Leto LXX Štev. 157 a v Ljubljani, v soboto, 11. julija I942-XX RfiST^^rKiSpo,tato Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* stvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In Injega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. WENEC Ubaja t tak dao z|otra| rasen p onedelfka ta doava po praznika. E Uradalltvo ta apravai Kopltarlava 6, L|obl|ana. g Redazloa«, Ammlnt.tr aitooci Kopitarjeva 6, Labiaaa. i Telcion 4001—4005. Abbonameoth Me.e 18 Lire; Eitero, meta Al Lu«, bduuuae domentea. tono 34 Lir«, Estcro SO Ura. C. C. ttJ Lubian« 10 650 per tfli abbo-aamenUt 10.349 pet la tnierrlonL, Filial«! Noto m m t o. Concessionaria escluslva per la pubblldti dl provenienza italiana ed estera: Unione PuhblicitA Italiana S. A. Milano. n Bollettino No 773 Duelli di artiglierie 2 velivoli abbattuti in Africa, 6 a Malta. Una nave mercantila affondata II Quartier Generale delle Forze Armate co-munira: Sul fronte e g i z i a n o duelli di artiglierie. ({ualrhe inrursione di mezzi blindati lcggeri nelle nostre retrovie: alruno ramionette sono statc distrutte o inutilizzate, altro mitragliate ed incen-diate da nostri apparerchi. Cacciatori italiani e tedosehi hanno abbattuto due velivoli britanniri in Africa, sei a Malta dove 1'aeroporto di Mlcabba č stato uuovamente bonibardato. lTn nostro aereo non ha fatto ritorno. Nel Mediterraneo nrientale una nave merrantile nemira di 5 mila tonnellate na-vigante in convoglio srortato e trasportante carri armati ed autoveiroli veniva attaccata cd alfondata da un nostro aereo silurante. Zasledovanje umikajočega se sovražnika Neuspeh ruskih razbremenilnih protinapadov — V Severnem morju so biii potopljeni še trije ameriški parniki Hitlerjev glavni stan, 10. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča nemške in zavezniške čete na širokem bojišču nadaljujejo z zasledovanjem umikajočega so sovražnika. Krajevni odpor je bil strt. S tanki podprti razbremenilni nasprotni napadi severozahodno od Voroneža so s krvavimi izgubami propadli. Močne skupine bojnih letal so podpirale obrani-ho pred sovražnimi razbremenilnimi napadi ler z velikim uspehom obstreljevale umikajoče se sovjetske kolone, ki se grmadijo skozi posamezne prehode v velike skupine. Severno in severAahodno od Orla je sovražnik ponovil svoje napade z močnimi pehotnimi in taukovskimi skupinami. V trdih bojih so bili odbiti, krajevni vdori so bili oilrepljeni in v proti-sunku očiščeni. Število v teh bojih, kjer sta sode- Topniški dvoboji v Egiptu 2 angleški letali sestreljeni v Afriki, 6 na Malti - Trgovska ladja potopljena Vojno poročilo št. 773 t tilavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na egiptovskem bojišču topniški dvoboji. Bilo je nekaj napadov lahkih oklepnih sredstev na naše zaledje: nekaj vozil je bilo uničenih in onesposobljenih, druga pa so naša letala obstreljevala in zažgala. Italijanski in nemški lovci so sestrelili dve angleški letali v Afriki, šest pa na Malti, kjer je bilo znova bombardirano letališče v MI-c a h h i. Eno naše letalo se ni vrnilo. V vzhodnem Sredozemlju jo neko naše torpedno letalo napadlo in potopilo 5000 tonsko sovražno trgovsko ladjo, ki je plula v zaščiteni ladijski spremljavi in je prevažala tanke in avtomobile. Izgube v juniju Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Izgube v mesecu juniju ter one, ki niso bile vsebovano v prejšnjih seznamih, za katero so do 30. junija prispele listine ali imena so: Severna Atrika: Vojska in fašistična milica: padlih 849, ranjenih 1399. pogrešanih 808; Rusija (9. seznam): padlih tVO, ranjenih 1G8; Balkan: padlih 40(5. ranjenih 496; Mornarica: padlih 30, ranjenih 245, pogrešanih 825; Letalstvo: padlih 35, ranjenih 70, pogrešanih 178. Seznami padlih so objavljeni v današnjem izrednem dodatku lista >OI>orožene Sile«; balkanski seznam vsebuje še 25 imen, ki niso bila objavljena v aprilu. Slavnim borcem in njihovim družinam velja ganjena in neminljiva hvaležnost domovine. Ženeva, 10. julija. AS: »Tribune de Lattsanne« poudarja, da so važni osni uspehi v Severni Afriki v veliki meri uspeh letalstva, ki je s svojo delov-nostjo in v tesni zvezi z italijansko mornarico omogočilo pošiljanje velikih množin gradiva ter vojaštva iz Italije v Severno Afriko. Očividno je — piše list — da je angleški imperij v resni nevarnosti. Zato so Angleži vrgli v bitko za E&ipt vse razpoložljive sile. Bitka bo izredno huda, kajti gre za posest ene najvažnejših prometnih črt na vsem svetu. . — „ Druga obletnica zmage pri Punfi Stilo Angleško vojno brodovje je imelo v tej bitki velike izgube in je moralo žbežati v Aleksandrijo Včeraj in danes, to je dne .9. in 10. julija slavimo d rimo obletnico slatine bitke, ki je dobila ime bitka pri Punta Stilo. Prvič se ie tedai v veliki bitki spoprijelo italijansko letalstvo in pomorsko orožje z angleškim. Italijanska podmornica ie dne 7. julija opazila. da je angleško vojno brodovje skoraj v celoti zapustilo Aleksandrijo in odplulo na široko morje. Angleško brodovje se je pomikalo proti sredini Sredozemskega morja. Italijansko brodovje je tiste dni ravno spremljalo konvoj v Cirenaiko in je n (do pohitelo proti sovražniku, da bi se z njim spopadlo. Med italijanskimi vojnimi ladjami sta bila *Giulio Cesare« in »Cavour šest večjih križar k. deset lahkih križar k. okrog 40 rušilccv. V sovražni skupini so bile tri bojne ladje vrste »Varspite«, letalonosilka, okrog JO križark in približno 30 rušilcev. Spopadi so se začeli najprej dne 9. julija, ko je italijansko vojno brodovje sto mili od Punta Stilo opazilo sovražno ladjevje. V tej bitki je italijansko orožje dosealo bleščečo zrnati o. Sovražnik je izgubil več svojih edinic, skozi Siciljski preliv ni mogel prodreti in angleško vojno brodovje jc moralo hitro zbežati nazaj v Aleksandrijo. Italijanska vojna mornarica in kraljevo letalstvo slavita ta praznik druge obletnice tedaj, ko je angleško vojno brodovje moralo takorekoč izginiti iz Sredozemskcaa morja. Ta bitka se vpleta v venec slavnih junaških dciani, ki imajo za cilj zagotoviti gospodstvo nad Sredozemskim morjem Italiji. Švedski list o sovjetski zunanji politiki Stockholm, 10. julija. AS. »Stockholm Tidnin-gen< v svojem uvodniku piše o sovjetski ekspan-zivni politiki v škodo sosednih narodov. List sprašuje Crippsa in druge politike, ki so se zadnjo čase proglašali za branitelje Rusije, kako morejo živeti na svetu ljudje, ki zapirajo oči pred resničnostjo ter se ne zavedajo, da je zadnja leta sovjetska zunanja politika temeljila le na spletkah, nasilju in slabi veri. Ruski imperializem se ni pokazal le pod starimi ruskimi carji, nadaljuje list, marveč ludi pod boljševiško vlado in jo oprijemljiv bolj kakor kdaj koli prej. Dejstva jasno govore in ni dovolj, da jih lahko zanikaš, če se imenuješ Cripps. Stafford je tako govoril, ker je navdušen za komunistično Rusijo in zalo, da bi njegove izjave dale videz, da je luska politika najboljša. Še pred nedavnim je v ietervjuvu z dopisnikom neko švedske revijo odobravaj sovjetske poglede na nordijske narode in je govoril, da bo med Finsko in Rusijo jh> vojni spet postavljena tista meja, ki je bila določena v moskovski pogodbi. Torej bo junaški finski narod prepuščen na milost in nemilost svojega stoletnemu sovražniku. Stari Oskol zavzet Stockholm, 10. julija. AS. Včeraj opoldne je bil moskovski radio prisiljen v črnih barvah opisati položaj na vzhodni fronti po zmagovitem nemškem napredovanju proti Donu. Sovjetski radio je priznal, da jc morala rdeča armada izprazniti Stari Oskol, ki je važno strateško križišče ob železniški progi jugozahodno od Kurska, priznal je tudi, da nameravajo nemške čete obkrožiti vse obširno področje zapadno in vzhodno od Dona, kjer se nahajajo sovjetske armade. Angleški civilisti beže iz Egipta Lizbona. 10. julija. AS. Naznanjajo, da bo v kratkem prispelo v južno Afriko mnogo angleških žena in otrok iz Egipta. Iz tega se da sklepati, da nameravajo Angleži v Nilski dolini uporabiti taktiko zažiganja in uničevanja. Razveljavljen odlok romunskega kralja Bukarešta, 10. julija. AS. Včerajšnji uradni list je objavil zakonski dekret, s katerim se uničuje odlok bivšega kralja Karla z dne 16. aprila 1937 in se dovoljuje bivšemu knezu Nikoli zopet nadeti si pravo družinsko ime, to je Nikola Ho-henzollern. Znano je, da je knez Nikolaj po izgnanstvu bival v Firenzi z imenom Brana. lnvala vojska in letalstvo, uničenih tankov se je povišalo na 3!H>. V zaledju jugozahodno od It ž e v a so se izjalovili izpadni poskusi obkoljenih sovjetskih sil. Včeraj so lovski letalci in protiletalski topovi sestrelili na bojišču 58 sovjetskih letal; pet lastnih letal se ni vrnilo. Včeraj so letalri in podmornice še enkrat močno napadli ostanke anglesko-amcriškega velikega konvoja v Severnem morju. Iz spremljave. ki se je sesta jala še iz treh pa mikov v zaščiti treh rušilcev in dveh stražnik ladij, so bili vsi trije parniki potopljeni; dva parnika so potopile podmornice. Podnevi in ponoči so se uspešno nadaljevali napadi nn letalska oporišča na Malti. V letalskih bojih je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 6 sovražnih letal. Na angleški južni obali so lahka bojna letala v zgodnjih jutranjih urah včerajš-nj-srn dne potopila iz spremljave, ki so jo napadli nemški hitri čolni. 1000 tonsko trnovsko ladjo kakor tudi eno večjo »trnžno ladjo ter poškodovala Se nadaljnjo šrednjeveliko trgovsko ladjo. Neki čisfilni čoln je v noči na 10. julij v P o k a v s k e m prelivu po trdem boju i/, bližine notopil eno angleško topničorko. Nad Nemškim zalivom so letala skupno z. mornariškim topništvom sestrelila tri angleška letala. Berlin. 10. julija. AS: Iz pristojnih vojaških virov se je izvedelo, da poteka očiščevanje zavzetih ozemelj v pokrajini Kursk—Voronež ugodno. Izvedelo se je tudi, da je 7. julija sovražnik s pomočjo tankov vdrl v nek kraj na področju Orla, pa so ga nemške čete odbile in mu zadale težke izgube. ltern, 10. julija. AS. Švicarski lisli poudarjajo, da se je položaj ruskih armad občutno poslabšal ler objavljajo brzojavke angleških in ameriških agencij, ki sporočajo, da nemške in zavezniške četo stalno napredujejo. Pa zadnjih poročilih so nemške oklepne odinicc hilro bližajo pokrajui Rosoh. Beril, 10. julija. AS. švicarski tisk sporoča o skrbeh angleških in ameriških pomorskih krogov zaradi velikih pomorskih izgub. Prvič so objavili, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta potopljenih 330 ameriških ter 371 angleških ladij, ad: Nemško vojno poročilo Tokio, 10. julija. AS. List »Niči-niPi« piše v svojem uvodniku, da so tolikšni sporazumi med Angleži, Rusi in Ainerikanci rodili le skromno pomoč za Sovjele. List navaja članek, ki so ga objavila Izvestjac 6. julija, kjer boljševiki pripovedujejo, da jim je že dovolj praznih Churchillov i h iu Rooseveltovih obljub. Isti list nato popisuje majhno možnost za ijrevoz. pomoči v Rusiji in nemoč zaveznikov za ustanovitev drugega bojišča in pravi, da je vzrok za izostalo angleško-amerlško pomoč .v očividnill namenili izrabljati Rusijo do dneva, ko bosta Anglija in Amerika upali, da bosta lahko neposredno napadli Os. "Niči-niri zaključuje, da bodo Anglosasi uporabili vsakršno sredstvo in zato je treba, da Japonska pazi, da se v bližini njenega ozemlja ne izpolni nobena nakana. Pomemben govor ministra Riccardija Ko je bil minister Riccardi promoviran za častnega doktorja monakovske univerze, je imel predavanje o vlogi evropske gospodarske avtonomije v vojni in po vojni , < Miinchen, 10. julija. AS. Monakovska univerza ie podelila naslov častnega doktorja italijanskemu ministru za izmenjave in devize Hiccardiju, ki se mudi na uradnem obisku v Nemčiji. Slovesen obred je bil danes zjutraj v Milnchenu. Italijanskemu ministru je bila izročena diploma, 011 pa je imel pri tem zanimiv govor. Monakovo, 10. jul. AS: Ko je bil italijanski minister Riccardi na monakovski univerzi promoviran za častnega doktorja, je imel predavanje jiod naslovom »Evropa in njena gospodarska avtonomija«. Minister se jc zahvalil za visoko odlikovanje in je izrazil čustva svojega občudovanja nad vsem, kor je Nemčija vedela uresničiti na vseh področjih narodnega gospodarskega življenja. Smo na koncu tretjega \ojnega leta — je dejal — in nemško gospodarstvo je trdno bolj kakor kdaj koli in ne trpi, to je ne kaže v nasprotju z diagnozami | onstran Rokava in .onstran oceana nikakršnega znaka utrujenosti. Nato je minister pokazal, da je gosipodarska avtonomija v Evropi posledica sodelovanja evropskih narodov. Prikrojena na vojno stan je ta avtonomija ne more imeti drugačnega značaja kakor ga ima gospodarstvo skupine narodo^ z istimi koristmi in istimi cilji. Toda gospodarsko avtonomija se ne more omejiti samo na vojni čaš, marveč mora stalno obstojati in se spremeniti v trajno koordinacijo med različnimi narodnimi gospodarstvi. — Govoreč jx)sebej o italijanski gospodarski avtonomiji, je minister poudaril napore, ki jih je storila Italija na kmetijskem področju in dodal, da zemlja ne more dajati preko svflili možnosti, kajti pomnožitev poljedelske proizvodnje 'lahko kvečjemu zadošča zahtevam na-iroda, ki se stalno množi. Italija je država mešanega gospodarstva in mora zato razvijati tudi svojo industrijo, da lahko krije ipotrebe svojih vplivnih področij in poveča svojo trgovino s tujino. Italija se ne more ustaviti na že doseženih uspehih v industriji, ker je dovolj dokazala svoje tehnične sposobnosti in ker mora v skladu z Mussolinijevim načelom socialne pravičnosti zboljšati življenje italijanskega naroda. Čeprav je Italija postala velika industrijska država pozneje kakor druge države, je vendar dosegla velikanski napredek in njeno industrija glede tehnične popolnosti prav nič ne zavida industrije drugih držav. Nato je omenil grandioz.no industrijsko koncentracijo v Nemčiji, kjer se oblikujejo narodne družbe, olisegajoče vsa podjetja iste stroke. Gotovost v zmago Osi ne temelji samo na Nastopi proti sovjetskim podmornicam v Baltiku Helsinki, 10. julija. AS. Sovjetska mornarica v Baltskem morju je drago plačala grehe svojih podmornic, ki se jim je posrečilo prodreti skozi zapreke Finskega zaliva, in so kazale svoje junaštvo edinole v potapljanju nekaterih švedskih purnikov, kar ie povzročilo vclik.0 iczo nn Švedskem Neko današnje poročilo pravi, da so v zadnjih 14 dneh finske in nemške pomorske in letalske sile uničile poleg že prej omenjenih še sedem sovjetskih podmornic. Šest rdečih podmornic so potopile zavezniške pomorske skupine, eno pa finska in nemška letala. Zelo verjetno je. da je podobna usoda zadela še Pel drugih podmornic. Te številke ne vsebujejo izgub, ki jih je zadalo nemško letalstvo in topništvo. katero deluje na estonskih obalah. Od 8. junija do 8. julija je bilo v Finskem zalivu zagotovo potopljenih 14 sovjetskih podmornic. Verjetno je. da je bilo potopljenih še 12 nadaljnjih podmornic. Stockholm, 10. julija. AS. bo zasedel izpraznjeno mesto zlata, ker se to ne more meriti z njim, dočim država lahko uravnoteži proizvodnjo in (potrošnjo oziroma še bolje, lahko spravi jiotrošnjo v sklad z vsemi gosjio-darskimi viri države in z delovno sposobnostjo ljudstva. Evropsko gospodarsko sodelovanje se lx> hitro odigravalo v »življenjskih prostorih*, /a Italijo predstavlja življenjski prostor Sredozemlje, inare nostrum, neobhodno potrebno z« življenje Italije in za vzpon italijanske civilizacije, kjer ima Italija zemljepisne in zgodovinske pravice. V pričakovanju, da bo zmaga zagotovila Evropi ta novi red,« je nadaljeval minister, »se glasi naše geslo: »Vse za vojno! Gotovost v zmago je glolx>ko zakoreninjena v dušo naših narodov. Tovariši iz Miinehena,« je rekel minister, »(prinašam vam izpoved vere italijanskega ljudstva: zmagali bomo!« Saradžoglu sestavil novo vlado Carigrad, 10. jul. AS. Turško uradno poročilo javlja, da je dosedanji zunanji minister Saradžoglu dobil nalog, naj sestavi novo turško vlado. Ankara. 10. julija. AS. Saradžoglu je sestavil novo vlado, v kateri so vsi ministri, ki so bili v prejšnji vladi, razen trgovinskega in poljedelskega ministra. Saradžoglu bo začasno vodil zunanje ministrstvo. Novi trgovinski minister Bchcetuz je bil preje župan v Smirni in si je pridobil velike zasluge za obnovo mesta. Novi poljedelski minister Il;ilnilno preizkušanje sistema L. 50.—. V členu 14. Overitve in druge preizkušnje. I. 7.a overitev priprav za preizkušanje plinomerov, vodomerov, sodov itd. se pobira: za priprave s kotlom do 100 litrov L. 100.— ; nad 100 do 600 1 L. 200.—; nad 600 do 1000 1 L. 250.— ; nad 1000 1 za vsakih polnih ali začetih 100 litrov še po lir 5.—. 2. Za pregled priprave za preizkušanje tokomerov se pobirn: za priprave za preizkušanje tokomerov z 2 žicama, po L. 100.— ; za priprave za preizkušanje tokomerov z več žicami po L. 200.—. V členu 15. Analize. Za kemične analize zlitin in zlata, srebra ali platine Re pobira: a) za analize zlitin iz zlata, po L. 30.— ; b) za analize zlitin iz srebra, po L. 10.— ; c) za analize zlitin iz platine, po L. 50.—. V členu 16. Lejtnrinn. Če se tokomeri In sodi, ki so bili predloženi v pregled, ne prevzamejo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležarina, in sicer: za tokomere, zn vsakega po L. 0.50; za sode. za vsakega od hI prostornine L. 0.50. Ostanek, manjši od hektolitra, se računa za cel hektoliter. Člen 2. Ta naredha stopi v veljavo s prvim dnem meseca po objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Gospodarstvo Striženje ovac končano Te dni se je končalo striženje ovac v vsej Kraljevini. Uspeh je bil skoraj povsod prav zadovoljiv. S striženjem so začeli kakor navadno vsako leto v južni Italiji, posebno pa v Pugliji. kjer je bilo izredno ugodno vreme, ki je dovolilo, da so volno lahko kur najboljše spravili. Dobre uspehe so imeli tudi v Toscani, v rimski okolici in v gričevitih okrajih srednje Italije, kjer je ovčjereja še prav posebno razvita. Pridelek bi bil še boljši, zlasti v severni Italiji, če ne bi izredno hudi mraz v zadnji zimi napravil toliko škode na pašnikih. Kljub temu pu prezgodnji zakolj ovac ni bil mnogo večji kakor druga leta. Ovčjorejci že od nekdaj skušnjo zboljšati ovčje pasme. Za zboljšanje ovčjih pusein si prizadeva zlasti rejska postaja v Tor Maneina, podrejena zavodu za eksperimentalno zoologijo v Rimu. Zato so nekatere pasme dale že odlične rezultate. Neki oven avstralske pasme, star šele Štiri leta. je bil na primer kupljen za 20.000 lir. Ko so ga ostrigli, je imela njegova 10 mesecev stara volna dolžino nad 100 mm, pri čemer ie bila glede debeline in drugih lastnosti odlične kakovosti. Preureditev podružnic Dunajskega kreditnega zavoda na ozemlju bivše Jugoslavije. Dunajski kreditni zavod, pri katerem je večinski delničar Nemška banka, je nekdanje podružnice v bivši Jugoslaviji preuredil takole: (davna podružnica v Belgradu, prej Splošno jugoslovansko bančno društvo, je sedaj Bančno društvo d. d. Belgrad z delniško glavnico 100 milijonov dinarjev. Ta opravlja le posle v območju Srbije, medtem ko je bila važna podružnica v Novem Sadu opuščena. Sedanje hol-brajsko bančno društvo d. d.' Belgrad po je prevzelo tudi nekdanjo bolgrojsko podružnico zagrebške Union banke, ki se sedaj imenuje Hrvaško Union banko. V Zagrebu je bilo ustanovljeno 2. marca 1942 Bančno društvo zn Ilrva- Angleško letalo, ki ga je zbil italijanski lovec nad egiptovskim ozemljem. ško d. d. t. delniško glavnico 125 milijonov kun, ki je prevzelo no hrvaškem območju posle Splošnega jugoslovanskega bančnega društvo d. d. Tudi pri tem zavodu je Dunajski kreditni zavod vodilno soudeležen. Njegov je tudi Kreditni zavod v Ljubljani. Novosadska podru/ni-co, ki jo jc prevzel Kreditni zavod, pa je sedaj ekspozitura )>odružnice v Budimpešti. Zmanjšanje mesnega obroka v Švici. Z julijem so v Švici zmanjšali mesni obrok, pripadajoč na nakaznico prebivalca, za polovico. Prav tako so za polovico zmanjšali dogon klavne živine, ker so oblasti uvidele, da Je glede na razmere treba s staležem živine kar najl>olj varčevati, da se zavaruje redna in nemotena prehrana vsega prebivalstva. Sainopreskrba na Švedskem. Na Švedskem so začeli s poskusi, pridobivati umetni sintetični gumi. Sedaj gradijo majhno poskusno napravo za izdelovanje tega nadomestka, kjer bo mogoče izdelati v eni uri en kilogram umetnega gumija. Če se bodo poskusi obnesli, bodo zgradili veliko tovarno. V kemični industriji so Švedi v zadnjem času zlasti razširili pridobivanje sladkorja iz lesa, čeprav je tako pridobljeni sladkor precej dražji od navadnega. Tudi krmilno celulozo proizvajajo že v velikih količinah, mesečno približno 60.000 ton. Zaradi samopreskrhe z oljem Je z oljaricami posejana površina na švedskem močno narasla. Medtem, ko je bilo z oljaricami zasajenih leta 1940 le 375 ha, Je ta površina narasla leta 1011 že na 8500 ha, letos pa bo znašala okrog 18.000 ha. Na tej površini pričakujejo pridelek 20.000 ton oljnatih semen, iz katerih bo mogoče izdelati 6000 ton olja, kar bo nekako 10% povprečne švedske porabo osnovnih surovin za izdelavo margarine. Posojilo v Aliiriu. Oeneralni guverner v Al-žirju je pooblaščen najeti za kritje prejšnjih obligacijskih dolgov posojilo v znesku 1800 milij. frankov po 7.5% in na 40 let. Fordovi dobički. Kot družinsko podjetje Ford ne objavlja nobemih računskih zaključkov, temveč so na razpolago samo davčne bilance. Iz teh je razvidno, da znaša nerazdeljeni dobiček 612.6 milij. dolarjev, kar je lOkratna vsota delniške glavnice. Ta velika vsota ie bila nabrana še pred prejšnjo svetovno vojno. Ž letom 1930 jo dosegel nerazdeljeni dobiček najvišjo vsoto 708.9 milij., |K>tem pa se je zmanjšal, zadnja tri leta pn se je začel spet večati. Leta 1941 je znašal dobiček 5 milij., leta 1940 pa 0.4 in 1039 12.4 milij. dol. Omejitev porabe papirja v Srbiji. Srbska mo-nopolska uprava je odredila, da trafikanti, ki prodajajo cigarete na drobno, oddajajo kupcem cigarete brez zavitkov, škatljice po sto komadov morajo trafikanti shraniti in vrniti preprodajalcem, odnosno glavnini zalogam. Če ne vrnejo praznih škatliir, ne dobijo več novih cigaret. Napredek premogokopov v Bolgariji. Bolgarski premogokopni rudniki so v razdobju zadnjih potih let znatno povečali proizvodnjo premoga. Medtem, ko je v prvem desetletju |>o vojni skoraj enakomerno rasla proizvodnaj premoga, saj je od 070.000 ton v letu 1920, od enega milijona ton v letu 1925 dosegla leta 1930 žo 1.345.000 ton. V času krize je produkcija nazadovala, tako da Je lota 1935 znašala le še 1,226.000 ton. Nato je vsa naslednja leta naraščala in je dosegla leta 1910 2.043.(XK) ton. Tudi v zadnjih dveh letih produkcija premoga v Bolgariji še napreduje. Z bregov Ljubljanice Ljubljana, 10. julija. Kronist po svoji dolžnosti in z zadovoljstvom zapiše za šentjakobski in trnovskokra-kovksi okraj zanimivo novost, da so mestni delavci včeraj položili ob obeli Ljubiianičinih ka-menitih bregovih lesena stopnišča. Mladi in tudi odrasli kopalci so bili teh lesenih stopnic veseli, kajti olajšan jim je dostop v vodo, ko so se morali poprej po robatem kamenju zvijati in premetavali. Lesena stopnišča so bila položena ol> bregovih na desni in levi strani od prul-skega mostu naprej tja do znamenite »Spice«. Kakšno ie bilo nekdaj življenje ob Ljubljanici? Bregovi so bili zaraščeni z grmovjem, zlasti z vrbovjem, to posebno na desni strani roke. Na levi, trnovski strani so se košatili stari kostanji, ki so bili prod leti posekani, ko so začeli urejevati Ljubijnnlčino nabrežje in ga tlakovati. Med temi kostanji pa je stalo do povojnih let veliko, c. in kr. vojaško kopališče, kainor so se zahajali kopat le imenitnejši Ljubljančani, pripadajoči takratnim vojaškim krogom in ki so imeli zveze z visoko družbo. Nekateri Ljubljančani so se pa preselili nekoliko višje in ustanovili tam svoj veslaški klub in svoje kabine. V vojaškem kopališču je bil nastavljen poseben plavalni mojster, kak odslužen mornar, ki je plavanja nevešče Ljubljančane učil takrat še ne tako popularnega in priljubljenega plavalnega športa. Takratni kopalci so se bali sonca in zato so se raje skrivali v sence pod vse ob kopališču rastoče kostanje. Takrat ie drugače vladalo ob Ljubljanici idilično tihožitje, edino v trnovskem pristanu so se podnevi gibali čolnarji in težaki, ki so s čolnov prenašali opeko ali pa podpeško kamenje In podpeški marmor. Sedaj v teh dnevih julijske vročine ie Ljubljanica sila oživela. Mladimi se podi po nizki vodi in lovi kapel jne. Pred leti so tam iskali starejši ljudje tudi druge zaklade. V Ljubljanici so našli mnogo starega železja in relo denar. Neki iskalec Ljubljaničinih zakladov ie celo odkril kar 2 zlatnika po 10 kron. Danes pa je vse živo ob obeli bregovih Ljubljanice od prulskega mostu tja do »Spicc«. Ljudje vseh slojev in poklicev, ki stanujejo v bližini na Prulah. v šentjakobskem okraju, v Trnovem in Krakovem. se prihajajo senčit na bregove in hladit v nizko Ljubljanico, nekateri pa zaplavajo po Groharjevem prekopu in po Ljubljanici proti mostnem pokopališču, ki jo te dni močno obiskano in šteje vsak dan veliko število kopalcev, nekateri so tam kar dnevni in stalni gostje. Ob Ljubljanici, Gruberjevem prekopu, v Malem grabnu je vse polno kopalnih skupin. Nekateri se kratkočasi io z raznimi priprostimi igrami. Zelo'so v modo prišle stare igre. kakor »kafe-malin«, »koza«, »rihtar« in še druge. Starejši kopalci pa se vsedejo v krog in udarijo na karte, igrajo navadno »šnops«. Kdor odnese največ »bunk«, dobi odlikovanje. Nekateri igrajo tudi »črnega Petra«, ki je tu in tain prav priljubljen, ker se igralci med igro lahko veselo ponorčuieio drug z drugim. Tako jo prilično kopalno vrvenje v letu Gospodovem 1942! Sedanji julijski dnevi so drugače prav ugodni za kopalno sezono. Kronika diplomatskih zgodb in sp!e(k: dunajski kongres Castlereagh jo bil vidna in močna osebnost. Bil je mož, ki je mnogo obetal, mnogo molčal in se ni zanimal za nič, ker je vedno imel tisto, kar si je želel. Vsako pričkanje se mu je zdelo nekoristno. Vedno so je zdelo, da sanja, pač pa je vse pozorno poslušal in je spregovoril tedaj, kadar se mu Je zdelo to potrebno. Ni dajal nobenih nasvetov in tudi ni izrekel pravdorekov, pač pa je vodno preprečil, da bi kongres prezrl kakšno krivico. Bil je med najsposobnejšimi angleškimi državniki in Je bil povrhu vsega še irskega rodu. Šole je obiskoval v Cambridgeu in jo mnogo potoval. Bil je član Pittove vlade. Pod vojvodo Portlandskim je bil državni tajnik v vojnem ministrstvu in je vodil ekspedicijo proti Napoleonu v Španiji obenem z Arturjem Wellesleyem. kt jo bil tudi irskega rodu. Svojo srečo si je zgradil na Napoleonovi nesreči in je postal vojvoda \Vellinglon. Pozneje je bil zunanji minister obenem s Spanzerjem Percevalom in z lordom Liwerpoolom. Njegov delo je bila pogodba, ki je bila dne 1. marca 1814 podpisana v Chaumontu. S to pogodbo so se Anglija, Avstrija, Rusija in Pruslja obvezale, da ne bodo sklepale ločenega miru z Napoleonom. Bil je visok, suh, prodornega pogleda, pogumen, razumen, do-her diplomat, kar ni bilo malo v poznejših angleških vladah, katerih člani so tako malo vedeli in razumeli o evropskih zadevah. Zemljepisa pa ni znal prav nič. Nekoč jo bil na Dunaju presenečen, ko .je izvedel, da je meslo Dresden prestolnica Saške. Princ Kaunitz so je nekoč z njim (»ogovarjal in je bil naravnost presenečen nad njegovo nevednostjo. Vzkliknil je: »Naravnost neverjetno je, da Angleži ničesar no vedo!« In s to svojo nevednostjo so si Angleži osvojili svet in zaradi iste nevednosti so ga tudi izgubili. Anglija je na kongresu imola veliko prednost. Njen boj proti revolucionarni Franciji in proti Napoleonu jo trajal od februarja 1793 do marca 1814. V tem boju je ona zmagala in sicer zaradi Lord Castlereagh je bil angleški politik, ki se je odlikoval po odločnosti in »trdi pestit. V lq!u 1798 je krvavo zatrl irske upore. Od 1. 1812 naprej je bil angleški zunanji minister in je zastopal Anglijo v zboru sv. alianse do 1. 1822., ko je na-prnvil samomor zaradi živčne razrva-uosti. (Rojen 1709. umrl 1822.) cele vrste ugodnih okoliščin iu je tako izločila najvrčjo nevarnost v vsem svojem ol»stoju. Angleškozlalo se jo namreč razlilo nad Evropo. Kakor vedno se je tudi tedaj Anglija vojskovala z orožjem drugih in njeno orožje poleg brodovja Je bil Mino še funt Merling. Angleško zlato je navduševalo narode in ljudstva, ki so se dvigala proti Na|>oIeonu. Angleži bo med svoje zaveznike v Evropi razdelili nad 15 milijonov funtov zlata. Bratje Rotschildi so bili glavni stan te zlate vojske. Lord Castlereagh je sam v angleškem parlamentu Javno razložil, kako so Angleži delili denar i*> Evropi. Dva milijona funtov so razdelili v Španiji, dva milijona funtov so potrošili na Portu-calskem. dva milijona na Švedskem, štiri slo tisoč funlov na Siciliji, pet milijonov v Rusiji in Prusiji. Poplačala pa so je Anglija pred vsakim kongresom in prehitela vsa posvetovanja in si je vzela tisto, kar se ji je zdelo najbolj potrebno in primerno. Zasedla je Malto, Helgoland. Rtič Dobre Nade in razna pristanišča v Južni Ameriki in v Indiji. Zato je bila naloga lorda Castlereagha na kongresu zelo lahka. Anglija si je morala ohraniti tisto, kar si je že vzela brez vseh očilkov in pustila drugim, da urejajo Evropo, kakor se to njim zdi potrebno. Ničesar ni zahteval, ker je že dobil vse in si žo vse vzel. V svoji oddaljenosti od Evrope so jo Anglija le malo zanimala za zadeve na evropskem kontinentu. Njegovi predlogi in njegove revolucije so se menjavale, kakor so se menjavale njegove trenotne naklonjenosti in kakor je pihal veter na kongresu. Najprej je zagovarjat misel, da naj Prusija zasede Saško, nato pa je bil proti temu, ker ga jo Talleyrand pregovori), da bi bilo nevarno, če bi se Prusija preveč povečala. Najprej je skušal braniti italijansko zahteve, nato pa je podprl avstrijske načrte v Italiji. V začetku je zagovarjal neapeljskega kralja Murata, nato pa se je obrnil proti njemu, ko je Napoleon izvedel svoj nesrečni korak in pobegnil z Elbe. Njegov položaj na kongresu je treba vrednotiti takole: Anglija je bila edina drŽava, k| svojega povečanja ni podredila odobritvi kongresa in zato za svoje ozemlje tudi ni zahtevala nobenih poroštev. Rusija, Avstrija in Prusija so se morale prepirati za Poljsko, Italijo in Saško. Pariška pogodba je Franciji že določila njene meje. Španija je ostala takšna, kakor je bila pred francosko zasedbo. Angleški imperij pa se je povečal na škodo drugih in sicer v imenu vojne, v kateri se ni vojskoval. Prilastil si je pravice, ki mu jih ni nikdo priznal, člani kongresa pa si niti niso upali načeti vseh teh vprašanj. Vso te pravice torej niso bile veljavne, ker niso slonele na določbah mednarodnega prava in jih nikdo ni potrdil. Nikdo pa si ni upal temu stanju upreti in še enkrat se jo potrdilo, da je Anglija bila lista, ki je svojo podporo prodala tistemu, ki je bil najcenejši, njena pomoč v zboru petih velesil pa je bila zopet zelo draga. Ko pa se jo Castlereagh upiral carju Aleksandru in pruskemu kralju, ko ni hotel priznati njunih zahtev, je delal veliko uslugo Metternichu, ki si je želel obnovili ravnotežje v Evropi, (Dalje.) Napredovanje italijanskih tankovskih oddelkov na egiptovskem ozemlja Zaslužek malih ljudi na cesti Plodovi črnega grozdičja so tudi užitni Po vrtovih in sem in tja tudi po vlažnih gozdovih, mejah in bregovih raste črni ribez ali črno grozdičje imenovan grm. Les, posebno mlade vejice, pa tudi listje črnega ribezlja imajo zoprn, na stenice spominjajoč duh in ga zaradi tega nihče ne nabira. Meseca julija pa dozore na njem temno vijoličastomodre, skoraj črne jagode, ki imajo mnogo sladkorja, tako da se nam zde v začetku pre-osladne. Toda ko se sladkobi privadimo, nam plodovi črnega grozdičja začno ugajati. Nekateri se branijo tega ribeza, ker menijo, da so jagode strupene, vendar to ne drži, saj se iz črnega ribeza pripravljajo prav odlične marmelade, ki prav zaradi visokega odstotka sladkorja, ki ga vsebujejo jagode, ne rabijo toliko sladkorja. Poleg sladkorja vsebujejo jagode črnega ribeza še precej jabolčne kisline, limonove kisline, kalija, apna in neke vrste vitamin, ki še najbolj sliči C vitaminu, ki po mnenju prof. dr. Eulera nadkriljuje vse do sedaj poznane vitamine, posebno glede uničevanja bakterij. Plodov črnega grozdičja ne sušimo, marveč jih le pripravimo kot mezge, soke, likerje itd. Liker iz črnega grozdičja. Pol kilograma zrelih jagod zmečkamo v večji stekleni po.sodi in jih polijemo 6 pol Litra dobrega špirita ali žganja in s pol litra vode. Nato dodamo po okusu še nekaj dišav: koriander, cimet, klinčke itd. Vse skupaj pustimo na miru 5 dni, nakar previdno odcedimo in tekočini dodamo 375g sladkorja. Čez štiri tedne je liker goden. Vino iz črnega ribeza. Večjo količino (vsaj 15 litrov) jagod zmečkamo in pustimo 5 dni, da 6e uleže. Nato stisnemo sok, ga zmerimo in dodamo na vsak liter soka VA litra vode. Na vsak liter te mešanice pa še yt litra sladkorja. Ko se sladkor raztopi, zlijemo vse skupaj v večjo steklenico ali 6odček s kipalno veho in pustimo vreti. Ribezov sok je izborno nadomestilo za mali-novec. Pripravimo ga takole: zmečkaj jagode in jih pusti vsaj 4 dni, da se očistijo. Nato jih v stiskalnici dobro stisni in precedi skozi tkanino. Ko se gostota usede na dnu, odlij previdno 6ok in ga kuhaj pol ure z enako težo sladkorja. Med kuhanjem mešaj in pobiraj pene. Ko 6e sok nekoliko ohladi, ga nalij v steklenice in dobro zamaši. Marmelada črnega grozdičja je precej malo znana pri naših gospodinjah. Ker pa rabi precej manj sladkorja, jo hočemo tu navesti. Zhrozgane jagode kuhamo brez sladkorja tako dolgo, da se zgoste, nakar dodatno na 1 kg gošče /t kg sladkorja in še nekoliko pokuhamo. Dodamo lahko tudi kako dišavo in nekoliko salicila. Ko je kuhana, jo na-devljemo v korazce in zavežemo. Za marmelado pa lahko uporabimo tudi goščo, ki nam ostane pri ribezovem soku. Plodovi črnega ribeza pa vsebujejo tudi precej zdravilnih snovi, ki pomagajo pri prehladu, oslovskemu kašlju in hripavosti. Iz listov pripravljen čaj čisti kri in žene na vodo, zaradi tega ga uporabljamo v ljudskem zdravilstvu kot dobro zdravilo proti revmatizmu, boleznim ledvic in 6ečovoda, vodcnici i. t. d. Mešanica listja črnega grozdičja, lipe, maline in robidnice da izborno pijačo, ki v vsakem ozitu nadomesti pravi čaj. Zato ne zametujmo zdaj, ko nam pride vse prav, plodov črnega ribeza, ampak 6i ga pripravimo čim več za dolgo zimo. Prvi srbski poljedelski delavci v Nemčiji. Na povabilo nemškega državnega prehranjevalnega urada je odpotovala prva skupina srbskih poljedelskih delavcev v Nemčijo. Prvih 50 mož je že nastanjenih na za to določenih posestvih. Pospeševanje ovfjerejc na Francoskem. Da bi vlada pospešila samopreskrbo z volno, skuša podpirati ovčjerejo, ki je bila že od nekdaj vpeljana v severni Franciji, seveda le v glavnem zaradi ovčjega mesa. Zato je bila lani določena za kilogram volne ugodna cena 25 frankov, letos pa je bila povišana na 37..5 franka za kilogram. Da bi prebivalstvo še z večjo vnemo redilo ovce, je vlada dovolila, da rejci ovac lahko za vsako osebo svoje družine obdrže za lastno uporabo volno ene ovce, odnosno imajo pravico prejeti mesto tega pol kilograma volnenih izdelkov. Vendar ta deiež ne sme znašati več kakor eno četrtino vse volnene proizvodnje pri rejcu. Ljubljana, julija. Pred kakimi tridesetimi leti je bil na ljubljanskih ulicah redek pojav »cunjarja«, po navadi starega, sključenega možu, ki se je preživljal skromno, pa pošteno s tem, da je jh> cestah i>obiral razne odpadke, za katere se drug ni zmenil, namreč sture cunje, koščke železa in drugih kovin, kosti in podobne zavržene predmete. V Ljubljani se je nekaj trgovin pečalo s tem, da so nakupovale tako staro blago ter ga potem odvajale v tvornice. Znano je, da so že pred vojno po kosteh povpraševale razne tovarne kleja in zlasti umetnih gnojil, saj je kostna moka^najboljše umetno gnojilo, pa tudi eno najboljših krmil za vse vrste domačih živali. Staro železo in druge kovine so romale v livarnice, stare cunje pa v tekstilne tovarne, kjer so jih očistili in stkali iz njih novo blago, če so bile te cunje ktdikor toliko še uporabne. Ako pa niso bile več uporabne za tekstilne tovarne, so romale v papirnice, odkoder so se vračale kot najfinejši papir. Papir iz volnenih, bombažastih, lanenih odpadkov je še danes najboljši, dasi se da tudi iz celuloze delati prav izvrsten papir. Dandanes je povpraševanje po surovinah še večje in zato je na ljubljanskih cestah vi deti neprimerno več zbirateljev takih odpadkov in sicer obojnega spola in vseh starosti, tudi revni otroci so vmes. Na vprašanje, kako je kaj z zaslužkom, je odgovoril tak star zbiratelj: >Bi še šlo, toda preveč nas je na cesti in se za vsako malenkost pulimo. Trgovina plačuje še kar dobro, kar prinesemo ali pripeljemo.« Industrija je sedaj glede tehnike seveda mnogo napredovala in vse bolj smotrno izkorišča take odpadke v vse mogoče načine. Ti zbiratelji starih odpadkov vrše v resnici važno narodno gospodarsko delo, ko na ta način skr-be, da ne pride v propast prav nič in da preskrbujejo industrijam tako potrebne in sedaj tako drage surovine. Se ena surovina je, ki bo v kratkem ležala po ljubljanskih ulicah. To je namreč divji kostanj. Potrebujejo ga razne milarne, izdeloval-nice škroba in |>odobnega. Divji kostanj ima namreč zelo dosti škroba v sebi, toda za krmo živalim ni uporaben, ker vsebuje neko neprijetno grenko snov. Potrebno bi bilo mnogo pre-kuhavanja in odlivanja vode. da bi bil uporaben za krmo domačim prašičem. To delajo n. pr. v Nemčiji. Pri nas tako velikih obratov nimamo, da bi se splačalo prekuhavanje divjega kostanja za prašiče, zato bo najbrže tudi letos ves divji kostanj, kolikor ga lx>do nabrali, ro- mal v industrijo. Z nabiranjem divjega kostanja po ljubljanskih drevoredih je včasih mnogo revnih otrok zaslužilo sem in tja kak krajcar, za košček kruha in morda še več. Divjega kostanja je sedaj v Ljubljani manj, vendar še vedno toliko, du ga bodo tudi letos otroci pridno nabirali. Pogreb zaslužnega zdravnika V četrtek popoldne ob štirih so številni prijatelji in znanci pospremili k zadnjemu počitku obče znanega in priljubljenega dr. Pavla Avra-moviča, šefa oddelka za ljudsko zdravje pri Visokem komisarijatu. V Beethovnovi ulici, odkoder se je razvil pogrebni sprevod, se je zbralo mnogo najbolj odličnih predstavnikov, tako zastopnik Visokega komisarja dr. cav. Aldo Duce, pokrajinski zdravnik in ravnatelj sanitarne avtokolone, načelnik pokrajinskega oddelka za ljudsko zdravje in socialno politiko g. Kosi s številnim uradništvom oddelka. Zdravniško zbornico je zastopal predsednik dr. Gerlovič, v izredno velikem številu pa so prihiteli tudi ljubljanski zdravniki po slovo od svojega tovariša. Izredno veliko število znancev in prijateljev je ponovno potrdilo veliko priljubljenost pokojnikovo, ki je bil znan po vsej Ljubljani zaradi svoje dobrosrčnosti in izredne družabnosti. Sprevod je krenil najprej v pravoslavno cerkev, kjer je bil opravljen parastos. Pri obredu je lepo pel cerkveni zbor, nato pa je imel prola prisrčen spominski govor v slovo pokojniku. Odtod je pospremila množica prijateljev pokojnika na pokopališče na Viču, kjer se je po opravljenih molitvah in psalmih, ki jih je pel cerkveni zbor poslovil od prijatelja in zaslužnega zdravnika predsednik zdravniške zbornice dr. Gerlovič. Govornik je omenil, kako je rajni prišel iz ravnin pod Fruško goro v Ljubljano in jo vzljubil kot svojo novo domovino. Uživel se je med nami tako, da skoraj nihče ni mogel verjeti, da ni Ljubljančan. V svojem poklicnem delu kot zdravnik je bil nad vse vesten, vzor zdravnika in človeka. V dolgoletni službi kot policijski zdravnik je neštete ustavil na robu prepada ne zato, ker jim je priskočil na pomoč samo kot zdravnik, ampak kot človek, dobrosrčen, usmiljen in vse razumevajoč. Ko je nato prevzel odgovorno mesto šefa oddelka za ljudsko zdravje, je vsem svojim sodelavcem tudi pri najtežjih nalogah znal vedno vliti poguma in optimizma in jim tako pomagati kot prijatelj reševati naloge, ki jih je zahteval razvoj našega zdravstva. Zalo ga bomo trajno ohranili v najlepšem spominu. Vsa okolica Trnovega, Krakovega in Viča se ie že vso pomlad veselila novega kopališča v Koleziji. Plavači so kovali načrte, kako se bo lahko uspešno razvil plavalni šport v tem delu mesta, starši pa so bili tudi veseli, ker so upali, ........' Vendar je šel vsak nerad v vodo, sai ni posebno čista. Tudi dohod je bolj neroden. Se večja težava, ie pa bila s pitno vodo. Vsakega, kadar se kuha na soncu, kmalu začne mučiti žeia in tu ie le težko najti ceneno pomoč. Vse te težave so seveda številni kopalci vendarle preboleli, saj jim ie nedograjena Kolezija nudila posebno ugodnost, namreč prost vstop, kar tudi mnogo pomeni, če hoče človek priti vsak dan malo na sonce. Zalo ie malenkostna, tako enostavna sprememba postala res pravo Kolumbovo iaice za kopališče v Koleziji. Pred nedavnim ie namreč občina dala v velikem in globokem bazenu postaviti tri prhe. Vodovodna napeljava ie bi V spreliana itak že v bližino bazena, sedaj pa se. ob globokem delu napeljali iz*zemlje vodovodne cevi in postavili prhe tako, da gredo kopalci po dnu globokega in praznega bazena lahko pod prhe, ki se po potrebi lahko odprejo in zaprejo. Voda iz prh odteka kar po betoniranem dnu na najgloblje mesto v bazenu, kjer izginja v odtočni kanal. Kopalci imajo sedaj čisto vodo pred nosom in kar ie še najvažnejše, tudi pitno vodo. Razumljivo ie seveda, da vsa bližnja in daljna okolica Kolezije sedaj še z večjim veseljem prihaja v novo kopališče in vsa navdušena pozdrv-lia čisto tekočo vodo iz prh. Prizipti ie treba dalje .da se vsi zavedajo izredne usluge, ki iim je bila s to sicer ceneno, a tako potrebno novostjo napravljena in zato vsi v skrbi, da se ne bi ta ugodnost ukinila, vestno varčuieio z vodo. Jablane se šibe sadu Ljubljana, julija. Napovedali smo pred ledni, da se nam letos obljublja izredno dobra sadna letina, in sicer za vse vrste sadja. Prav izvrstno so se obnesle že češnje, ki 60 bile zaradi spomladanske slane ponekod najbolj ogrožene; zadnjič smo poročali, da slive izvrstno kažejo, enako kažejo dobro tudi druge vrste sadja. Vse to velja v dvojni meri za naše glavno sadje: za jabolka. V resnici pomnimo nazaj le redko katero leto, da bi se jablane tako zelo šibile 6adu kakor se sedaj. Pri nas jabolka seveda še niso dozorela, najbolj zgodnja bodo zrela čez kakih deset dni, potem pa bomo imeli dalje vso jesen bogato mizo jabolk. Jablan je v naši pokrajini kakih 380.000 takih, ki že rode in okoli 250.000 takih, ki so še premlade in ki čakajo na prve cvete in plodove. Ze iz te številke vidimo, kako ogromnega pomena so jabolka za gospodarstvo naše pokrajine. Misliti moramo že 6edaj, da bomo bogato sadno letino pametno uporabili. Največ jabolk bomo shranili ter jih sveže poslali na trg. Jabolka med vsem sadjem ostanejo najdalje in najbolje prezi-mijo, če so dobro odbrana. Nekatere vrste počaka jo celo tja do prvega zgodnjega sadja. To je najbolj pameten način izrabe jabolk. Velik del jabolk bomo posušili za krhlje. Krhlji so izvrstna in redilna jed, bodisi v primesi z drugo jedjo, bodisi sami in so zlasti za otroke prava slaščica. Le majhen del jabolk bomo letos uporabili za jabolčnik in slične pijače, najmanjši del pa za žganje. Nekatera nezrela jabolka pa bomo uporabili za kis, namesto da bi ga dragega kupovali v trgovini. Kopalci v Telikem bazenu na Koleziji pod blagodejnimi prhami. da iim ne bo treba tako daleč hoditi samo zato, da bodo lahko nadzorovali otroke pri kopanju. Ker ie kopališče dograjeno šele na polovico, ne more nuditi tega, kar bi bolj izbirčni kopalci želeli. Toda mladina je kmalu ugotovila, da ko-lezijsko kopališče, ki premore sicer le dva suha bazena, ni kar tako. Okolica ie sicer vsa prekopana in nezravnana. Kupi opeke in drugega gradiva čakajo, kdaj bodo prišli v roke zidarjem. Malo naprej pa zelene tako pridno obdelane njive. Toda vse to nič ne moti. Za sončenje so tudi bazeni sami, čeprav suhi, sijajni in to ie mladina hitro izkoristila. Začela se ie kopalna sezona v praznih, lepo zglajenih bazenih. Tisti, ki so blizu, se preoblečejo kar doma in pribite na sončenje. Otroci imajo dovolj prostora in se igrajo, da ie vesel ie. Tudi večje družbe se zbirajo rade na žarečem betonu; v modi so razne igre, posebej so cenjene karte. Edina neprijetnots, ki so io kopalci imeli doslei, ie bila 'pač ta, da ni bilo vode. Sicer teče Gradaščica prav blizu in če ie vročina le prehuda, so se šli kopalci vedno malo ohladit. KULTURNI OBZORNIK Klasična bolgarska satira v slovenskem prevodu V Slovenčevi knjižnici, zv. 16, je izšel Žunov prevod ene najbolj branih bolgarskih knjig, namreč Aleka Konstantinova satira na Bolgara v prvem desetletju po osvoboditvi pod naslovom »Baj Ganjo«. To je knjiga, ki je poleg Vazovljih povesti najboljši bolgarski literarni pridelek v XIX. stol. ter po njej spada Konstantinov edini med bolgarskimi pisatelji ob Vazovu kot klasik osvobodilne dobe. Ta bolj satirična kot humoristična knjiga je prevedena že v nešteto jezikov: v nemškem se daje v bolgarskih jezikovnih priročnikih kot priporočljivo branje za priučenje bolgarskega jezika (poleg prevoda seveda!); v italijanščini je prevod napovedal pred kratkim prof Damiani ter ga naznanil kot najbližjo izdajo v zbirkah bolgarskega društva; Čehi imajo že ta prevod, srbski je izšel v Srpski književni zadrugi, hrvatski pa v Zagrebu dvakrat v Humoristični knjižnici. Svoj čas je v Modrj ptici Tone Potokar, eden najboljših poznavalcev bolgarske književnosti med Slovenci, prestavil eno črtico iz Baj Ganje (mislim, da obisk pri Jirečku!) ter že tedaj namignil, da bi bilo za nas zanimivo prevesti celotno zbirko. To je zdaj storil Živan Žtin ter jo izdal pri »Slovenčevi knjižnici s karikaturami Gustava Jellinka. Zanimivo je, da je ta prevod narejen po najnovejši kritični izdaji Gerogija Caneva iz I. 1936, ki ima nekaj več črtic, kakor pa jih je imela prva izdaja iz 1. 1895. V prevodu samem je med tekstom jasno naznačeno, kaj spada k prvi izdaji in kaj k poznejšim feljtonom, ki pa imajo skupne junake in duha. Aleko Konstantinov je naslovil zbirko svojih feljtonov — in kot feljtoni v dnevnem časopisju so bile zamišljene te karikature — »neverjetne zgodbe o sodobnem Bolgaru«. Ta sodobni Bolgar pa je bil tisti Bolgar takoj po osvobojenju in ze-dinjenju Bolgarije (1885 L), ki je hotel iti vštric j modernim svetom, pa je povsod pokazal, kako je še zakrknjen Balkanec in kako smešna je njegova »hohštaplerija« spričp ostale kulturne Evrope. Konstantinov je namreč ustvaril tip bolgarskega meščana, izkoreninjenega iz vaškega občestva, pa še ne zrastlega v kulturnega meščana; bogatega trgovca z rožnim oljem baj Ganja (strička Ganja), ki ima veliko denarja, veliko ambicij, pa malo izobrazbe in še manj kulture. In tega baj Ganja pošlje po trgovskih poslih v svet — zdaj v Budimpešto, zdaj na Dunaj, odtod v Dresden, v Prago na veliko narodopisno razstavo 1. 1891 (v knjigi sta dve letnici: 1889 in 1899 (uvod), kar gotovo ni res, saj je Konstantinov umrl 1. 1897, pa se je razstave še udeležil!), pa tudi v Moskvo — a povsod se s ponosom in zavedno kaže — Bolgara, nezavedno pa — pravega še nekulturnega Balkanra. Takih baj Ganjev j? bilo tedaj veliko in eden izmed njih je postal za vedno ovekovečen v teh feljtonih kot prototip te »bajganjščine«, kakor je nastal že pravi pojem za oznako take vrste ljudi. Nekaj podobnega bi ustvaril Mlakar z našim Tre-bušnikom, če bi ga poslal — namesto v Črno goro, na pr. v London ali v svet starih umerjenih navad in kulturnih manir. Tako pa baj Ganjo roma po Evropi in povsod nosi s seboj svoje domače manire, rojene v majhnih razmerah, ki v velikem svetu vplivajo tragikomično. Tako ga vidimo na postaji v Budimpešti, kako beži za via-kom, ki ga samo premikajo; kako se ponaša v državni operi na Dunaju; kako se koplje, ves zamazan, v javnem kopališču; kako se vede v Dres-denu spričo smrti njegove sestre. Ostra satira na slovansko frazarstvo je njegova pot na praško razstavo. Naravnost klasičen je obisk pri Jirečku, češkem vseučiliškem profesorju in bolgarskem prosvetnem ministru. Enako v gosteh pri gospodinji izkoriščajočega bolgarskega študenta, kjer je našel tudi priliko, da je udaril po bolgraski glasbeni kulturi. V Švici je bolj kot baj Ganja pokazal na surovost in zahtevnost bolgarskih študentov, ki ponašajo v velika mesta bolj slab sloves o osvobojeni Bolgarski, kakor pa njeno slavo. Podobno doživlja tudi v Rusiji — s čemer se končajo njegova pota po Evropi. Začenja pa se obračun s tem tipom človeka — doma, v Bolgariji. Ta tip povprečnega človeka tedanjega časa, ki se v svetu ni naučil ničesar (pošlji osla križem svet, nazaj se vrne uhat kot pred!), razumeva doma svetovne pridobitve zopet po svoje, po — balkansko. Tako politična demokracija dobi v Bolgariji spričo takih tipov baj Ganjev čisto svojevrstno podobo, kar je Konstantinov nazorno prikazal v feljtonih Baj Ganjo se je vrnil iz Evrope, baj Ganjo izvaja volitve in Baj ganjo časnikar. S tem je bila prvotna izdaja zbirke zaključena. Naš prevajalec pa je dodal še poznejše feljtone, s katerimi je izven zbirke vodil pisatelj baj Ganja še v dvor na resnično »požrtijo«; nato z odposlanstvom v Petrograd, kjer »plodivski milarr nastopa kot — »bolgarski diplomat« ter je s to oznako zvezan seveda prav poseben balkanski pojem, še bolj drastično je opisan ko opozicionalec in zopet kot vladin človek ob — koritu. Baj Ganjo tudi ustanavlja abstinentsko društvo z napivanjem naj živi in se razvija. Predvsem pa je krvavo satirična baj Ganjeva korespondenca, potem ko je bil že ugleden vladni človek — poslanec ter daleč od vsake opozicije. Tak je Konstantinovljev Baj Ganjo. Tip, kakor jih je Cankar ustvaril nekaj v »dolini šentflori-janski«. Toda Cankar je udarjal z bičem bolj po moralni plati življenja, Konstantinov pa po zteiu-nji in po politični: izšla pa sta oba iz istega drilia krvave satire, ko se skozi solze humorja srce joče nad tako podobo domovino, Gotovo bi sam Konstantinov felrl, da bi najbolj brana knjiga v Bolgariji in o Bolgariji v svetu nosila slavo bolgarskega imena; toda usoda je hotela, da hodi zdaj v svet — baj Ganjo, negativen tip toadnjega bolgarskega polmeščana z epi-tetom Balkanski kakor ga je krstil že pisatel j sam. Toda prevajalec v uvodu dobro poudarja, da ne smemo smatrati baj Ganja kot prototip bolgarske duše, temveč samo njen izrodek, ker bi bili sicer krivični pisatelju in neobjeklivni do resnice. S to knjigo se je posrečilo močnemu podlistkarju in pisatelju lako nazorno prikazati negativnost »pojma Balkan«, da je vsa ta »balkanščinat dobila novo ime »bajganjščina« — kot ruska negativna plat »oblomovščinat. Zato je ta knjiga bolj satira kakor humor; to je zbirka tragikomičnih dogodkov človeka polpretekle dobe, ki je zdaj — upamo — morda prav po zaslugi te knjige že iz balkanstva. Bralci bodo radi brali to klasično bolgarsko satiro, ki tako spominja na Cankarjev bič, le da je še nazornejši, realističnejši in enotnejši, koncentriran na en sam simbol — baj Ganje. Ilustriral je zbirko Gustav Jellinek. ki je tudi ponesrečeno ilustriral Dekle z biseri in po tujih predlogah 0^gndowskoga potopis. Tu pa je še precej duhovito prikazal baj Ganja ter njegove dogodivščine, tako da ostane ta tip v spominu kljub risarskemu primitivizmu. Tudi ovitek je na svoj način zanimiv. $hoJ&4ie novice Koledar Sohnta. 11. julija: Pij I., papež in mučenec; Telagija, mučenica; Sidronij, mučenec. Nedelja, 12. julija: Mohor in Fortunat, mu-čenča; Jan. Ovalbert, opat in ustanovitelj reda; Nabor, mučenec. Paketi za vojne ujetnike in internirance Rdeči križ sporoča: Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom in civilnim vojnim intemirancem v taboriščih v Kraljevini je poverjeno edino avtonomni sekciji Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Opozarjajo se zaradi tega prizadeti, naj ne izročajo takih paketov drugim osebam ali ustanovam, ker imajo carinski obmejni organi nalog, da zadrže vse take pošiljke, če niso bile poslane po Rdečem križu in če ni seznama pošiljk prej vidirala Ljubljanska carinska uprava. Ker nekateri zadnjih navodil v nedeljskem Časopisju niso razumeli pravilno, naj velja naslednje pojasnilo: Paketi se sprejemajo ves mesec in to po žo po objavljenem dnevnem abecednem redu. — Vročina za nekaj stopinj manjša. Vročina je v četrtek popustila za nekaj stopinj. Ko je bila v sredo dosežena najvišja dnevna temperatura +31.5" C, je bila v četrtek maksimalna temperatura +20" C. V četrtek zjutraj je bila jutranja temperatura +15.4" C, v petek zjutraj pa za las višja, +15.6" C. Rarometer je bil v četrtek nad normalo, v petek zjutraj pa se je znižal na 762.1 mm. V četrtek je bilo vedro in vroče. Primeren dan za kopanje. V petek zjutraj so se dvigale nad Barjem visoke megle. — Pečarsko pomočnike, cenientninarje, meha-ničarje, strojne ključavničarje, elektromnnterje in druge vljudno vabimo na skupen sestanek, ki 1k> v nedeljo, dne 12. julija 1042 ob pol enajstih dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, prvo nadstropje, soba št. 5. Na sestanku bo referent oddelka industrijskih delojemalcev poročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedene stroko in o drugih aktualnih vprašanjih. Vsi vljudno vabljeni I — Tudi Dolenjska pridela premalo žita. V naših zadnjih poročilih smo poudarili, da je Ljubljanska pokrajina bila vedno globoko pasivna, kar se tiče proizvodnje žila in da je vedno navezana na uvoz iz drugih krajev. To velja prav tako tudi za najbolj izrazito kmetski predel naše pokrajine, za Dolenjsko, pod čemer mislimo predvsem okraja Novo mesto in Črnomelj, torej tudi Belokrajino. Res je. da se tudi dandanes dobi sem in tja kakšna trdna kmetija, ki pridela dovolj žila za svojo lastno uporabo, nekatere celo take, ki ga morejo tudi oddati, zlasti mislimo pod tem »graščinska« posestva, ki so igraščinskac le po našem pojmovanju, medtem, ko bi drugod veljala bolj lo za trdna knletska posetva. Velika večina kmetskega prebivalstva pa je tudi v teh dveh okrajih navezana na nakup žita, oziroma krušne moke. Tako šteje okraj Novo mesto 30 občin in 0205 kmetij. Ta okraj je lani pridelal skupno 2,885.05j kg pšenice, 207.908 kg rži, 070.285 kg soržice in 1.037.476 kg ječmena, skupno torej 4,308.822 kg žita ali na kmetijo 468 kg. Okraj Črnomelj, to je Rela krajina, šteje 11 ol>čin in 3670 kmetij. Lani je la okraj pridelal 938.208 kg pšenice, 87.070 kg rži, 15.007 soržice ter 492.860 kg ječmena. Skupno je torej ta okraj pridelal 1 milijon 531.231 kg žita ali povprečno 418 kg žita na vsako kmetijo. Dolenjska sama pridela seveda tudi mnogo koruze, prosa, ajde in ovsa. Večina tega pridelka gie tudi za kruh prebivalstvu, le del za živalsko krmo. kar velja zlasti za koruzo in oves. Letos se je površifia posejanpga žitnega polja sicer znatno razširila, vendar ozimna žila niso pov>od uspela, kar jih pa je, sedaj prav lepo zore. V Beli Krajini so letos zopet preorali mnogo bivših steljuikov ter pridobili na njih mnogo lepih novih žitnih njiv. — Coklje so moderne. Po Ljubljani letošnje poletje že kar pogosto vidimo ljudi, ki hodijo v obutvi z lesenimi podplati. Ne mislimo seveda pri tem raznih gospodičen, ki so si omislile sandale in čeveljčke z debelimi podplati iz plutovi-ne, ki so baje prav prožni in pripravni, temveč priproste delovane ljudi in mladino, ki hodi v pravih lesenih sandalah. Na nekaterih sta samo prepona nad grlom noge in pa urbas usnjena. Iznajdljivi ljudje so porabili po večini v ta namen kakšno staro usnje, recimo usnje že razpadlih čevljev ali kakšno neporabno jermenje. Se bolj iznajdljivi pa uporabljajo v ta namen kako drugo, usnju slično blago, recimo kak loden, lrhovino, trdo platno ali kak prožen linolej. Mar-sikak podjeten rokodelec, bodisi čevljar, pa tudi mizar ali strugnr, zasluži z izdelovanjem teh lesenih cokelj kar čedne denarce in pravijo, rla je naročil vedno dovolj. I.esene coklje in sandaie smo poznali že med prejšnjo svetovno, vojno, no, dandanes pa seveda nikomur ne pade na um, da bi se zgledoval nad lesenimi sandali. Tako sedaj veselo cokljamo in zadovoljni z njimi tol-čemo oh cestni tlak, veseli, ker so lesene sandale, posebno če so doma izdelane — kar brez točk, ki jih je treba hraniti za druge namene, pa tudi lire se prihranijo pri takem coklarjenju! — Od doma je odšla v soboto, 4. julija 11-letna Milena Meserko. Za svojo starost je močno razvita. Oblečena je v rdečo obleko z dolgimi rokavi. Obveste naj se starši: Ljubljana, Hradecke-ga št. 6. — Revna žena s tremi malimi otroci, ki je brez lastne krivde zašla v veliko revščino in pomanjkanje, proai dobre ljudi za podporo v obleki ali denarju. Naslov in vsa pojasnila v naši upravi. — Izdajal se je za zdravnika. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil v četrtek obsojen v Moskvi 1. 1805 rojeni Andrej Andreje-vic Naseskin, ker se je v Ljubljani lani izdajal za zdravnika. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora in na 50 lir denarne kazni. Kazen je prestal s preiskovalnim zaporom, ko je bil aretiran že 5. januarja t. 1. Državni tožilec je Andreja Naseskina obtožil zločina obrtne prevare in odprave plodu. Pred malim kazenskim senatom ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je Naseskin skušal ovreči obtožbo zaradi obeh drliktov in navajal dokaze, da je imel sam zadostna denarna sredstva. Ovaden je bil, da je nekega gostilničarja Marka osleparil za 2600 lir in 200 nemških mark ter svojo stanodajalko tudi za večjo vsolo. V Ljubljano je bil prišel lani v začetku aprila. Poprej je hodil po Nemčiji. V Ljubljani se je izdajal za zdravnika in govoril, da je napravil doktorat iz splošne medicine v Hamburgu že leta 1925 in da je prakticiral po raznih bolnišnicah in zdraviliščih v Nemčiji. Sodišče je Naseskina oprostilo od obtožbe zaradi zločina obrtne prevare in odprave telesnega plodu, ker jo prišlo do prepričanja, da ni imel obtoženec prevarnega namena in da je imel denar odnosno sredstva v Nemčiji, za odpravo telesnega plodu so pa manjkali dokazi, Ljubljana I Nora maša na Viču. V nedeljo, 12. t. m. bo na Viču opravil prvo daritev g. novontašnik Ludvik ftivic. Cerkvena slovesnost se bo pričela ob tri četrt na 10 s slovesnim vhodom v župnijsko cerkev, nato mol tev k sv. Duhu, potem pa ho pridiga, ki jo bo imel gospod gvardijan dr. p. Hadrijan Kokolj. Po pridigi bo g. novo-mašnik |>odeli! novomašniški blagoslov, nato pa bo slovesna maša z zahvalno pesmijo. 1 Dvignite krompir pri trgovcih. Trgovci z živili prosijo, da stranke takoj dvignejo pri svojem trsovcu odmerjeno količino krompirja. 1 Vsa drva za julij je mestni preskrbovalni urad že oddal, zato naj pa današnjo soboto in naslednie dni stranke več ne prihajajo v Mestni dom, ker ne morejo več dobiti nakazil. Kadar ho drva spet mogoče dobiti, bo objavljeno o pravem času. 1 Višji in nižji tečajni izpiti bodo nn drž. klasični gimnaziji dne 13. in 14. julija od8—-10 pismeni, od 15. julija dalje ustmeni. Učenci naj se zbe-ro (vsi) 13. julija ob 7.45 v telovadnici uršulinske šole. Vse drugo bodo izvedeli ondi. — Isti dan se bodo začeli tudi višji tečajni izpiti. Vsi kandidati naj se zbero ob tri četrt na 8 v pritličju uršulinske meščanske šole. 1 Na I. ženski realni gimnaziji se prično pismeni višji tečajni izpiti v ponedeljek, 13. julija t. 1. Ravnateljstvo obvešča o tem starše in pripravnice vseh treh oddelkov; slednje naj se zbero na spodnjem dvorišču bivše prisilne delavnice v ponedeljek zjutraj do pol 8. — Za nižji tečajni izpit naj pridejo učenke vseh četrtih razredov na dvorišče v Lichlenthurnovem zavodu v ponedeljek, 13. julija do pol 10. 1 V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike Puharjeva 2, naj se zglase: 1. Babnik Ana; 2. Svojci Golarja Janeza Franca, roj. 1900. in dr. Tušek; 3. Kržo Vekoslav ali Marija; 4. Lubetz Jožef; 5. Jovan Marek; 6. Miletič Dragica; 7. Mislej Gela, učiteljica; 8. Svojci Ilije Poljanca, por. fregate; 9. Svojci Vucinoča Vuka; 10. Dr. Senekovič Ivo. 1 Krojaške in čevljarske pomočnike, šivilje in mndistke vabimo na skupen sestanek, ki i>o v nedeljo, dne 12. juliaj 1942 ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, 1. nadstropje, soba št. 5. Na sestanku bo podano poročilo o že sklenjenih kolektivnih pogodbah, o izvajanju določb teh pogodb in o drugih važnih vprašanjih. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ. 1 Gostilničarji in mesarji ter vsi njihovi uslužbenci morajo biti po odredbi cepljeni proti tifusu. Ker je mestni fizikat že končal s prvo serijo cepljenja vseh, ki imajo opraviti z mlekom in molžo ter je cepil tudi že vse perice, začno v j>onedeljek 13. t. m. proti tifusu cepiti vse gostilničarje, mesarje ter sploh vse ono osebje gostinskih in mesarskih obratov, ki imajo opraviti z živili. Cepljenje bo vsak dan prihodnjega tedna od 7.30 do 9 v prostorih mestnega fizikata ter opozarjamo vse stranke, da morajo priti k cepljenju s praznini želodcem in popolnoma tešč, ker drugače zaščitne tablete ne učinkujejo. K za-uživanju tablet je treba priti štirikrat, seveda vedno tešč. prosimo pa, naj vselej vsi prineso kozarce s seboj. I Obilo stročjega fižola na trgu. Ob petkih je bilo drugače manj živahno vrvenje na trgu, kakor se je začelo pojavljati zdaj v zadnjem času. V petek 10. t. m. je bil živilski trg izredno založen z uvoženim, visokim stročjim fižolom. Vsi prodajalci na Vodnikovem trgii so ga zjutraj imeli kar na kupe in grmade. Bil je po 4.80 lir kg. Fižol je bil kmalu pokupljen in ob 10 dopoldne ga že ni bilo. Ljudje so. ga hiteli kupovat. Nekateri so ga kupovali po več kilogramov, da so se tako založili za več dni, posebno m nedeljo. Na Pogačarjevem trgu, kakor tudi na Vodnikovem trgu so nekatere branjevke prodajale marelice po 12 lir kg. Bilo jih je na prodaj le nekaj sto kilogramov. Uvoženo je bilo tudi nekaj kilogramov ringloja. Naj omenimo, da je nizki stročji fižol v Ljubljani in okolici dobro obrodil. Nizki fižol je že dobro zrel. Visoki je zdaj v najbujnej-šem cvetju in že dela stroke. Tudi visoki fižol kaže. da bo letos najbolje obrodil. I Davščina na nezazidane parcele v Ljubljani. Posestniki, ki so prejeli plačilne naloge za vodovodno ter kanalsko pristojbino za nezazidane parcele, vabi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, da se takoj oglasijo osebno v društveni pisarni dopoldne za potrebne informacije ter napravo morebitne pritožbe ali prošnje. 1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi, ki se žele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj prične 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega c. 7-II., dnevno od 10—12. 1 Prodajne nmare postavljajo tudi na drugem stebrišču. — Že pred dobrim mesecem so na spodnjem stebrišču med mesarskimi tržnicami postavili štiri lične prodajne omare, v katere so se preselili prodajalci, ki so bili tedaj v majhnih barakžh na živilskem trgu. Prav take prodajalne omare so bile naročene tudi za drugo stebrišče med mesarskimi tržnicami nasproti Pogačarjevemu trgu. V četrtek popoldne so pripeljali vse štiri razstavljene omare pred stebrišče in jih začeli sestavljati na stebrišču. So prav takšne kakor v spodnjem stebrišču. V petek jih bodo že dokončno sestavili in v soboto se bodo vanje lahko vselili prodajalci, ki so doslej čakali, da bi dobili svoje novo domovanje. I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Žitko Jožica, Pleteršni-kova ul. 13-1, telfon 47-64. 1 Polni vozovi krompirja. Po mestu vidimo te dni polne voze novega krompirja in skoraj pred vsako špecerijsko trgovino se ustavi ali se je že ustavil voz, raz katerega delavci marljivo odkladajo tovore krompirja. Prehranjevalni urad je dal namreč, kakor je bilo naznanjeno trgovcem, zaenkrat znatne količine krompirja, ki ga trgovci sedaj na odrezke kart razdeljujejo odjemlacem. Na spomlad je namreč res že primanjkovalo Krompirja in zato je sedanja pošiljka krompirja, ki je ves uvožen, toliko bolj dobrodošla prebivalstvu, ki seveda z veseljem sega po njem. Med domačim krompirjem pa jemo zaenkrat samo ki- feljčarja, ki ga pa je zelo malo, komaj za domaČe potrebe tistih srečnih, ki imajo toliko vrta, da so ga nekaj zasadili. Ne bo dolgo, pa bomo jedli tudi drugi domači zgodnji krompir. Upajmo, da bo letošnja letina krompirja v jeseni dobra. ' Naznanila GLEDALIŠČE. Drama Sobota. 11. julija ob 17.30 »Poročno darilo- Ked A. — Nedelja, 12. julija ob 17.30: »Kralj na Betajnovif. Izven, Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, 13. Julija: zaprto. Opera: Sobota 11. julija ob 17: ^Boheme>. Izven. Znižane cehe od 15 lir navzdol. — Nedelja, 12. julija ob 15: »KriSpin in njegova botra«. Izven. Cene od 211 lir navzdol. — Ponedeljek, 13. julija: zaprto. RADIU: Sobota, 11. julija: 7.30 Porodila v »ioveničini — 7.45 Lahka glasba — V odmoru (8) Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.20 Moderne pesmi — Ork»ster vodi dirigent Zeme — 12.40 Knncfrt violinistke .lelke Slaničeve (pri klavirju Marla Bizjak-Valjalol — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes — Orkester vodi diriifent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanee, sodelujeta sopranistka Driga Sok in tenorist .lanez LipnSček — Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Nove ploSče Cetra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert tereeta DohrSek — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 VnjaSke pismi — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Viljem Rateliff — uglasbil Mascagni V odmorih: Predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, poročila v itnli innSčini. LEKARNE. Nočno Blužh« Imajo lekarne: mr. Lenstek, Resi jeva o. 1; mr. Rahovec, Kongresni trg 12 in mr. Knmolnr. Vič, T-žaSka c 48. POIZVEDOVANJA. Zgubila se je double zlata zapestna ura PoSten najditelj naj jo vrne proti nagradi na naslov: Oartner, Predovičeva ul. 11, Moste. Z Gorenjskega Šolanje za vzgojitelje iz Radovljico. Pred kratkim je bilo v Gozdu dvadnevno šolanje na-rodno-socialistične učiteljske zveze za vzgojitelje, ki so nastavljeni v okrožju Radovljice. Predavanja so seznanila vzgojitelje z aktualnimi svetov-nonazornimi vprašanji. Šolanje, ki je bilo v znamenju izobrazbe učiteljstva. na rasni podlagi, je poteklo v najboljšem razpoloženju. Konec šole. šola v Mengšu je slovesno praznovala konec šolskega leta. Prisotni so bili občinski komisar Franc Hertle, več uradnih voditeljev, celotni učiteljski zbor, starši in otroci, šolski vodja je govoril mladini, ki je v tem kratkem času prav dobro napredovala. Obenem se je zahvalil učiteljstvu za njegovo težavno in požrtvovalno delo. Slavje je bilo zaključeno s petjem raznih pesmi. — Tudi v Dobu pri Domžalah so slovesno proslavili konec šolskega leta in sicer skupno z ljudsko šolo v Krtini. Gostje in učenci so se zbrali v okrašeni dvorani v šolskem poslopju. Po predvajanjih pesmi in govorilnih zborov ter po nagovoru šolskega vodje so učenci, ki izslopijo iz šole, dobili odpustnice. Zupan se je nameščencem zahvalil za opravljeno delo. S Spodnjega štajerskega Huda prometna nesreča. Na železniški postaji Pragersko se je zgodila huda nesreča. Tridesetletni, v Stražgoncih stanujoči železniški uslužbenec Vinko Zunko je stal med premikanjem na zadnji stopnici vagona in se je tako daleč sklonil ven, da se je zadel ob premikal-nico. Padel je z vagona in si zlomil rebra. Pri delu ponesrečeni. 39 letni Maks Amon iz Studencev pri Mariboru si je pri delu zmečkal desno roko. — V nekem tovarniškem podjetju v Mariboru si je 18 letni vajenec Vinko Čibran pohabil nogo. — Delavka Marta Štoka iz Maribora si je tudi med delom hudo poškodovala nogo. Prijeta goljufica. Dne 7. julija je državna kriminalna policija v Mariboru prijela že večkrat predkaznovano Angelo Štampa zaradi goljufije. Štampova je bila zaposlena v neki mariborski tekstilni tovarni. Raznim lahkovernim osebam je pripovedovala, da jim lahko brez nakaznice preskrbi klot in druge tkanine. Večinoma se ji je posrečilo, da je dobila denar naprej. Ker je gotovo, rla je Štampova na ta način ogoljufala precej ljudi, ovadbo so pa podali samo nekateri, poziva policija vse oškodovance, naj se zglase. Pobegli kaznjenec prijet. Ivan šteble je pretekli torek zvečer pobegnil iz zapora v Kun-goti. Svoje prostosti pa ni dolgo užival, zakaj že v sredo zjutraj so ga spet prijeli. Pri aretaciji na je bil tako nasilen, da je orožnik moral raniti orožje. Štebleta so ranjenega prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Ustanavljanje delavskih kuhinj po Bosni. Hrvatsko korporacijsko ministrstvo je odobrilo 400.000 kun za ustanavljanje novih delavskih kuhinj v posameznih bosanskih delavskih krajih. Skrb za vojne invalide na Hrvatskem. Po novem invalidskem zakonu, ki je sedaj v veljavi na Hrvatskem, morajo vsa državna, samoupravna in privatna podjetja, ki zaposlujejo več kakor pa deset oseb. med nameščenstvom zaposliti 10% vojnih invalidov. Podjetja pa, ki zaradi svojega ustroja ne morejo zaposlovati vojnih invalidov, morajo za vsako delavsko mesto, ki bi ca po tej uredbi moral zasesti vojni invalid, dajati letno v sklad vojnih invalidov posebni doprinos od 2.000—20.000 kun. Zakonska uredba o orpanizaciji Hrvatskepa Rdečeaa križa. Poglavnik je izdal posebno zakonsko odredbo o organizaciji Hrvatskega Rdečega križa. Po določilih te odredbe imenuje poglavnik člane vodstva in uprave ter člane nadzorstva nad poslovanjem le organizacije. Zagrebški pravoslavni škof Germooen je oni dan obiskal prostore hrvatskega sabora, kier ga je sprejel in pozdravil predsednik sabora Marko Došen. V nedeljo, dne 12. t. m. bo v Karlovcu proslava 363. obletnice od ustanovitve tega mesta. Za veliko ustaško zborovanje, ki bo to nedeljo v Zemunu, je hrvatsko prometno ministrstvo dovolilo več posebnih vlakov Glavni ustaški stan v Zanrebu dobi relejno radijsko postajo. Stala ho 1,200.000 kun. Plače obtin.ikena uradništva na občini v Varaždinu so izenačili s plačami državnih uradnikov. Iz Srbije V timnški krajini bodo odprli nove meščanske šole. Posamezni tipi meščanskih šol so se v Srbiji, ki prej teh šol ni poznala, zelo dobro obnesli. Posebno v timoški krajini, kjer je ljudstvo tudi samo pripravljeno nositi del stroškov za njihovo vzdrževanje, samo da omogoči svojim otrokom njih nadaljno izobrazbo. Odbor za borbo proti draginji je ustanovil s posebno uredbo predsednik srbske vlade. Odbor je imel že več sej, na katerih je razpravljal o vprašanju cen življenjskim potrebščinam ter bo po končni proučitvi tega problema slavil vladi predloge za znižanje cen gotovim vrstam živil. Sej se I udeležujejo poleg predsednika odbora, kmetijske- • ca ministra Bogoljuba Kujundžiča, še finančni mi- I nister Dušan Djordjevič, zastopnik ministra za narodno gospodarstvo, njegov pomočnik Spanačevič, izredni komisar za obnovo Smedereva Dimitrij Ljotič, predsednik Zveze srbskih kmečkih zadrug, biv, minister Vojislav Djordjevič, predsednik posvetovalnega odbora za javne finance biv. fin. minister Vojin Djuričič, viceguverner Srbske narodne banke dr. Mirko Kosič, predsednik industrijske zbornice Vlada flič in drugi. Tobakarji imajo dobro srce. Tobakarji v Kra-ljevu v Srbiji so na lastno pobudo zbrali med seboj v mesecih februar, marec in april znesek 550 tisoč dinarjev ter so ga izročili predsedniku občine kot svojo podporo za siromašne sloje. Večina srbskih okrožnih načelnikov je izdala naredbo, po kateri ne sme nihče dobiti dovoljenja za potovanje v drug kraj, če ni prej plačal vseh državnih in samoupravnih davkov. Srbsko državno uradništvo v Kruševcn tri je ustanovilo lastno menzo, da na ta način omogoči redno prehrano vsemu uradništvu. Hrana stane v menzi od 700—1200 dinarjev mesečno. Pod vodstvom Albina Fakina je bil v dvorani Kolarčeve univerze v Belgradu koncert zbora mladih harmonikarjev. Vse srbske strokovne šole bo po najnovejši odredbi srbske vlade prešle izpod nadzorstva ministrstva za .narodno gospodarstvo pod nadzorstvo prosvetnega ministrstva, ki je prevzelo tudi vse učno osebje teh šol. Dolgin-Debeluh-Ostrogled Risbe: ROM — Besedilo po K. J. ERBENU NAENKRAT PA'SE ZAČNE DOLGIN MANJŠATI, MANJŠATI, IN KO SE JE SKRČIL V NAVADNO VELIKOST, PODA KRALJEVIČU GNEZDO S ČIVKAJOCIMI MLADICI. »KAJ GNEZDOI POKA2I Ml POT IZ GOZDA!« - »TAKO!« RECE DOLGIN IN SE ZOPET STEGNE VISOKO NAD VSE SMREKE TER REČE: »JO 2E VIDIM!« 18. t IN ZOPET SE SKRČI, PRIME KONJA ZA UZDO IN POPELJE KRALJEVIČA IZ GOŠČAVE. Trdnjava Aljaska na skrajnem koncu Amerike železnice v vojnem času Obisk v kabini C Kakor poročajo, so Japonci napadli Dutch Har-bour, ki je najvažnejše ameriško pomorsko oporišče na otokih Aleulih v 6evemetn delu Tihega morja. S tem so prijeli za »ključ za obrambo Aljaske«. V poslednjih treh letih so Združene ameriške države jako močno utrdile polotok Aljasko, ki so jo bile leta 1807. kupile od Hustje za 7,2 milijona dolarjev. i Polotok Aljasko, ki je na severozahodu Kanade, je šele leta 1741. odkril Bering in je približno šestkrat tako velika kot Nemčija iz leta 1914., a ima samo (iO.OOO prebivalcev, ki so Eskimi, Indijanci in mešanci. V prejšnjem sioletju so našli priseljenci, prišedši iz Kanade, zlato ob Yukanu v območju Kloudy.ja. Ze spočetka je kazalo, da je ondi mnogo zlata in zato jo bila Aljaska več desetletij prava pravcata deveta dežela iskalcev zlata. Hkrati pa so so začele Združene ameriške državo zmeraj bolj zanimati za to ozemlje, ki so ga tako poceni kupile od Rusije, češ, kjer so našli zlato je brez dvoma tudi drugih rudnin na izbiro. In zares je Aljaska, ki se njena zemlja liki Sibirija tudi po najtoplejših sončnih žarkih nikoli do dna ne otaja, polna naj-bogatejših rudnin, ki jih doslej niso še mnogo izčrpali, saj so podnebne razmere take, da jo dohajalo tjakaj lo malo priseljencev. Tako je ostala Aljaska ena izmed najbolj divjih pokrajin sveta, ki je bila do nedavnega znana samo po iskalcih zlata in kjer so se shajali pustolovci vseh narodov. V teh letih, ko so se začele Združene ameriške države vmešavati v evropsko polit:ko in so hkrati zasnovale napadalno politiko proti Japonski, da bi tako dosegle nadvlado v Vzhodna Aziji, so 6e spomnile tudi svoje najbolj severno posesti — Aljaske. Državniki so šele zdaj opazili, da se ta polotok najl>olj daleč poriva v severno Tiho morje. Ker so Združene ameriške države kupile svoj čas tudi otoke Aleute, ki se v ravni črti iztezajo proti jugozahodu in so s svojim zahodnim otokom Attujem samo 750 km oddaljene od skrajnega sovjetskega oporišča 1'ctropavlovska, in se hkrati na 1250 km razdalje približajo severnovzhodni japonski pokrajini, so imele tako Združene ameriške države z Aljasko in Aleuti najlepšo priliko, da si utrdijo nadvlado nad severnim Tihim morjem. Obenem so tako dobile najbližjo zvezo s sovjetsko Rusijo in jako lepo napadalno pozicijo proti Japonski na severovzhodu, tako da so lahko zaprlo klešče, ki so grabile od jugovzhoda po Japonski, a ki so jih medtem Japonci že razbili. Združene ameriške države se od leta 1937. niso zbale nobenih stroškov za utrjevanje Aljaske in Aleutov. Najprej so opremili vse zahodno obrežje Aljaske, kolikor je to mogoče zaradi pokrajinskih razmer, z bunkerji, letališči in pomorskimi oporišči. Po poročilih ameriškega časopisja, ki je izšlo 8e pred izbruhom te vojne, niso le ondotno utrdbene naprave čim najmoderneje izdelane, ampak so ondi tudi nameščene skupine severnoameriškega bojnega letalstva in pa armado Združenih ameriških držav. Dalje je v načrtu tudi ustanova oboroževalne industrije, ki bo neodvisna od USA, da bo tako za vse prilike na razpolago ohramhnemu in napadalnemu sistemu Aljaske. Kolikor je znano, so Združene ameriške države izdale samo za utrjevanje obale na Aljaski več Vot 300 milijonov dolarjev. Glede na oborožitev in vojaško pripravljenost Aleutov je znano toliko, da so ti otoki zmožni varovati ladje USA, ki plovejo v severno Sibirijo v pomoč sovjetski Rusiji. Olavna ovira za tajTaditev Aljaske kot temelja za ameriško politično delovanje v severnem Pacifiku je bila v prvi vrati Kanada. Saj bo brez dvoma res, da Angliji ni bilo prijetno, ko je opazila severnoameriško udejstvovanje na Aljaski, s čimer so Točnost »Pokliči blagajnika in ga vprašaj, koliko gotovine ima v blagajni.« USA kanadski dominijon na jugu in zahodu obkolile. Kanada sama je odklonila severnoameriške želje, čoi da naj dovoli prevoze na Aljasko po svojem ozemlju. A v dobi prvih dveh let sedanje vojne, v katerih je bila Anglija vedno bolj odvisna od USA, jo morala Kanada po ukazu iz Londona popustiti in odtlej je utrjevanje Aljaske jako naglo napredovalo. Oporišče Dtitcli llarbour na jtižno-zahodnem končku Aljaske in otok Attu kot najbolj zahodni otok skupine Aleutov. so zdaj prvovrstne trdnjave in se morejo upirati velikim edinicam bojnih ladij kakor tudi napadom iz ozračja. Vse tako kaže, da IkxIo Združene ameriške države tudi iz.lahka zasegle in si osvojile Kanado, saj baje Anglija ne bi mogla glede na to ničesar ukreniti. Drugo vprašanje je pa, ali bi mogla Aljaska s svojimi na zahodu zgrajenimi trdnjavami izpolniti vse naloge, ki jih USA želijo o<1 nje. Japonska je seveda povsem poučena glede aa pomen »trdnjave Aljaske« in je budno na straži, da si tudi proti severu zavaruje svoja območje proti kakim severnoameriškim vpadom. Kazen Gundarja Haegga. Čitali ste, da je bi slavni Švedski rekorder v tekih na srednje proge kaznovan s prepovedjo nastopanja in tekmovanja vse od lanske jeseni do 1. julija letošnjega leta. Zanima Vas, kdo kaznuje športnike in zakaj? Tekmovalni pravilniki za amaterske športnike so zelo strogi in prepovedujejo vsako varauje nasprotnikov, pa tudi vse drugo, kar ni v skladu z viteškimi načeli šporlne borbe. V Haeggovem primeru pa ne gre za nešportni način boriie — Švedi so za to veliko prepošteni —, pač pa za prestopek proti amaterskemu paragrafu. Ta prepoveduje tekmovalcem sprejemati gmotne nagrade in tudi na-doknadenje izgubljenega časa ali zaslužka. Vse, kar sme zahtevati, so samo potovalni stroški in oskrba. 0 Haeggovem prestopku niso poročali nič drugega, kakor da se je pregrešil proti amaterskemu paragrafu. Sploh je amaterski paragraf kamen spodtikanja za marsikatero šporlno zvezdo! Možno jo torej, da so bili Haeggovi potni stroški previsoki, ali pa da je zahteval odškodnino za izgubo časa na tekmovanjih. Posebno prizadet pa s kaznijo najbrž ni bil; kakor vidimo, je prav s pridom porabil čas diskvalifikacije za svoj trening. Kakor smo že poročali, je v preteklem tednu postavil kar dva svetovna rekorda v tekih na eno in dve angleški milji. — l)a Vam odgovorim še na drugo vprašanje, kdo je kaznoval Gundarja Haegga? Kaznovala ga je športna oblast in sicer švedska lalikoatletska zveza. (P. R., Lj.) Počitek pred tekmo. Radi bi vedeli, kako je prav za prav s tekmovanjem: ali je treba pred tekmo počivati in ležati, ali pa je priporočljivo, da poživite pretakanje krvi tik pred nastopom? O tem ni nobenega dvoma, da je treba dva do tri dni pred tekmo počivati. Nekaj časa pred tekmovanjem samim pa je dobro, da si z lažjim delom ogrejete mišice. Naj Vas spomnim samo na dva primera: o japonskih plavalcih Mivazakiju in Ta-kahashiju je znano, da sta pol ure pred olimpijskim nastopom v plavanju skočila v vodo in odplavala po tri sto metrov; podobno je storil tudi tekač Yrjo, ki je tekel po gozdnih stezah vse do trenutka, ko so ga poklicali na start. Znano pravilo je, da .je treba stroj najprej pogreti. To pravilo velja tudi za vse športe, v katerih pride do veljave telesna vztrajnost. Razume se, da mora biti tekmovalec tako izurjen, da je zanj plavanje ali tekanje pred tekmo le neke vrste sprehod in dihalna vaja. Za vse športe brez izjeme pa velja, da je treba mišice pred tekmovanjem vsaj nekoliko zmehčati in pogreti z gibanjem. (A. K., R.) »Bumerang.« V nekem romanu ste naleteli na športno orodje »Bumerang«, ki ga uporabljajo divji narodi za lov. Ali mečejo bumerang tudi športniki? Bumerang je zakrivljen kij, katerega znajo zlasti Avstralci prav izvrstno metati. Športni bumerang je tisti, ki ga lahko po metu spet uja-meš, borbeni ali lovski bumerang pa je orožje ali neke vrste kopje, ki ga uporabljajo lovci primitivnih narodov. Lovski bumerang mečejo s pomočjo deščice, so pa tako izurjeni, da dosežejo 50 do 100 m oddaljene cilje. Smrtonosni pa so samo meti iz bližine. Glede lova na kenguruje poročajo, da jih ie iz razdalje 20 m že težko ubiti. Metanje zakrivljenega bumeranga je bilo pred desetletji precej priljubljen šport, dandanes pa ga organizirani športniki ne gojijo več. Je pa še vedno v navadi pri Avstralcih. (D. J., Lj.) Živčen dijak. Vprašujete, katera vrsta športa bi bila najbolj koristna za Vašega nervoznega še-stošolca. Če lahko prenaša sončne žarke, naj po- V visokem, železnem stolpu, v kabini, ki je vsa iz železa ln cemonta, smo opazovali velikansko lokomotivo, ki je vlekla težki lovor neštetih potniških vagonov. Videti je bila kakor velika mravlja, ki vleče travnato bilko v svoj čudovito zgrajeni dom. Spomnil sem .»e (liovannija Kranca iz Peeare, ki jo hotel okrog 1. 1500. napraviti »nekaj, kar bi bilo podobno stroju na paro<. Pomislil sem še na koristi, ki jih je poklonil človeštvu nepsimenl Ste-phenson, kateri je iznašel nekakšen nadušljivi stroj na paro. Domislil sem se tuii blagega, angelsko čistega dona Giuseppnja Boscasa in njegove »kočije na tračnice«. Če bi ne bilo vsek teh oglušujočih piskov in žvižgov in puhanja strojev, ki bobnijo pod visokim ohokoin C in nas opozarjajo na sedanjost, bi se pomenkoval s podietnitn prošloin Boscasajetn o vseh teh nestvorih in čudovitih napravah, ki so spremenili zemljo, odkar je Boscasa iznašel svojo prvo »železno kočijo«. Dozdeva se mi, da slišim skusi z rednim kopanjem in plavanjem. Na kopališču naj ne ostaja predolgo, pač pa naj pridno plava. Urjenje v plavanju ga bo tudi telesno okrepilo. Razen tega ga skušajte zainteresirati za vso vrsto fizičnega dola v naravi. Mislim, da ni za živčno mladino nič boljšega kakor delo pri zemlji, ki mora hiti prostovoljno in ne preveč težko. Marsikateri razumnik je žo priznal, da najde v delu na vrtu, v vinogradu ali drvarnici potrebno sprostitev in oddih. Gre za spremembo udejstvovanja, pa ludi za to, da ustrežemo človeški naravi, ki potrebuje fizičnega udejstvovanja. Visoko cenim tudi vrsto športa, ki je preveč zaničevana. Mislim na hitro hojo po poljih in gozdovih. Ne zadostujejo udobni »sprehodi«, pač pa pospešena hoja, ki krepi zdravje in daje dobro spanje. Da ponovim: Vašemu sinu priporočam plavanje, domače delo in športno hojo v naravi. (O.. Lj.) Najstarejši igralec tenisa. O švedskem kralju Gustavu ste čitali, da je okreval in spet začel z igranjem tenisa. Znano Vam je, da je že zelo star in vprašujete, koliko let ima. Nič manj kot 84! švedski igralci tenisa, ki so nanj nad vse ponosni, vedo povedati, da je nedavno prišel na igrišče in Igral tri sete v dvoje. Omeniti pa moramo, da imamo podobne primere tudi na Slovenskem. Ne sicer v tenisu, pač pa v planinstvu. V »Planinskem vestniku« je bilo večkrat čitali o starih korenjakih, ki so opravili vsako leto naporne ture na najvišje vrhove Alp. Če se prav spominjam, je tudi Triglav že videl 80 letne junake. (K. U.. Lj.) Ženski rekord v skoku v višino ne znaša nič manj kot je visoka postavna ženska. Postavila ga je Nemka Dora Ratjen z rezultatom 1.67 m. — (Z. P.. N. m.) športni samouk. Zal Vam je, da ne znat*" plavati. V otroških letih niste imeli za to priložnosti, sedaj pa ne veste prav, kako bi začeli. Vprašujete, Če je sploh mogoče navaditi se plavanja iz knjige? Plavalni učbeniki so pisani zlasti za šolske učitelje in za tekmovalce. Za samouke in začetnike ni odveč, če se seznanijo s plavalno teorijo, veliko uspešnejše pa je. da krenejo v kopališče in opazujejo plavače pri svojem delu. Z opazovanjem se boste v športu veliko več naučili kot pa s Čita-njem teorije. Obširnejša navodila glede začetni-ške plavalne šole boste našli v »Slovencu« z dne 11. in 18. junija t. 1. (J. S.) * šport v kratkem Med množico madžarskih atletov prihajajo počasi na površino tisti, ki jih bodo poslali na tro-boj z Italijani in Nemci. V poStev bo prišel Ne-meth, ki je pognal kladivo 51.63 m daleč, prav gotovo pa tudi Varszegy, prvak v metanju kopja. Njegova znamka 70.73 m je tako dobra, da ga pač ne bodo mogli pogrevati v državnem predstavništvu. Omenjamo ie nekatere: tek na 100 m Solymosi 10.8 sek., skok v daljino Leventc 7.22 m, tek na 3000 m Szilagy 8:44.6 min. Plavače bodo zanimali Izidi, ki so jih dosegli na pokrajinskem prvenstvu v Hallu na Tirolskem. Najboljše se je odrezal Celovčan Rauber, ki je bil trikrat prvi. Njegovi časi so: 100 m prosto 1:04.9, < 200 m prosto 2:26.1, 400 m prosto 5:24.7. V štafeti j 4X2C0 m prosto je zmagal dunajski Evvask s časom j 10 min. 55.9 sek. »Karntner Zeitung« piše, da se ! znani prsni plavalec Cerer ni udeležil tega tekmovanja zaradi tega, ker polaga izpite na dunajski I visoki šoli. 1 vesele vzklike navdušene množica, ki j* 1- 18A2. prisostvovala Boscasajevemu prvemu poskusu vožnjo s skočijo na tračnice«. Koliko milijonov in milijonov kilometrov so odtlej prevozili vlaki! Kako bi 6e podjetni duhovnik začudil oh pogledu na neštete železniške proge, ki liki pajčevina proprezajo zemljo! Čudil bi se dolgim vlakom, ki so natovorjeni kakor muh1 in vendar lagodno prevažajo svojo tovore iz kraja v kraj Kako Šele bi so začudil stroju v kabini C. stroju, ki uravnava promet tako toino kot ura! Neznaten pritisk na tipko, pa se nekje že zasveti žarek, ki pove lokomotivi, naj odide. Pa spet žarek — in vlak se ustavi — in še eden — pa se kretnica premakne in uravna tračnice v pravo smer. Vse to se vrši točno do sekunde. S svojo posebno svetlobno govorico daje stroj v kabini C povelja lokomotivi. Človeku bi se kar zmešalo v glavi oh misli, s kakšno Čudovito točnostjo uiavnava to mrtvo čudo skoraj ves železniški promet. Kje so ti«ti časi, Bo-scasajevi časi, ko so množice drhteč pričakovale, kdaj se bo lokomotiva zganila in po polževo zlezla naprej! Kako so utripala srca v pričakovanju, kdaj bo Iznajditelj »potegnil« za vrvico in sc ho »kočija« pognala v tek! Toda — tudi dandanašnji hi marsikomu hurno utripalo srce. ko hi opazoval v kabini C čudovito delo stroja, ki je srre in glava loleznice Marsikdo hi se začudil tem, na videz tako neokretnim gibom stroja, ki točno uravnavajo premikanj prometa po vsem omrežiti tračnic. In to s* vrši brez »odelovania telefona in brez brzojava in hrez vsega drugega, kar jo treba vedeli in znati na področju železniškega znanja. Na daljavo kakih 10 kilometrov nadzira stroj v kabini C premikanje vlakov, vse odhode in prihode, izmenjavamo tračnic in srečavanje z drugimi vlaki. Brez besede, brez krika in vika ukazuje stroj. Njegova govorica j» luč, je žarek — je svetloba, najhitrejši element v stvarstvu. Poglejmo še malo naokoli po tem železnem stolpu, ki stoji visoko nad tirom in je razdeljen na dva dela. Prvi prostor ni velik in tu so nameščene priprave za različne znake, za telefon, brzo-jav in za radio — za izredne prilike. Drugi prostor je obsežnejši. Tu *o vzvodi, električni akumulatorji in druge naprave, ki tvorijo dušo kabine C. Vse te naprave delujejo noč in dan. neprestano, z nepogrešljivo točnostjo Tu je kot v začaranem gradu: luči, luči, same luči: bele, rdeče, zelene, rumeno. Svet, ki potuje vse križem, kaj malo ve o silnih naporih in o težki službi železniških nameščencev. Ne ve in se ne zaveda, kako so strogi predpisi za njih službovanje. In kaj šele v času vojne, ko je železniška služba še stokrat tej.ia! V kabini C vidiš pripravo, ki meče svetlobne žarko. Vprav zdajle deluje. Sprožila se je bela ploščica in prikaže se rdeča barva, ki naznanja, da vlak prihaja. Teh raznih svetlobnih znakov js toliko, kolikor različnih tirov je upoštevanih za omenjeno postajo. Prihajal je pravkar hrzovlak iz N. N. Ta prihod je mehanično naznanil vlak. ki se je srečal s prihajajočim vlakom, in to že nekaj kilometrov pred postajo, ko je zavozil na pripravo, ki daje znak kabini C. Naprava za signale je nameščena na kolesju vlakov in mehanično ureja kretnice za naslednji vlak, ki bo prišel mimo. Neposredno nato sta začela delovati »soglasnik« in Tponavliavec«. ki mehanično, po telefonu in z brzo-javom obveščata vse v poštev prihajajoče urade, ki spadajo v področje postajnega načelstva. Tako je v zvezi naprava z napravo in je izključena sleherna pomota; vse se sproži — tako rekoč «amo od sebe, zakaj kabina C je do stotinke sekunde točna. Vsa ta občudovanja vredna služba, ki jo opravlja Črni stroj, je kakor utrip srčne žile v človeškem telesu. Utripanje te žile čutijo po vseh postajah in predelih, ki so v vezi s premikanjem vlakov hodi v to ali ono smpr. Ta stroj »premikač« vodi vesten uradnik, ki sp ravna po navodilih, ki lih dobiva od posameznih oddelkov železniškega osebja, ki Je zaposleno pri ŽPlPzniškPtn prometu. Po vsem tem so železnice tako v vojaški službi in v taki disciplini, kot jp armada sama. In le na ta način se utegnejo doseči z.macp. (»Le ultlme notizie«.) .____G) Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico<. — Poje njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plaCnjete mesečno <9-- »Citaj in Siri »Slovenca!« »Slovenčeva« športna posvetovalnica Zakaj so kaznovali G. Haegga ? — Bumerang, orožje avstralskih lovcev Praksa ali teorija? Zanimiv načrt železniške proge; Ljubliana-Trieste skozs Postumiisko jamo (Dalje.) Kakor meni Voigt, se tudi ne bi bilo treba ustrašiti truda s podzemsko železniško progo s. Canziano—Trieste. Saj tudi tu ne bi bilo drugega večjega dela, ko da bi razširili in uporabili že obstoječe obširne jame in rove, ki jih je izgrebla rečica Fiume in ki so v medsebojni zvezi. Dalje pravi Voigt, da bi podzemske rečne struge zvezali skupaj in daje tudi navodila, kako bi se bilo treba izogniti nevarnostim pri preiska-vanju podzemskega sveta. Pri preiskavi po reki navzdol naj bi uporabljali Čoln, ki bi šlo vanj lahko več ljudi. Na bregu pa naj bi drugi držali čoln na vrveh iu ga vodili dalje. Pred tem čolnom pa naj bi plul poseben čolniček s kakšno pločevinasto ali lončeno posodo, ki naj bi bilo v njej žareče oglje ali ogenj ali pa kaka blesteča se krogla ali bengalična luč. Ta signalna naprava, ki bi jo s čolna uravnavali z dolgo vrvjo, naj bi bila zato tu, da bi razsvetljevala jame in hkrati tudi reko glede na kak njen prehud padec. Preiskava po reki navzgor bi utegnila biti nevarna tedaj, če bi prišli preiskovalci v kako jamo, ki bi bila njena zveza z drugo jamo povsem pod vodo in če bi bila vodna gladina v drugi jami precej višja. Tedaj bi bilo treba tak hodnik z veliko previdnostjo razširiti. Tudi na znanstvo hi se bilo treba skrbno ozirati pri teh preiskavh. Prav lahko je verjetno, da bi našli v teh jamnli živalske kosti iz prazgodovinskih časov. Da bi te kosti, ki so za znanost tako važne, ne bile uničene, naj bi bil pri preiskavah tudi zmeraj kak strokovnjak navzoč. Ta naj bi kar ondi zbiral kosti in bi nemara tudi spoznal, ali bi bilo kje umestno izkopavanje, kar hi obogatilo paleontološke zbirke in znanost. Voigt je prepričan, da bi raziskavanje pod- zemskih jam tudi sicer jako koristilo, čeprav ne bi bilo namenjeno izvedbi železniškega načrta, o čemer pa niti malo ne dvomi. Zakaj, zaradi na-tančngea poznanja podzemskih rečnih 6trug bi se dodobra seznanili z vsakršnimi ovirami, ki zadržujejo odtoke voda, tako da nastajajo vrh zemlje močvirja, barja in presihajoča jezera v teh pokrajinah. Če bi bile znane vse tozadevne ovire, bi jih lahko tudi odstranili in bi mogli regulirati rečne struge. Na ta način bi kmalu osušili L.jub-jansko barje, zlasti še, če bi poleg tega še poglobili strugo Ljubljanice od Ljubljane dalje do njenega izliva v Savo. Ker so tudi močvirna tla krog Cerknice in Cerkniško jezero samo v zvezi s podzemsko tekočimi vodami, bi se tudi ta pokrajina večinoma osušila. Tako bi v Ljubljanski ravnini in Cerkniški dolini pridobili več kvadratnih, milj rodovitne zemlje za poljedelstvo. Ze samo ta korist bi bila tolikšna, da bi se izplačalo preiskati podzemeljske jame in vode. Sicer pa — pravi Voigt dalje — niso razlike vodne višine med kraji, kjer Pivka in Unec izgineta, da slednjič prideta kot Ljubljanica na dan, tako pomembne. Zastonj bržkone tudi ni pod zemljo mnogo padcev in slapov, tako da glede na to ne bi bila podzemska železniška proga dosti ovirana. Vodoravne apnenske jame so takšne oblike, da bi se hrez težkoč zgradila železniška proga in vprav skozi jame in votline se pa tiste reke pretakajo. Kdor se hoče o tem prepričati, naj si ogleda ie Postumijsko jamo in pa Morlotovo geološko razpravo o Istriji. Priroda je pospkrbela ce-16 za nadomestek v dolgih predorih tako potrebnih prezračevalnih lukenj, ki njih gradnja sicer toliko stane. Saj je znano — in Morlot to v svojem spisu tudi omenja — da je v teh jamah zmeraj prepih, ki nastaja zaradi mnogih, deloma voglato zavitih hodnikov, rež in odprtin. Te bi bilo torej treba poiskati in mogoče tudi kaj razširiti. Voigt predlaga nadalje še nekaj glede na to, kako bi bilo moči spoznati te za raziskovanje važne jame na Carsu, ki so v zvezi s podzemskimi rečicami in hodniki, in pravi: V majhne, čolnu podobne lesen* kadunje naj bi položili lončeno ali pločevinasto posodo, kamor naj bi dali take zmesi, ki iz njih nastajajo plini hudega vonja, ali pa naj bi gežigali ondi take snovi, ki vstaja iz njih smrad in gost dim. Če bi dali te kadunje ali čolniček v vodo tjakaj, kjer rečica izgine pod zemljo, in bi »predali posodo valovom — naj gre kamor hoče«, bi posoda plavala skozi podzemske rove in jame in jih napolnila s smrdečimi plini in z dimom, ki bi uhajali iz podzemlja skozi naravne reže in luknje. Po tem poskusu bi vedeli, ali so prezračevalne naprave že po naravi v podzemlju. Ker bi se pa utegnilo pripetiti, da hi te kadunje ali čolnički kje obtičali ali se prevrnili, bi bilo prav, da bi jih spustili več v podzemlje. Za to pripravni plini bi bili na primer žveplenov vodik ali klorov plin. Generalni major v. Hattslab (ki je z denarjem podprl Voigtove terenske študije), je priporočal, naj bi se v ta namen sežigale signaine ali smrdeče krogle topničarstva, ki povzročajo jako gost dim, kateri že od daleč smrdi. Slednjič naniza profesor Voigt vse odlike svojega načrta za železniško progo skozi Postumijsko jamo na več točk: Ta železniška proga bi bila predvsem najkrajša od vseh drugih zvez. Dalje bi bila tako po najkrajši poli zvezana mesta Trieste, Fiume, Ljubljana in Dunaj. Ko bi zgradili še stransko progo od Zidanega mostu čez Krško, Zagreb in Sisek do priključka k paroplovstvu po Savi, bi bi! na ta način opravljen važen predpogoj za izvedbo jako skrajšane zveze severnoitalijanskih mest skozi Trieste in Fiume s Črnim morjem. Zloglasna burja, ki pozimi razsaja po Carsu, ne bi imela nobene moči v podzemlju in bi ondi vlak zato tudi pozimi nemoteno drdral dalje. Mimo lega bi ta železniška proga veliko manj stala kol obe drugi, ki sta že predloženi v odobritev, in bi bilo treha na progi Ljubljana—Trieste premostiti precejšnje višine in razvodnice in bi se s tem tudi podaljšala gradnja in proga sama. Če vse to vpoštevamo — pravi Voigt dalje — je kaj jasno, da načrt železniške prog« skozi Postumijsko jamo ni niti malo pustolovski. Kako veličastna bi bila vožnja skozi podzemske dvorane, ki jih je voda v tisočletnem delovanju izvotlila in kamor vsa ta tisočletja ni stopila še nobena človeška noga in kjer se ni odzval ves ta čas noben človeški glas! Tem lahkovernim predstavam profesorja Voig-ta o podzemski železnici pa je tedanji župnik s Plani ne, Anton Urbas, z več časopisnimi članki tehtno ugovarjal. Pravi, da Je Voiglov načrt sicer »jako brihten in vabljiv«, vendar meni, da bi imela njegova izvedba jako težavne ovire. Prav malo uspeha si obetamo — pravi Urbas — od tega, da hi bilo moči najti zveze podzemskega jamskega sistema, saj so za tako podjetje težkoče prevelike pod zemljo, kjer je vse polno nevarnih čeri in slapov in so vodne struge jako vijugaste. Vendar pa prizna, da bi bilo raziskovanje podzemlja, ki ga Voigt nasvetuje, jako zanimivo, in sicer np samo glede na topografijo, marveč tudi zato, da bi bilo moči koristno urediti vodje in — »če Šlo vse po sreči, tudi odpreti pot kaki lokomotivi«. Na seji cesarske znanstvene akademije z dne 17. julija 1850 je že omenjeni zemtjepiser dr. Sehmirll razpravljal o raziskavanju nekaterih jam na Carsu, ki se ga je menil sam udeležiti, pri čemer je omenjal železniški načrt profesorja Voigta in ugovor in tozadevne izkušnje župnika Urbasa. Tudi on je potrdil mnenje, da hi bila nameravana podzemeljska železniška proga zaradi hudih talnih krivulj nemara neizvedljiva, da pa bi bilo raziskovanje jam na vsak način zanimivo. Vsaj to bi se doseglo, da bi nastala steza vzdolž podzemskih rek. kjer bi ljudje v času burje lahko brez skrbi hodili. * Raziskovanje jam v okolici Postumije je odtlej že jako napredovalo. Odkrili so nove hodnike in prostornine, napravili so poti med posameznimi jamami. Majhen vlak pa odpelje ljudi po nekaterih jamah, da si jih utegnpjo laže ogledati. Lp prav malce je še jam na Carsu. ki bt ne hile raziskane. A prav ta majceni ostanek bi utegnil nuditi presenečenja, ki bi ves problem tpga skrivnostnega podzemskega sveta pokazal v povsem novi luči. (A. X. Dalmara.) -hMfoMdt m v Ur 271. V tistem trenutku se zasliši iz prepada strašen klic: >Joj, meni! Moja glava!« Znan se zrli Almiri in Zali ta glas. Poslušali sta nato prestrašeni in začudeni, a vse je spet utihnilo. Blisk je razsvetljeval temno noč in vrtoglavi prepad. Grom je bobnel zamolklo med pečinami in vrhovi, da se je tresla zemlja in so se skale majale. 272. Zalo in Almtro obide groza in strah. Mrzli znoj jima priteče na čelo. Obe zbežita zbegani kakor srni proti vhodu, ki vodi v skalnati dom. Tu pa ustavi obe strašen prizor: blisk razsvetli globino in po njej se vidijo plazeče se postave... Sovražnik! Turek! Prvi je že klical: »Le za menoj, Je gori! Jaz sem že na vrhu!« 273. Groza prevzame obe dekleti. Toda Zalika se kmalu zave vsaj toliko, da zavali rtaslo skalo čez rob. Kamen udari ob prvo skupino in ji spodmakne roke in noge. Oprijemališča popuste in prvi vojaki padejo strmoglavo v prepad. Še druga skala pridrvi in podere naslednje. Krik se čuje iz prepada, ki ga osvetli še enkrat dolg, krvav blisk. > • . »Gre zlasti za borbo proti notranjim slabostim« Lahka atletika je borben šport, ki zahteva nezlomljivo voljo in najboljšo »duševno kondicijo« Objavljamo zanimiv članek atletskega strokovnjaka Christmanna, ki razpravlja o dragocenih dognanjih s področja lahkoatletskcga treninga: Športnik, ki se je odločil za gojitev lahke atletike, je po naravi podjeten in borben. Naj si bo začetnik ali tekmovalec, nikoli ne bo s trenutnim uspehom zadovoljen, vselej l>o imel pred očmi nove naloge. Od svojega telesa bo zahteval vedno več zmogljivosti. V stremljenju za uspehi se bo moral odpovedati udobnemu načinu življenja, po vrhu pa bo tudi prostovoljno prikrajšan za marsikateri užitek civilizirane družbe. Ves svoj življenjski slog bo moral spremeniti. Kdor se hoče povzpeti nad povprečnost, mora več delati, mora doprinašati žrtve, živeti mora strogo po predpisih športne higiene. V tem oziru mora stalno premagovati mnogotere notranje ovire. Prav posebno je potrebno, da premaguje podjeten atlet prirojeni nagon po udobnosti, ki ga sili k stalnemu izbegavanju vsega, kar ni v skladu 7. lahkim načinom življenja. Udobnost in lenoba sta največja sovražnika vsakega nad|>ovprečucga uspeha. Volja kot prvo orožje... Pri tem razpolaga atlet s prav uspešnim sredstvom — z voljo. Volja mu omogoča, da zmaguje vedno iznova pojavljajoče se nagibe k popuščanju. Prav zaradi tega mora tekač, če noče na tekmi prehiteti svojega nasprotnika, vpreči vso razpoložljivo energijo, ker je nagon po udobnosti in popuščanju tako močan. Povsem razumljivo je, da govorimo pri tekmovalnih športih o borbi. Gre zlasti za borbo proti notranjim slabostim. Posebno krepke volje pa je treba v času priprav, to je v dobi, ko dozorevajo uspehi. Premagati je treba vsem tekmovalcem znani pojav, ko se jim zdi, da nimajo več veselja s treningom. Vsak atlet mora razpolagati z neizčrpno količino potrpežljivosti; dan za dnem je treba vaje ponavljati, piliti in jih tehnično izboljševati. So trenerji, ki imajo navado, da bodrijo atlete s pogostim merjenjem njihovih uspehov. Doživetje uspeha je sicer bodrilno in prijetno, pri pravem treningu pa so »injekcije« s stoperico ali drugim merilom prej škodljive kot koristne. Za tistih par nastopov, pri katerih je atlet nagrajen z novimi uspehi, se mora uriti vse leto, vse leto mora tudi športno živetil To zahteva veliko prostovoljne discipline. K temu ie treba prišteti še priložnostne zapeljivosti, ko vleče človeka v družbo med vesele tovariše, ki imajo navado, da si vse privoščijo, kar koli jim življenje nudi. Športna javnost pozna tekmovalce samo po vtisih na prireditvah. Velika večina gledalcev sploh nima pojma o delu, ki je bilo potrebno za uspeh in napredek. Pri tehničnih disciplinah lahke atletike je tekma dejansko le neke vrste zadnji izpit, pri katerem mora pasti uspeh kakor zrelo jabolko z drevesa. Gledalci navadno niti ne dobijo vtisa o tistem vztrajnem in nepopustljivem urjenju, katero ie prestal atlet, preden se je pojavil na t^kman. Ne bo pretirano trditi, da tiči v lahki atletiki, ki zanteva vedno novih uspehov, neka vzgojna moč, ki krepi voljo. Ljudje krepke volje pa so tudi v življenju uspešnejši. Ker zahteva lahka atletika toliko samopremagova-nja in volje, se lahko uveljavijo v tem športu le krepki značaji. Fantje, v katerih je ukoreninjeno slabičarstvo, bodo kaj kmalu klonili. Zdi se. da je v tem največja ovira, da ne more postati lahka atletika šport množice. O duševni kondiciji. Razumljivo je, da ne igra pri tekmah odločilne vloge le telesna kondicija, pač pa tudi duševna. To velja zlasti za tehnične discipline. Često čitamo v športnih poročilih, da so odločili borbo »boljši živci«. Čeprav govorimo pri športu veliko in skoraj samo o telesni kondiciji, vendar ne smemo pozabiti, da je tudi ta odvisna od splošnega razpoloženja ali duševnega stanja. Kako je mogoče izboljšati duševno kondicijo tekmovalcev? Volja je orožje, s katerim premagujemo notranje slabičarske nagibe in prepreke; v veselju na igriščih in v doživetju napredka pa je iskati tisto moč, ki daje atletu sprostitve in novega poleta. Za duševno kondicijo, pa tudi za krepitev živcev je veselje najboljše zdravilo. Trener mora vselej skrbeti za to, da nudi svojim atletom dovolj veselega razvedrila. Najprimernejši čas za izboljšanje duševne kondicije so dnevi po tekmah, ki naj bodo dnevi sprostitve. Samo tisti tekmovalci, ki so v najboljši telesni in duševni kondiciji, bodo z uspehom pristopili h končnim izpitom — k tekmam. Paradoksno se zdi, če zahtevamo istočasno dve povsem različni metodi treninga: na eni strani neizprosno krepitev volje, na drugi pa sprostitev in razvedrilo. Obe poti pa sta potrebni in se morata izpopolnjevati. Iz Gorizije Nova maša. O sedmih letošnjih novih mašah smo pisali, naj danes z majhno zamudo poročamo še o osmi, ki se je praznovala v okolici mesta v Merni. Pel jo je novomašnik g. Aleksander L e s t a n, tamkajšnji domačin, v nedeljo 7. junija. Ko je na predvečer novomašnik dospel v vas, je bil pri slavoloku pred žit pno cerkvijo slovesen sprejem, kateremu jo sledil blagoslov. Drugi dan je bil z novomašnikovega doma pester 6prevod v cerkev k prvemu sv. opravilu. Pri slovesni sv. maši , pri kateri mu je v krogu številne duhovščine sistiral domači dekan g. Oskar Pahor, je pridigoval g. župnik Bernard špacapan, ožji novomašnikov sorojak. Fantje in sosedje so odeli v zelenje vse dele vasi, po katerih je šel sprevod. Kratko: doživeli smo zopet dan, ki je dokazal, kako naša va9 živi tesno združena s svojimi duhovniki, jih spoštuje in ljubi ter jim želi božjega blagoslova v trudapolnem poklicu I Huda vročina. Zadnje dneve je začela v vsej deželi močno pritiskati vročina. V ponedeljek, dne 6. julija se je v mestu toplomer v senci dvignil na 34 stopinj. Zadnje močne plohe, o katerih smo poročali, so dale zemlji toliko moče, da se v večini dežele še ne občuti suša. Vendar se pa z dneva v dan pogledi vedno pogosteje obračajo k nebu in se budi želja, da bi se zopet enkrat odprle nebeške zatvornice. Najmanj občuti vročino trta, ki sijajno obeta. Tudi sadie: breskve, jabolka, hruške kažejo lepo. Bolgarija bo tudi letos izvažala tobak Bolgarska tobačna uprava razpolaga trenutno še s 510.000 kg starega, še nepredelanega tobaka. Po odredbi tamošnje monopolske uprave, bodo to tobačno zalogo porabili za izdelavo eksportnih cigaret. LJUBLJANSKI EMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob ne-detlah In praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30 Zanimiva in globoka ljubezenska drama, ki se odigrava na trapezih cirkusa in v arenah velikih gledališč in varietejev »Smej se bafacoI" Fosco Giachetti in Laura Solari KINO SLOGA - TFL. 27-30 Romantična glasbena komedija iz starih dunajskih časov Ljubi Avguštin PAUL HORBIGER MARIA ANDERGAST KINO MATICA - TEL. 22-41 Slava in beda slavnega umetnika Strast Barbara Stanwyck. Adolphe Menjou, W'illiam Ilolden itd KINO UNION - TEL. 22-21 ■391 Naročajte »Slovenca«! 1 Službe | Dobe: Italijanskega korespondenta, veščega slovenščine tn Italijanščine, strojepisja, stenografije ter event. knjigovodstva, išče vele-industrijsko podjetje v ljubljanski pokrajini. — Lastnoročno pisano ponudbe staviti upravi »Slovenca« pod zn. »Spreten« št. 4046. Poljsko seno dobro, kupim. Tudi zamenjam za gnoj, kolesne šine. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 39D6. Rnaip Prevode prošnje Itd. v Italijanščino in nemščino ter obratno, sestavlja strokovnjak. Vprašanja na tel. 23-67. Kupim In prodajam umetniške predmete, slike 1. t. d. — »Umetnost«, Kolodvorska št. 30. 1 Giovannl Vergas 13 Tone Nevolja Roman. »Poslušajte zdajle, to vam pa hočem povedati. Koncem koncev iipam svoje blago in, hvala Bogu, nisem v takem 6tanju, da bi morala prosjačiti za moža. Kaj pa mislite? In če bi ne bilo tega, da ste mi s svojimi laskanji vzbudili up, bi bila našla sto mož, in Vaneta Pizzuta. pa Alfia Muho, pa bratranca Colo, ki se me je vedno držal za krilo, preden je odšel k vojakom in mi ni pustil niti to, da bi si pod-vezala nogavico. Vsi ti so se kar cvrli od nestrpnosti in bi me ne vodili toliko časa za nos, od Velike noči do Božiča, kot ste vi to delali!« Tokrat si je stric Križ stavil roko za uho, da bi dobro slišal in pričel jo je gladiti z dobrimi besedami. »Da, vem, da si pametno dekle, zato te imam rad in nisem tak kot tisti, ki tekajo za teboj, da bi ti vlovili ogrado, ki bi jo potem zapili t Santuzzini krčmi.« »Ni res. da me imate radi,« je nadaljevala in gn odrivala s komolci. »Če bi to bilo res, bi vedeli, kaj morate napraviti in bi videli, da nimam druge misli po glavi.« Jezno mu je obrnila hrbet in ne da bi se tega zavedala, ga je dražila z rameni. »Toda vam ni niar zame!« Stric je bil užaljen zaradi tega žaljivega nezaupanja. »To mi pravi?, da bi me zvodila v greh!« je pričel tarnati. Ali ji n.i bilo mar njene lastne krvi? Kajti, končno je bila ona njegove krvi, kot ograda, ki je bila vedno last družine in bi bila tudi ostala, če bi njegov brat. dobra duša, ne bil mislil na to, da se oženi in da spravi na svpt Oso. Zato je pazil nanjo kot na punčico svojih oči in vedno je skrbel za njeno dobro. »Poslušaj,« ji je de- jal, »sklenil sem, da Ti dam dolg Nevolj v zameno, kar znaša štirideset lir in bi s stroški ter obrestmi lahko zneslo petdeset in sne,-Hi bomo hišo pri nešpljevem drevesu, ki ti bo bolj koristila od ograde.« »Kar vi obdržite hišo pri nešipljevem drevesu!« je poskočila Osa. »Jaz si obdržim svojo ogrado in vem, kaj mi je z^ njo napraviti!« Tedaj se je tudi stric Križ razkačil in dejal je, da on ve, kaj bo z njo napravila: da bo pustila, da jo požre tisti capin Alfio Muha, ki jo je zaljubljeno gledal iz ljubezni do ograde. Zato ga noče več videti v hiši ali na dvorišču, kajti koncem koncev ima tudi on v žilah kri! »Glej no. sedaj mi pa igrate ljubosumneža!« je vzkliknila Osa. »Gotovo, da sem ljubosumen!« je vzkliknil stric Križ, »ljubosumen kot žival!« In dal bi pet lir. da bi polomil kosti Alfiu Muhi. Toda on ni tega napravil, ker je bil boga-boječ kristjan. Dandanes je pač vsak. kdor je poštenjak, ogoljufan, kajti dobra vera stanuje v ulici tepcev; tam prodajajo vrv, da se z njo obesiš. Dokaz temu je, da si je zaman prizadeval in hodil doli in gori pred hišo Nevolj. Temu so se ljudje seveda smejali in govorili, da »roma« k hiši pri nešpljevem drevesu kakor tisti, ki so se zaobljubili Mariji v Ognini. Nevolje so ga plačevali s točo poklonov. Otroci pa so takoj, ko so ga zapazili na kraju ulice, zbežali, kot da bi zadedali samega vraga. Toda do sedaj mu še nihče izmed njih ni govoril o tistem denarju za volčji bob in Vsi sveti so bili že čisto blizu; medtem pa je gospodar Tone mislil na možitev nečakinje. šel si je dajat duška h Gosji nogi, ki ga je bil spravil v tisto nevšečnost, kot je pravil drugim. Toda drugi so govorili, da je hodil tja le zato, da bi zaljubljeno pogledoval hišo pri nešpljevem drevesu. Locca pa se je vedno potepala tam okoli, ker so ji bili dejali, da je njen Menico odšel z barko Nevolj in je mislila, da ga bo pač še dobila tam. Komaj je pa zagledala svojega brata Križa, je dvignila vrlšč kot zlovešča ptica in tako ga je tudi ona delala žolči jivega. »Ta tukaj me spravlja v greli!« je godrnjal Leseni zvon. Vsi sveti še niso tu!« je odgovarjal Gosja noga, krileč z rokami. »Potrpite. Ali hočete gospodarju Tonetu izpiti kri? Že tako niste ničesar izgubili, kajti volčji bob je bil ves gnil, to ve«te pač sami!« On pa ni vedel ničesar Vedel je le, da je bila njegova kri v božjih rokah. Otroci Nevolj pa si niso upali isrrati se na mostovžu, ko je šel mimo vrat Gosje noge. In če je srečal Alfio Muho na vozu z oslovsko vprego, se mu je ta klanjal z nesramnim obrazom, da je čutil, kako mu vre kri iz zavisti zaradi otrrade »7a norca ima mojo nečakinjo, da bi mi odnesel ogrado!« je godrnjal z Gosjo nogo »Postopač! ki ne zna drugega, kot hoditi okoli z vozom z orlovsko vprego in ki nima ničesar drusrejra. Sestradanec! Lopov, ki se hlini, da je zaljubljen v prešičji rilec tiste grde copernice moje nečakinje, iz ljubezni do blaga.« Ko ni imel drugega dela. se je postavi] pred krčmo Santuzze. poleg strica Santora, ki je bil videti revček kot on in ni hodil tja. da bi potrošil krajcar vina, temveč je pričel javkati kot stric Santoro. prav tako, kot da bi tudi on prosil miloščine in govoril mu je: »Poslušajte. boter Santoro, če vidite tod okoli mojo nečakinjo Oso, ko prinese Alfio Muha tovor vina Vaši hčeri Santu^zi. opazujte, kai imata med seboj.« ln stric Santoro, z rožnim vencem v rokah in z ugaslimi očmi. mu je zatrjeval, naj ne dvomi o tem, da je bil on zato tam in da ni niti muha letela mimo da bi on teza ne vedel, tako, da mu je njegova hči Marijangela dejala. »Kaj pa Vas to briga? Zakaj se vmešavate v stvari Lesenega zvona? Že tako ne potroši v krčmi krajcarja, enega samega krajcarja in stoji zastonj pred vrati.« Toda Alfio Muha ni niti najmanj mislil na Oso in če mu je r<.jila katera po glavi, je bila ta rajši botra Mena gospodarja Toneta, ki jo je videl vsak dan na dvorišču ali na mostovžu, ali pa ko je šla opravljat živali v kurnik. In če je slišal kokodakati obe kuri, ki jih ji je bil podaril, je začutil v sebi nekaj nenavadnega in zdelo se mu je, da stoji on sam na dvorišču pri nešpljevem drevesu. Če bi ne bil ubog voznik z vozom z oslovsko vprego, bi si zaželel, da zasnubi Sveto Agato in da jo odpelje z vozom z oslovsko vprego. Ko je na vse to mislil, je čutil v davi toliko stvari, ki bi jih imel povedati njej: Ko pa jo je videl, ni znal zgeniti jezika > gledal je, kakšno vreme je in ji je eovoril o tovoru vina. ki ga je kupil Santuzzo in o oslu, ki je prenašal štiri stote bolje od mule, uboga žival. Mena jo je božala z roko, ubogo žival in Alfio se je smehljal, kot da bi njesra tako božala. »Ah! če bi moj osel bil Vaš, botra Mena!« Mena je sklonila glovo in prsa so se ji širila, misleč, da bi bilo bolje, če bi Nevolje bili vozniki. ker bi potem oče ne bil umrl na tak način. »Morje je grenko,« je ponavljal, »in mornar umre na morju.« Alfio, ki se mu je mudilo, da bi *el rnzto-vorit Santuzzino vino. se ni mogel odločiti, da bi odšel in ostal je. da bi klepetal o lepem krč-marskem poklicu, o poklicu, ki vedro donaša svoj dobiček in če se mošt podraži, je dovolj, da samo naliješ še vode v sode. "Mrio Santoro da je na ta način obogatel in sedaj prosi miloščine za kratek čas. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Me Kramaril Izdajatelj: Ini JoZe Sodja Urednik: Viklor Cenčil