurškem posegu Najbolj boleči so tumorji ustne votline, kosti, urogenitalnega trakta, oči, nosa, živcev, Glavni vzrok za dolgotrajno pooperacijsko prebavil in kože. Pri ljudeh 70% bolnikov z bolečino naj bi bila nezadostna ali neustre-napredovalo obliko raka trpi bolečine. Naj-zna uporaba analgetikov med kirurškim po- verjetneje to drži tudi za mačke in pse13. segom in obsežna poškodba tkiv. Lahko se pojavi po kateremkoli kirurškem posegu, Pri mačkah se najpogosteje pojavljajo limfom, najpogostejša pa je po amputacijah okončin tumor mlečne žleze in ploščatocelični karci-in operacijah prsnega koša, saj se je pri teh nom. Slednji se največkrat pojavlja pri belih posegih nemogoče izogniti obsežni poškod-KRONIČNA BOLEČINA PRI MAČKI mačkah na slabo odlakanih, nepigmentiranih bi živcev19. 29 BOLEČINA BREZ BESED Bolezni ustne votline in zob Mačji obrazno-ustni bolečinski sindrom Najpogosteje bolečino povzročajo kronič- Mačji obrazno-ustni bolečinski sindrom je ni gingivostomatitis (vnetje dlesni in ustne kronična bolezen z občasnimi izbruhi akutne sluznice), ki ga spremlja napredovala paro-bolečine. Vzrok naj bi bilo nenormalno preva-dontalna bolezen (bolezen obzobnih tkiv), janje dražljaja po trivejnem živcu (lat.: n. trige-resorpcija zob z zlomi zobnih kron in zaosta-minus), ki oživčuje obraz in usta (nevropatija). limi deli zobnih korenin, razjede sluznice in Pri ljudeh je opisana podobna bolezen, ki se novotvorbe. imenuje trigeminalna nevralgija. Občutek nelagodja je pri mačkah omejen na ustno vot-lino in ustnice. Najpogosteje se pojavi le na eni strani obraznega dela glave po menjavi ali bolezni zob. Mačke se pretirano ližejo in žvečijo, si drgnejo gobček s tačko, odklanjajo hrano ali manj jedo, imajo poškodovan jezik in ustnice, v hujših primerih pa tudi lično-ustno sluznico. K poslabšanju stanja pripomore-jo stresni dejavniki, kot so borba za teritorij, mački neprijazno okolje, npr. obisk razstave ali veterinarske ambulante. Najpogosteje so prizadete birmanske mačke19. Slika 6: Mačka z gingivostomatitisom s težavo jemlje hrano; večkrat jo izpusti iz gobčka in se pri tem oglaša (vir: https://www.petmd.com). Najpogostejši klinični znak so motnje pri je-manju hrane (Slika 6). Mačke se med in po hranjenju manejo s tačko po gobčku. Opazimo spontano oglašanje in slinjenje; mačka celo pobegne od hrane. Ti vzorci obnašanja navadno izginejo po zdravljenju parodontal-ne bolezni. Zlati standard zdravljenja je izdrtje prizadetih zob in podporno zdravljenje z anal-getiki19. Slika 7: Mačka z vnetjem trebušne slinavke je zgrbljena zaradi bolečine v trebuhu; čepi z naprej in navzdol spuščeno glavo, miži, uhlja sta zategnjena, ima trpeč izraz obraza (vir: http://catcentric.org). Bolezni prebavil Kronično trebušno bolečino lahko povzroči-jo vnetna bolezen črevesja, vnetje trebušne slinavke ali pankreatitis (Slika 7), vnetje jeter in žolčevodov. Stopnjo bolečine pri teh bole-zenskih stanjih ocenjujemo s pomočjo anam-neze in tipanja trebuha19. Idiopatski uretrocistitis Idiopatski uretrocistitis je vnetje sečnice in sečnega mehurja, ki poteka podobno kot in-tersticijski cistitis pri ljudeh. K razvoju bolezni pri mačkah prispevajo debelost, omejeno gibanje in več živali v istem gospodinjstvu, ki Slika 9: Plantigradna hoja in nevropatija pri mački z nekontrolirano so podvržene stresu zaradi neurejenih med-sladkorno boleznijo (vir: https://todaysveterinarypractice.com). sebojnih odnosov. Znaki idiopatskega uretro-cistitisa so pogosto uriniranje po kapljicah (Slika 8), prisotnost krvi v urinu, uriniranje na umivanje spolovil in spremembe v obnaša-mestih izven mačjega stranišča, intenzivno nju19. Nevropatija pri sladkorni bolezni Sladkorna bolezen (lat.: diabetes melli-tus) najpogosteje prizadene starejše mač- ke. K razvoju bolezni pripomoreta de- belost in pomanjkanje gibanja, zlasti pri mačkah, ki živijo izključno v stanovanju ali hiši. Nevropatija in nevropatska bolečina prizade-neta približno 10% diabetičnih mačk. Mačke hodijo po petah (plantigradna hoja), nimajo moči v zadnjih nogah, se težko gibajo in ne morejo več skakati (Slika 9). Ne marajo doti- Slika 8: Mačka z idiopatskim uretrocistitisom pogosto zavzema kanja okončin in si ližejo tace, zaradi česar se položaj za uriniranje (vir: https://vethelpdirect.com). dlaka razbarva (mačke s svetlo dlako)19. KRONIČNA BOLEČINA PRI MAČKI 31 BOLEČINA BREZ BESED PROTI - BOLEČINSKO zdravljenje MULTIMODALNA ANALGEZIJA Bolečina je kompleksen proces, zato je z eno samo vrsto analgetika nemogoče dose- či popolno analgezijo. Boljši rezultat prinese kombiniranje dveh ali več vrst analgetikov, pri čemer se učinki posameznih analgetikov seštevajo. Namen kombiniranja različnih vrst analgetikov je tudi zmanjšanje odmerkov in s tem neželenih učinkov posameznih zdravil. Takšen pristop k zdravljenju bolečine imenujemo multimodalna analgezija2. Učinkovine z analgetičnim delovanjem so opioidni analgetiki, nesteroidni analgetiki (analgetiki- -antipiretiki), lokalni anestetiki in adjuvantni Slika 10: Mačka ima po aplikaciji metadona razširjeni zenici. analgetiki (ketamin, amantadin, gabapentin, razni antidepresivi idr.)3. aplikaciji opioidov zenici razširjeni (Slika 10), Poleg zdravljenja z analgetiki lahko veterinar pri psih pa zoženi1. V Sloveniji so za upora-svetuje podporno zdravljenje s fizioterapijo, fi-bo v veterinarski medicini registrirani opioidni zikalno rehabilitacijo ali akupunkturo. S primer-analgetiki butorfanol, buprenorfin, metadon no prehrano in gibanjem vzdržujemo ustrezno in tramadol, skladno z zakonodajo pa se lah-telesno težo, kondicijo in gibljivost živali. ko uporabljajo tudi opioidi, ki so registrirani za uporabo pri ljudeh, npr. fentanil in morfij. OPIOIDNI ANALGETIKI Neželeni učinki Kaj so? Najpogostejši neželeni učinki opioidov so sla-VLJENJE bost, bruhanje, nemir, sopenje, upočasnjeno Opioidi so zdravila, ki imajo podobne lastnos-bitje srca, znižanje krvnega tlaka, upočas-ti kot opiati, alkaloidi opija1. Po vnosu v telo njeno dihanje in zvišana ali znižana telesna se vežejo na opioidne receptorje v osrednjem temperatura. Odvisni so od vrste opioidnega živčevju in nekaterih drugih tkivih. Za zdravlje-analgetika in odmerka. Pri dolgotrajnem danje zmerne do hude bolečine se uporabljajo janju se lahko pojavijo neješčnost, upočas- že več kot 2000 let. Opioidi lahko pri ljudeh in njena peristaltika in zaprtje1. nekaterih živalskih vrstah povzročijo spanje, zato jih imenujemo tudi narkotični analgetiki2. Jih živali lahko dajemo sami? Pri psih povzročijo sedacijo, pri mačkah v manjših odmerkih sedacijo, v večjih odmerkih Uporaba injekcijskih opioidov je omejena PROTIBOLEČINSKO ZDRA pa razburjenje in evforijo. Pri mačkah sta po na veterinarske klinike in ambulante, ra-33 BOLEČINA BREZ BESED NESTEROIDNI ANALGETIKI Kaj so? Nesteroidni analgetiki so zdravila, ki učinku-jejo protivnetno, analgetično in znižujejo po-višano telesno temperaturo. Uporabljajo se za blaženje blage do zmerne bolečine in za zniževanje telesne temperature, kadar je ta močno povišana1. Pri psih se najpogosteje uporabljajo karprofen, meloksikam, robenakoksib, firokoksib, mavakoksib, pri mačkah pa meloksikam, robenakoksib in karprofen. Mačke težje presnavljajo nesteroidne analgetike kot psi, zato vsi nesteroidni analgetiki niso primerni zanje! zen tramadola v obliki tablet, ki jih veterinar predpiše ob pregledu. Neželeni učinki Pri psih in mačkah, ki so po zdravljenju Najpogostejši neželeni učinki nesteroidnih odpuščeni v domačo oskrbo, uporabljamo analgetikov, ki se pojavijo predvsem ob nepra-tudi obliže, ki vsebujejo opioidni analgetik vilnem odmerjanju, so neješčnost, bruhanje, fentanil. Obliž nalepimo na kožo, največ- razjeda želodca in/ali dvanajstnika in driska. krat na prsni koš za lopatico, da ga žival Če opazite, da ima žival temno ali celo črno ne doseže z gobcem. Analgetik se iz obli-blato, to pomeni, da krvavi iz želodca ali dva- ža sprošča postopoma, prehaja skozi kožo najstnika. V tem primeru ji takoj prenehajte da-v krvni obtok in prične učinkovati v 12 do jati nesteroidne analgetike in jo peljite k vete-24 urah. Pri psih zagotavlja analgezijo do rinarju na pregled. Poškodbe ledvic so redke tri dni, pri mačkah pa do šest dni. Če je in povezane z uporabo nesteroidnih analge-potrebno dalj časa trajajoče zdravljenje s tikov pri živalih z močno znižanim krvnim tla-fentanilom, veterinar živali po prenehanju kom (npr. pri hudi izgubi krvi med operacijo). delovanja odstrani stari obliž in na drugo Nesteroidnih analgetikov naj ne bi uporabljali mesto namesti novega2. Pri uporabi obližev pri živalih z boleznimi levic ali jeter in sočasno s fentanilom morajo biti posebej previdni z zdravili, ki lahko povzročijo poškodbo led-starši z majhnimi otroki, saj si jih ti v igri ali vic, ali s kortikosteroidi (razen izjemoma in po nesreči lahko nalepijo nase ali pa jih celo pod nadzorom veterinarja). Pri dolgotrajnem zaužijejo. Če se to zgodi, morate TAKOJ dajanju nesteroidnih analgetikov se priporoča poiskati pomoč zdravnika, saj se bitje srca redno spremljanje krvne slike in delovanja led-in dihanje lahko upočasnita do te mere, da vic in jeter. Uporaba nesteroidnih analgetikov je ogroženo življenje otroka. med brejostjo se odsvetuje1,2. Jih živali lahko dajemo sami? povzročijo povratno neobčutljivost tkiva na zu-nanje dražljaje na področju aplikacije anesteti-Nesteroidnih analgetikov v injekcijski obliki ka. Veterinar aplicira lokalni anestetik v pod- živali ne morete dajati sami. Veterinar lahko kožje (infiltracijska anestezija) ali pa v okolico predpiše zdravila v obliki tablet ali sirupa za živcev (regionalna anestezija), s čimer doseže uporabo doma. Dosledno se morate drža-neobčutljivost določenega dela telesa, npr. ti navodil veterinarja ob izdaji zdravila! Žival sprednje ali zadnje noge ali dela čeljusti2. naj jih zaužije s hrano ali po hrani, s čimer se Lidokain v obliki transdermalnih obližev upo-zmanjša možnost draženja sluznice prebavil. rabljamo pri nevropatski bolečini ali pa ga Nekatera zdravila so v obliki okusnih tablet, nalepimo na okolico rane po večjih kirurških zato bodite previdni in jih vedno shranjujte posegih (npr. po amputaciji okončine). Obliž na mestu, nedostopnem živalim in otro-zagotavlja analgezijo 3 do 5 dni pri psu in kom! Če žival po nesreči zaužije prevelik od-mački; vedno ga namesti veterinar22. merek, jo takoj odpeljite k veterinarju, ki bo z zdravili izzval bruhanje. Neželeni učinki POZOR! Neželeni učinki so pri pravilni uporabi lokalnih anestetikov zelo redki (zavor osrednjega živ-Na tržišču se nahaja veliko nesteroidnih anal- čevja, aritmije, alergične reakcije)1,2. getikov za uporabo pri ljudeh; številne od njih lahko kupimo v lekarni brez recepta. Večina jih ni primernih za uporabo pri psih in mač- ADJUVANTNI ANALGETIKI kah, zato uporabljamo izključno zdravila, ki so za njih registrirana. Med lastniki psov in Med adjuvantne analgetike prištevamo zdra-mačk ter na spletnih forumih krožijo podat-vila, ki primarno spadajo med anestetike ki o strupenosti nesteroidnih analgetikov, kar (ketamin), antidepresive (amitriptilin) ali anti-je v večini primerov posledica nepravilne iz-konvulzive, to je zdravila, ki se uporabljajo za bire analgetika, odmerka in trajanja zdravlje-preprečevanje epileptičnih napadov (gaba- nja. Nesteroidni analgetiki so ob pravilni pentin, pregabalin). Največkrat se uporabljajo VLJENJE uporabi odlično orožje v boju proti bole-pri zdravljenju kronične nevropatske in raka- čini, pri nepravilni uporabi pa lahko hitro ve bolečine. Kortikosteroidi ne spadajo med pride do zapletov! analgetike, vendar imajo močno protivnetno delovanje, zato so lahko v nekaterih primerih sestavni del zdravljenja bolečih vnetnih pro-LOKALNI ANESTETIKI cesov2. Nekatera od teh zdravil obstajajo le v injekcijski obliki (ketamin) in se uporabljajo v Kaj so? obliki intravenskih infuzij pri zdravljenju hospi-taliziranih živali (rakava bolečina, kronična Lokalni anestetiki (lidokain, bupivakain in ro-nevropatska bolečina, akutna intenzivacija pivakain) so učinkovine, ki zavirajo prevajanje kronične bolečine), druga pa veterinar pred-PROTIBOLEČINSKO ZDRA bolečinskega dražljaja po živčnih vlaknih in piše na recept (antidepresivi, antiepileptiki). 35 BOLEČINA BREZ BESED ŽIVALI NE zdravite sami PARACETAMOL Paracetamol ali acetaminofen je eno od najpogosteje uporabljenih zdravil pri ljudeh. Najdemo ga v zdravilih za zniževanje telesne temperature in blaženje bolečine, na voljo je v prosti prodaji v lekarnah. Ravno zaradi široke uporabe pri ljudeh večina lastnikov domačih živali ne ve, da je paracetamol smrtno ne-varen za mačke. Največkrat ga nič hude-ga sluteči lastniki dajo mačkam z boleznimi zgornjih dihal (mačji respiratorni kompleks), saj ga enačijo s prehladom ali gripo pri človeku in zato mački dajo zdravilo, ki bi ga sami uporabili za zniževanje povišane telesne temperature in blaženje bolečin2. Mehanizem toksičnosti Slika 11: Začetna faza zastrupitve s paracetamolom (sivomodro obarvane sluznice 4 ure po zaužitju paracetamola) Paracetamol se presnavlja v jetrih. Mačke ne morejo presnavljati paracetamola tako kot ljudje in psi, zato v telesu nastajajo strupeni nost, bruhanje, neješčnost, oteklina obraza presnovki, pride do poškodbe rdečih krvničk in šap, srbež in znižana telesna temperatura. in okvare jeter. Že enkratno dajanje parace-Pojavi se kri v urinu, rdeče krvne celice zač- tamola v odmerku, predpisanem za človeka, nejo razpadati in živali postanejo slabokrvne. je smrtno za mačko, zato je paracetamol Drugi do sedmi dan po zastrupitvi pride do ABSOLUTNO KONTRAINDICIRAN PRI hude okvare jeter in pojavi se zlatenica (Slika MAČKI2. 12). V končni fazi zastrupitve pride do kome, krčev, pljučnega edema (nabiranje tekočine v pljučih), nekroze jeter (odmiranje jetrnih ce-Znaki zastrupitve s paracetamolom lic) in akutne odpovedi ledvic (ledvica nehajo VITE SAMI pri mački delovati). Smrtnost je, kljub zdravljenju, zelo visoka in mačke v mukah poginejo običajno Znaki zastrupitve pri mački v prvih štirih urah 2 do 6 dni po zaužitju paracetamola2. po zaužitju paracetamola so blede do sivo-modre sluznice (Slika 11), pospešeno bitje V primeru zastrupitve je treba TAKOJ ALI NE ZDRA srca, pospešeno in oteženo dihanje, apatič- poiskati pomoč veterinarja! ŽIV 37 BOLEČINA BREZ BESED DA: • Natančno se držite navodil veterinarja. • Bodite pozorni na možne neželene učinke nesteroidnih analgetikov: � bruhanje, � driska, � črni, katranasti iztrebki; lah- ko so videti, kot da vsebuje- jo kavno usedlino (v resnici gre za prisotnost prebavlje- ne krvi pri krvavitvi iz želod- ca ali dvanajstnika), � zmanjšan apetit; živali manj pijejo, Slika 12: Pozna faza zastrupitve s paracetamolom (rumeno obarvane � spremenjeno uriniranje (po- sluznice drugi dan po zaužitju paracetamola) gostnost uriniranja, barva in vonj urina sta spremenjena), � rumeno obarvane dlesni, FENILBUTAZON koža ali beločnici, � spremembe na koži (rdeči- Nesteroidni analgetik fenilbutazon, ki se upo-na, kraste, praskanje). rablja pri konjih, je izredno toksičen za mač- • Bodite pozorni na možne neželene ko, saj povzroči odpoved jeter, ledvic, krva-učinke opioidnih analgetikov: vitve iz prebavil in zavira delovanje kostnega � spremembe v obnašanju, mozga3. ABSOLUTNO JE KONTRAINDI- kot so depresija, nemir, CIRAN PRI MAČKI! nekoordiniranost, napadal- nost, � zaspanost, neodzivnost, NE POZABITE! � upočasnjeno bitje srca in dihanje, Nikoli ne dajajte svoji živali protibole- � znižana telesna temperatu- činskih zdravil, ne da bi se pred tem ra. posvetovali z veterinarjem! Po postavljeni • Če se pojavi kateri od neželenih diagnozi vam bo veterinar razložil prednosti, učinkov, takoj prenehajte z dajanjem slabosti, tveganja in stroške, povezane z raz-zdravila in pokličite veterinarja. ličnimi načini zdravljenja. Tako boste z vete- • Zdravila shranjujte izven dosega ot- rinarjem izbrali pristop, ki bo najbolj ustrezal rok in živali. vam in vaši živali. NE: • dajajte živali zdravil, namenjenih za • spreminjajte odmerka, pogostnosti uporabo pri ljudeh, razen če jih je ali dolžine dajanja protibolečinskega predpisal veterinar. Nekatera (para- zdravila, razen v dogovoru z veteri- cetamol pri mački) so smrtno nevar- narjem; na za vašo žival! • dajajte sami nobenega drugega • odlašajte s klicem veterinarja, če zdravila vaši živali, dokler jemlje pro- imate vprašanja ali pomisleke v zvezi tibolečinska zdravila, ne da bi se prej z zdravljenjem vaše živali23,24,25. posvetovali z veterinarjem; VITE SAMI ALI NE ZDRA ŽIV 39 BOLEČINA BREZ BESED ZAKLJUČEK Veliko težavo pri lajšanju bolečin pri živalih kah sploh ne govorimo. Na področju prepo-predstavlja prepoznavanje bolečine, saj ljud-znavanja kronične bolečine je bilo stanje še je, žal, zaradi odtujenosti od narave ne poz-slabše. namo več neverbalne govorice in znakov, s katerimi različne živalske vrste izražajo bo-Kljub temu so se stvari sčasoma pričele pre-lečino. To seveda ne pomeni, da živali, tudi mikati v pozitivno smer, tudi po zaslugi vse nižje razviti nevretenčarji, ne čutijo bolečine. bolj osveščenih lastnikov živali. Veterinarji Miselnost, da živali ne čutijo bolečine, izvira vedno bolje prepoznavajo tako akutno kot iz 17. stoletja, ko je francoski filozof René kronično bolečino pri psih in mačkah in se Descartes trdil, da živali nimajo zavesti. Raz-brez zadržkov odločajo za uporabo različnih iskovalci so dolgo dvomili o tem, ali živali ču-zdravil in tehnik za preprečevanje bolečine, tijo bolečino, in vse do 1989 so veterinarje v saj jih s tem dobro seznanimo v času študija, ZDA (in gotovo tudi drugje po svetu) učili, naj kasneje pa znanje nadgrajujejo v okviru podi-preprosto ignorirajo bolečino pri živalih. Da-plomskega permanentnega izobraževanja. A nes vemo, da so se motili. čeprav se odnos do preprečevanja bolečine pri živalih z razvojem družbe izboljšuje in teh-Zadnjih dvajset let delujem na področju ve-nike zdravljenja napredujejo, prepoznavanje terinarske anesteziologije, največ pri psih in bolečine še vedno predstavlja izziv, tako la-mačkah. Protibolečinsko zdravljenje pri živa-stnikom živali kot veterinarjem. lih je bilo na začetku moje poklicne poti omejeno na eno ali dve zdravili, pa še to le med Zadovoljni smo, da lahko s to knjižico prispe-anestezijo. Le redkokateri pes je bil deležen vamo nov kamenček v mozaik dobrobiti psov analgetikov, ko je zapustil kliniko, da o mač- in mačk in k slišnosti bolečine brez besed. Doc. dr. Alenka Seliškar, dr. vet. med. ZAKLJUČEK 41 BOLEČINA BREZ BESED LITERATURA T, de Vries M, Seymour C, eds. BSAVA manual of canine and feline anaesthesia and analgesia. 3rd ed. Gloucester : British Small Animal Veterinary Association (BSAVA), 2016: 113–59. 6. Hellyer P, Rodan I, Brunt J. AAHA/AAFP pain management guidelines for dogs & cats. J Am Anim Hosp Assoc 2007; 43(5): 235–48. 7. Morton DB, Griffiths PHM. Guidelines on the recognition of pain, distress and discomfort in experimental animals and a hypothesis for assessment. Vet Rec 1985; 116(16): 431–6. 8. Merskey H. Bogduk N. Classification of 1. Mathews K, Kronen PW, Lascelles D, et chronic pain: descriptions of chronic pain al. Guidelines for recognition, assessment syndromes and definitions of pain terms. and treatment of pain: WSAVA Global Pain 1986; 3(Suppl.): S1-226. Pain Council members and co-authors of this document. J Small Anim Pract 2014; 9. Dobromylskyj P, Flecknell PA, Lascelles 55(6): E10–68. BD, Livingston A, Taylor P, Waterman-Pe- arson A. Pain assessment. In: Flecknell 2. Vedpathak HS, Tank PH, Karle AS, et al. PA, Waterman-Pearson A, eds. Pain ma- Pain management in veterinary patients. nagement in animals. London : WB Saun- Vet World 2009; 2(9): 360–3. ders, 2000: 53–79. 3. Seliškar A. Bolečina in analgetiki. In: Se-10. White KL. Management of pain in ve- liškar A, Lukanc B, Pavlin D, eds. Vete- terinary species. In: Egger CM, Love L, rinarska anesteziologija 1. Ljubljana : UL Doherty T, eds. Pain management in vete- Veterinarska fakulteta, 2015: 15–30. rinary practice. Oxford : Wiley-Blackwell, 2013: 201–99. 4. Mathews KA. Neuropathic pain in dogs and cats: if only they could tell us if they 11. Kirby S, Miller B. Dental and oral exami-hurt. Vet Clin North Am Small Anim Pract nation and recording. In: Alexander MR, TURA 2008; 38(6): 1365–414. Gracis M, eds. BSAVA manual of canine and feline dentistry and oral surgery. 4th 5. Pelligand L, Sanshis Mora S. Pain as-ed. Gloucester : British Small Animal Vete-LITERA sessment methods. In: Duke-Novakovski rinary Association (BSAVA), 2018: 33–48. 43 BOLEČINA BREZ BESED 12. Wiesman ML, Nolan AM, Reid J, et al. ment. New York : Wiley-Blackwell, 2017: Preliminary study on owner-reported be- 241–56. havior changes associated with chronic pain in dogs. Vet Rec 2001; 149(14): 20. Pavlin D, Dolenšek T, Švara T, et al. Solid 423–4. type primary intraosseous squamous cell carcinoma in a cat. BMC Vet Res 2018; 13. Lascelles DBX. Management of chronic 14(1): 23. cancer pain. In: Withrow SJ, Vail DM, Page RL, eds. Withrow & MacEwen's 21. Biller B, Berg J, Garrett L, et al. AAHA On-small animal clinical oncology. 5th ed. St. cology guidelines for dogs and cats. J Am Louis : Elsevier Saunders, 2013: 245–59. Anim Hosp Assoc 2016; 52(4): 181–204. 14. Tutt C. Pain management. Oxford: Blac-22. Weil AB, Ko J, Inoue T. The use of lido-kwell Publishing, 2006: 229–38. caine patches. Compendium 2007; 29(4): 208-16. 15. Robertson S. Assessment and recognition of acute pain. In: Steagall P, Robert- 23. AAHA Pain management for dogs and son SA, Taylor PM, eds. Feline anesthesia cats. How to tell if your dog is in pain and pain management. New York : Wiley- [online]. American Animal Hospital As- -Blackwell, 2017: 199–220. sociation, 2007. https://www.aaha.org/ public_documents/professional/guide- 16. Steagall PV, Monteiro BP. Acute pain lines/painmanagement_dogs_web.pdf in cats: recent advances in clinical as- (20. 5. 2019). sessment. J Feline Med Surg 2019; 21(1): 25–34. 24. AAHA Pain management for dogs and cats. How to tell if your cat is in pain 17. Robertson S. Assessment of acute pain in [online]. American Animal Hospital As- cats. Today’s Vet Pract 2014; (Jan/Feb): sociation, 2007. https://www.aaha.org/ e33–7. https://todaysveterinarypractice. public_documents/professional/guide- com/assessment-of-acute-pain-in-cats lines/painmanagement_cats_web.pdf (20. 5. 2019). (20.5.2019). 18. Mathews KA. Management of pain in 25. AAHA Client Handout: Take-home Instru-cats. In: Hellebrekers LJ, ed. Animal pain. ctions for NSAIDs [online]. American Ani- Utrecht : Van der Wees Publisher, 2000: mal Hospital Association, 2019. https:// 131–44. www.aaha.org/graphics/original/profe- ssional/resources/guidelines/painmgmt_ 19. Monteiro B, Lascelles D. Assessment and nsaid.pdf (20.5.2019). recognition of chronic (maladaptive) pain. In: Steagall P, Robertson SA, Taylor PM, eds. Feline anesthesia and pain manage- BOLEČINA BREZ BESED Projekt sofi nancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Prvo naklado je omogočilo podjetje GENERA SI d.o.o., ki je del skupine Dechra Pharmaceuticals PLC.