se
67
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Po naših občinah Dornava • Boj
gasilcev in članov CZ s podtalnico
O Stran 3
Po naših občinah Nova vas •
Čimprejšnja varnost pred poplavami
Z> Stran 4
Ptuj, torek, 9. aprila 2013
letnik LXVI • št. 28 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEB1ÍIK
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Zajc v 89. v prečko, Cvijanovič v 93. v mrežo ...
O Stran 11
Ptuj • Projekt Slovenske filantropije uspešen
Napočil je Dan za spremembe
Slovenska filantropija kot nacionalni koordinator je skupaj z raznimi organizacijami in zavodi prvič letos tudi na Ptuju organizirala Dan za spremembe.
Rokomet • Remi z nekoliko grenkim priokusom
O Stran 12
V Ptuju so ga v petek in soboto v prostorih CID organizirali Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID), društvo Optimisti, ptujska Gimnazija, društvo Zreli vedež in prostovoljci vseh starosti. Projekt so letos posvetili izmenjavi predmetov in zbiranju donacij. Kot je pojasnila Anka Osterman iz društva Optimisti, so ljudje idejo izjemno dobro sprejeli in podprli, kar so dokazali s tem, da so prinesli različne uporabne stvari: od daljnogledov in gobelinov do knjig in raznih kuhinjskih pripomočkov. Najnižja donacija je znašala 0,50 evra, za to vrednost pa si je posameznik lahko izbral določen predmet ter v projektu sodeloval bodisi kot kupec ali donator bodisi kot prodajalec. Vsa zbrana sredstva so namenjena skladu OŠ dr. Ljudevita Pivka, da se bodo otroci iz socialno šibkih družin lahko udeležili šole v naravi.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Pol
ducata v mreži Šampiona
O Stran 13
Gornja Radgona • Pomladni sejem pod streho
Sejem bodo nadgradili
Sejmišče v Gornji Radgoni je v nedeljo zaprlo vrata petdnevni uvodni letošnji prireditvi - Pomladnemu sejmu, ki je združil gradbeništvo (Megra), komunalo in varstvo okolja (Kogra), energetiko (Engra) ter pomurski obrtno-podjetniški sejem (Pos).
Na 10.000 kvadratnih metrih razstavnih površin je sodelovalo 190 razstavljavcev iz 15 držav. Tokrat so se organizatorji prvič odločili, da bodo v sklopu obstoječih dogodkov izpeljali tudi dvodnevni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti Post Viva, na katerem je bilo 50 razstavljavcev iz sedmih držav.
Projektni vodja letošnje premierne sejemske prireditve v Gornji Radgoni Robi Fišer je ob koncu Pomladnega sejma dejal: »Prve analize pričajo o zadovoljstvu tako prirediteljev kot sodelujočih sejmarjev. Še posebej to velja za predstavnike energetske in komunalne dejavnosti, saj so že napovedali svoje sodelovanje na sejmu tudi prihodnje leto. Prepričan sem, da bo projekt Pomladni sejem
pridobil na veljavi, zato je razlogov za optimizem več kot dovolj. Kot vse kaže, ga bomo nadgradili, zagotovo pa v letu 2014 nekatere segmente in sejemske kapacitete še povečali.«
Čeprav je bila kriza v gradbeništvu vidna predvsem po udeležbi, saj je bilo razstavljavcev za polovico manj kot na nekdanjem osrednjem sejmu Megra, bojazni za obstoj tovrstne gospodarske panoge menda ni. Po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča se negativni gospodarski trendi v Sloveniji sicer nadaljujejo, vendar na GZS ocenjujejo, da bi že letos lahko začeli naložbe v različno infrastrukturo v višini okoli 1,5 milijarde evrov.
Tudi letošnja prireditev je
bila v znamenju predstavitve obrtnih poklicev, ki so se ga množično udeležili učencih višjih razredov pomurskih osnovnih šol, na 13. državnem prvenstvu mladih kleparjev
in krovcev Slovenije pa se je pomerilo šest ekip. Ptujčani so imeli kar dva predstavnika: ekipo Strojne šole ŠC Ptuj in zmagovalce - ekipo Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, ki so jo sestavljali mentor Igor Trček ter tekmovalca Uroš Hutinski in Jernej Žunkovič.
Značilnost prvega slovenskega sejma Post Viva je bila nostrifikacija etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki sta ga podpisala Jožica Coif z Obrtno-pod-
jetniške zbornice Slovenije in Robert Martinčič z GZS. Zbornici se z njim obvezujeta, da bosta dali ustrezen prispevek k sodelovanju pri razvoju funkcij in storitev pokopališč in povezanih dejavnosti, saj je v veljavi zakonodaja izpred več kot treh desetletij. Kodeks predvideva uporabo enakih osnovnih etičnih pravil za okoli 35 komunalnih podjetij in 80 zasebnikov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo.
NŠ
Ekipo Strojne šole Ptuj so zastopali Stanko Kostanjevec (mentor) (tekmovalca).
Foto: NS
ter Dejan Marajh in David Lah
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 9. aprila 2013
Slovenija • Minister Virant napoveduje že slišano
■ I	■	■	■	■ v	■	I V	■
Linearni ukrepi za zmzanje plač v javnem sektorju bodo potrebni v vsakem primeru
Pri obvladovanju plačne mase v javnem sektorju je treba ravnati odgovorno in previdno ter doseči zastavljene proračunske cilje, je dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Kot pravi, sicer niso potrebni radikalni ukrepi, a bodo določeni linearni ukrepi potrebni v vsakem primeru. V pogajanja s sindikati vstopa optimistično.
Virant je na petkovi novinarski konferenci poudaril, da bi bil lahko vsak napačen signal na mednarodne trge v tem »občutljivem obdobju« tvegan. Ponovil je, da konkretni predlog izhodišč za pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki jih je na četrtkovi seji sprejela vlada, najprej želi predstaviti sindikatom.
Pri pogovorih bo vladna stran izhajala iz mase za plače, določene v proračunu za letos. Ta je namreč po Virantovih besedah prinesel znatno znižanje plačne mase, niso pa bili sprejeti ukrepi, ki bi to omogočili. »Če nič ne naredimo, bo ob koncu leta zmanjkalo zelo veliko denarja za plače v državnem proračunu in tudi ostalih treh javnih blagajnah,« je pojasnil.
Zato bo, kot pravi, nekaj treba narediti. V pogajanja s sindikati vstopa optimistično
in verjame, da so se sposobni dogovoriti. Del vladnih rešitev je zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Kot je dejal Virant, se je ožja državna uprava od leta 2005 do danes skrčila za približno deset odstotkov, medtem ko se je v širšem javnem sektorju število zaposlenih od leta 2008 do 2012 povečalo za 6000. Ta trend se je obrnil šele junija lani z zakonom za uravnoteženje javnih financ.
Po Virantovih besedah si vlada želi ta trend obdržati predvsem z restriktivno politiko nadomeščanja naravnega odliva, odpuščanju iz poslovnih razlogov pa se želijo izogniti. Obenem je treba »odsloviti tiste, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov«, je povedal.
Napovedal je, da bodo šli vladni predlogi tudi v smeri, da
bi se del mase za fiksne plače namenil za stimulacije zaposlenih. Omogočeno bo še, da bo lahko proračunski uporabnik, ki bo privarčeval več od predvidenega, te prihranke uporabil za stimulacije.
Obenem se s sindikati želijo dogovoriti glede morebitnih sektorskih ukrepov. Obstaja denimo možnost, da se v šolstvu lotijo intenzivnega pogajanja o standardih in normativih, je pojasnil Virant.
Zatrdil je, da bo vladna stran fleksibilna. Pripravljeni so na spremembo zakona o izvrševanju proračuna ter omogočiti, da se proti koncu leta izvedejo določene prerazporeditve denarja znotraj iste plačne mase med posameznimi deli javnega sektorja. Pozorni pa bodo, da ne kaznujejo tistih, ki so že z notranjimi ukrepi veliko prispevali.
S sindikati javnega sektorja je sicer vlada formalno še vedno v stavkovnem razmerju. Virant se je že minuli teden sestal z vodjema obeh pogajalskih skupin sindikatov Dragom Ščernjavičem in Branimirjem Štrukljem ter z Janezom Pose-dijem kot vodjo koordinacije stavkovnih odborov sindikatov. Dogovorili so se, da bodo začeli pogovore s transparen-tnim prikazom stanja.
Vlada si najprej želi dogovor glede stavkovnega sporazuma, o čemer se bodo pogovarjali v ponedeljek, nato pa bodo najverjetneje v torek sindikatom
Avstrijska razsodba ne bo vplivala na postopek v Sloveniji
Po mnenju zagovornika Jožeta Zagožna Borisa Marčiča razsodba avstrijskega sodišča v aferi Patria na postopek, ki teče v Sloveniji, ne bo vplivala. »Slovensko in avstrijsko sodišče sta dve povsem avtonomni sodišči, vsako pa bo odločalo na podlagi dokazov, ki jih ima samo,« pravi. Odvetnik Franci Matos ocenjuje, da je sodišče odločilo dokaj hitro.
Marčič, ki poudarja, da je z razsodbo za zdaj seznanjen le iz medijev, pravi, da lahko iz obrazložitve avstrijskega sodišča sklepamo, da je bil razpis za Patrie v Sloveniji prirejen. »Če to drži, to pomeni, da so ga lahko priredili samo na obrambnem ministrstvu, ne pa tisti, ki so v Sloveniji obtoženi,« pravi. Odvetnik dodaja, da se v slovenskem procesu že nekaj časa ukvarjajo s vprašanjem, ali je na odločitev obrambnega
predstavili ukrepe, je dejal Virant. Vsak protipredlog bodo obravnavali resno, dogovor pa si želijo do 10. maja, da bi ukrepi lahko začeli veljati s 1. junijem.
Kot je pojasnil Virant, je letos znižanje plačne mase glede na realizacijo v letu 2012 6,4-odstotno oz. je znašalo 288 milijonov evrov. Najmanjše znižanje je v zdravstveni blagajni (4,5 odstotka), najvišje pa pri posrednih proračunskih uporabnikih na državni ravni, torej javnih zavodih na področju šolstva, kulture in drugih (7,9 odstotka).
Ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ za letos prinesejo 130 milijonov evrov, zato so po Virantovih besedah potrebni dodatni ukrepi za še 158 milijonov evrov. Ob tem je kot težavo izpostavil dejstvo, da bodo ukrepi veljali le za del leta: »Kasneje, ko bodo sprejeti, bolj drastični bodo morali biti.«
Sindikati javnega sektorja ne pristajajo na dodatna zniževanja plač
Sindikalisti javnega sektorja Branimir Štrukelj, Drago Ščer-njavič in Janez Posedi pred začetkom pogajanj z vlado poudarjajo, da ne pristajajo na dodatna zniževanja plač. Posedi opozarja na nujnost sprememb zakona o izvrševa-
ministra glede izbire oklepnikov vplival kdo iz politike. »Do zdaj v kateri koli fazi postopka ni bil izveden en sam dokaz, ki bi potrdil, da je kdor koli vplival na obrambno ministrstvo,« je dejal. Sam proces v Sloveniji se sicer po njegovi oceni počasi bliža koncu, saj so bili dokazi bolj ali manj izvedeni: »Računam, da bo zaključen nekje pred poletjem.« (sta)
Po vstopu Hrvaške v EU carinikom z južne meje nove delovne naloge
Vstop Hrvaške v EU, po katerem na državni južni meji ne bo več carinskega nadzora, bo prinesel spremembe tudi za tam zaposlenih približno 400 carinikov. Na carinski upravi za te uslužbence po 1. juliju predvidevajo premestitev na druga dela in davčne naloge, pri tem pa bodo upoštevali kraj bivališča in možnost čim bližje zaposlitve.
nju proračuna, Ščernjavič pa na prihodkovno stran proračuna. Za Štruklja je nerealno, da bi v mesecu dni sploh dosegli dogovor.
Kot je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Štrukelj, vlada ni povedala, kako bo poskušala doseči svoj cilj znižanja mase plač. O vladnih izhodiščih za pogajanja je dejal, da gre zgolj za nek izračun, koliko denarja bi bilo potrebnega za realizacijo proračuna. Ta izračun je po njegovi oceni »dovolj površen in se je v zadnjih tednih drastično spremenil«.
Spomnil je, da želi vlada za letos dogovoriti ukrepe za znižanje obsega sredstev za plače v višini 158 milijonov evrov. »Ne pristajamo na dodatna zniževanja plač, ki bi presegala tista, na katera smo pristali lani pri zakonu za uravnoteženje javnih financ. Ne moremo pristati na vedno nova zniževanja, ki očitno ne nosijo nobenih rezultatov,« je izpostavil.
Recesija v državi se po Štru-kljevih besedah povečuje, pri tem pa »vsak dan gledamo, kaj se z javnimi sredstvi dogaja, kako se jih krade in kako politični razred ne naredi popolnoma nič, da bi se to nehalo«. Zato je opozoril, da se bo treba - tudi v okviru pogajanj - dogovoriti tudi o enakosti pred zakonom. Šele nato bi bili javni uslužbenci lahko pripravljeni na »neke resne pogovore o varčevanju«.
»Vsi vemo, da se v enem dnevu ne da podpisati stavkovnega sporazuma in vsi vemo, da se v enem mesecu ne da priti do nekega dogovora, če vlada starta z izhodiščem, da hoče dodatnih 158 milijonov,« je še poudaril Štrukelj. Povzel je prepričanje javnih uslužbencev, da so od svojega standarda in plač prispevali že dovolj.
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javne-
Naloge carinskega nadzora na meji s Hrvaško danes opravlja nekaj manj kot 400 carinikov. Za te uslužbence predvidevajo premestitev na druga dela, predvsem na kontrolne naloge, izterjave in druga področja, ki so bila sedaj zaradi priprave na reorganizacijo službe in omejevanja zaposlovanja kadrovsko podhranjena. Nekatere uslužbence pa bodo premestili tudi na izvajanje davčnih nalog, so pojasnili. Kot je povedal sekretar sindikata carinikov Dušan Mi-ščevic, pa so zadeve s prezaposlitvijo carinikov, ki so zaposleni na slovensko-hrvaški meji, povsem nejasne, zaradi česar se sindikat pripravlja na stavko vseh slovenskih carinskih delavcev. (sta)
Novakova vlado poziva, da ne dvigne DDV
Predsednica NSi Ljudmila Novak je na srečanju Blizu ljudem v Škofji Loki dejala, da NSi postaja
ga sektorja Posedi pa je dejal, da bo v zvezi z vladnim gradivom, ki so ga že prejeli, potrebnih še nekaj pojasnil. Ob tem pa je izrazil pričakovanje, da bo vlada sprejela spremembo zakona o izvrševanju proračuna ter s tem omogočila normalna pogajanja. To je tudi ena od ključnih zadev za dosego sporazuma o stavkovnih zahtevah.
Tudi Posedi je opozoril, da po mnenju sindikatov ni potrebno dodatno varčevanje. »Če pa je, pa je moj razmislek, da lahko funkcionarji eno leto zastonj delajo in pridemo na tistih 158 milijonov, o katerih oni sanjajo,« je dodal in pojasnil da so se vsi do sedaj predstavljeni ukrepi nanašali na javne uslužbence in ne na funkcionarje.
Za vodjo pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Ščernjaviča je način poseganja v maso za plače z linearnimi ukrepi nesprejemljiv. »Vprašal bi Viranta, kaj bo naredil na prihodkovni strani proračuna,« je povedal za STA in pojasnil, da govori o »davčnih oazah v Sloveniji«. Ko bodo to uredili, pa lahko po njegovih besedah odprejo tudi dialog o vprašanju mase za plače. Ob tem je opozoril na proračun za letos, ki je prinesel znatno znižanje plačne mase in za katerega je ob sprejemu glasoval tudi Virant.
O vladnem gradivu je dejal, da je metodološko gledano šibko in neprepričljivo, saj da gre za površinske in ne strukturne analitične podatke.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je sicer danes že pojasnil, da bodo določeni linearni ukrepi za znižanje plač v javnem sektorju potrebni v vsakem primeru, v pogajanja s sindikati, ki se predvidoma začnejo v ponedeljek, pa da vstopa optimistično.
STA (Pripravlja: SiM)
vse močnejša stranka. Novo vlado Novakova poziva, da v dobro državljanov ne dvigne davka na dodano vrednost, »saj to ni prava rešitev za Slovenijo«.
Glede aktualnih zadev je Novakova komentirala napovedane vladne ukrepe. Predsednica NSi vlado poziva, da v dobro državljanov ne dviguje davka na dodano vrednost (DDV). »Višji DDV ni pravi ukrep in ni prava rešitev za Slovenijo, z njim pa ne pridobimo toliko sredstev, da bi lahko zagnali gospodarstvo in s tem ustvarili nova delovna mesta,« je poudarila. Kot najboljšo rešitev za izboljšanje gospodarskega položaja Slovenije je Novakova izpostavila potrebo po slabi banki. Ta je po njenem mnenju nujna zato, »ker se morajo državne banke očistiti slabih terjatev. Le tako bodo nato lahko kreditirale gospodarstvo, posledično pa se bodo odprla nova delovna mesta«. Predsednica NSi je prepričana tudi, da morajo poslanci sprejeti zlato fiskalno pravilo, saj bodo na ta način zaustavili padanje bonitetnih ocen Slovenije, ki smo mu priča zadnje tedne. (sta)
Uvodnik
Prevzetnost in pristranost
Zadnje čase so bile zelo aktualne afere s ponarejenimi diplomami in magisteriji. Verjamem, da je vsak, ki si je magistrski ali doktorski naslov pošteno zaslužil, nanj lahko ponosen in sploh nimam nič proti. Imam pa proti temu, da se z doseženo stopnjo izobrazbe, bodisi doktorsko bodisi magistrsko, tako zelo ponaša, da zahteva njeno obvezno navajanje v vsakem članku, sicer pač z novinarjem ne bo sodeloval...
Priznam, da se mi je takšen pogoj postavil nedavno prvič v večletni novinarski praksi, čeprav je za menoj ogromno pogovorov z doktorji, magistri, univerzitetnimi diplomiranci... In osebno mi sploh ni problem navajati stopnje dosežene izobrazbe sogovornika, če beseda teče o dejavnosti, iz katere je magistriral ali doktoriral.
Precej drugače pa je, če je tema pogovora vezana na njegovo poklicno funkcijo oz. delo, kipa ni nujno v povezavi z izobrazbo. Recimo, če je nekdo direktor lesarskega podjetja, ki kot vodilni mož družbe predstavlja njeno poslovanje, potem je čisto vseeno, ali je magistriral iz javne uprave ali doktoriral iz notranjepolitičnih znanosti. V javnosti pač nastopa kot direktor. Velja seveda tudi obratno: če je nekdo direktor (podjetja, zavoda, občinske uprave) ali župan, v javnost pa posreduje informacije s funkcije, ki jo opravlja, potem je vseeno, ali je po izobrazbi poklicni električar ali gospodinjec... V javnosti pač nastopa kot direktor ali župan. Ne vem, kako bi se bralo in slišalo, če bi, recimo, župana kakšne občine ali pa direktorja kakšne občinske uprave poimenovali „župan, električar Filip Baterija", oziroma „direktor občinske uprave, vrtnar Ignac Begonija..."
Kakorkoli, upam, da zahtevano obvezno navajanje izobrazbene stopnje ne bo vplivalo na plačo osebka, zaposlenega na visokem mestu v javni upravi, ki mi je ta pogoj postavil, saj bo v člankih, kjer bo omenjen, pač zapisana samo njegova funkcija, ne pa izobrazba. In skoraj ne verjamem, da bi mu bil zaradi nenavajanja magistrskega naslova odvzet dodatek za magistrski naziv, če ga seveda prejema. Po zakonu imajo namreč javni uslužbenci, kljub krizi, še vedno pravico do posebnega dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat, če ti naslovi niso zahtevani v opisu delovnega mesta. Do omenjenega dodatka je upravičenih okoli 7000javnih uslužbencev, ki so lani samo za ta dodatek prejeli 5,5 milijona evrov.
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 9. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	3
Dornava • CZ in gasilci rešujejo Zavod
Boj gasilcev in članov CZ s podtalnico
V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja v Dornavi se z dvignjeno podtalnico in zalivanjem kletnih prostorov srečujejo že več kot tri tedne. Sredi prejšnjega tedna pa je bila situacija tako kritična, da so na pomoč poklicali člane Civilne zaščite, ki je v četrtek začela črpati vodo z bližnjega igrišča s svojo muljno črpalko,v petek pa še z drugo, ki so si jo sposodili iz mariborskega logističnega centra CZ.
Gasilci in člani CZ Ptuj so še v soboto črpali vodo iz objekta Zavoda, s posebnimi muljnimi črpalkami pa tudi z nogometnega igrišča in zavodskega živalskega vrta, ki sta se spremenila v velik bazen...
Narasla voda je namreč grozila, da bo poleg že poplavljene pralnice zalila še kuhinjo, kurilnico in eno od bivalnih enot varovancev Zavoda. Z obema muljnima črpalkama in sedmimi električnimi ter s pomočjo domačih gasilcev, ki praktično neprestano črpajo vodo iz kletnih prostorov Zavoda, so uspeli preprečiti katastrofo.
Direktorica Zavoda Ida Jurgec je povedala, da imajo preventivno še vedno pripravljen tudi evakuacijski načrt za varovance, s stanjem pa so že obvestili tudi lastnika, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: „Resnično pa bi rada najprej pohvalila izjemno učinkovito delo tako gasilcev kot članov CZ, ki so preprečili najhujši scenarij. Njihova požrtvovalnost je neverjetna, saj dežurajo ves čas, tudi ponoči. Enaka zahvala pa gre tudi našemu županu, saj brez njega in odličnega medsebojnega sodelovanja zadev ne bi reševali tako dobro, kot jih v dani situaciji zdaj rešujemo."
Pralnice sicer niso mogli rešiti in je že več kot teden dni
zaprta: „To seveda za nas pomeni dodaten strošek, saj dnevno pošiljamo v pranje na Ptuj med pol tone in tono perila. Cena pranja enega kilograma je 70 centov. Zaenkrat te stroške pač pokrivamo sami, kako bomo ta izpad nadomestili v prihodnje, ne morem reči; morda nam bo
to vrnila zavarovalnica, morda pristojno ministrstvo, saj sami zagotovo tega dela stroškov ne bomo mogli pokriti oziroma bi v tem primeru pač nastali dolgovi kje drugje."
Jurgčeva je sicer, kljub rekordno visoki podtalnici, ki se kar naprej zliva na lokacijo
Zavoda, zadovoljna, ker jim je uspelo pred zalitjem rešiti kuhinjo: „Sploh si ne predstavljam, ob 370 naših varovancih in številnih dietah zanje, kako bi lahko še Zavod funkcioniral brez svoje kuhinje."
Kakšna škoda pa je Zavodu zaradi zalitja in zalivanja (voda
namreč kar vre iz sten in se prostori rešujejo le s sprotnim črpanjem, počrpa pa se je 10.000 litrov na minuto), dejansko nastala, direktorica še ne ve: „To bomo lahko ocenjevali šele potem, ko se bo voda umaknila, prej pa nikakor."
CZ z dvema muljnima črpalkama na pomoč
Napovedi, kdaj se zna situacija vsaj malo umiriti, prav tako ne upa dati nihče; sicer bi nekaj dni brez padavin prišlo prav, vendar pa znajo vnovične padavine v prihodnjih dneh povzročiti ponovitveni scenarij oziroma kar nadaljevanje agonije.
Poveljnik CZ za Podravje in vodja ptujske izpostave Dragomir Murko je povedal, da bodo z muljnimi črpalkami in svojimi člani, ki so posebej usposobljeni za delo s tovrstnimi črpalkami, na voljo tako dolgo, dokler bo potrebno: „Drugo muljno čr-
palko smo si sposodili, ker se je pokazalo, da samo z eno ne bomo kos nenehnemu polnjenju igrišča, ki je pravzaprav zdaj bazen. Obstajala je velika nevarnost, da bo prišlo do za-litja kuhinje. Druga črpalka je tako namenjena izčrpavanju vode v zavodskem živalskem vrtu, ki je ob igrišču. V četrtek je namreč naša ekipa, ki jo v Zavodu vodi Martin Vrbančič, do večera uspela praktično izprazniti vso vodo na igrišču, a je je bilo v petek zjutraj spet polno, v bistvu je bila gladina še višja kot prej. Tako smo vklopili še drugo muljno črpalko, za vsak slučaj pa smo rezervirali še tretjo, ki je v Celju. Skupno je sicer v državi 15 teh muljnih črpalk, v vsakem centru ena, a upam, da se bo stanje vendarle začelo normalizirati."
Pogled na Zavod v Dornavi je bil minule dni res svojstven, saj je iz skoraj vsakega vogala molela gasilska cev z bruhajočo vodo, ki se je zlivala na okoliška polja. Ker so tudi ta popolnoma napita vode, se je seveda vsaka dodatna količina prej ko slej zlila nazaj na lokacijo Zavoda, ki je zgrajen v „luknji".
Sicer pa si prav vsi, tako varovanci kot zaposleni, gasilci, župan, člani CZ in številni občani Dornave želijo, da bi bilo poplavljanja in zalivanja čim prej konec. Tako visoke podtalnice, ki jim letos zaliva kleti že dober mesec, namreč ne pomnijo zadnjih 60 let.
SiM
Ormož • Pogumna policista rešila življenje
Odločali so trenutki ...
V noči s 30. na 31. marec sta policista Policijske postaje Ormož Tamara Janžeko-vič in Albin Majcen malo pred koncem svoje službe opravljala patruljno službo v mestu Ormož. Pred hotelom sta na parkirišču opazila vozilo Opel omega, ki je povzročalo hrup, iz njega pa se je močno kadilo.
Ko sta se približala, sta pod vozilom opazila tudi ogenj, vozilo pa je bilo popolnoma v dimu. Ker je v avtu očitno nekdo držal na plin, sta domnevala, da je voznik v avtu, čeprav ga zaradi močnega dima nista ravno videla. Vozilo je bilo zaklenjeno, zato sta s kovinskim držalom luči razbila avtomobilsko šipo, odklenila zatič in odprla vrata. V avtu je zaspal 58-letni možakar iz okolice Ormoža, ki je bil od dima omotičen, zmeden in se ni zavedal nevarnosti, zato sta ga morala policista izvleči iz vozila, ki je medtem že močno zagorelo. Moški je bil težek in policista sta ga s težavo odvlekla proč od vozila na avtobusno postajo, da bi bili na varnem, če bi vozilo eksplodiralo. Od delcev razbite šipe so vsi dobili manjše ureznine. Medtem so vozilo popolnoma zajeli plameni. Čez nekaj minut so že prispeli gasilci, ki so pogasili goreč avto, in reševalno vozilo. Medicinsko osebje je oskrbelo površinske rane, ki so jih dobili policista in omenjeni možakar.
V	pogovoru s povzročiteljem je policija izvedela, da možak v deževnem večeru zaradi razmočenosti terena ni mogel priti z avtomobilom do doma, zato se je odločil prespati v ormoškem hotelu. Šele ko je okoli 22. ure prišel do hotela, je opazil, da je ta zaprt in ni mu preostalo drugega, kot da prespi v avtu. Ker ga je zeblo, je prižgal avto. Očitno je zaspal in pri tem nehote pritiskal na stopalko za plin in povzročil hrup, pregrevanje avtomobila in posledično požar.
Predlagana za medaljo za hrabrost
V	tej akciji so odločale sekunde, saj bi se moški v avtu lahko hitro zadušil, kasneje tudi zgorel, ves čas pa je v zraku visela tudi grožnja z eksplozijo. Nobenega dvoma ni, da sta Tamara Janžekovič iz Gorišnice in Albin Majcen iz Dornave s svojim pristopom in požrtvovalnostjo možakarju rešila življenje in se pri tem
tudi sama izpostavila nevarnosti. Nekaj dni po dogodku sta možakarja tudi obiskala na domu in se prepričala, da je z njim vse v redu. Pogumno dejanje sta opazila tudi direktor policijske uprave Maribor Danijel Lorbek in generalni direktor policije Stanislav Ve-
niger, ki je javno pohvalil pogumno dejanje policistov. „Na Policijski postaji Ormož smo zelo ponosni na Tamaro in Albina, zato smo podali predlog za podelitev medalje policije za hrabrost. Upamo, da bo pristojna komisija to potrdila," je povedal komandir PP Ormož Edvard Cvetko.
Albin in Tamara svoje delo opravljata v okviru prometno intervencijske patrulje. Prav možno je, da vas bosta prihodnjič ustavila na cesti, ker boste prehitro vozili in takrat se ju nihče ne razveseli. Nasprotno, takrat sta pri svojem delu deležna tudi žaljivk in zmerjanja. „Policisti smo vsega vajeni, dobrih in pred-
vsem slabih besed. Pogosto sem deležna žaljivk, ampak to ostane v službi, ne pustim, da me prizadene," je povedala Tamara Janžekovič, ki je v policijskih vrstah že šest let. Vendar dogodek reševanja iz gorečega avtomobila lepo priča o tem, da je kaznovanje le ena od dejavnosti policije. Čeprav je vredno razmisleka tudi to, da policija gotovo tudi komu reši življenje, ko ga ustavi pri prehitri vožnji, le da se tega ne zavedamo. Tudi pri obravnavi primerov nasilja v družini je policist tisti, ki pomaga. „V takšnih primerih je treba biti tudi zaupnik, se postaviti v kožo prizadetega in mu nuditi oporo. Tudi pri po-
Foto: Viki Ivanuša
Pogumna policista Tamara Janžekovič in Albin Majcen s komandirjem Edvardom Cvetkom (v sredini)
skusih samomora je treba biti tankočuten in človeku nuditi zlasti psihično podporo," je povedala 26-letna Tamara, ki je pri svojem delu že marsikaj doživela.
Tudi 33-letni Albin, ki je pri policiji že 12 let, ima veliko spominov na različne službene dogodke, marsikateri pa tudi priča, da je delo policista tudi precej stresno. „Spomnim se prvega primera samomora, pri katerem sem službeno sodeloval. Natanko se spomnim človeka, kako je bil oblečen, njegove drže. Vse se je zelo natančno vtisnilo v moj spomin. Ostalo je nekje v moji podzavesti. Zaradi tega nimam težav s spanjem, ker kar je službenega, ostane v službi, ampak pozabil pa gotovo ne bom nikoli," je povedal Albin.
Ta zadnja akcija bo gotovo tudi obema ostala v spominu. Sicer kot zelo napeta, a pozitivna izkušnja - ves čas je v zraku visela možnost, da avto eksplodira, a se je po adrenalinskem reševanju dobro končala za vse udeležene.
Napete situacije so del policijskega vsakdana, ampak o nevarnosti policisti ne razmišljajo, takrat preprosto funkcionirajo in delajo. Šele ko so bili varno od avtomobila, ki je zagorel kot bakla, so se sprožile misli, kaj bi lahko bilo, če bi bilo. „Ampak policisti smo zato v službi, da pomagamo," odžene pomisleke Albin Majcen.
Viki Ivanuša
4 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini
torek • 9. aprila 2013
Nova vas pri Markovcih • Krajani odločni in enotni
Zahtevajo čimprejšnjo varnost pred poplavami
Krajani Nove vasi pri Markovcih so na dobro obiskanem zboru predstavili pobudo za čimprejšnjo zagotovitev protipoplavne varnosti naselja, nato pa se dogovorili o aktivnostih, ki bodo za reševanje te problematiko potekale pod okriljem društva Ekološki krog iz Ljubljane.
Na pobudo vaškega odbora Nova vas se je v četrtek, 4. aprila, v dvorani gasilskega doma zbralo okoli 60 krajanov. Kot je pojasnil predsednik vaškega odbora Aleš Bezjak, so v skladu z dogovori na zboru, ki je bil že 27. februarja, na župana in Občino Markovci naslovili dopis, v katerem zahtevajo, da v najkrajšem času skupaj z drugimi udeleženci pričnejo iskati rešitve za dolgoročno protipo-plavno varnost za to območje. V prvi fazi so predlagali izvedbo nasipa v dolžini okrog 700 metrov, ki naj bi varoval del vasi na najnižji terasi, v drugi fazi pa regulacijo in očiščenje struge Drave pod Markovci, tako da bi zagotovili večjo pre-točnost. Predlagali so tudi, da za zaščito svojih zemljišč na levem bregu pod jezom v dolžini okrog 500 metrov odgovorni uredijo škarpo, saj se je ob poplavah pokazalo, da je desna škarpa vzdržala obremenitve, leva pa je popustila. Večina krajanov je za gradnjo proti-poplavnega zidu ali nasipa pripravljena brezplačno odstopiti svoja zemljišča.
Dodal je še, da 3200 hektarjev obdelanih vinogradov dokazuje, da to območje upravičeno velja za vinogradniško pokrajino: „Seveda bi bilo lahko vinogradov še več. A vsak vinogradnik danes ve, kako težko se gospodari. Kljub temu pa se, kot so pokazale tudi tokratne nagrade in ocene, lahko pridela odlična vina in dobro gospodari."
Letošnja povprečna ocena skupno 148 vzorcev vina je namreč znašala 18,02, povprečna ocena rednih trgatev 17,90, posebnih trgatev pa kar 18,87. Vzorce vin sta marca ocenili dve sedemčlanski komisiji pod vodstvom predsednika Mirana Reberca.
Poleg številnih bronastih, srebrnih, zlatih in nekaj velikih zlatih priznanjih so v soboto zvečer v refektoriju minoritske-ga samostana razglasili tudi prvake sort in šampione. Po oceni komisije so to: Slavko Koto-lenko iz Cestice (Hrvaška) za sorti modri pino (18,18) in tra-minec (18,24), Marjeta Pislak s Ptujske Gore za zvrst (18,10), Turistično-vinogradniška kmetija Pungračič iz Drenovca v Zavrču za šipon (18,32), kmetija AS Arnečič iz Cirkulan za sorti laški rizling (18,26) in rumeni muškat (18,26), Marjan Kra-
Ob tem so spomnili, da so se njihovi predniki z reko, ki je nenehno spreminjala svoj tok in s tem ogrožala življenja in premoženja ljudi, borili že stoletja, tako da so s svojimi posegi zagotavljali poplavno varnost in ohranjali habitate za floro in favno. Če država bo zagotovila sredstev za sanacijo, pa so v zahtevku zapisali, da pričakujejo financiranje prve faze iz občinskega proračuna, saj Občina Markovci od Dravskih elektrarn Maribor vsako leto prejme okrog milijon evrov.
Opozorili so tudi na škodljivost onesnažene lagune v Šturmovcih, na kar opozarjajo če več let. Interventno bi bilo treba zagotoviti tudi dostop do obdelovalnih površin v Šturmovcih in v Bukovcih (pri Marohu), kjer so ob vsakem višjem vodostaju obdelovalne površine poplavljene. Zapisali so tudi, da pričakujejo, da bodo njihovo pobudo obravnavali kot samostojno točko na prvi seji občinskega sveta, celotno zahtevo pa podkrepili s podpisi 208 krajanov Nove vasi.
mer z Majskega Vrha za renski rizling (18,22), Mirko Sušec s Ptuja za sovinjon (18,24) in Slavko Flajs z Majskega Vrha za laški rizling, pozna trgatev (18,62). Prvakom sort sta medaljo z likom Probusa podelila Peter Pribožič in ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, ki je vse zbrane posebej pozdravila in jim čestitala.
Najvišja priznanja za najboljša vina, gre za kipce Bakhosa, pa so prejeli šampioni: Robert Pungračič (turistično vinogradniška kmetija Pungračič) iz Zavrča za šipon (18,32) v kategoriji polsuhih mirnih vin rednih trgatev, Slavko Kotolen-ko iz hrvaške Cestice za trami-
Župan Gabrovec predlagal legitimno pot
Kot je na zboru krajanov zatrdil župan občine Markovci Milan Gabrovec, so na
nec (18,24) v kategoriji polsuhih mirnih vin rednih trgatev in Slavko Golob iz Gorišnice za laški rizling, suhi jagodni izbor 2011 (19,80) v kategoriji polsladkih in sladkih vin.
Zbrane vinogradnike in goste, ki so večer končali s poku-šnjo vin v minoritski kleti, je ob Reberniškovi in Pribožiču nagovoril tudi konzul viteškega omizja Ormož-Ptuj slovenskega viteškega reda vitezov vina Vladimir Korošec, za kulturni utrinek uradne slovesnosti pa je z ubranim petjem poskrbel moški pevski zbor Talum Kidričevo pod vodstvom Oliverja Bučka.
SiM
občini veseli vsake pobude občanov, ob tem pa poudaril, da bi se pereče problematike protipoplavne ureditve morali lotiti na drug, ustreznejši, bolj legitimen, sistematičen in strokovno dokumentiran način, in dodal: »Vedeti je treba, da je milijon evrov, ki jih občina prejema kot odškodnino za degradirano okolje zaradi objektov HE Formin, namenjenih gradnji infrastrukture v celotni občini, ne pa za gradnjo nasipov. Te so dolžni zgraditi tisti, ki imajo na območju naše občine objekte, torej DEM Maribor. Osnova vsega pa je, da se enkrat prične redno čiščenje struge Drave.«
Tudi župan je izrazil nezadovoljstvo zaradi onesnažene lagune, ki bi jo bilo treba sanirati, in ob tem poudaril: »Za sanacijo te ekološke bombe si prizadevam že, odkar sem na čelu občine Markovci, pa se še ni nič premaknilo, vsi potencialni onesnaževalci lagune namreč trdijo, da ni za njeno onesnaženje kriv nobeden od njih. Zato bo naš naslednji korak, da bomo vse krivce ovadili. Ko so DEM na tem območju pustile gradbeno jamo, so trdili, da bo to laguna, polna življenja in zelenja, žal pa je sedaj polna strupenih odplak, ki se še vedno kopičijo. Na zadnjem lanskem sestanku s predstavniki MO Ptuj, Perutnine, Taluma in na-ravovarstvenikov ni bil nihče ničesar kriv. Zaradi tega smo prisiljeni, da zoper vse potencialne onesnaževalce vložimo kazensko ovadbo.«
Ogorčen je bil tudi član občinskega sveta Konrad Jan-žekovič, ki je izrazil bojazen, da se DEM zaradi pritiskov ne bi domačinom maščevale tako, da bi zaprle promet čez zapornice v Markovcih in ga, kot so že opozorili, pričeli sanirati. Razočaran je bil tudi občan, ki je želel izvedeti, ali je občina po popisu škode po lanskih poplavah od države že
dobila kakšen odgovor, saj mu je župan pojasnil, da še vedno čakajo vsaj na odgovor.
Marjan Fras prepričan, da bodo to vojno dobili
Največ pozitivnega optimizma je krajanom vlival član društva Ekološki krog iz Ljubljane Marjan Fras, ki je kot nekdanji Markovčan ugotovil, da so na pravi poti, se tudi sam zavzel za to, da bi za pro-tipoplavno varnost na širšem območju občine Markovci zagotovili dolgoročno rešitev, ter poudaril: »To je vaša borba, jaz pa vam lahko pri tem samo pomagam. Zavedam se, da rešitev ne bo prišla čez noč, saj se težave nabirajo že okoli 40 let, odkar so pričeli gradnjo objektov hidroelektrarne. Drava je poplavljala tudi prej, a je imela po naravni poti območja, kjer se je ob visokih vodah razlivala, tako da večje škode ni povzročala. Po urbanistični spremembi, po izgradnji jeza, jezera, kanala in vsega, kar je prinesla hidroelektrarna, pa je to območje dobilo povsem drugačno funkcijo. Glavni problem je, ker niso zgradili vsega, kar bi morali, ampak le tisto, kar je bilo nujno potrebno, da elektrarna funkcionira nemoteno. Opustili so vzdrževanje jarkov, ureditev stare struge, brežin ipd. Z nekaterimi so sklenili kompromise in dogovore, nihče pa se ni pobrigal, da bi objekte spravil v tako stanje, kot bi morali biti.«
Ob tem je Fras ugotovil, da vsi, ki so nekoč rasli ob Dravi, vedo, da je Vodno gospodarstvo Drava Ptuj redno skrbelo za vodotok Drave, kjer je Drava zajedala rodovitno zemljo, pa so naredili škatle, kubike in biroše. »Takrat so Dravo redno vzdrževali, po izgradnji objektov elektrarne pa je bilo tega konec. Preveril sem: VGP ima še danes koncesijo za vzdrže-
vanje Drave od Dravograda do hrvaške meje, na žalost pa je denar, ki naj bi bil za to namenjen, bil porabljen drugje. Po mojih informacijah naj bi ta denar šel za Savske elektrarne, saj so menda računali, da se ne bo nič zgodilo, pa se je. Novembra lani smo doživeli katastrofalne poplave. Prepričan pa sem, da lahko to nesrečo obrnete v svojo korist in končno zastavite resno in legitimno zahtevo, da vam prisluhnejo in naredijo vse tisto, kar bi morali že pred dobrimi 38 leti, pa niso. Drugače bi lahko bilo tudi z laguno, ki je postala odlagališče strupenih odplak. Če bi tedanja KS Markovci zahtevala, da se opuščena gradbena jama sanira, bi jo zagotovo sanirali. Ker pa so sklepali neke kompromise, domnevno, da se bo namesto tega zgradila šola, pa so vse drugo opustili,« je razkrival Fras.
Odpraviti je treba tri osnovne probleme
Prvi problem je po mnenju Marjana Frasa, ker z gradnjo hidroelektrarne niso bili zgrajeni vsi potrebni in dogovorjeni objekti, torej projekt ni ustrezno končan, saj niso zgradili ustreznega nadomestnega mostu za prehod prek vodotokov, čeprav je bilo dogovorjeno, opustili pa so tudi dokončno ureditev stare struge Drave, čeprav je bilo dogovorjeno, ipd. Drugi problem je, ker se vzdrževanje celotnega objekta ne izvaja tako, kot bi se moralo, tretji pa je v upravljanju, ki ga DEM izvajajo kot pred 38 leti, čeprav je tehnologija že daleč naprej.
»Po uradnem pooblastilu občine Markovci bomo opravili natančen pregled vse dokumentacije, od načrtov, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljene, do izvedbenih načrtov in dokumentacije. Če bomo ugotovili, da so delali drugače, kot je zapisano in zarisano v projektih in dovoljenjih, bomo argumentirano zahtevali, da vse manjkajoče objekte dokončajo in zgradijo ter projekt ustrezno končajo. Zelo verjetno, da se je to dogajalo, ker so ob gradnji varčevali na račun ljudi in tega okolja. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi to vojno dobili. Skupaj moramo držati in vztrajati in argumentirano dokazati, kajti štejejo samo trdni argumenti; skupaj moramo narediti tudi vodovar-stveno študijo, največjo škodo pa bi si naredili, če bi vztrajali pri nelegitimnih zadevah. Vse, kar bomo dosegli, bo več od tega, kar imamo danes, čeprav se moramo zavedati, da brez poplav ne bo šlo nikoli!«
M. Ozmec
Foto: SM
Letošnji prejemniki najvišjih priznanj ocenjevanja Vino Ptuj 2013 (trije šampioni in sedem prvakov sort) z gosti in člani MoPZ Talum Kidričevo v ozadju.
Ptuj • S podelitve priznanj Vino Ptuj 2013
Trte z zlato kapljico
„Rezultati 23. ocenjevanja vin so krasni in hkrati dokaz, da v Halozah in Slovenskih goricah resnično raste trta, ki rodi zlato kapljico," je v kratkem zaključnem nagovoru zbranim vinogradnikom na letošnji podelitvi priznanj Vino Ptuj 2013 za najboljša vina med drugim povedal Peter Pribožič.
torek • 9. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	5
Zavrč • Bo haloške občine povezal razvoj turizma?
Opozorili na spremembe, ki jih prinaša vstop Hrvaške v EU
Čeprav je svet občine Zavrč v sredo, 3. aprila, sklepal o 12 točkah, so z njimi opravili v dobri uri. Med naborom idejnih projektov za regionalne razvojne programe so izpostavili razvoj turistične dejavnosti, ki naj bi v bodoče povezal vse haloške občine, opozorili pa so tudi na spremembe, ki jih bo prinesel skorajšnji vstop Hrvaške v EU.
Na omenjeni 23. redni seji občinskega sveta so uvodoma potrdili predlog odloka o ustanovitvi OŠ dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, saj je direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik pojasnila, da je MO Ptuj zadnje sklepe o potrditvi osnutka tega odloka od občin ustanoviteljic prejela konec septembra 2011. Večina občin je osnutek potrdila brez pripomb, Občina Zavrč je predlagala redakcijski popravek, Občina Videm pa spremembo enega od členov, kar je MO Ptuj pri pripravi predloga odloka upoštevala in dodala še določbo o nadaljevanju mandatov organov zavoda. Ker je postopek sprejemanja novih odlokov dvofazen, so odlok v obliki predloga ponovno posredovali v obravnavo in sprejem občinskim svetom vseh občin ustanoviteljic tega javnega vzgojno-izobraževal-
nega zavoda. Na predlog Centra za socialno delo iz Ptuja so potrdili novo ceno za storitev pomoč družini na domu. Kot je pojasnila podžupanja Marta Bosilj, ki je vodila sejo zaradi službene odsotnosti župana Mirana Vuka, je do sedaj občina sofinancirala 50 odstotkov cene omenjene storitve in prav tolikšen del naj bi subvencionirali tudi v bodoče. Ker pa je Center za socialno delo sporočil, da se je ekonomska cena pomoči na domu znižala z 18,14 na 15,98 evra, ali za 11,9 odstotka, bo od 1. aprila naprej cena za uporabnike 7,99 evra na uro, prav tolikšen del pa bo sofinancirala tudi Občina Zavrč.
Zaradi sprememb finančne konstrukcije so potrdili tudi drugo novelacijo idejnega projekta Sistem fekalne kanalizacije naselja Hrasto-vec - sever. Kot je pojasnila
Med razvojnimi možnostmi haloške regije je v ospredju turistična sko-izletniški turizem in naravne danosti.
Foto: M. Ozmec
ponudba, usmerjena v rekreacij-
strokovna sodelavka občinske uprave Danica Bratu-ša, so pripravo investicijske dokumentacije za omenjen
Ptuj • Perutnina odprla tretjo trgovino
Eden od odzivov na krizo
Družba Perutnina Ptuj je pred kratkim na Ptuju odprla še tretjo svojo maloprodajo trgovino; trgovinama na Zagrebški in Zadružnem trgu se je pridružila še trgovina v Rogoznici.
„Našo zadnjo pridobitev v Rogoznici smo realizirali z minimalnim vložkom, saj smo posodobili že obstoječo infrastrukturo, s katero smo optimi-rali mrežo lastnih maloprodaj na Ptujskem," je povedal prvi mož PP Roman Glaser, ki je sicer o maloprodajni dejavnosti PP zelo nezgovoren.
Trenutno ima PP po spletnih podatkih svoje maloprodajne trgovine v 13 slovenskih mestih: poleg Ptuja še v Murski soboti, Mariboru, Velenju, Celju, Trbovljah, Domžalah, Kranju, na Jesenicah, v Kopru, Postojni in seveda v Ljubljani, kjer jih je šest (v ostalih mestih, razen Ptuja, je po ena). Zelo močno maloprodajno mrežo ima PP tudi v Bosni in Hercegovini.
Glaser je ob robu nove maloprodajne trgovine še povedal: „Lastno maloprodajno mrežo Perutnine Ptuj smo oblikovali in uvedli predvsem zaradi možnosti celovite in razširjene ponudbe svojim potrošnikom, ki jim lahko na enem mestu predstavimo izbor živil vseh naših blagovnih znamk. Vsi naši vele-prodajni in maloprodajni kanali so ključnega pomena za realizacijo Perutnine Ptuj in oskrbo potrošnikov z zdravimi, varnimi in kakovostnimi živili. Vsak pro-
dajni kanal ima svojo specifiko, z upoštevanjem te pa Perutnina Ptuj ostaja prva potrošniška izbira v najširši regiji."
Po njegovih besedah se zaradi finančne krize v celotni Evropi spreminjajo tudi nakupne navade potrošnikov, ki pač kupujejo vse bolj racionalno: „V PP smo se tem razmeram prilagodili na dva načina: na eni strani z internacionalizacijo svojega poslovanja in organizacijo vertikalne proizvodnje na tržiščih na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, po drugi strani pa z nenehno optimizacijo in se-gmentacijo našega asortimana proizvodov, s katero poskušamo zadovoljiti potrebe vseh segmentov potrošnikov, od tistih
najzahtevnejših do cenovno najobčutljivejših. Prodajni rezultati nam dokazujejo, da smo pri tem uspešni."
PP je v letu 2012 v maloprodaji in veleprodaji dosegla 3 odstotke višjo prodajo kot leto poprej. Perutninsko meso in izdelki predstavljajo tako že 84 odstotkov vseh prihodkov od prodaje v Skupini PP: „Re-gionalno gledano pa sta regiji Jugovzhodne Evrope in Evropske unije z doseženimi 71 odstotki v celotnih prihodkih od prodaje osnovnega programa že krepko presegli 29-odstotni delež prihodkov v Sloveniji," je še dodal generalni direktor PP Roman Glaser.
SiM
Nova trgovina Perutnine Ptuj v Rogoznici
projekt pričeli že leta 2011 in se zavzeli, da bi čim več sredstev pridobili iz državnih in evropskih virov, zato so se na omenjene razpise tudi prijavili. Prvo novelacijo te dokumentacije so opravili že novembra lani, ker pa so januarja letos prejeli razrez RS, po katerem jim na osnovi zakona o financiranju občin za omenjeno investicijo pripada 85.620 evrov, so morali opraviti še drugo novelacijo. Vrednost celotne investicije je po tekočih cenah 646.625 evrov, z vključenim povra-čljivim oziroma pobotanim davkom na dodano vrednost, brez tega pa 538.854 evrov. Investicijo bodo izvajali skladno s časovnim načrtom in naj bi bila končana še decembra letos. Pri tem naj bi Občina Zavrč zagotovila 160.305 evrov lastnih sredstev, na osnovi zakona o financiranju občin bodo prejeli 85.620 evrov, medtem ko pričakujejo iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobrih 292.928 evrov.
Po precej zanimivi in nadvse plodni razpravi so potrdili tudi nabor idejnih projektov za regionalne razvojne programe za regijo Podravje, oziroma območnega razvojnega programa Spodnje Podravje, v obdobju od 2014 do 2020. Kot je pojasnila direktorica Evelin Makoter Jabločnik, so predloge za regijske projekte oblikovali na osnovi znanih in dejanskih izhodišč ter povabili svetnike, da se vključijo v pripravo konkretnih predlogov za posamezne projekte. Poudarila je, da bodo financirani le projekti, ki so regijskega pomena, zato
se bodo morale občine povezovati v skupne širše projekte. Na območju Haloz je po mnenju večine v ospredju predvsem turistična ponudba, usmerjena v rekreacijsko izletniški turizem, ki pridobiva tudi na nacionalni ravni. Dejavnosti, ki sodijo v tovrstni turizem, potekajo pretežno v naravnem okolju, gre za kolesarjenje, pohodništvo in različne športne aktivnosti, za kar pa potrebujejo tudi specifično turistično infrastrukturo, kot so kolesarske, pohodniške in tematske poti ter vinske ceste. Vse to pa lahko turista popelje tudi do ponudnikov domače kulinarične ponudbe in vinotočev, turizem v Halozah pa naj bi temeljil tudi na spoznavanju kulturno-zgodovinskih značilnosti tega območja. Sicer pa je področje razvojnih možnosti na področju turizma zelo široko, zato bodo predloge svetnikov zbirali do 8. aprila, nato jih bodo podrobneje dodelali, vse do 25. aprila, kot bodo na ZRS Bistra poskušali skupaj izoblikovati programe regijskega razvoja, ki bodo sprejemljivi in koristni za več občin na območju Haloz.
Brez pripomb so potrdili letna poročila javnih zavodov, Centra za socialno delo Ptuj o nudenju storitev pomoči na domu, socialni oskrbi ter Varni hiši, seznanili so se tudi s poslovnim poročilom Knjižnice Ivana Potrča, letnim poročilom Glasbene šole Ka-rola Pahorja ter s poročilom OŠ Cirkulane-Zavrč. Svetniki so bili z vsebino vseh poročil zadovoljni, saj so bila pregledna in dobro pripravljena. V razpravi pa smo med drugim
slišali, da plačuje Občina Za-vrč za šolske prevoze otrok prek 57.480 evrov, kar je toliko kot za celotno dejavnost tega vzgojno-izobraževalnega zavoda, zato bi bilo v bodoče smotrno to področje maksimalno racionalizirati in s tem znižati stroške. Predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Janko Lorbek pa je opozoril, da je dolga in snežna zima zahtevala velike preglavice: »Naša prioriteta je bilo pluženje snega na šolskih poteh, kjer smo zagotavljali nadstandard, saj smo plužili, še preden je bilo na cestah 10 cm snega. In medtem ko sta nas lani prizadeli suša in povodenj, nas je letos za nameček udarila še zima, saj smo vsa sredstva, ki so bila letos namenjena za vzdrževanje in varstvo cest, porabili le za opravljanje zimske službe. In ker zato sredstev za vzdrževanje cest enostavno nimamo več, pričakujem, da bomo v okviru rebalansa proračuna uspeli zagotoviti še nekaj dodatnih sredstev, vsaj za tiste zares nujne sanacije najbolj poškodovanih cestnih odsekov in plazov.«
Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabloč-nik pa je svetnike seznanila še z aktualnimi investicijami v občini Zavrč. Sredi izvajanja je projekt ureditve športnega parka Zavrč, kjer so ta trenutek v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev obstoječih objektov in izgradnjo tribun. Ponovno so se prijavili tudi na razpis za energetsko sanacijo objektov javnega pomena. Na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor so se prijavili s projektom za sanacijo poslopja osnovne šole v Zavrču. Skupna vrednost sanacijskih del je ocenjena na okoli 146.417 evrov, od tega pričakujejo od ministrstva 101.642 evrov, delež občine pa naj bi znašal okoli 45.000 evrov. Preden so se razšli, pa je Slavko Prav-dič opozoril še na dejstvo, da se približuje vstop Hrvaške v EU, in ker so obmejna občina, je predlagal, da bi se v kratkem sestali s predstavniki sosednje hrvaške občine Cestica in se pogovorili o konkretnih spremembah, ki jih ta sprememba prinaša. Na javno okroglo mizo pa naj bi poleg občanov povabili tudi predstavnike policijske in carinske uprave, ki bodo lahko vse spremembe podrobneje predstavili.
M. Ozmec
Foto: SM
6 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini	
torek • 9. aprila 2013
Ormož • Opozicija sklicala tiskovno konferenco
Bodo komunalni prispevek računali na novo?
V imenu svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož, sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož je Vili Trofenik predstavil ugotovitve Ministrstva za infrastrukturo in prostor v nadzoru zakonitosti o Odloku o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje občine Ormož.
Foto: arhiv
V pisanju pristojnega ministrstva, ki je bilo že oktobra lani opozorjeno na odloke v zvezi z odmero komunalnega prispevka za območje občine Ormož, menijo, da so bile ugotovljene nekatere vsebinske pomanjkljivosti in tudi nezakonitost zlasti v zvezi z obračunom pridobljenih sredstev EU in obračunom stroškov. Vsebinska pomanjkljivost občinskih odlokov, povezanih s to problematiko, pa se nanaša na združitev obračunskih območij obeh krajevnih skupnosti (komunalni prispevek kanalizacija Podgorci-Velika Nedelja). Ministrstvo je naložilo, da se nepravilnosti odpravi v 45 dneh.
Vili Trofenik pa trdi celo, da so nepravilne vse odločbe za odmero komunalnega prispevka od leta 2007, po vsej občini, ker se je obračunavalo prispevek od javne razsvetljave, ker so merila za oprostitev v nasprotju z zakonom, kakor tudi razmerja med tlorisnimi površinami, zapisana v odloku.
Vili Trofenik
Česa inšpekcija ni ugotovila ...
Nedavno je župan Alojz Sok predstavil zapisniku o inšpekcijskem pregledu poslovanja s sredstvi državnega proračuna pri Občini Ormož, ki ga je opravil Urad RS za nadzor proračuna. Vili Trofenik isti dokument bere precej drugače in pravi, da se inšpekcija ni zgodila zaradi prijave opozicije ter da je v finančnem poslovanju Občine Ormož marsikaj narobe.
„Javnost seveda ne pozna
pristojnosti Urada RS za nadzor proračuna, ki je pristojen za nadzor samo tistega dela občinskega proračuna, ki se financira iz državnih ali EU-sredstev. V poročanju medijev o tiskovni konferenci so bile javnosti zamolčane nekatere nesporne ugotovitve inšpekcije. Občina ni opravila prevzema gradbenih del pri modernizaciji lokalnih cest in javnih poti v skladu s podpisano pogodbo, saj so v zapisniku o primopredaji izvršenih del zapisane neresnice, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju oziro-
ma pogodbenim določilom. Zapisniki so bili podpisani in datirani pred rokom za končno odpravo pomanjkljivosti in v njih lažno evidentiran prejem garancij za odpravo napak, čeprav je bilo pri inšpekcijskem nadzoru ugotovljeno, da eden izmed izvajalcev kljub večkratnim pozivom ni dostavil garancije. Občini je bilo naloženo, da pridobi manjkajočo garancijo. Zanimivo pa bo razkritje razlogov, zakaj izvajalec ni mogel pridobiti garancije banke, delujoče na območju RS, saj je bila naknadno po inšpekcijskem nadzoru predložena garancija hrvaške banke, ki ne posluje na območju Slovenije," je začel naštevati Vili Trofenik.
Inšpekcija pa po Trofeni-kovem mnenju ni ugotovila, oziroma ni hotela ugotoviti nekaterih nepravilnosti, ki jih on vidi kot nesporna dejstva in o katerih smo v preteklosti že večkrat poročali - od Grajske pristave, glasbene šole, sprejemanja dokumentacije v občinskem svetu in obračuna sredstev za odlagališče Dobrava.
Viki Ivanuša
Ptuj • Drugi pomladanski koncert ljudskih pevk Jezero
Večer ljudske pesmi in domačnosti
V organizaciji KD ljudskih pevk Jezero, ki jih vodi Ana Šori, je 6. aprila v Domu krajanov Budina-Brstje potekal njihov drugi pomladni koncert pod naslovom Zapojmo skupaj.
Gostiteljice so ga tokrat izvedle v sodelovanju z moško pevsko skupino Jezero KD Budina-Brstje, katere zborovodkinja je Marija Stöger, in ljudskimi godci iz Kicarja pod vodstvom Milana Čuša. Rdeča nit pevskega in glasbenega večera so bile ljudska pesem, priredbe in
umetne skladbe domačih in tujih avtorjev. Vsi nastopajoči pa so skupaj v pesmi Prišla bo pomlad na nek način napovedali slovo zimi. KD ljudske pevke Jezero, na drugem pomladnem koncertu so se predstavile z novo pevko Natalijo Vidovič in po tradiciji v drugem nastopu
tudi z mentorico Silvo Kajte-zovič, so v soboto že tudi vabile na jesenski koncert, ki ga bodo organizirale v oktobru, ko bodo praznovale 9-letnico svojega uspešnega delovanja. Ana Šori se je v imenu pevk zahvalila za vso podporo vsem dobrim ljudem, ki jo imajo pri
svojem delovanju, brez te ne bi mogle delovati. Predsednik ČS Jezero Črtomir Rosič se je za lep večer domače pesmi in glasbe zahvalil v imenu ČS Jezero. Ohranjanje ljudske pesmi je pomemben prispevek k ohranjanju narodove zavesti. V ČS Jezero si štejejo v čas, da so vsako leto gostitelj več takih prireditev. Na območju ČS ohranjajo ljudsko izročilo poleg ljudskih pevk tudi v moški pevski skupini Jezero z zborovskim petjem in v društvu gospodinj Jezero s peko kruha in pripravo jedi po receptih naših dedkov in babic. V svoje nastope in predstavitve vlagajo veliko napora, hkrati pa skrbijo tudi za promocijo kraja in njegovih ljudi v širšem okolju. Organiza-toricam in vsem udeležencem koncerta Zapojmo skupaj pa se je za njihov trud in ohranjanje ljudske pesmi, ki ljub vsemu še močno živi, zahvalila in zaželela lep večer tudi predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj Nataša Petrovič. Prireditev je povezoval Marjan Nahberger.
MG
Od tod in tam
Hajdina • Zahvala stokratnima krvodajalcema
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina ima krvodajalstvo dolgoletno tradicijo. Kot je na sprejemu pri županu Stanislavu Glažarju 3. aprila povedala predsednica Simona Šlamberger, imajo v tem trenutku okrog 80 aktivnih krvodajalcev. Predlani so imeli 110 odvzemov krvi, lani pa kar 215, s čimer so pomagali 840 bolnikom, ki so potrebovali kri. Sprejem pri županu za krvodajalca Vojka Šoharja, ki je kri daroval že 118-krat, in Karla Fureka, ki jo je daroval že 113-krat, je prav gotovo hvalevreden prispevek k promociji krvodajalstva v občini Hajdina in tudi širše. Karl Furek pa je verjetno eden izmed redkih krvodajalcev, čigar sinova sta Drago in Dušan se prav tako bližata stotemu odvzemu krvi. V spomin na srečanje v prostorih občine sta požrtvovalna krvodajalca prejela knjigo tretjega častnega občana občine Hajdina Franca Jeze.
MG
Prlekija • Plazovi še grozijo
Foto: NS
Na mnogih prleških območjih zaradi možnosti sprožitve plazov vladajo izredne razmere. Številni zdrsi zemlje ogrožajo stanovanjska in gospodarska poslopja, zato so pripadniki gasilcev in civilne zaščite v nenehni pripravljenosti. V občini Radenci so plazovi resno ogrozili kar šest hiš. Najhuje je bilo na Radenskem in Kapelskem Vrhu, kjer so morali izseliti štiričlansko družino Čeh-Bogic. V Rin-četovi grabi na območju občine Ljutomer je narava zagodla družini Mirana Germška. Pred leti odkupljen vinograd s počitniško hišico je domala povsem uničil zemeljski plaz (naposnetku). Kot je zaznati, vinogradu ne bo mogočepo-vrniti nekdanjega videza. Kmetje na tukajšnjem območju se sprašujejo, kako bo s spomladanskimi opravili, saj je bilo ob koncu minulega tedna več kot 60 odstotkov njivskih površin pod vodo, ki zaradi razmočenosti propadajo. Po prvih ocenah bo škoda ogromna, največja zagotovo pri ozimnih žitih.
NŠ
Ptuj • Večer vin Krasa in Štajerske
Foto: MG
Zadnji vinski večer pred petkovim svečanim zaključkom v sezoni Primusovih vinskih zgodb 2012/2013 je prinesel »dvoboj« vin Krasa in Štajerske, v katerem so sodelovala vina kleti Vinakras, kmetije Frešer (Rito-znoj nad Slovensko Bistrico) in vinarstva Rebernišek (Mestni Vrh). Omizje, ki ga je vodil Janez Vrečer, so zasedli Sanja Novak in Peter Voršič iz Vina Kras, Matjaž Fre-šer, vinogradniška kmetija Frešer, Andrej Rebernišek (Vina Rebernišek) in ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Slovenski vinogradniki in vinarji ne glede na vinski okoliš, ki mu pripadajo, bijejo stalno bitko z domačo in tujo konkurenco. Prizadevanja za kakovost so na prvem mestu, potrditev le-te na domačih in tujih ocenjevanjih pa stalnica, ki izboljšuje pot tako do domačega kot tujega kupca. Za kulturne užitke je tokrat poskrbel Edi Klasinc s harmoniko.
MG
torek • 9. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	7
Ptuj • Energetska prenova javne razsvetljave mestne občine
Močno okleščeni stroški javne razsvetljave
V okviru izvajanja projekta Varčuj/štedi, ki poteka pod okriljem operativnega programa IPA Slovenija-Hrva-ška, je 28. marca v hotelu Mitra na Ptuju potekala delavnica z novinarsko konferenco, na kateri so predstavili potek rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj z ogledom do sedaj opravljenega dela na tem področju, učinkovito javno razsvetljavo z LED-svetilkami ter VT Na-svetilkami kot tudi energetsko učinkovit nadzor javne razsvetljave.
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj so ohranili znamenito ptujsko mestno svetilko, ki po novem sije v več barvah in različno močno.
V projektu rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj je ta s svojimi zaposlenimi kot investitorica odgovorna nosilka projekta, izvaja pa ga ob pomoči občinskega podjetja Javne službe. Skladno z zakonom o graditvi objektov je gradbeni nadzor pri izvajanju del zaupala zavodu Lea Spodnje Podravje. Investicija je ocenjena na 1.587.000 evrov, pri čemer je MO Ptuj udeležena s 344.000 evri. Investicijo delno sofinancira EU iz kohezijske-ga sklada in se izvaja v okviru operativnega razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007/2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Učinkovita raba električne energije. Kot izhaja iz Načrta razvojnih programov MO Ptuj, ki je sestavni del občinskega proračuna, spada zagotavljanje javne razsvetljave in vzdrževanje le-te v eno izmed prednostnih nalog zagotavljanja javne infrastrukture in varnosti na območju občine.
Javna
razsvetljava svetlobno onesnaževala okolje
Namen javne razsvetljave je predvsem zagotavljanje večje varnosti v prometu. MO Ptuj se je kot investitorica v projektu rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj odločila za me-
njavo svetil javne razsvetljave na območju celotne občine na območju, kjer je lastnica, in skladno z zakonom. Glede na uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja večina svetilk za javno razsvetljavo ni bila ustrezna. Pri javni razsvetljavi je bil v preteklosti uporabljen pester nabor svetilk in sijalk, ki je v glavnem posledica postopne izgradnje in širitve omrežja javne razsvetljave, ki je v velikem delu potekal tudi brez predhodnih strokovnih študij. Po uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je bil rok za prilagoditev obstoječe razsvetljave ustanov in športnih igrišč do konca decembra leta 2012, prav tako pri poslovnih stavbah, pri kulturnih spomenikih do 31. decembra letos, medtem ko je rok za prilagoditev obstoječih svetilk javne razsvetljave cest in javnih površin najpozneje do konca leta 2016.
V MO Ptuj so se odločili za celovito prenovo zaradi večjih učinkov le-te kot v primeru rekonstrukcije po fazah. Pripravo projektne in investicijske dokumentacije so pričeli v letu 2009, dela oktobra 2012, celotna investicija pa se bo končala maja 2013. V okviru projekta rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj bodo zamenjali skupaj 3142 sijalk, vgradili 88 regulatorjev in krmilnih sistemov osvetljevanja, vključno z opremo za učinkovito daljinsko krmiljenje in izvajanje redukcij obratovanja
javne razsvetljave ter za spremljanje porabe in izvajanje energetskega knjigovodstva. Letni prihranek električne energije bo predvidoma 1210 MWh. Pred rekonstrukcijo so bili skupni letni stroški 286.800 evrov oziroma 1954 MWh oziroma letna poraba 81 kWh po prebivalcu ali 9,97 evra. Po končani rekonstrukciji bodo letni stroški znašali 91.200 evrov oziroma se bodo znižali za 68 odstotkov (195.600 evrov), skupna letna poraba na prebivalca pa bo znašala 27 kWH ali 3,17 evra. Cilj rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj je posodobitev javne razsvetljave skladno s svetlobno tehničnimi standardi in zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, znižanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov javne razsvetljave, povečanje prometne in splošne varnosti, znižanje izpusta emisij pri proizvodnji električne energije ter zmanjšanje priključne moči, ki je bila pred rekonstrukcijo 488 kW, po rekonstrukciji pa bo skupna vgrajena moč 187 kW.
Projekt v sodelovanju s Hrvaško
Do projekta je prišlo na pobudo bilaterale, sodelovanja Slovenija - Hrvaška, na hrvaški strani so potrebovali vodilnega partnerja. Na slovenski strani so poiskali Ptuj.
V prvi fazi so načrtovali, da bodo samo pripravili projekt in projektno dokumentacijo. Vmes pa je prišlo do razpisa Ministrstva za gospodarstvo RS z sofinanciranje tovrstnih projektov. MO Ptuj se je na razpis prijavila in uspela na njem pridobiti okrog 350 tisoč evrov. »Projekt je v zaključni fazi, končanih je okrog 80 odstotkov projekta. Dosedanji strošek javne razsvetljave je na letni ravni doslej znašal več kot 280.000 evrov, z rekonstrukcijo pa bo le še dobrih 91.000 evrov.
»MO Ptuj je trenutno prva občina v Sloveniji, ki se je tako celovito lotila rekonstrukcije javne razsvetljave, druge občine so se na razpis ministrstva za gospodarstvo prijavile z delnimi projekti rekonstrukcije javne razsvetljave. Ob tem pa velja omeniti tudi novost z vidika varovanja kulturne dediščine, ki smo jo uvedli v mestu. Našo znamenito mestno svetilko smo ohranili takšno, kot je bila, izvajalci rekonstrukcije so našli primerno rešitev, tako da je celo multifunkcijska, z različnim barvnim spektrom in jakostjo same svetlobe. To je zagotovo pridobitev, s katero se lahko ponašamo v tem trenutku samo še na Ptuju. Za ptujsko mestno svetilko se zanimajo tudi že v drugih mestih. Rezultati projekta rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj so več kot odlični,« je povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Pa brez zamere
Plehnata agresija
Pozor - barbari na cesti!
Zadnjič sem v reviji, namenjeni ljubiteljem spuščanja avtomobilskih plinov v atmosfero, bral članek o jezi za volanom. Da je nevarna, so ugotovili. Precej neizvirna, a zato nič manj pomembna ugotovitev. Temu bi v medijih morali nameniti več prostora in časa. Konec koncev gre za naša življenja in menda nas večina ni prav navdušena nad zamislijo, da bi ta svoja bivanja prehitro zaključili, a ne? In promet je nekaj, kar nas v vsakodnevnem bivanju obkroža tako rekoč na vsakem koraku. Tudi če ste zaprisežen kolesar ali pešec, se prometu ne morete izogniti. Razen v primeru, da svoje bivanje štiriindvajset ur na dan udejanjate v zaprtem prostoru. Kajti kakor hitro se odpravite iz domovanja do najbližje trgovine po kruh in mleko, stopite na pločnik in Bam!, vas lahko povozi kolesar ali kak hormonsko predoziran mulc na skuterju (seveda kolesarji in hormonsko predozirani mulci na skuterjih na pločnikih nimajo kaj iskati, a vsi dobro vemo, da ni tako).
A vrnimo se k članku. Sam po sebi, kot rečeno, ni prav nek velik dosežek kontemplativne in raziskovalne dejavnosti, saj bolj ali manj navaja razloge in dejstva, ki bi vsakemu "normalnemu" človeku, vozniku morali biti kristalno jasni (razen seveda v primeru, da ste, heh, agresivni in jezni vozniki). Da je agresivnost in jeza za volanom slaba, navaja, da lahko pripelje do kritičnih situacij v prometu, ki se v določenih primerih ne končajo le z ukrivljeno pločevino, ampak tudi s fizičnim obračunavanjem med vozniki. Agresivnost in jeza za volanom, ugotavlja članek, sta posledici bodisi trenutnega razpoloženja, stresa, ega (psihične in čustvene stabilnosti) voznika, skratka, subjektivnega faktorja.
Članek ugotavlja tudi, da k povečanju besa za volanom doprinašajo tudi nerazumne in odvečne omejitve - torej, da recimo omejitev hitrosti na trideset kilometrov na uro v bližini osnovnih šol znatno dvigne nivo srboritosti in krvoločnosti za volanom. To kakopak ni nič novega, saj je zgolj posledica prvih, subjektivnih faktorjev. Zaradi mene je lahko omejitev kakršnakoli, pa se zaradi tega ne bom jezil nič več ali manj (na primer, v Izoli je tam proti mandraču omejitev deset kilometrov na uro, kar preseže vsak avto že na »štantgasu«, pa zaradi tega ne izgubljam živcev). In, seveda, tukaj so še droge in alkohol (čeprav poznam kar nekaj ljudi, ki tudi po dveh pivih vozijo milijonkrat bolje kot nekateri »trezni« vozniki, a pustimo to krivoverstvo).
Skratka, članek skuša na kvazi znanstven način razčleniti vse možne vzroke za agresivnost in bes za volanom; kar se mene tiče, pa pozablja oziroma ne osvetli dovolj najbolj bistvene in ključne stvari, ki je v največji meri vzrok iracionalnosti in barbarstvu v prometu. Bom povedal kar direktno, saj se mi zdi, da pri tej stvari treba užgati bika med roge: ljudje so v veliki meri idioti. Barbarski egomanijaki ali pa zafrustrirane zgube. In to se najbolj manifestira prav v prometu, ko se ti psihotiki počutijo varne znotraj svojih plehnatih škatel. Tam, v svojem plehnatem svetu, se počutijo dovolj proste, da se jim ni treba pretvarjati ali vsaj truditi obnašati se kulturo in civilizirano, tako da spustijo ves svoj ubog, klinične obravnave potreben karatker na plano. In drugi soljudje, ki jih srečuje v prometu, so ravno prav oddaljeni v svojih škatlah, tako da si naš mentalni revež upa biti jezen, agresiven ter pošiljati psovke v smeri soudeležnih v prometu. Ste kdaj opazili, kako se vsi ti domnevni »frajerji« nenadoma umirijo in potegnejo vase, kadar recimo ustavite svoje vozilo in se namenite k njim jih vljudno pobarat, kaj jih pravzaprav teži in ali jim lahko kako pomagate. Če so imelo odprto okno, bodo le-tega kar se da hitro zaprli ter se zaklenili v svoj plehnati milje (izjema so seveda tisti, ki bi vas tudi v tem primeru radi prebutali, a teh je precej manj). Seveda, kadar pride do direktne komunikacije, ko ni več tistega kvazi neosebnega pristopa in razdalje med njimi in vami, se ljudje, spet, povedano po domače, »userje-jo«. Kar naenkrat nehajo biti silaki, a ne? Znamenje prizadetega in bolanega ega. Vsi so junaki v varnem zavetju pleha, pa svetovnega spleta, skratka, anonimnosti; ko pa se morajo postaviti, izpostaviti z lastnim jazom, svojo osebo, pa se vsi ti junaki nič kaj junaško podelajo v hlače. Primitivno, neodgovorno in nezrelo.
Članek omeni tudi, da ta agresivnost ni prekršek, a posledice dostikrat so. Sam menim, da bi morali kanzovati tudi tako barbarsko obnašanje za volanom. Ali še bolje, idiotizem in primitivnost samo. A potem se ne bi drastično zmanjšalo zgolj število udeleženih v prometu, ampak tudi na nekaterih drugih področjih. Da, seveda, tam najbolj.
Gregor Alič
8 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini	
torek • 9. aprila 2013
Ptuj • Viktorinov večer
Skrivnostna Jakobova pot
V petek, 12. aprila, ob 19.30 vabi Društvo Viktorina Ptujskega v refektorij minoritskega samostana na Viktorinov večer, na katerem bo gostja večera Anja Cuznar predstavila romanje v Santiago de Compostela.
Romanja veljajo za starodavno obliko pobožnosti in vsako leto se po Caminu - Jakobovi poti podajo številni romarji, ki želijo obiskati grob svetega Jakoba v španski Galiciji.
Nastanek poti povezujejo z apostolom Jakobom, ki naj bi po izročilu oznanjal evangelij v španski Galiciji, kjer je deloval skupaj z dvema učencema, Teodorjem in Atanazi-jem. Kasneje se je Jakob vrnil v Jeruzalem in kot prvi med apostoli prelil svojo kri ter umrl mučeniške smrti. Veliko kasneje, šele v 7. stoletju, ko so Arabci osvojili Jeruzalem, so kosti sv. Jakoba prenesli v Galicijo in jih tam pokopali. Kraj z grobom svetega Jakoba se je odel v pozabo in o preteklih dogodkih se je ohranilo samo nejasno ustno izročilo.
Zgodba o grobu, pokritem z marmorno ploščo, je vendarle prišla do kralja Asturije, Alfonza II. Čistega, ki se je odpravil poklonit apostolu in ob najdbi njegovih relikvij ta kraj poimenoval kot prostor svetega Jakoba.
Po določitvi prostora svetega Jakoba »Locus Sanctii Jacobii« in gradnji katedrale
Katedrala v Burgosu
Foto: Anja Cuznar
se je po Evropi razširil glas o najdenem grobu svetega Jakoba, kamor so se začeli zgrinjati številni romarji. Mesto je postopno raslo in leta 1065 se je pojavilo njegovo ime Com-postela, ki izvira iz »Campus Stellae«, kar lahko pomeni polje, kjer se je prikazala zvezda. Druga teorija sloni na prepričanju, da je mesto dobilo ime
po »Compositum tellus«, kar pomeni grob.
Današnje ime mesta »Santiago de Compostela« bi tako lahko pomenilo mesto svetega Jakoba, katerega relikvije so bile najdene na polju, kjer se je pojavila zvezda.
Svetega Jakoba so na začetku ponavadi upodabljali s knjigo ali zvitkom, kar je sim-
Ptuj • Mesto pripoveduje
Kaj vam všeč in kaj ne
V razstavišču Stari zapori so minuli teden odprli gostujočo razstavo z naslovom Mesto pripoveduje - the city speaks. Ptuj je predstavljen v fotografiji in videu, vsem pa je ponujena tudi možnost predlaganja, kako naše mesto še izboljšati in spremeniti na bolje.
boliziralo njegovo oznanjevanje evangelija. Velikokrat pa je predstavljen s školjko, romarskim klobukom, popotniško palico, malho in bučo. Po legendi je kralju Ramiru priskočil na pomoč v boju proti Sara-cenom, zato je svetega Jakoba moč videti upodobljenega na belem konju.
Že v 10. stoletju so se pojavila prva organizirana romanja in postopoma se je uveljavilo ime »Jakobova pot«, na katero
Ormož • Katalog in nova spletna stran
www.ormoz.net
Minule dni je začela delovati nova spletna stran www.ormoz.net, ki poleg slovenskega ponuja informacije tudi v angleškem in nemškem jeziku. Podlaga za spletno stran je katalog Ormož, sonce Prlekije, ki je bil nedavno ponovno izdan v posodobljeni verziji v slovenskem in angleškem jeziku v skupni nakladi 15.000 izvodov.
Razstava z naslovom Mesto pripoveduje - the city speks, ki so jo v sredo odprli v razstavišču Stari zapori na Ptuju, je nastala kot plod sodelovanja med British Councilom in Ma-slaho, obe organizaciji imata sedež v Londonu.
Razstava je eden izmed projektov Evropske prestolnice kulture 2012 (EPK), ki je bil predstavljen v petih evropskih državah, njen namen pa je širitev sporočilnosti EPK in predstavljanje različnih mest.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož gostuje na povabilo Renate Čeh, ki je pojasnila, da je Ptuj svojo dodano vrednost k razstavi prispeval preko različnih medijev. Skupaj z Amadejo Pernat sta skovali idejo, kako najbolj pristno predstaviti utrip našega mesta na razstavi, ki bo najbrž odpotovala še v marsikatero državo. Tako sta v predstavitev Ptuja vključili filme, ki so jih tujci lani posneli o videnju našega mesta v sklopu Filmskega kampusa na ptujskem gradu. Temu so pridružili še kratek dokumentarni film ter izbor fotografij Borisa Voglarja s poletnih festivalov.
Razstava raziskuje, kako so mesta služila kot navdih posameznikom in skupinam, ki so jih nato spreminjali z različnimi ustvarjalnimi pristopi. Razdeljena je na štiri sklope: Mesto navdihuje, Mesto spominja na to, Mesto izziva in Mesto krepi. Ker gre za interaktivno razstavo, je vsakomur ponujena možnost, da zapiše svoje videnje in predlaga izboljšave, ki bi jih želel v svojem mestu.
Ravno o tem je na odprtju razstave spregovoril tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je dejal, da je idej in načrtov iz-
jemno veliko in da je vizija razvoja mestnega jedra povsem jasna. „Na papirju je ogromno lepih zamisli. Bistveno več pa je potreb in želja kot virov financiranja," je pojasnil Čelan, ki pa mu je ideja in koncept razstave zelo blizu.
Kakšne zamisli imajo Ptuj-čani in kakšne spremembe bi si želeli, pa bo jasno po koncu razstave, ki si jo lahko vse do 5. maja ogledate v Starih zaporih v Prešernovi ulici na Ptuju, kjer lahko tudi prispevate morebitne ideje.
Dženana Kmetec
Spletna stran je opremljena s privlačnimi fotografijami Ormoža in okolice avtorja Cirila Ambroža. Spletna stran predstavlja znamenitosti Ormoža in izlete, ki si jih lahko privoščimo po okolici. Prednost spletne strani je zlasti v tem, da bodo na spletni strani podatki lahko bistveno bolj ažurni, kot so lahko v tiskani obliki, kjer je nemogoče popravljati podatke in jih prilagajati razvoju dogodkov. Sploh glede dodajanja novih ponudnikov storitev bomo sedaj lahko veliko bolje sledili spremembam in obiskovalce obveščali o realnem stanju ponudbe," je povedala Mojca Gorjak iz TIC Ormož.
Spletna stran je namenjena tudi usmerjanju gostov na spletne strani posameznih ponudnikov, saj ne vsebuje možnosti rezervacije. V zavihku Vino so predstavljeni vinogradniki, vinske kleti in turistične kmetije. V zavihku Kulina-rika je mogoče najti gostilne in restavracije ter ponudnike
so se romarji podajali z vseh strani Evrope. Ob poteh so se začela graditi zavetišča, gostišča ter mostovi, ki so olajšali večtedensko romanje. Ker je bila ta romarska pot dolgo časa edina povezava med Iberskim polotokom in drugimi evropskimi deželami, je močno prispevala h kulturni in verski izmenjavi med različnimi ljudstvi.
V srednjem veku je Santiago de Compostela poleg Rima in Jeruzalema veljal za najpomembnejši romarski kraj, čeprav so na romarje na poti do Jakobovega groba prežale številne nevarnosti. Za lajšanje težav sta viteški red tem-pljarjev in red svetega Jakoba postavila varna zatočišča, bolnišnice in cerkve, ki so nudile oskrbo romarjem, cisterciani in menihi iz Clunyja pa so ob poti zgradili številne samostane.
Razvilo se je več poti, ki so iz različnih evropskih krajev vodile do Compostele, na vseh pa so zrasla razna pobožna znamenja in kapelice ter albergi - prenočišča za popotnike.
Mesto Santiago de Compo-stela so obiskali vsi španski kralji, vojščaki in državni uradniki poleg milijonskih množic romarjev, ki so se zvrstile ob njegovem grobu skozi stoletja.
Jakobova pot tudi danes velja za svojstveno doživetje, ki ponuja spoznavanje bogatega izročila preteklih stoletij. Na pot se odpravljajo romarji, pohodniki, turisti in vsi tisti, ki jih privlači odmev korakov
kulinaričnih dobrot - peciva, kruha, medu in izdelkov, mesa in druga ponudba na podeželju. Pod zavihkom Namestitve pa so našteta prenočišča.
Ponudnikom so objavo v katalogu in na spletni omogočili brezplačno. Ponudniki z Ormoškega pa se imajo možnost s svojim tiskanim promocijskim materialom predstaviti tudi v TIC, saj po izkušnjah Mojce Gorjak turisti iščejo zlasti prospekte. Izdelavo spletne strani
številnih sopotnikov na isti poti. Vsak nosi s seboj svojo prtljago - tako na ramenih, v nahrbtniku kot tudi v svojih premišljevanjih.
Na poti obiskovalca prevzame raznolika pokrajina, kjer se menjavajo tihe vasi, obdelana polja in dišeči travniki. Posebno energijo imajo tudi večja španska mesta z bogato zgodovinsko dediščino, ki jo hranijo srednjeveške katedrale. Že stoletja z Jakobovo potjo dihajo generacije domačinov, ki spremljajo popotnike in jim nudijo pomoč, oporo, kratek klepet ali vzpodbuden nasmeh.
Evropski svet je Jakobovo pot leta 1987 razglasil za prvo kulturno pot Evrope, leta 1993 pa za del svetovne kulturne dediščine. Veliko pozornosti je leta 1988 vzbudil tudi papež Janez Pavel II., ki je z mladimi s celega sveta romal na svetnikov grob.
Dandanes se zanimanje za romanja spet krepi, pri čemer cilj ni več sveto mesto, temveč pot sama. Vabljeni na spoznavanje evropske kulturne zgodovine, vabljeni s pozdravom, ki želi dobro pot. Buen camino!
Glasbeni utrinek bodo oblikovale učenke flavte mentorice Lije Frajnkovič Anamarija Lajh iz GŠ Karola Pahorja Ptuj in Pia Majerič iz ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Prijazno vabljeni!
Anja Cuznar
(Povzeto po Knjigi svetnikov ter Wikipediji)
je financirala JARA, izdelalo pa jo je podjetje FProjekt, s katerim sodelujejo tudi pri spletni strani Martinovanja.
Na strani je mogoče spremljati koledar dogodkov s podrobnim opisom, fotografijami in posnetki dogodkov. Tako je spletna stran zanimiva ne le turistom, ampak bo koristna tudi za domačine, ki jih zanima dogajanje v Ormožu in oklici.
Viki Ivanuša
Foto: DK
Razstava ponuja možnost, da zapišete, kaj vam je v našem mestu všeč in kaj ne.
Mojca Gorjak iz ormoškega TIC je predstavila novo spletno stran www.ormoz.net
torek • 9. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	9
Juršinci • Nadzornikom sejnina le, če delajo štiri ure
»Kot svetnik tako ne odločaš o ničemer!«
Večina točk tokratnega dnevnega reda občinske seje v Juršincih se je nanašala na spremembe raznih pravilnikov, med drugim tudi tistega o plačah občinskih funkcionarjev, pri tem pa je eden izmed svetnikov celo predlagal, da se sejninam v celoti odpovedo.
Foto: DK
Tokrat so svetniki na dnevnem redu imeli kar 17 točk. Na fotografiji Dragica Germin in Franc Kuko-vec.
Aprilsko, 18. redno sejo občine Juršinci, ki je imela kar 17 točk dnevnega reda, je zaradi odsotnosti župana Alojza Kaučiča vodila podžupanja Dragica Toš Majcen. Pričeli so s potrditvijo zapisnika minule seje in ga soglasno potrdili brez kakršnih koli pripomb.
Zakaj
sofinancirati
delovanje
knjižnice?
Nekaj več časa je svetnikom vzel pregled zaključnega računa proračuna občine za leto 2012. Predstavila ga je Ida Berlak, računovodkinja občine Juršinci, ki je pojasnila, da je zaključni račun pregledal tudi nadzorni odbor, katerega predsednica je Dragica Germin. Po podatkih, ki jih je predstavila Berlakova, so prihodki občine Juršinci lani znašali 2.543.994, odhodki pa 2.611.374, kar pomeni, da so imeli proračunski primanjkljaj. Za pokrivanje razlike je občina lani morala najeti kredit v višini 200 tisoč evrov, a so ga že odplačali.
Berlakova je podrobneje predstavila tudi realizacijo posebnega dela proračuna. Pri tem kakšnih posebnih zadržkov svetniki niso imeli,
Vsak dan zamude namreč prinaša en odstotek odbitka od polno priznane vsote po vlogi. Da naj se kmetje ne zanašajo na zadnje dni, opozarja tudi Agencija RS za kmetijske trge in kmete poziva, na vloge oddajo raje čimprej.
Po podatkih Agencije je bilo do vključno 2. aprila oddanih 28.700 zbirnih vlog, kar pomeni manj kot polovico predvidenega števila vseh vlog: „Vsem vlagateljem svetujemo, da zbirno vlogo oddajo čim prej in se tako izognejo morebitni gneči in slabi volji v zadnjih dneh kampanje ter znižanju izplačil zaradi oddajanja vlog v zamudnem roku," opozarjajo na Agenciji.
Na ptujskem KGZ, kjer kmetje lahko izpolnjujejo in oddajajo vloge, zaenkrat teče vse v skladu s terminskim načrtom. „Konec minulega tedna je vloge oddalo
zanimalo pa jih je, ali je nujno sofinanciranje delovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, saj da je 23 tisoč evrov precej visoka vsota. Direktor občinske uprave Drago Slameršak je pojasnil, da so kot soustanovitelji knjižnico dolžni sofinancirati, Germinova pa je dejala, da je to še vedno bistveno ceneje, kot če bi imeli svojo knjižnico.
Svetnika Damjana Šimenka je zanimalo tudi, zakaj ima občina Dornava za uporabo vežice in pokopališča dvoje cene - drugačne za svoje občane in drugačne za vse druge. Slameršak mu je pojasnil, da so se o tem z županom te občine že pogovarjali in da jim je zagotovil, da bodo cene poenotili, obenem pa nekoliko zvišali.
Pred potrditvijo zaključnega računa so svetniki govorili še o nepremičnem premoženju občine. Kot je pojasnil Slameršak, lani ni bilo izvedenih postopkov javne dražbe nepremičnin, ki bi bile v lasti občine, saj so ocenili, da je stanje na trgu neugodno in da se parcel, ki so v lasti občine, ne splača prodati po nižji ceni od predvidene. Izvedli niso niti odkupov nepremičnega premoženja, je pa v letošnjem proračunu predvidena prodaja občinskih zemljišč. Cenitve so že naročene, in ko prispejo,
okoli 60 % vseh upravičencev, zato kakšne posebne gneče ob zaključku kampanje ne pričakujemo," je povedal vodja svetovalnih služb Peter Pribožič.
Zbirno vlogo morajo vložiti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v letu 2013 nameravajo vložiti zahtevek za katerikoli ukrep kmetijske politike, imajo obveznost za izvajanje podukrepov KOP (kmetijska okoljska plačila) in v letu 2013 ne bodo vložili zahtevkov za te podukrepe ter so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. Ob tem v Agenciji ponovno svetujejo, da morajo biti GERK-i pred oddajo vloge usklajeni z dejanskim stanjem v naravi: „Zato naj vlagatelji dobro pregledajo svoje GERK-e in jih po potrebi uskladijo na upravni enoti vsaj en dan pred začetkom izpolnjevanja zbirne
bo izpeljana javna dražba. V proračunu za letos je že predviden prihodek od prodaje tega premoženja.
»Prav je, da to prodamo, saj imamo premoženje, ki je v lasti občine, od njega pa imajo korist vsi, le občina ne,« je dejal svetnik Franc Kukovec in ob tem izpostavil izropane gozdove, ki so v občinski lasti.
Potem ko je tudi predsednica nadzornega odbora potrdila, da je zaključni račun pregledan in pripravljen za potrditev, so ga svetniki soglasno tudi potrdili.
vloge (izločiti je treba novogradnje, ceste, zaraščene površine ipd., javiti spremembe dejanske rabe, odjaviti zemljišča, ki niso več v kmetijski rabi, ter odpraviti vse preostale nepravilnosti vrisanih GERK-ov)."
Pregled GERK-ov Agencija še posebej svetuje vlagateljem, ki imajo zemljišča v južnem delu Slovenije. Na tem območju so namreč v letu 2012 novi ortofo-ti (letalski posnetki) nadomestili stare iz leta 2009 in so zaradi tega v večji meri razvidne spremembe stanja rabe zemljišč v zadnjih letih. Nepravilna prijava rabe je bila zaznana predvsem na travniških površinah, na katerih je prišlo do zaraščanja. Zato ima veliko GERK-ov prijavljene neupravičene površine, ki jih je treba izločiti.
SiM
Kdo bo poslej
podeljeval
sredstva
Zaključnemu računu je sledil pregled predlogov pravilnikov o sofinanciranju - kar pet so jih spremenili in uvrstili na tokratni dnevni red: o programih kulturne, športne in socialno-humanitarne dejavnosti, turizma, prireditev in projektov.
Kot je pojasnil Slameršak, so se spremembe pravilnikov o sofinanciranju lotili, ker so ugotovili, da so pri podeljevanju občinskih sredstev potrebni nekateri popravki, ki bodo zagotovili še večjo transparen-tnost postopka. »Spremembe pravilnikov omogočajo, da bodo komisije, ki obravnavajo vloge, lažje in bolj nedvoumno odločale. Ocenjevali se bodo programi vseh društev na vseh nivojih, vsak bo imel svojo težo in vrednost, na podlagi tega pa bodo podeljena sredstva. Bistvo pa je, da se vodstvo občine povsem izloči iz pristojnosti dodeljevanja finančnih sredstev. Od letos pa do konca mandata župana se imenuje tričlanska komisija za dodelitev sredstev na razpisih. To bo pošteno in transpa-rentno in tak postopek ovrže sum ali dvom v dodeljevanje finančnih sredstev,« je pojasnil Slameršak.
Ocenjevanje vlog po prilagojenih pravilnikih naj bi bilo s tem lažje in enostavnejše. Komisija bo, kot pravi direktor občinske uprave, lažje izračunala, koliko točk neko društvo dosega, in na podlagi tega odločila, koliko sredstev za posamezne programe jim pripada. Po novem se upošteva še en vidik: priznavali se bodo tudi materialni stroški in bodo lahko sofinancirani v določenem deležu.
Ker bo očitno komisija, ki
naj bi bila sestavljena že na naslednji seji, imela pomembno nalogo, je svetnike zanimalo, kdo je sploh lahko njen član in ali je to lahko tudi svetnik. Slameršak je pojasnil, da je priporočilo protikorupcijske komisije, da se svetniki umaknejo iz določanja o razdelitvi občinskih sredstev, posebej v primerih, če so tudi sami člani društev. Na to je svetnik Franc Kukovec odgovoril: »To bo pa problem, ker je vsak v nekem društvu, če smo tako majhna občina. Očitno torej kot svetnik ne odločaš o ničemer!«
Po nekaj pojasnilih so bile vse spremembe pravilnikov potrjene.
Nadzornikom
• •	I V
sejnina, le če delajo 4 ure
Izjemno zanimiva debata pa se je razvila pri predstavitvi pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagrad članov delovnih teles občinskega sveta in drugih občinskih organov.
Kot je pojasnil direktor občinske uprave, je bil ta doslej konfuzen, ker so sprejemali spremembe za spremembo, zato so na priporočilo nadzornega odbora sestavili nov pravilnik.
V dosedanjem pravilniku je bilo ugotovljeno tudi nekaj manjših napak - med drugim ni bilo ovrednoteno delo uredniškega odbora občinskega glasila -, kar so v sedanjem predlogu popravili. Sprememba je tudi ta, da so zneski poslej zapisani procentualno, in čeprav so, kot je pojasnila ra-čunovodkinja, nespremenjeni, so svetnikom nove formule v pravilniku delovale »težke« in zmedene. Berlakova jim je sicer predstavila način, kako so jih izračunali in kaj ti procenti pomenijo, a je bilo težko razumeti, zato ji je Kukovec
dejal: »Moraš biti doktor, da razumeš vse to.«
Tudi predsednica nadzornega odbora je bila mnenja, da so odstotki nejasno zapisani, saj da ni navedeno, kaj je osnova, od katere so izračunani. Kljub temu da je Berlakova še enkrat pojasnila celoten pravilnik, ji je bilo težko slediti. Na koncu je enostavno dejala, da so sejnine ostale nespremenjene, na to pa je Kukovec predlagal, da se jim odpovedo v celoti, Germinova pa je dodala, da jih lahko dajo v dobrodelne namene, na primer za nakup mamografa. Podžupanja Dragica Toš Majcen je na to odgovorila, da vsako leto eno sejnino dajo v dobrodelne namene ter da so te tako ali tako izredno nizke, in dodala: »Imamo mesečno po eno sejo, sejnine so nizke, tako da mislim, da se mi obnašamo racionalno z denarjem na vseh področjih in da za to, da bi se jim odpovedali, ni potrebe.«
Tudi drugi svetniki večjega interesa, da bi podprli Kukov-čev predlog, niso pokazali, tako da sejnine ostajajo v odstotkih - kdor bo te pač razumel.
Greminova pa je opozorila, da bo pri spremembi pravilnika treba spremeniti tudi člen, v katerem piše, da so nadzorniki upravičeni do sejnine, le če opravijo 4 ure efektivnega dela. Kot je dejala, takšne določbe nima nihče v Sloveniji, niti občinski svet ne; tudi časovna prisotnost svetnikov ni nikjer opredeljena, zato ni prav, da se delo nadzornega odbora obravnava drugače. Vprašala se je tudi, ali to pomeni, da če svetnik zamudi, ali bo dobil sejnino sorazmerno času prisotnosti na seji in ne v celoti.
Toš Majcenova je na to odgovorila, da je prisotnost svetnikov na seji opredeljena v pravilniku in da mu v primeru zamude več kot pol ure sejnina ne pripada.
O obravnavanem predlogu pravilnika bodo svetniki po spremembah, ki so jih predlagali na tokratni seji, odločali naslednjič.
Da bodo juršinski svetniki tudi v prihodnje delovali pravno in moralno, pa so potrdili tudi s sprejetjem kodeksa ravnanja lokalno izvoljenih funkcionarjev v občini Juršin-ci. Kot je pojasnil Slameršak, je to stvar, katere sprejetje se spodbuja za vse uporabnike državnega denarja, da bi pri svojem delovanju ravnali z določenimi pravno-moralnimi normami.
Predlog, da se takšni kodeksi po občinah sprejmejo, je poslala Skupnosti občin Slovenije, določa pa osnovne moralno pravne norme, med drugim, da se morajo občinski funkcionarji izogibati konfliktov interesov, se izločati iz odločanja o zadevah, ko bi lahko bil dvom o transparentnosti, in podobno.
Dženana Kmetec
Podravje • Čas sprejemanja vlog za subvencije krajši
Kmetje naj ne čakajo na zadnji teden
Čeprav letošnja uradna kampanja za subvencijske vloge uradno traja od 26. februarja do 6. maja, je zadnji teden zaradi prvomajskih praznikov dva dni krajši. Prosta dneva sta namreč sreda in četrtek, v ponedeljek pa je kampanja zaključena, čeprav bo vloge možno še pošiljati do konca maja, a s precejšnjimi odbitki.
10 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini	
torek • 9. aprila 2013
Slovenija • Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka
Kje se najbolj »splača« roditi otroka
Enkratna pomoč ob rojstvu otroka, ki jo občine namenijo novorojencem, se po Sloveniji bistveno razlikujejo - od tega, da nekatere sploh nimajo te vrste denarne nagrade, do tega, da druge v ta namen za rojstvo posameznega otroka nakažejo tudi do 1000 evrov. Preverili smo, katere občine so najbolj radodarne.
Večina izmed 212 slovenskih občin ima v svojih proračunih zagotovljena sredstva za denarne nagrade ob rojstvu otroka. Kako visoki so ti zneski, se občinski svetniki odločajo sami, višino in način pridobitve pa opredelijo v občinskih pravilnikih. Enkratna denarna pomoč občine ob rojstvu otroka se v večini primerov izplačuje ne glede na dohodek družine; izjema so le nekatere občine, med drugim ljubljanska, ki ta sredstva namenijo le socialno šibkim družinam. Pri tem je pomembno vedeti,
Višina nagrade (v evrih)
Destrnik Gorišnica	Juršinci	Majšperk Podlehnik
Cirkulane Dornava	Hajdina	Kidričevo Markovci	Ptuj
Sv. Andraž	Videm
Trnovska vas
da enkratna pomoč občine ob rojstvu otroka ni enaka pomoči, ki jo družina novorojenca prejme od Centra za socialno delo.
Občina	Višina nagrade (€)	Za 2. in 3. (in nadaljnjega) otroka	Drugo
Cirkulane	150	150	
Destrnik	100	100	
Dornava	100	120 / 150	
Gorišnica	80	100 / 200	
Hajdina	167	167	
Juršinci	100	100	knjiga
Kidričevo	150	200 / 300	
Majšperk	100	150 / 220	knjiga
Markovci	250	250	
Podlehnik	150	150	
Ptuj	100	100	
Sv. Andraž	125	125	+ 30 € na hranilno knjižico PBS
Trnovska vas	80	80	nagrada v obliki bona + knjiga
Videm	70	100 / 150 (za nadaljnjega 50 več)	v obliki bona
Zavrč	0	0	knjiga, čestitka
Žetale	200	200	
Višina zneska enkratne denarne pomoči in druge oblike nagrade ob rojstvu otroka v spodnjepodravskih občinah
Skupno vsem občinam je, da je pogoj za pridobitev enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka stalno bivališče v tej občini in državljanstvo Republike Slovenije. Večina občin ob tej priložnosti zagotavlja denarno nagrado, nekatere staršem podarijo knjižno darilo, druge namesto denarja darilne bone za nakupe v izbrani otroški trgovini, spet tretji uberejo srednjo pot in kombinirajo knjižne ali druge nagrade z denarnimi. Mestna občina Maribor na primer ob denarni nagradi svojim občanom zagotavlja tudi nadomestek materinega mleka oziroma krije ta strošek do 6. meseca starosti otroka, v nekaterih primerih celo do 18. meseca.
Po višini zneska izstopa občina Komen, ki novorojencem nameni kar 1000 evrov. Radodarni sta tudi občini Bled in Velike Lašče, ki ob tej priložnosti nakažeta 500 evrov.
Na ptujskem takšnih zneskov nimamo, tudi razlike
med občinami so bistveno manjše. Podatki, ki smo jih zbrali za lansko leto, kažejo različne višine zneskov in so v letu 2013 nespremenjene.
Kot je razvidno iz podatkov, ki smo jih dobili na občinah, najvišjo denarno občinsko nagrado med prvorojenci s Ptujskega dobijo v občini Markovci, in sicer kar 250 evrov, sledijo jim Žetale z 200, Hajdina s 167 in Podlehnik s 150 evri. Kar nekaj je občin imajo zneske rangirane glede na to, ali gre za prvega, drugega ali tretjega otroka. Pri tretjem in vseh nadaljnjih otrocih so, recimo, zelo radodarni v Kidričevem: starši ob rojstvu dobijo kar 300 evrov.
Kot je razvidno iz podatkov v tabeli, je v izbranih občinah povprečje za prvega novorojence 100 evrov; tolikšna je tudi višina pomoči na Ptuju, manj le v Trnovski vasi, Gorišnici in Zavrču, kjer denarne nagrade ob rojstvu otrok sploh ne izplačujejo.
Dženana Kmetec
Slovenija • Ekokviz 2012/2013
Regijski prvaki prihajajo z OŠ Benedikt
Na Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnošolcev v ekoznanju, ki ga pripravlja Ekošola v sodelovanju s Telekomom Slovenije, je na štajerskem koncu slavila ekipa učencev OŠ Benedikt. V ekoznanju se regijski zmagovalci pomerili 19. aprila, ko bo v Ljubljani potekalo državno tekmovanje osmih regijskih zmagovalcev in dodatnih dveh ekip, ki sta zbrali največ točk na šolskih tekmovanjih.
Letos je na Ekokvizu v tričlanskih ekipah tekmovalo 4.323 učencev 6., 7. in 8. razredov iz 170 slovenskih osnovnih ekošol. Največ ekip, kar 347 iz 40 osnovnih ekošol, je že tradicionalno sodelovalo v mariborski regiji.
Zmagovalno ekipo OŠ Benedikt z imenom Google-gends sestavljajo Ana, Dona in Domen. Na Ekokvizu, kjer so odgovarjali na vprašanja o zdravju in zdravem počutju, energiji in trajnostni mobilnosti, so dosegli 28 od 30 možnih točk. 27 točk sta dosegli ekipa OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, POŠ Kebelj in ekipa OŠ Ljudski vrt Ptuj.
»OŠ Benedikt je ekošola že deseto leto. Priprave na tekmovanje v Ekokvizu so se pričele v začetku februarja. V vseh
razredih na predmetni stopnji sem opravil povpraševanje, kdo bi se udeležil tekmovanja. V pomoč so bili tudi učenci in učenke, ki imajo izkušnje s tega tekmovanje še od predlani, ko smo se tudi udeležili državnega tekmovanja. Lani nismo tekmovali. Sprva se je javilo kar precej učencev, zaradi različnih obveznosti pa se je resno pripravljalo zgolj devet učencev, torej tri ekipe. Vsak član ekipe je prevzel temo, ki mu je najbolj všeč in razumljiva. Sestajali smo se do trikrat na teden, med vsemi tekmovalci in menoj pa smo vzpostavili nekakšen forum, po katerem smo sestavljali vprašanja in odgovore. Vsebina tekmovanja je dobro izbrana, saj se prekriva s predmeti naravoslovja, kemije, geografi-
je. Učenci si pri učenju takih vsebin širijo obzorja in lajšajo razumevanje pri šolskih predmetih,«, je povedal vodja Eko-kviza Smiljan Bačani.
Ekokviz za osnovnošolce v sklopu programa Ekošola po-
teka že 12. leto. S šolskim letom 2008/2009 se je organizatorjem pridružil tudi Telekom Slovenije, ki je tekmovanje v celoti preselil na splet. Na naslovu http://eko.telekom.si so bili zbrani učno gradivo, vpra-
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kaj se lahko naučimo od Dejana Zavca
Dejana Zavca spremljam od njegovih začetkov v boksu, pred tem sem spremljal tudi druge ptujske boksarje in pred tem njihove trenerje. Ja, leta so tu. Ampak da bo Dejan Zavec zasedel enega od svetovnih boksarskih tronov med profesionalci, si pa, priznam, nisem mislil. Vedno sem vedel, da je dober in perspektiven, da se ga v Sloveniji vedno bolj bojijo in z njim ne želijo boksati. Zato je bila logična pot v nadaljevanju odhod med profesionalce, kjer pa se niti približno ne cedita med in mleko. Ob dobri ekipi, trenerjih in predvsem menedžerju potrebuješ tudi veliko sreče. Vse to je Dejanu uspelo, čeprav ga niso nosili po rokah. Kje pa! Pri vztrajnosti ter želji in volji po dosežkih me spominja na drugega Haložana, ki ga prav tako zelo cenim, na maratonca Mirka Vindiša. Oba sta izjemna garača, ki jima življenska pot ni bila lahka. Če bi živela v našem poprečju ali nekoliko višje, morda nikoli ne bi dosegla tega, kar sta. Gibalo napredka so skoraj praviloma revni, zelo redko bogati. Tako pač je in takšnih zgodb je veliko.Ob Dejanu pri nas sedaj Tina Maze in smučarji skakalci, seveda pa tudi hokejista v ligi NHL Anže Kopitar in Jan Muršak ter košarkarja v ligi NBA Goran Dragič in Beno Udrih.
Dejanov občutek za realnost in velika želja po dokazovanju na zastavljeni poti sta nam lahko vzor tudi na drugih področjih. Dejal bi, da nam tega sedaj še kako primanjkuje. Izbral si je enega težjih in tudi nevarnih športov, kjer ni prostora za, oprostite izrazu, mamine in očetove sinčke ter vpliv staršev in sorodnikov. V športu se ne da skrivati in uspevati le na račun drugih. Si ali nisi. Dobro, je nekaj, vendar redkih izjem, ko ti omogočijo najboljše možne pogoje in najlažjo pot do uspeha. Vendar to ni za velike rezultate. Hočem reči, da je za uspeh treba zelo garati na začrtani poti do želenega cilja. Dejan je to imel, na našem nivoju seveda in z našimi možnostmi. Za kaj več pa je bilo treba v tujino in tam poskusiti doseči veliko več. To je torej recept. Slovenija in znotraj nje medsebojno trgovanje in prodajanje, včasih tudi megle, ni pravo, ni dovolj. Če hočemo družbi in državi dobro, moramo vse sile in znanje usmeriti v prodor v tujino, v rezultat na tujih trgih. Ni in ne bo lahko, tako kot Dejanu ne. Kot država, podjetja in tudi posamezniki smo dolžni tujini, tam zato moramo zaslužiti, da lahko vrnemo sposojeno. Če ne, bo domačega denarja ob visokem vračanju počasi zmanjkalo. Kaj pa potem? Bomo ob firmah prodali še sebe? Da si ne bi kdo tega drznil! Vso pamet, iznajdljivost ter naše ljudi in zveze v tujini je treba vključiti v projekt, ki ima na koncu kot cilj državo po meri državljanov. Vseh, ne le nekaterih! Dejan je šel v svet in uspel v okviru možnosti. Ali je to maksimum, ki se ga je dalo doseči, ne vem, ob veliko boljših pogojih in veliko več denarja za organiziranje največjih dvobojev bi se morda dalo več. Morda. Je pa doseženo izjemno in vredno vsega spoštovanja! Dejan je rezultat dosegel kot član nemškega kluba, ob sebi pa je imel tudi naše sopotnike in strokovnjake. Zato tudi na drugih področjih poskušajmo udejaniti zamisli s tujimi firmami in skladi, izkoristiti vse možnosti, da nam uspe, v večji ali manjši meri. Vse zagotovo ne bo šlo, ker tega ni nikjer. Tudi Dejan je v Ameriki dvakrat izgubil, pa kljub temu gre naprej. Takšno je življenje. Ob tem pa velja spomniti, da je kljub članstvu v nemškem klubu ob najavi na televiziji HBO pisalo: Dejan Zavec, Ptuj, Slovenija!
Še to! Ob uresničevanju zamisli ni nič narobe, če pri tem uporabimo tudi tuje izkušnje in znanje. Zakaj pa ne, če pomaga. Meni je zamisel za današnji komentar dala knjiga nekdanjega svetovnega šahovskega prvaka in vodje ruske opozicije Garija Kasparova: Kako življenje oponaša šah. Tako, pa komentar tedna ni plagiat!
Foto: Ekošola
Regijski prvaki prihajajo z OS Benedikt
šanja za vajo in vse pomembne informacije o poteku in izvedbi Ekokviza. Na spletu so učenci tudi prijavili svoje ekipe in tekmovali. Poleg ekip iz mariborske regije se je na šolskih tekmovanjih pomerilo 422 ekip iz osrednjeslovenske regije, 184 iz celjske, 151 iz pomurske, 182 iz novomeške,
79 iz obalne, 54 iz severnopri-morske in 22 iz gorenjske.
Tudi po koncu tekmovalnega dela bodo na spletni strani Ekokviza na voljo učno gradivo in vprašanja za vajo, kjer lahko vsak obiskovalec preveri svoje znanje in si ogleda tudi fotografije.
UR
300
250
200
50 —
0
Rokomet
Zmaga nad Celjem prinesla obstanek
Stran 12
Rokomet
Uspešen krog za Veliko Nedeljo in Gorišnico
Stran 12
Nogomet
Pol ducata zadetkov v mreži Šampiona
Stran 13
Namizni tenis
Ptujčani v dodatne kvalifikacije za obstanek Stran 13
Nogomet
Drava še naprej suverena
Stran 14
Tilen Vidovič
V Avstraliji poseben način treninga
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 27. krog
Zajc v 89. v prečko, Cvijanovič v 93. v mrežo
Aluminij -Maribor 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Fajič (20.), 1:1 Kurež (44.), 2:1 Cvijanovič (93.)
ALUMINIJ: Murko, Lonza-rič, Topolovec, Hodžurda, M. Rešek (od 70. D. Rešek), Dre-venšek, Črnic (od 81. Žagar Knez), Bloudek (od 87. Jeleč), Spahič, Zajc, Kurež. Trener: Edin Osmanovič.
MARIBOR: Handanovič, Fi-lipovič, Mejač, Potokar, Viler, Mevlja, Ibraimi, Mertelj, Cvi-janovič, Berič, Fajič. Trener: Darko Milanič.
RDEČI KARTON: Potokar (72. - drugi rumeni)
Na lokalnem štajerskem der-biju v Kidričevem se je zbralo več kot 700 gledalcev, državni prvaki pa so bili pred srečanjem v vlogi izrazitih favoritov. Obe ekipi sta nastopili oslabljeni, pri domačih so manjkali Bingo in Medved, pri gostih pa Rajčevič, Tavares, Mezga (poškodbe) in Milec (kartoni). Domači trener je na mesto centralnih branilcev znova postavil Topolovca in Hodžurdo, v napadu pa je od prve minute zaigral Robert Kurež. Pri Aluminiju igra veliko igralcev, ki so bili v preteklosti člani Maribora, kar je dalo derbiju dodatno dimenzijo.
Domačini so na zelo solidno pripravljenem igrišču pričeli podjetno in bili v prvih petih minutah enakovreden tekmec. V 5. minuti je lepo prodrl Blo-udek, njegov strel pa je bil ne-

Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so se odlično zoperstavili favoriziranim gostom, ki pa so na koncu iz Kidričevega srečno odnesli ves izkupiček ...
natančen. To je goste prebudilo iz začetne dremavosti in so prevzeli pobudo. Zelo aktiven je bil predvsem makedonski reprezentant Agim Ibraimi, ki je v 6. minuti pripravil 100-od-stotno priložnost Beriču, temu pa je Murko strel iz bližine ubranil. Podjetnejšo igro so gostje kronali v 20. minuti: Viler je lepo prodrl po boku in natančno podal v sredino, kjer je bil visoki Fajič najvišji v skoku in je z glavo poslal žogo v mrežo - 0:1. Po zaostanku so varovanci Edina Osmanoviča začeli igrati pogumneje in so vzpostavili vsaj delno ravno-
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 27. KROGA:
ALUMINIJ - MARIBOR 1:2 (1:1); strelci: Kurež 44.; Fajič 19., Cvijanovič 93. RDEČI KARTON: Podlogar (Maribor/72.);
DOMŽALE - MURA 1:1 (0:0); strelca: Zec 55.; Vinko 66.; RUDAR - GORICA 1:0 (0:0): strelec: Eterovič 51.; LUKA KOPER - CELJE 0:1 (0:0): strelec: Srdič 59. RDEČI KARON: Gu-berac (Luka Koper/38.);
TRIGLAV - OLIMPIJA 1:4 (1:0); strelci: Bubanja 20. z 11 m; Lovrečič 57., 69., Nikezič 86., 87. RDEČI KARTON: Jovič (Olimpija/18.).
težje. Zelo dober poizkus je v 24. minuti za domačine izvedel Bloudek, a je njegov diagonalni strel Handanovič odbil v kot. V nadaljevanju akcije je žoga prišla do Kureža, Handanovič pa je bil znova uspešnejši. V naslednjih minutah so lahko gledalci videli nekaj poizkusov na obeh straneh (Drevenšek, Spahič za domače, Cvijanovič, Berič za goste), ki pa niso spremenili rezultata. V 32. minuti je Berič padel v kazenskem prostoru, vendar je sodnik (pravilno) ocenil, da Murko ni storil prekrška. Tik pred odhodom na odmor so Kidričani izvedli akcijo v treh potezah: vratar Murko je poslal žogo na polovico gostov, Bloudek
jo je z glavo preusmeril proti kazenskemu prostoru, kjer je bil Kurež hitrejši od gostujočih branilcev. S strelom po tleh je ugnal vratarja Handanoviča, žoga se je na poti v mrežo odbila od vratnice - 1:1. Sanjski zaključek domačinov, ki so bili nagrajeni za pogumno igro.
V drugem polčasu so gostje takoj prevzeli pobudo in nizali akcije. S številnimi kratkimi podajami so brez težav prihajali na polovico domačinov, veliko je bilo predložkov s strani in strelov od daleč. Še najbolj nevaren je bil poskus Beriča v 64. minuti, a je Murko strel zanesljivo ubranil. Na drugi strani so bili nogometaši Aluminija nevarni iz nasprotnih napadov,
iz katerih so iztržili dva prosta strela v nevarni coni. Najprej je v 54. minuti z 18 metrov poskusil Bloudek (visoko preko gola), nekaj minut kasneje pa je Rešek podal pred gol, a je Handanovič žogo odbil. V 72. minuti je gostujoči branilec Nejc Potokar po nepotrebnem prekršku na sredini igrišča prejel drugi rumeni karton, zaradi česar je moral predčasno z igrišča. To se pri igri Maribora ni pretirano poznalo, saj so imeli še naprej žogo več v svoji posesti. Domačini so stavili na nasprotne napade in bili v
nekaj primerih v dobrem položaju, a pravega zaključka ni bilo. Domači trener je opravil tri menjave in vse je kazalo na mirno končnico. V zadnjih minutah tekme pa se je na Kidričevem odvijala prava drama. Najprej se je v 88. minuti Gora-zd Zajc znašel nekoliko s strani sam pred vratarjem Handano-vičem, a se je namesto strela na gol odločil za podajo, ki ni našla naslovnika. V naslednji minuti je isti igralec dvakrat streljal: prvič je zadel Mevljo, drugič pa je njegov strel švignil proti golu in končal v prečki. Navijači obeh ekip so ta dogodek pospremili z vzdihi, vendar iz različnih razlogov ... Že v naslednjem napadu so imeli gostje lepo priložnost po podaji s kota, a je Mevlja z glavo streljal tik mimo gola. Piko na i razburljivi končnici pa so gledalci videli v zadnji minuti sodnikovega podaljška: Ibrai-mi je iz strani podal v sredino, v gneči je žogo eden izmed obrambnih igralcev Aluminija kratko odbil, reprezentant Cvi-janovič pa jo je silovito poslal pod prečko v gol - 1:2. Ko so se igralci postavili na sredino, je sodnik Perič odpiskal konec srečanja .
Pri Aluminiju lahko upravičeno žalujejo za točko, ki bi bila glede na prikazano povsem zaslužena. Čeprav ima Maribor pred Aluminijem na lestvici kar 38 točk (!) prednosti, pa tega tokrat ni bilo videti v takšni meri. Gostujoči trener je razloge za to po tekmi našel v slabem igrišču (?), čeprav je zelenica v Kidričevem ena najboljših v Sloveniji . Gostje iz Maribora so se na koncu prešerno veselili tretje zmage proti Kidričanom v tej sezoni, domačinom pa v tolažbo ostaja dejstvo, da so se tokrat vijolicam najbolj resno upirali .
Jože Mohorič
1. MARIBOR	26	19	4	3	59:21	61
2. OLIMPIJA	26	15	5	6	55:27	50
3. DOMŽALE	25	13	4	8	32:24	43
4. CELJE	26	9	10	7	26:23	37
5. LUKA KOPER	26	9	10	7	32:30	37
6. RUDAR VELENJE	26	8	7	11	28:41	31
7. GORICA	26	7	7	12	32:45	28
8. TRIGLAV	25	6	6	13	25:38	24
9. ALUMINIJ	26	6	5	15	23:45	23
10. MURA 05	26	6	4	16	32:50	22
Najboljši strelci: 12 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov:
Mate Eterovič (Rudar), Enis Burkovič (Triglav), Nikola Nikezič (Olimpija); 10 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica), Robert Kurež (Aluminij ...
Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Mislim, da smo odigrali odlično tekmo in po dolgi seriji brez zmage pokazali mentalno moč. Čeprav smo igrali z 'evropskim' Mariborom, smo čez celotno srečanje poizkušali doseči zadetek več od tekmecev. Imeli smo priložnost za 2:1, a je ostala neizkoriščena. Na drugi strani pa naš igralec ni uspel izbiti ene žoge in Maribor je zabil gol v zadnjih sekundah. Škoda, zaslužili smo si najmanj točko.«
Marko Drevenšek, Aluminij: »Dejstvo je, da smo prejeli zadetek v zadnji sekundi tekme in s tem izgubili točko, ki bi nam veliko pomenila. Celotno tekmo smo garali, a smo na koncu plačali davek neizkušenosti. Takšne napake se nam ne bi smele dogajati. Maribor je tudi po izključitvi iskal priložnost za zadetek, mi pa smo imeli na drugi strani preko Zajca veliko priložnost. Če bi to zadeli ...«
Darko Milanič, trener Maribora: »Celotno tekmo smo dominirali in poskušali na vse načine priti do hitrega vodstva. V prvem polčasu smo imeli popolno dominacijo in smo z lahkoto prihajali do kazenskega prostora. Tu se je - razen pri zadetku Fajiča - ustavilo, saj se je bilo domačinom lažje braniti zaradi slabega igrišča. V drugem polčasu je bilo manj takšnih akcij, čeprav smo imeli popolno dominacijo. Tudi po izključitvi Potokarja se stanje na igrišču ni spremenilo. Kljub ne najboljši igri je na koncu pomembno, da smo osvojili tri dragocene točke.«
Nogomet • 1. SNL
Olimpija in Maribor do zmage z deseterico
Srečanja 27. kroga so prinesla tesne in zanimive obračune, zaznamovale pa so jih tudi tri izključitve. Prva se je zgodila v Kopru, kjer je bil Ivica Guberac izključen v 39. minuti. Koprčani so imeli kljub temu več od igre, a tega niso uspeli pretvoriti v rezultatsko prednost. Svojo priložnost pa so spretno izkoristili gostje iz Celja in se veselili popolnega izkupička. V Domžalah je Mura potrdila tezo, da so Domžalčani veliko bolj nevarni v gosteh. Kot domačini imajo varovanci Stevana Mojsilovi-ča velike težave in imajo med vsemi prvoligaši najslabši izkupiček (12 točk na 12 tekmah). Rudar nadaljuje s svojim vzpenjanjem proti sredi-
ni lestvice, tokrat so ugnali Gorico. Znova je zadetek dosegel Mate Eterovič, kar je že njegov četrti na spomladanskih tekmah.
Rdeči karton je močno zaznamoval tudi tekmo v Kranju. Boban Jovič je pred svojim golom posredoval v slogu vratarja in si že v 19. minuti prislužil izključitev (tekmo je sodil Roman Glažar). Domačini so z 11-metrovke povedli in bili pred nadaljevanjem tekme v idealnem položaju. A so Ljubljančani odigrali izjemen drugi polčas in kljub igralcu manj zadeli kar štirikrat! Po dvakrat sta bila uspešna Anej Lovrečič in Nikola Nikezič.
Izključitev se je zgodila tudi v Kidričevem, a so vijoličasti to težavo z zvrhano mero sreče prebrodili in zadeli v zadnjih sekundah tekme. S tem so pred najbližjimi zasledovalci iz Ljubljane ohranili razliko 11 točk.
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 9. aprila 2013
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Zmaga nad Celjem prinesla obstanek
Mercator Tenzor Ptuj - Celje Celjske mesnine 30:26 (15:13)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 6, Kac 1, Žiher, Prapotnik 4, Ivančič, Močnik, Bo-rovčak, Bolcar 8, Tumpej 1, Šrajner, Zulič 8, Selinšek 2, Zorec, Lazar, Križan. Trener: Nikola Bistrovič
Zavedajoč se pomembnosti domačega obračuna s Celjan-kami je bilo v taboru Ptuja ves teden pred srečanjem vse podrejeno tej, za obe ekipi sila pomembni tekmi 22. kroga. Z morebitno zmago bi Ptujčan-ke naredile ogromen korak na poti k obstanku, zato je bilo slavje po srečanju še toliko večje.
Domačinke, ki so po dolgem času nastopile v praktično popolni postavi, manjkala je le dalj časa odsotna Kolednikova, so pričele poletno in povedle s 3:0. Na žalost z dobro predstavo niso nadaljevale, kar so mlade in precej nizke gostujoče rokometašice izkoristile ter v 16. minuti najprej izenačile na 7:7, kmalu zatem pa so celo povedle 8:10. To vodstvo je Ptujčanke dokončno prebudilo iz sna in podale so se v lov za Celjankami. Z dvema izdelanima zadnjima napadoma so jih ujele, na odmor pa odšle
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so si izjemno pomembno zmago zagotovile šele v sami končnici srečanja.
s prednostjo dveh zadetkov (15:13). Za predstavo v prvem delu igre gre pohvaliti obe ekipi, v drugem polčasu je bilo srečanje slabše.
Ptujčanke, ki so tokrat nastopile v modri barvni kombinaciji dresov, so prednost dveh, treh zadetkov vseskozi držale tudi v uvodu nadaljevanja, nekaj je bilo tudi priložnosti, da bi ušle gostjam na višjo prednost. A varovanke Nikole Bistroviča so se več kot očitno zavedale pomembnosti obračuna, zato v njihovi igri ni bilo sproščenosti. To je vodilo v številne napake, predvsem v napadu. Tako so se igralke iz knežjega
mesta v 41. minuti približale le na -1 (19:18), toda Zuličeva je poskrbela, da je bilo kmalu spet +3. To še ni zadostovalo za mirno končnico, saj so bile številne tehnične napake krive, da so Celjanke v 50. minuti celo povedle. Vrčkova je zadela za 23:24, kar je napovedovalo dramatičen zaključek. Toda na srečo Ptujčank se je gostujoča vrsta očitno ustrašila zmage, roke so se Celjankam v ključnih trenutkih kar nekajkrat zatresle in s serijo 6:0 so domačinke na koncu srečanje dokaj mirno pripeljale do konca. Končni izid je bil 30:26, kar pomeni, da so si štiri kroge pred
1 A SRL (ž)
REZULTATI 22. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine 30:26 (15:13), Krim Mercator - Naklo Peko Tržič 36:13 (20:4), Zelene doline Žalec - Veplas Velenje 30:29 (15:15), Adria Transport Logatec -Krka 18:44 (8:28), Gen I Zagorje - Piran Marina Portorož 35:24 (17:12), Antrum Sežana -Mlinotest Ajdovščina 24:42 (9:24)
1.	KRIM MERCATOR 20 19 0 1 38
2.	ZAGORJE GEN - I 20 19 0 1 38
3.	ZELENE D. ŽALEC 18 14 0 4 28
4.	KRKA	19 14 0 5 28
5.	VEPLAS VELENJE 18 11 16 23
6.	PIRAN PORTOROŽ 20 9 1 10 19
7.	MLIN. AJDOVŠČINA 20 8 0 12 16
8.	MER. TENZOR PTUJ 20 6 1 13 13
9.	CELJSKE MESNINE 20 5 1 14 11
10.	A. T. LOGATEC 21 4	0	7	8
11.	NAKLO TRŽIČ 18 4	0	14	8
12.	ANTRUM SEŽANA 20 0	0	20	0 IZVEN KONKURENCE
ESSERCITO F. F. 12 8 0 4
koncem rokometašice Merca-torja Tenorja praktično že zagotovile obstanek v ligi.
Tadej Podvršek
Nina Zulič, rokometašica Mercatorja Tenzorja: »Za tole pomembno zmago bi najprej želela čestitati strokovnemu vodstvu in soigralkam. Bilo je težko, napeto do zadnje minute, toda dale smo vse od sebe, se potrudile in zmagale.«
Rokomet • 2. SRL (m)
Remi z nekoliko grenkim priokusom
Drava Ptuj - Radeče 25:25 (14:12)
RK DRAVA PTUJ: Janžekovič 4, Verdenik 3, Požar, Bedenik, Bezjak 3, Maroh 4, Čeh 3, Valenko, Sabo, Pukšič 3, Lesjak 1, Grm, Žuran, Fri-drih, Reisman, Silovšek 4. Trener: Tomi Matjašič
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2 (1); Radeče 4 (3); IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, Radeče 10 minut
Da se publika vrača na ptujski moški rokomet, je razkrila že tekma z Loko, tokrat pa je bilo vzdušje še boljše, dobrih 400 ljubiteljev rokometa, med katerimi je bilo tudi okrog 50 gostujočih privržencev, pa je lahko spremljalo kakovosten in trd obračun moštev, ki merita ligo višje.
Že sam uvod v dvorani Center je nakazal, da bomo spremljali trdo prvenstveno tekmo, kjer bo v ospredju boj »za vsak centimeter parketa«, saj sta se
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Drave (na fotografiji Silovšek) so bili večji del tekme boljši tekmec.
2. SRL - moški				
REZULTATI 22.	KROGA		: Drava	
Ptuj - Radeče MIK Celje 25:25,				
Alples Železniki -	- Nova		Gorica	
41:25, Pomurje - Rudar 36:36, Mi-				
tol Sežana - Črnomelj 27:26				
1. LOKA 2012 20	17	1	2	35
2. DRAVA PTUJ 20	15	3	2	33
3. RADEČE MIK CELJE 20	15	2	3	32
4. RUDAR 21	13	4	4	30
5. ALPLES ŽELEZNIKI 21	11	2	8	24
6. BREŽICE 19	7	2	10	16
7. MITOL SEŽANA 20	7	2	11	16
8. ARCONT RADGONA 19	7	1	11	15
9. AJDOVŠČINA 19	7	1	11	15
10. ČRNOMELJ 20	7	0	13	21
11. NOVA GORICA -1 21	6	1	14	12
12. COL 20	4	2	14	10
13. POMURJE 20	3	1	16	7
obe ekipi zavedali pomembnosti dvoboja. Bolje so pričeli Zasavci, ki so s svojo gibljivo obrambo 5-1 dobro zaustavljali domače napade. Tako je Drava v prvih 11 minutah dosegla le dva zadetka, prejela jih je pet. Tomi Matjašič je vzel minuto odmora, ki je obrodila sadove, saj se je domača vrsta kmalu znebila uvodne treme in po treh uspešnih »kontrah« znižala na -1 (6:7). Drava je tekmece ujela v 21. minuti (8:8), v 23. minuti pa je po uspešno izvedenem protinapadu Maroha prvič na tekmi povedla (10:9). Domači navijači so to pozdravili z glasnim aplavzom. Nato se je igralo za gol, v zadnjem napadu v prvem polčasu pa so Ptujčani, ki so tokrat nastopili
v belo-rdeči opravi, povedli s 14:12 in postavili izid polčasa. Dobro je v tem delu igrala predvsem domača obramba, v napadu pa je bilo še precej rezerv.
Žan Silovšek, rokometaš Drave: »S končnim razpletom ne moremo biti zadovoljni, saj smo vodili praktično skozi celoten potek srečanja. Končnica je bila težka, vodili smo vse do zadnjega, dali vse od sebe, želeli zmagati pred to čudovito publiko, toda tudi remi nam konec koncev pomeni veliko. Da ostanemo na 2. mestu, moramo zmagati vse tekme do konca in menim, da nam bo uspelo.«
Dravaši so tudi v drugem delu nadaljevali tam, kjer so končali. Vseskozi so nadzirali potek tekme, vodili za 2 ali 3 zadetke in gostom do 43. minute niso dopuščali, da bi se približali na manj kot dva zadetka. Ko so se Radečani po nekaj uspešnih akcijah najnevarnejšega igralca Brile-ta (skupaj 9 golov) približali na -1 (20:19), je stvari v svoje roke vzel Pukšič. Ta je s tremi zaporednimi goli (edinimi na tekmi) poskrbel za vodstvo s 23:20, kar se je v tako izenačeni tekmi zdel velik kapital. Izid je bil dobrih pet minut pred koncem 25:24, napake domače vrste pa so se pojavljale predvsem v napadu. Izkušeni Bezjak tam ni zmogel
Rokomet • 1. B SRL (m)
Uspešen krog za Veliko Nedeljo in Gorišnico
Velika Nedelja v Carrera Optyl - Škofljica 29:22 (12:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, Majcen, Kaučič, Hanže-lič 2, Horvat 2, Bezjak 1, Veselko 2, Bračič 6, Tadej Preac, Ivančič 11, Maksimiljan Dogša, Lorenčič 1, Zemljič, Špindler 2, Hojžar 1, Marin. Trener: Bojan Munda.
Pred ekipo Velika Nedelja Carrera Optyl je bila zelo pomembna tekma, kar je bilo čutiti že ves teden. Glavna tema športnih debat v kraju je bil obstanek v ligi. Temu primerno je potekalo tudi delo na treningih. Vendar tudi tokrat domači trener ni imel popolne ekipe, saj je tik pred tekmo bolečine v prsih začutil Jakob Majcen in zdravniška služba mu je odsvetovala nastop.
Kljub temu to ni zmedlo ostale ekipe, ki je začela zelo dobro in povedla z 2:0. Toda gostje so hitro odgovorili na domače vodstvo in si v 16. minuti priigrali vodstvo 4:7. Igra domačinom nikakor ni stekla, gostje pa so uspešno nadzirali vodstvo do treh zadetkov vse do 26. minute, ko so domačini izenačili na 10:10. Do konca polčasa sta ekipi dosegli po dva zadetka. V zadnjih trenutkih prvega polčasa se je poškodoval Tomaž Špindler, kar je vneslo nekaj slabe volje v ekipo, saj Tomaž do konca ni več zaigral. Končni rezultat polčasa bi lahko bil bistveno drugačen, saj so gostje zastreljali kar štiri sedemmetrovke oziroma je dve ubranil domači vratar Maks Dogša.
Nadaljevanje domačih je bilo sanjsko, saj so si v 13 minutah z delnim izidom 9:1 priigrali vodstvo osmih zadetkov in dvomov o zmagovalcu ni bilo več. Osrednja figura tega dela tekme je bil fenomenalni Dejan Ivančič, ki je odlično igro cele ekipe v obrambi kronal s petimi zadetki. V zadnjih desetih minutah so priložnost za igro dobili vsi igralci s klopi z izjemo Jura Zemljiča. Veliko-nedeljska mladost je ponovno
1. B SRL (m)			
REZULTATI 18.	KROGA:		Velika
Nedelja Carrera Optyl		- Škofljica	
29:22, Dol TKI Hrastnik		- Moškanjci	
Gorišnica 31:31, Slovan		- Grosuplje	
38:28, Šmartno -	Damahaus Cer-		
klje 40:31, Mokerc Ig -		Slovenj Gra-	
dec 27:24. Srečanje Dobova			- Grča
Kočevje bo odigrano 26. aprila.			
1. ŠMARTNO 18	16	2	0 32
2. SLOVAN 18	15	1	2 31
3. DOL TKI HRASTNIK 18	12	3	3 27
4. SLOVENJ GRADEC 18	10	1	7 21
5. DAMAHAUS CERKLJE18	9	2	7 20
6. MOKERC IG 18	6	2	10 14
7. DOBOVA 17	6	1	10 13
8. MOŠKANJCI - GOR. 18	6	1	11 13
9. GROSUPLJE 18	5	1	2 11
10. V. NEDELJA C. O. 18	4	2	12 10
11. GRČA KOČEVJE 17	4	2	11 10
12. ŠKOFLJICA 18	4	2	11 10

V
Foto: proviprlek.si
Dejan Ivančič (Velika Nedelja Carrera Optyl)
dokazala, da bojazni za prihodnost ni, saj so kadeti in mladinci odigrali odlično končnico in na noge spravili skoraj do vrha napolnjeno športno dvorano. Tako je bila priigrana pomembna zmaga v borbi za obstanek, vendar je bilo slavje kratkočasno, saj se vsi zavedajo, da bo pot do obstanka še trnova in dolga.
Dol TKI Hrastnik -Moškanjci Gorišni-ca 31:31 (16:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 2, Zorli 2, Kovač, M. Bedrač 7, Valenko 9, Balas 1, Luka-ček, Vincek 5, Anderluh 2, Firbas 3, Gerčar, T. Bedrač, Bezjak. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so se v soboto odpravili na zahtevno gostovanje v Hrastnik, k tretjeuvrščeni ekipi dosedanjega dela prvenstva. Za goste je bila tekma zelo pomembna, saj se nahajajo v nevarnih vodah glede izpada iz lige. Tega so se fantje tudi zavedali in zaigrali zelo dobro. Na začetku so roko-metaši Moškanjcev-Gorišnice šokirali domače in povedli 1:6. Domači so na vse načine poizkušali izenačiti, kar jim je v 27 minuti tudi uspelo (14:14). Do konca prvega dela so celo po-vedli za zadetek.
V drugem polčasu se je nadaljevala izenačena in borbena igra z obeh strani. Ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, prednost enih ali drugih pa ni bila večja od zadetka. Temu primerna je bila tudi končnica, v kateri je Andrerluh dosegel zadnji zadetek za goste in popeljal ekipo v vodstvo 30:31. Domačini so izenačili, v zadnji minuti pa je Zorli pripravil Firbasu udarec iz sedmih metrov, katerega pa slednji ni uspel spremeniti v zadetek in morebitno zmago. Domači so v zadnjih petnajstih sekundah imeli dve priložnosti za zmago, vendar je gostujoči vratar Gerčar ubranil dva strela domačih napadalcev in točka je zasluženo odpotovala v Gorišnico. Za odličen pristop in samo izvedbo na igrišču je treba pohvaliti vse varovance Sebastjana Oblaka.
Danilo Klajnšek
vsega sam, mladcem pa so se roke nekajkrat pošteno zatresle. Ekipi kar pet minut nista dosegli zadetka, strah pred napakami in končnimi posledicami je bil prevelik, zato ni bilo tveganja na nobeni strani. Pol minute pred koncem je na 25:25 izenačil Ernestl, Dravi
pa je ostalo dobrih dvajset sekund za zadnji napad. V teh ji kaj več od neuspešnega strela z devetih metrov ob koncu igralnega časa ni uspelo sestaviti. Škoda, saj je večino srečanja kazalo na dve točki, ki bi praktično odločili prvenstvo.
Tadej Podvršek
torek • 9. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Rokomet • 1. A SRL (m)
Na Hardek prihaja Svis presenečenje sezone
Po dveh kvalifikacijskih tekmah slovenske reprezentance proti Islandiji se bo v sredo, 10. aprila, nadaljevalo državno prvenstvo v elitnem razredu. Po zmagi v Sevnici se v taboru Jeruzalema lažje diha, v takšnem vzdušju pričakujejo v sredo ob 19. uri domači obračun proti Svišu iz Ivančne Gorice.
Gostje veljajo za eno izmed večjih presenečenj letošnje sezone in po zmagi nad Izolo na Hardek prihajajo neobremenjeni - takšne ekipe so po navadi najbolj nevarne. Dolenjci so si letos že zagotovili obstanek v ligi, ob tem so v pokalnem tekmovanju zasedli zavidljivo 4. mesto. Ekipi Jeruzalema in Sviša sta se letos že
pomerili, na obeh so visoko slavili domačini (v Ormožu 31:23 za Ormož in v Ivančni Gorici 30:23 za Sviš). Tudi tokrat ne bi nihče v Ormožu imel nič proti, če bi zmaga ostala na domačih tleh. Pred Ormožani sta ta teden kar dve domači tekmi, poleg Sviša jih v soboto, 13. aprila, čaka še tekma proti Ribnici. Z dvema zmagama bi si četa trenerja Saše Prapotnika zagotovila obstanek v ligi, zato je za pričakovati precej boljši odnos igralcev do treninga in obeh tekem, kot je to bilo v primeru gostovanja zadnjeuvrščenega Krškega. Trener Prapotnik bo lahko proti Svišu računal na popolno zasedbo.
ku
Športno plezanje
Mina se drugič zapored do polfinala
Druga tekma svetovnega pokala v športnem plezanju v francoskem Millauu se ni razpletla v skladu s slovenskimi pričakovanji. Mina Markovič in Klemen Bečan, ki sta se uspešno prebila skozi petkove kvalifikacije tekme v balvanih, sta tekmo končala že v polfi-nalu.
Markovičeva si je polfinalni nastop priborila s petim mestom, Bečan s 15. mestom v kvalifikacijah. A oba naša plezalca v polfinalu nista prikazala vsega, kar zmoreta ter sta zaostala za pričakovanji in načrti. Markovičeva je pristala na 18. mestu, Bečan pa je zasedel
20. mesto med 20 polfinalisti. Oba slovenska predstavnika v polfinalu nista imela svojega dne, saj nista do vrha preplezala niti ene od štirih polfinalnih balvanskih smeri. V finalu je zmagala Avstrijka Anna Stohr, za njo sta se zvrstili Britanka Shauna Coxsey in Japonka Aki-yo Noguchi.
Svetovni pokal v športnem plezanju, ki poteka pod okriljem Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC), se bo 26. in 27. aprila nadaljeval z balvansko tekmo v avstrijskem Kitzbuhlu.
sta, JM
Namizni tenis • SV regija
Po en naslov na Ptuj in v Cirkovce
V soboto, 30. 3., je v športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo prvenstvo SV regije, na katerem je nastopilo 57 igralcev in igralk. Ti so bili razdeljeni v štiri kategorije: mlajši kadeti in kadetinje ter mladinci in mladinke.
Največji uspeh izmed članov ptujskega kluba je zabeležila Eva Gojkovič, ki je s petimi zaporednimi zmagami slavila v konkurenci mlajših kadetinj. Na najvišjo stopničko sta se med dvojicami v tej kategoriji zavihteli tudi Daniela Toma-nič Butkovska in Iva Unger (Cirkovce), ki sta v finalu ugnali Saro Štumberger in Evo Gojkovič (Ptuj).
Ptuj:
Jure Drevenšek, Aljaž Nahberger (mladinci), Jernej Masten Toplak, Sašo Malo-vič, Sara Štumberger, Eva Gojkovič (mlajši kadeti);
Cirkovce:
Jaša Lozinšek, Aljaž Vau-ken, Tilen Kokol, Daniela To-manič Butkovska, Ina in Iva Unger, Ema Šmigoc (mlajši kadeti).

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR3AS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Vrstni red:
mladinci (9): 1. Damjan Zelko (Kema);
mladinke (7): 1. Gaja Para-dič (Muta);
mlajši kadeti, posamezno (24): 1. Pinter (Radlje), 2. Žigon (Fužinar), 3.-4. Masten Toplak, 5.-9. Malovič;
dvojice (11): 1. Breznik/ Žigon (Fužinar), 3.-4. Masten Toplak/Malovič;
mlajše kadetinje (17): 1. Gojkovič, 5.-8. Tomanič Butkovska, Štumberger, Iva Unger; 9.-10. Ina Unger;
dvojice (8): 1. Tomanič But-kovska/Iva Unger, 2. Štumber-ger/Gojkovič.
JM
Nogomet • 2. slovenska liga
Pol ducata v mreži Šampiona
Šampion - Zavrč 1:6 (1:3)
STRELCI: 0:1 Kelenc (20.), 1:1 Petrič (26.), 1:2 Golubar (33.), 1:3 Benko (45.), 1:4 Kelenc (59.), 1:5 Benko (75.), 1:6 Buzeti (91.)
ŠAMPION: Čretnik, Petrič, Kraljič, Kompan, Škoflek, Horvat, Torra, Djuranovič, Rižner, Srnec, Goropevšek. Trener: Jani Žilnik.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, Buzeti, A. Čeh, Matjašič (od 68. Dugolin), Kelenc (od 68. Sreš), Golubar (od 74. Avguštin), Benko. Trener: Viktor Trenevski.
Na stadionu Arena Petrol v Celju sta se že v petek pred kakšnimi 200 gledalci (precej je bilo navijačev Zavrča) merila Šampion in Zavrč. A prvi tokrat niso upravičili svojega imena, vse pogosteje pa ga pripisujejo
KI g
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc je sodeloval pri prvih štirih zadetkih svoje ekipe: dvakrat v vlogi strelca in dvakrat v vlogi podajalca.
REZULTATI 18. KROGA: Šampion - Zavrč 1:6 (1:3), Roltek Dob
-	Krško 1:2 (1:0), Garmin Šenčur
-	Dravinja 2:1 (1:0), Bela krajina
-	Šmartno 2:1 (0:1), Krka - Kal-cer Radomlje 3:0 (0:0). PRELOŽENI TEKMI: Bela krajina - Krka 0:2 (0:1), Šmartno 1928 - Keka 0:1 (0:0).
1.	ZAVRČ 18 14 2
2.	KRKA 18 12 4
3.	ROLTEK DOB 18 113
4.	ŠMARTNO 1928 18
5.	GAR. ŠENČUR 18
6.	KRŠKO 18
7.	ŠAMPION CELJE 18
8.	K. RADOMLJE 18
9.	BELA KRAJINA 18
10.	DRAVINJA K. 18
7	2
6	6
5	5
6	2 10 5	4 9 5	3 10 2	3 12
48:18 41:13 38:19 21:27 25:25 23:32 20:29 25:30 18:36 19:50
Zavrčanom. Ti so prišli v Celje s serijo štirih zaporednih zmag in v vlogi popolnega favorita, kar so na igrišču potrjevali od prve minute naprej. V 10. minuti pa so po nasprotnem napadu prvi resneje zapretili domačini, Petrič pa je kljub slabemu strelu zadel vratnico. V 18. minuti je Kelenc čez pol igrišča natančno podal do Ma-tjašiča, ta pa je streljal preko gola. Dve minuti kasneje pa so gostje povedli: Sandi Čeh je podal v sredino, odbito žogo pa je Kelenc s prefinjenim in natančnim strelom poslal pod prečko v gol - 0:1. Varovanci Janija Žilnika so v 26. minuti presenetljivo izenačili: Peter Murko je žogo poslal do svojega vratarja, a je to storil prelahko in Petrič jo je prestregel ter zadel gol - 1:1. V igri gostov to ni ničesar spremenilo, še naprej so imeli vse niti igre v svojih rokah. V 33. minuti je Kelenc izvajal prosti strel, žogo je podal do Matjašiča, ta pa na-
prej v kazenski prostor, kjer se je najbolje znašel Golubar in jo mimo številnih nog posla v mrežo - 1:2. V zadnji minuti prvega dela je Kelenc še enkrat več natančno asistiral, Benko pa je bil tisti, ki je zadel v polno - 1:3.
Drugi del ni prinesel sprememb v sami igri: varovanci Viktorja Trenevskega so bili enostavno premočan tekmec za mlado domače moštvo, ki je kljub vsemu poskušalo igrati napadalen nogomet. V nevarni akciji v 52. minuti so sodelovali Kelenc, Matjašič in Golubar, slednji pa je zadel le vratnico. V
59. minuti je bil znova na sceni najboljši igralec srečanja Doris Kelenc. Ta je odlično izvedel prosti strel iz kakšnih 25 metrov in povišal rezultat na 1:4. V 68. minuti ga je trener zamenjal, gledalci pa so mu namenili aplavz. Do konca srečanja so gostje zadeli še dvakrat: najprej je Benko z močnim in natančnim strelom iz razdalje dosegel še drugi zadetek na srečanju (že šestega na treh tekmah), v samem zaključku pa je priložnost izkoristil še Rok Buzeti in postavil končni izid srečanja - 1:6.
Jože Mohorič
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Rezultat kaže, da je bila zmaga dosežena na lahek način, a ni bilo tako. Za nas je zaradi pritiska 1. mesta vsaka tekma težka, vedno moramo držati visoki nivo igre. V Celju smo ta nivo dosegli, fantje so odigrali dobro tekmo. Nagrajeni so bili s šestimi doseženimi zadetki in visoko zmago. Absolutno sem zadovoljen tudi z njihovo angažiranostjo, čeprav se v sami igri pojavljajo drobne napake. Odkar sem na klopi Zavrča, je bila to tretja zaporedna zmaga, do konca prvenstva jih manjka še devet.«
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Ptujčani bodo igrali v dodatnih kvalifikacijah
REZULTATI 18. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj 5:4, Zavarovalnica Maribor - Kema Puconci I. 3:5, Krka - Edigs Mengeš 5:1, Iskra Lektrika - Ilirija 3:5, Kema Pucon-ci II. - Sobota 5:3
1. KEMA PUCONCI I.	18	18	0	36
2. ZAVAROVALNICA MARIBOR18		16	2	32
3. KRKA	18	11	7	22
4. I LIRIJA	18	9	9	18
5. TEMPO VELENJE	18	8	10	16
6. ISKRA LEKTRIKA	18	7	11	14
7. KEMA PUCONCI II.	18	6	12	12
8. PTUJ	18	5	13	10
9. EDIGS MENGEŠ	18	5	13	10
10. SOBOTA	18	5	13	10
nekaj nesrečnih porazih z rezultatom 4:5 znašel tudi ptujski klub. Ta je v predzadnjem krogu doma v športni dvorani Mladika zamudil lepo priložnost, da bi si zagotovil obstanek v ligi in tako so se morali
Matic Slodej, Bojan Pavič in Luka Krušič reševati na tekmi proti Tempu.
V Velenju ptujska ekipa v zadnjih letih ni bila preveč uspešna, zato pa je tokrat upala na
Tempo Velenje -Ptuj 5:4
Rosc - Pavič 0:3, J. Slatinšek - Krušič 3:1, Jazbec - Slodej 0:3, J. Slatinšek - Pavič 3:0, Rosc -Slodej 1:3, Jazbec - Krušič 3:1, J. Slatinšek - Slodej 3:1, Jazbec -Pavič 2:3, Rosc - Krušič 3:1
Zadnji krog 1. slovenske na-miznoteniške lige je prinašal posebno dramatiko, tako na vrhu - v borbi za naslov prvakov, kot tudi na dnu - v borbi za obstanek. V slednji se je po
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj)
pozitiven rezultat in na spremembo tradicije. A ta se na njihovo žalost ni spremenila, saj je Tempo minimalno zmagal. Za to zmago Velenjčanov je s tremi posameznimi zmagami največ prispeval Jure Slatinšek. V ekipi Ptuja se je najstarejši igralec Bojan Pavič na začetku zelo potrudil in s 3:0 ugnal Patrika Rosca ter bil s 3:2 boljši tudi od Žige Jazbeca. Najboljši in najbolj konstanten ptujski igralec v tej sezoni, Matic Slodej, je prav tako odigral na visokem nivoju in je prispeval dve točki, potem ko je Jazbeca ugnal 3:0 in Rosca 3:1. Najmlajši član ptujske ekipe Luka Krušič se je v prvih dveh dvobojih zelo solidno upiral Juretu Slatinšku in Žigi Jazbecu, medtem ko je »zmrznil« v odločilnem dvoboju proti Patriku Roscu. Prvi niz je sicer dobil, nato pa zaradi premalo napadalne igre pustil naslednje tri tekmecu.
Tako so Ptujčani na koncu z enakim številom točk kot Mengeš in Sobota 1 (vsi 10 točk) po ključu medsebojnih tekem uvrščeni na 9. mesto. To po-
meni, da bodo za obstanek v 1. slovenski namiznoteniški ligi igrali v dodatnih kvalifikacijah proti Muti. Srečanji bosta ob koncu aprila in v začetku maja. Razplet tokrat vsekakor ni šel na roke ptujski namiznoteniški ekipi, ki bi lahko bila z malo več sreče v zlati sredini prvenstvene lestvice.
Na vrhu prva ekipa Keme
Čisto na vrhu v tej sezoni najdemo ekipo Keme, ki je v zadnjem krogu na gostovanju v Mariboru s 5:3 premagala Zavarovalnico Maribor. Tako je ekipa iz Puconcev pod vodstvom trenerja Štefana Kovača v postavi Mitja Horvat, Bojan Ropoša in Dominik Škraban zasluženo osvojila naslov državnih prvakov, saj so v sezoni 2012/2013 v 1. slovenski namiznoteniški ligi dosegli same zmage. Pri drugouvršče-ni ekipi ZM je v derbiju dve posamični zmagi dosegel Ptujčan Gregor Zafoštnik.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 9. aprila 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, Super liga, 1. liga MNZ Ptuj
Drava še naprej suverena, do zmage Ormož
3. SNL vzhod: domač poraz Bistrice
Tudi nogometaši v 3. vzhodni ligi so odigrali celoten krog. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so v derbiju začelja gostili Malečnik. Pričakovanja domačih, ki zadnje štiri tekme niso izgubili, so bila velika. Žal se jim ni izšlo in po borbeni igri so se zmage veselili gostje iz Malečnika. Veržejci so izgubili doma, vodečo Šmarje pa je tesno slavilo proti Rakičanu. Razočarani so bili v Dravogradu, kjer so domačini iztržili samo točko. Nekdaj odlični igralec in strelec na prvoli-gaških igriščih Oskar Drobne je z zadetkom rešil Kovinar Štore, da je osvojil vsaj točko.
REZULTATI 16. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Malečnik 0:1 (0:1), Farmtech Veržej _ Tromej-nik G Sukič 0:2 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Rakičan 3:2 (2:0), Koroška Dravograd - Čarda 0:0, Kovinar Štore - Odranci 1:1 (0:1), Agroservis Beltinci - Avto Rajh Ljutomer 1:1 (0:0), Grad - Zreče 6:1 (2:1)
1.	ŠMARJE PRI J. 14 9 3 2 39:18 30
2.	K. DRAVOGRAD 15 9 1 5 28:22 28
3.	AGRO. BELTINCI 15 8 3 4 33:20 27
4.	ČARDA	15 8 3 4 30:24 27
5.	FARM. VERŽEJ 14 8 0 6 31:21 24
6.	ODRANCI 14 6 4 4 22:15 22
7.	TROMEJNIK G S. 14 7 0 7 27:27 21
8.	GRAD	15 6 2 7 24:23 20
9.	ZREČE	14 6 2 6 12:23 20
10.	RAJH LJUTOMER 15 5 4 6 16:22 19
11.	A. E. BISTRICA 15 5 2 8 17:22 17
12.	MALEČNIK 15 4 2 9 16:27 14
13.	RAKIČAN 15 3 3 9 18:34 12
14.	KOVINAR ŠTORE 14 3 1 10 13:28 7
AHA EMMI BISTRICA -MALEČNIK 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Tišma (24.) AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Holcman, Jelenko, Bečaj, Fanedl (od 67. Šlamberger), Obrovnik, Lukič (od 56. Ramot), Janžič (od 61. Hrušman), Iršič, Greifoner. Korošec. Trener: Gorazd Šket.
Superliga: Ormož presenetil Hajdino
REZULTATI 16. KROGA: 1 A
Avto Gerečja vas - NŠ Drava 1:3, Hajdina - Carrrera Optyl 0:2, Boč Poljčane - Bukovci 2:2, Podvinci Betonarna Kuhar - Središče 3:0
1.	NŠ DRAVA PTUJ 14 14 0 0 57:10 42
2.	PODVINCI KUHAR 16 11 0 5 42:17 33
3.	STOJNCI 14 10 0 4 39:20 30
4.	1 A GEREČJA VAS 15 9 2 4 33:21 29
5.	SREDIŠČE 15 6 2 7 28:21 20
6.	BOČ POLJČANE 15 5 3 7 17:26 18
7.	BUKOVCI 14 4 1 9 17:32 13
8.	HAJDINA 14 2 1 11 12:34 7
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Gerečje vasi in Ptuja so odigrali borbeno srečanje, kar dokazuje priložena fotografija.
9.	C. OPTYL ORMOŽ 14 1 3 10 7:39 6
10.	OPLOTNICA -1 9 2 0 7 8:40 5
V 16. krogu Superlige, ki bo poslej zaradi izstopa Oplotnice iz lige nekoliko okrnjena, so največje presenečenje pripravili Ormo-žani, ki so v gosteh z 0:2 slavili na Hajdini. Novega stratega Hajdine Igorja Voriha tako čaka še ogromno dela. V Poljčanah sta se Boč in Bukovci razšla brez zmagovalca, na derbiju pa Ptujčani niso imeli večjih težav z ekipo Gerečje vasi. Na edini nedeljski preizkušnji so Podvinci gostili Središče, srečanje pa so v svojo korist odločili s tremi zadetki. V tem krogu so bili prosti nogometaši Stojncev, ki jih že v sredo čaka zaostalo srečanje s ptujskimi modrimi. Tekma bo v Markovcih.
1A AVTO GEREČJA VAS -NŠ DRAVA 1:3 (1:1)
STRELCI: 0.1 Antolič (15.), 1:1 Lončarič (31.), 1:2 Wagner (54.), 1:3 Marinič (84.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Lešnik, Kokot (od 65 D. Hertiš), Horvat, Debevec, Koren, (od 77. J. Sagadin), Šešo (od 74. Kaisersberger), Krajnc, Lončarič, Kmetec, Leben. Trener: Ivan Ornik
NŠ DRAVA: Ajlec, Rumež (od 46. Nežmah), Fridl, Horvat, Lju-bec, Krajnc, Marinič, Antolič (od 65. Zagoršek), Hojnik (od 89. Nikollaj), Arsič (od 77. Pukšič), Wagner (od 91. Letonja). Trener: Franc Fridl
Po vseh prestavitvah zaradi slabega vremena se je minuli vikend končno nadaljevalo prvenstvo v ptujski Superligi. Med drugim je bil na sporedu tudi derbi prvo- in četrtouvrščene ekipe na lestvici, v Gerečji vasi je gosto-
vala ptujska Drava.
Na solidno pripravljeni zelenici so gostje takoj zagospodarili na igrišču in si preko Mariniča že v 9. minuti priigrali stoodstotno priložnost. Belo-modri so zasluženo povedli v 15. minuti, ko je po samostojnem prodoru zadel Antolič. Vijoličasti, ki so bili kar nekaj časa v podrejenem položaju, so se zbrali šele na sredini prvega dela igre, ko je najprej od daleč poskušal Debevec, v 31. minuti, pa je po zmedi v kazenskem prostoru Drave z glavo za izenačenje zadel Lončarič. Ta zadetek je spet predramil četo Franca Fridla in do konca prvega dela igre smo videli še tri lepe priložnosti Drave. Poskušali so Ljubec dvakrat in Krajnc, toda ostalo je pri 1:1.
Gostje so bil podjetnejši tudi v slabšem drugem polčasu, kakih 250 gledalcev pa je do konca videlo še dva zadetka. Po dveh priložnostih Ptujčanov je Wagner v 54. minuti z roba kazenskega prostora zadel za 1:2. Tempo igre je nato pojenjal, vse vajeti igre pa so v svojih nogah imeli dravaši. Dobrih pet minut pred koncem je po podaji Hojnika zmagovalca z diagonalnim strelom dokončno odločil Marinič. Zadnja priložnost na srečanju je pripadla domačinom, neuspešen je bil Leben.
HAJDINA - CARRERA OPTYL ORMOŽ 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Komljenovič (32.), 0:2 Komljenovič (72. z 11 m)
HAJDINA: Ber, Gaiser, Robar, Črnko, Metličar, Babšek (Vrabl), Žalar (Flajsinger), Gerečnik, Sar-kičevič (Cebek), Jazbec (Benjamin Kurež), Pal (Boštjan Kurež). Trener: Igor Vori.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Vrbančič, Plečko, T. Žinko, Kolarič (Kuhar), Mlinarič, K. Lah, Komljenovič, R. Lah (A. Žinko), Perger (Cimerman), Zlatnik (Kle-menčič). Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - SREDIŠČE 3:0
(2:0)
STRELCI: 1:0 R. Osterc (7.), 2:0 Juršek (45.), 3:0 Požegar (60.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Brumen, Topolovec, Marinič (Petrovič), Bel-šak, Lah, Juršek, Požegar (Orovič), R. Osterc (Novak), Hauptman( Ar-nuga). Trener: Miran Ljubec.
SREDIŠČE: Kocen, Senekovič, Nemec (Borko, Kirič), B. Osterc, Zadravec, Klajnčar (Panič), Borko, Krajnčec, Novak (Jurkovič), Lesjak, Ivanuša (Vočanec). Trener: Danilo Žerjav.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 12. KROGA: Mar-kovci - Tržec 2:2, Videm - Skorba 1:5, Lovrenc - Rogoznica 3:1, Go-rišnica - Dornava 2:3. Srečanje Majšperk - Apače je preloženo na 10. 4. ob 16.30
1. LOVRENC	11	7	2	2	16:6	23
2. APAČE	10	7	1	2	29:15	22
3. SKORBA	11	6	1	4	24:18	19
4. VIDEM	11	6	0	5	15:17	18
5. TRŽEC	11	4	4	3	14:14	16
6. ROGOZNICA	11	4	2	5	13:15	14
7. PODVINCI DS G.	10	3	4	3	13:12	13
8. DORNAVA	11	4	1	6	15:23	13
9. MAJŠPERK	10	3	1	6	9:19	10
10. MARKOVCI	11	2	3	6	16:20	9
11. GORIŠNICA	11	2	3	6	13:18	9
Danilo Klajnšek, Tadej Podvršek
Kikboks • Medobčinsko prvenstvo
Kvalifikacije za državno prvenstvo
V Kikboks centru Ptuj je v marcu pred starši in prijatelji tega športa potekal prvi od petih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini point fighting (semi kontakt) za kadete, kadetinje, mladinke, mladince, članice in člane. Turnir je bil kvalifikacijski za uvrstitev v ekipo Ptuja, ki bo tekmovala na turnirjih za državno prvenstvo. Na turnirju je sodelovalo 32 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Edvard Štegar, Milan Breg, Mateja Erlač, Aleš Skledar in Franc Vrbančič.
Rezultati (prva dva uvrščena):
dečki do 10 let do 135 cm:
1. Tilen Repina, 2. Anej Pivec; nad 135 cm: 1. Nino Bratušek; kadeti do 42 kg: 1. Timi Sitar, 2. Dejan Duh; nad 42 kg: 1. Patrik Šulek, 2. Niko Ritlop; kadetinje do 40 kg: 1. Lara Vajda VUZEM; nad 40 kg: 1. Nina Duh, 2. Tjaša Zupanič; kadeti - mladinci do 70 kg: 1. Gašper Mlakar, 2. Leon Zupanič; nad 70 kg: 1. Vito Čurin, 2. Simon Kaisersberger; mladinke - članice: 1. Sara Čeh, 2. Tjaša Zupanič.
Večina zgoraj napisanih bo nastopila na drugem turnirju državnega prvenstva, ki bo to soboto od 10. ure dalje potekalo v Športni dvorani OŠ na Harde-ku v Ormožu.
Franc Slodnjak
Gašper Mlakar (levo) in Vito Curin med borbo
Foto: Franc Slodnjak
Športni napovednik
Nogomet
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PRELOŽENE TEKME - SREDA, 10. 4., ob 16.30: Stojnci - NŠ Drava Ptuj (igra se v Markovcih), Carrera Optyl Ormož - 1A Avto Gerečja vas, Bukovci - Hajdina
1. LIGA MNZ PTUJ
SREDA 16.30: Majšperk - Apače
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
O zmagovalcu zimske lige veteranov odločili kazenski streli
KMN Slovenika
V končnico zimske veteranske lige, ki jo je že šestič pripravila Športna zveza Ljutomer, so se uvrstile štiri najboljše ekipe predtekmovanja. Zaključni del je potekal v ljutomerski športni dvorani ŠIC, zmagovalci pa so prvič postali igralci ekipe KMN Slovenika iz Ljutomera. V finalu so po uspešnejšem izvajanju kazenskih strelov premagali ekipo Krovstva Filipič iz Sovjaka. Tekma za 3. mesto je pripadla ljutomerski vrsti Avtokleparstvo Pozderec, ki je premagala lanske zmagovalce od Tomaža.
Rezultati, polfinale:
Krovstvo Filipič Sovjak - KMN Tomaž Picerija Ozmec 2:1, KMN
Za zmagovalno ekipo KMN Slovenika so nastopali: Makoter, Fric, Žnidarič, B. Semenič, Hošpel, Bukovec, Novak, Budja, Vozlič, Stojko, Ciglarič, M. Semenič. Najučinkovitejši igralec turnirja je bil z 11 doseženim zadetki Damjan Novak (KMN Slovenika).
Slovenika - Avtokleparstvo Poz-derec 3:0;
tekma za 3. mesto: Avtokleparstvo Pozderec - KMN Tomaž Picerija Ozmec 2:0;
tekma za 1. mesto: KMN Slo-venika - Krovstvo Filipič Sovjak 4:4 (10:9 - po kazenskih strelih).
NŠ
Planinski kotiček
Izlet na Šmohor
V soboto, 20. aprila, PD Ptuj vabi na izlet na Šmohor nad Laškim. Vabilo velja za velike in male, stare in mlade ...
Šmohor je 784 m visok hribček nad Laškim. Z vrha je čudovit razgled na Savinjsko dolino na eni strani in na drugi na Posavsko hribovje. Na vrhu je poleg planinskega doma tudi nekaj gugalnic in velik raven prostor za igro, nogomet.
Do Laškega se bomo odpeljali z vlakom. Od železniške postaje nas bo nekaj minut pot vodila po asfaltirani cesti. Prve markacije nas bodo popeljale čez travnik, skozi gozd, pa po poljski poti do vasi Debro, pa spet skozi gozd . .. Vzpon ni zahteven in je primeren starosti vašega otroka, traja pa dve uri. Vrnemo se po isti poti. Dom na Šmohorju je odprt.
Zbor udeležencev je ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (bodite točni, vlak odpelje 6.43). Povratek ob 16.10. Čas hoje je 2 do 3 ure. Dolžina poti v eno smer je 6,4 km, pot je srednje zahtevna.
Cena (prevoz, čaj v koči): otroci 12 € in za odrasle 15 €. Kdor še ni plačal članarine za leto 2013, naj uredi še to (otroci 6 €, odrasli 22 €, pri plačilu družinske članarine je popust za otroke in odrasle). Zaradi nabave vozovnic je obvezna prijava z vplačilom do torka, 16. 4., na društvu, plačilo je možno tudi preko TRR (navodila za izpolnjevanje UPN obrazca najdete na internetni strani društva http:// www.pdptuj.si).
Informacije na tel. 031 761 829 ali e-mail: hermina.golc@ gmail.com. Vodila bo Hermina Golc, vodniki PD Ptuj in mentorice planinskih skupin.
Foto: NS
torek • 9. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Šah • Skupščina ŠZS
Priznanje za OŠ Žetale
Pred svečanim odprtjem 23. članskega šahovskega državnega prvenstva v Šentjurju, se je odvijal še 38. redni občni zbor Šahovske zveze Slovenije. Delegati društev in klubov so sprejeli podana poročila, ki v svojem programu dela za prihodnje dajejo veliko možnosti za še večji razvoj te plemenite igre, posebej še za razvoj in možnosti mladim slovenskim talentom. K temu bodo vsekakor prispevali tudi »ambasadorji šaha«, kar je bila ena od novosti sprememb in dopolnitev Statuta zveze in je dobila soglasno podporo.
Ob tej priložnosti je Šahovska zveza Slovenije podelila številna priznanja najzaslužnejšim posameznikom, klubom in osnovnim šolam. Med šahovskimi klubi je prvo mesto pripadlo ŠK Komenda,
ki je v letu 2012 zbral 634,27 točke, drugo je osvojilo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote s 628,02. Največ točk so temu klubu prinesli prav uspehi v mladinskih in kadetskih kategorijah, kar kaže na to, da v tem klubu namenjajo posebno pozornost prav mladim. Šahovsko društvo Ptuj je v konkurenci 65 klubov osvojilo solidno 9. mesto z 271,63 točke, katerim so več kot polovico prav tako dodali mladi šahisti in šahistke. Za podporo šahovskemu udejstvovanju in projektu »Šah v vse slovenske šole« so posebna priznanja prejele štiri slovenske osnovne šole, med njimi tudi OŠ Žetale, v imenu katere ga je prevzel ravnatelj in obenem župan občine Žetale Anton Butolen.
Silva Razlag
Foto: Primož Kokalj
Anton Butolen (v sredini) ob prevzemu priznanja za OS Zetalev Ob njem sta predsednik SZS dr. Tomaž Subotič in članica NO SZS Silva Razlag.
Šolski šport • Odbojka
Najboljša
OŠ Videm-Leskovec
V sredo, 3. 4., se je s finalnim delom končalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za mlajše učence letnika 2000 in mlajše. Finale je potekal v Destrniku, največ znanja pa so pokazali mladi odbojkarji iz OŠ Videm-Le-skovec. Sicer pa se je za letošnje tekmovanje prijavilo šest šol (OŠ Destrnik-Trnovska vas je nastopila z dvema ekipama), ki so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini. Iz predtekmovalne-ga dela sta v finale napredovali najboljši dve ekipi, pri čemer je lahko iz OŠ Destrnik-Trnovska vas napredovala le ena, bolje uvrščena ekipa. OŠ Videm-Leskovec je slavil pred domačo OŠ Destrnik-Trnovska vas A, s tem sta si obe ekipi zagotovili napredovanje na območno tekmovanje.
Rezultati, predtekmovanje:
Skupina A: Juršinci - Mar-kovci 2:0, Destrnik-Trnovska vas A - Destrnik-Trnovska vas B 2:0, Destrnik-Trnovska vas B - Juršinci 0:2, Markovci - Destrnik-Trno-vska vas A 0:2;
skupina B: Cirkovce - Videm-Leskovec 0:2, Videm-Leskovec -Breg 2:1, Cirkovce - Breg 2:1.
Finale: Juršinci - Destrnik-Trnovska vas 2:1, Cirkovce - Vi-dem-Leskovec 1:2, Destrnik-Trno-vska vas - Videm-Leskovec 0:2, Juršinci - Cirkovce 1:2, Cirkovce - Destrnik-Trnovska vas 0:2, Vi-dem-Leskovec - Juršinci 2:0.
Končni vrstni red:
1.	OS Videm-Leskovec
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas A
3.	OŠ Juršinci
4.	OŠ Cirkovce
5.-6.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
B
5.-6. OŠ Breg
7. OŠ Markovci
tp
Odbojkarji OS Videm-Leskovec so postali medobčinski prvaki.
Kajak na mirnih vodah • Tilen Vidovič, BD Ranca Ptuj
V Avstraliji poseben način treninga
Nadarjen ptujski kajakaš na mirnih vodah Tilen Vidovič je pred novo tekmovalno sezono ubral novo pot in je opravil enomesečne priprave v Avstraliji. Njegova vadbena baza je bila Mermaid Waters, na bazičnih pripravah pa ga je spremljal njegov trener Stjepan Janic. V deželo »tam spodaj« si je član Brodarskega društva Ranca Ptuj od športne opreme s sabo vzel sedež, no-žnik in vesla, medtem ko si je kajak izposodil kar v Avstraliji. Ob Vidoviču in naši najboljši tekmovalki Špeli Ponoma-renko Janic, je v »vodnem kanalu« trenirala tudi avstralska reprezentanca, v kateri je bil tudi olimpijski prvak iz Pekinga v K-1 Ken Wallace.
V zadnjih dneh se je Tilen Vidovič mudil na Ptuju in je podrobneje opisal svoje priprave v Avstraliji in cilje za letošnje tekmovalno leto.
Kdaj in zakaj ste se odločili, da boste del priprav na novo sezono opravili v Avstraliji?
Tilen Vidovič: »Skupaj s svojim trenerjem Stjepanom Janicem sva se že na lanskih pripravah na Portugalskem odločila, da del priprav opravimo v Avstraliji predvsem zaradi boljših pogojev. Povedati moram, da so bili v Mermaid Watersu res izredno dobri pogoji za trening na vodi.«
Kako so potekali treningi?
Tilen Vidovič: »Moram reči, da imajo poseben, zelo zanimiv sistem, zelo drugačen od našega. Vstal sem že ob pol petih zjutraj in že ob pol šestih sem imel prvi trening na vodi. Ta sicer in bil predolg, a je potekal v delu dneva, ko še ni bilo tako vroče. Popoldan
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič: »V Avstraliji imajo zanimiv sistem treninga, zelo drugačen od našega.«
je sledil še en intenziven trening, ob tem pa sem sam obiskoval tudi fitness in sem si izboljševal fizično pripravljenost. Lahko pa dodam tudi, da sem sodeloval z avstralsko reprezentanco: njeni člani so mi pokazali, kako moraš biti hiter na daljše proge, medtem ko se bom sam ponovno bolj skon-centriral na sprinte, dolge 200 metrov; jaz pa sem jim pokazal, kako se dobro sprinta.«
Kaj ste odnesli od priprav v Avstraliji?
Tilen Vidovič: »Upam, da sem zelo izboljšal svojo fizično pripravljenost, prav tako pa vem, da sem dobil neko dobro hitrost v kajaku. Proti koncu priprav sem izvajal predvsem vaje za povečanje hitrosti, kar se že opazi pri mojem sedanjem rednem treningu doma.«
Vaše prvo letošnje tekmovanje bo 22. aprila na Bledu, ko bo na sporedu izbirna tekma za uvrstitev
v reprezentanco Slovenije. Kaj boste počeli do te prve uradne tekme?
Tilen Vidovič: »Definitiv-no je sedaj kajak na prvem mestu, tako da se bom poizkušal čim bolje pripraviti za tekmo na Bledu. V tem času bom največ treniral kar na Bledu, saj tam nudijo zelo dobre pogoje za vadbo. Intenzivneje bom na vodi delal v glavnem ob vikendih, medtem ko bom vmes opravil veliko treninga za moč tudi v fitnessu.«
Kakšne so vaše tekmovalne želje za sezono 2013?
Tilen Vidovič: »Želim si A-finale v sprintu na 200 metrov na mlajšem članskem evropskem prvenstvu. Za cilj imam tudi nastop na svetovnem članskem prvenstvu v kajakaškem sprintu. Če bom že na mlajšem članskem tekmovanju dosegel dober rezultat, mi bo ta dal dodatni zagon za še zavzetejše treniranje in
vzpodbudo tudi za dober nastop na največjem članskem tekmovanju. Mogoče bom nastopil tudi na univerzijadi, kjer bi si želel dobrega rezultata predvsem zaradi motivacije za naprej. Upam, da se mi bo iz tekmovalnega vidika vse uskladilo in bom dosegel odmevne rezultate.«
Kakšna se vam je zdela Avstralija?
Tilen Vidovič: »Meni je bilo tam zares super. Bilo je toplo in zato sem imel idealne pogoje za trening. Sam sem si žal v tem mesecu bolj malo ogledal državo, a lahko rečem, da imajo čudovito pokrajino. Obiskal sem tudi Wild Life Resort, v katerem sem v živo videl kenguruje, koale in vse druge živali ter stvari, ki so tipične za Avstralijo. Posebej mi je bilo všeč še nekaj: surfanje. V Avstraliji sem zares veliko surfal.«
David Breznik
Boks • BK Ring Ptuj
Izkušeni in kakovostni ptujski boksarji brez priložnosti za dokazovanje v 1. ligi
Boks klub Ring je v sezoni 2012/13 v glavnem zaradi spremenjenih pravil v 1. in 2. ligi pristal nižje od želja. Tako so Ptujčani v elitni ligi po štirih zaporednih naslovih letos osvojili 3. mesto (zmagal je Combat Academy Ljubljana, za katere je več kot polovico točk osvojila najboljša slovenska boksarka Mateja Rajterič, op. a.), medtem ko so bili v 2. ligi drugi. Glavni trener ekipe Ivan Pučko je jedru izkuše-nejših tekmovalcev ponovno dodal nekaj novih talentov, ki se bodo v prihodnjih letih razvijali.
Kakšna je generalna ocena letošnjih nastopov vaše ekipe v 1. in 2. ligi?
Ivan Pučko: »V klubu smo pred pričetkom pričakovali nekoliko več, saj imamo večjo kvaliteto, kot pa kažeta končna rezultata. Glavni razlog za slabši končni rezultat je po mojem nerazumljiva sprememba pravil, kar nas je posekalo, da smo na koncu osvojili 3. in 2. mesto.«
Kaj se je v tej sezoni spremenilo, da ste pristali nižje
Zgornja vrsta (z leve): Sašo Pučko (trener), Marko Makovec, Ivan Pučko st. (trener), Miha Vindiš, Jan Belšak, Niko Gjurasek; spodnja vrsta: Robert Simoncsik, Monika Božičko in Anja Jabločnik
kot v prejšnjih letih?
Ivan Pučko: »Spremenilo se je predvsem to, da so sprejeli nekatera pravila, ki so bila po mojem mnenju usmerjena celo proti boksu. Kot primer
naj navedem, da naš najboljši tekmovalec Blaž Škrjanec ni v ligi boksal niti enkrat, saj v šestih krogih v svoji kategoriji nikoli ni imel tekmeca. Druga naša glavna aduta, Nejc
Nedeljko in Aleš Kujavec, sta na primer imela v tej sezoni samo po dva dvoboja. Tako spremenjena pravila so ustrezala nekaterim klubom, žal pa ne našim tekmovalcem. Ti so se ves mesec pridno pripravljali in trenirali, na koncu pa se je na žalost zgodilo, da niso imeli nasprotnika in niso dobili priložnosti za dokazovanje.«
V drugi ligi ste dali priložnost tudi nekaterim mlajšim. Kako so to izkoristili?
Ivan Pučko: »Pri nas se sedaj kali celotna druga generacija boksarjev, ki so svojo priložnost v ligi kar dobro izkoristili. Ti mladi boksarji so med letom pokazali lep napredek. S tem, kar so prikazali v posameznih dvobojih, sem kar zadovoljen.«
Boste v prihodnji sezoni ponovno napadali vrh?
Ivan Pučko: »Ja, absolutno. V vsakem primeru bomo prihodnje leto napadali vrh, saj imamo zares široko skupino kvalitetnih boksarjev. V klubu bomo za ta cilj trdo delali.«
David Breznik
16 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini	
torek • 9. aprila 2013
Hajdina • Sprejem za nekdanje predsednike in poveljnike
Zahvala za izjemen prispevek gasilstvu
V sredo, 3. aprila, je hajdinski župan v občinskih prostorih pripravil dva sprejema - za krvodajalce in za gasilce.
Na prvem se je za dolgoletno krvodajalstvo zahvalil dvema krvodajalcema, ki sta kri darovala že več kot sto krat: Vojko Šohar 118-krat in Karl Furek 113-krat.
Na drugem sprejemu pa se je ob izteku mandata predsedniške in poveljniške funkcije v gasilstvu skupaj z Ivanom Glažarjem, poveljnikom Občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina, zahvalil Frenku Vrbnjaku in Damjanu Ogrizku iz PGD Hajdina, Dragu Lenartu iz PGD Hajdoše, Ivanu Lešniku in Francu Nahbergerju iz PGD Gerečja vas ter Janezu Markoviču in Francu Klemnu iz PGD Slovenja vas. Na teh mestih so jih na nedavnih občnih zborih nadomestili novi, to pa ni njihovo slovo od gasilstva. Še naprej bodo vztrajali v svojem poslanstvu in pomagali pri razvoju gasilstva v občini in širše. Posebno zahvalo pa so na sprejemu izrekli Zvonku Glažarju, prejemniku zlatega
znaka Civilne zaščite RS, ki je tudi poveljnik CZ v občini Hajdina in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj. S sprejemom se jim je župan zahvalil za njihov prispevek v gasilstvu ne samo v občini Hajdina, temveč v celi Sloveniji. V spomin na sprejem jim je podaril knjigo častnega občana občine Hajdina Franca Jeze In zgodil se bo čudež.
»Gasilstvo ima v občini Hajdina bogato tradicijo, lani smo praznovali 100 let ustvarjalnega dela PGD Haj-dina. Gasilsko društvo je organizirano v vsaki vasi naše občine. V preteklih letih je bilo veliko uspehov na organizacijskem, preventivnem in operativnem področju, pa tudi na tekmovalnem področju. Veliko je zaslužnih ljudi, ki so v vseh teh letih vodili gasilsko organizacijo. Zahvaliti se želim vsem tistim, ki ste v tem letu zaključili neko obdobje izjemno plodnega dela na področju gasilstva. V
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Stanislav Glažar se je na sprejemu zahvalil dosedanjim predsednikom oziroma poveljnikom za njihovo delo na področju gasilstva v občini Hajdina, posebej pa še prejemniku zlatega znaka CZ Zvonku Glažarju.
štirih prostovoljnih gasilskih društvih so se zamenjala vodstva. Ljudje, ki se za neko krajše obdobje poslavljate od vodilnih funkcij, ste tisti, ki ste ustvarjali in promo-
Trnovci • Skupščina Gasilske zveze Sv. Tomaž
Vodstvu še en mandat
V gasilskem domu PGD Trnovci so se minul o sredo na skupščini sestali delegati in gostje Gasilske zveze Sv. Tomaž. Zveza povezuje štiri društva: Koračice, Pršetinci, Savci in Trnovci in deluje že pet let. Na skupščini je bilo med drugim odločeno, da bosta na njenem čelu še en mandat predsednik Janez Obran in poveljnik Albin Belšak.
virali gasilstvo naše občine ne samo v slovenskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru. Prepričan, da vseh sedem, ki se jim danes zahvaljujemo, ne zapušča gasilskih vrst, da bodo aktivni še naprej in da bodo s svojimi bogatimi izkušnjami
pomagali vsem tistim, ki so funkcije prevzeli na novo. To so najodgovornejše funkcije. Vsi tisti, ki so se sedaj na novo pojavili v teh funkcijah, potrebujejo vašo pomoč. Upam, da bo vse teklo tako, kot je bilo zamišljeno. Uspešnost našega dela se pokaže
znotraj Občinskega gasilskega poveljstva, ki je vodeno vzorno in je simbol odlično organiziranega gasilstva na lokalni ravni. Vodstvo s svojimi pomočniki, ki prihaja iz različnih PGD, čuti potrebo, da na tem področju dela in nadaljuje bogato zgodovino.
Zahvaliti pa se želim tudi Zvonku Glažarju, ki je prejel najvišje priznanje CZ; pred njim je to priznanje prejelo PGD Hajdina. To je dokaz več, da imamo v naši občini ljudi, na katere smo lahko ponosni. Zvonko Glažar se lahko pohvali z izjemnimi gasilskimi izkušnjami. Bil je na prvi gasilski olimpiadi leta 1983, česar mnogi ne vedo. To so bili zametki vsega tistega, kar se zdaj dogaja v naši občini. V letošnjem letu se kar tri naše desetine borijo za udeležbo na olimpiadi. Po izteku tekmovalnega obdobja je postal mednarodni gasilski sodnik in funkcionar, poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, poveljnik občinskega štaba CZ občine Haj-dina. To so same volonterske funkcije, zato se vsem za opravljeno delo zahvaljujem, ker v gasilstvu ni plačil,« je na sprejemu povedal župan Stanislav Glažar. Za nesebično delo in trud se jim je v imenu vseh gasilcev v občini Hajdi-na zahvalil tudi Ivan Glažar, poveljnik OGZ Hajdina.
MG
„V teh petih letih smo v celoti izplačali gasilsko vozilo GVV1 za PGD Trnovci, v celoti obnovili njihov gasilski dom, nabavili in izplačali vozilo GVC 15/26 za PGD Pršetinci, obnovili pa smo tudi celoten gasilski dom v Koračicah, kjer pravkar potekajo zaključna dela na fasadi. Za PGD Savci se pripravlja dokumentacija za obnovo ostrešja na gasilskem domu, dela pa se bodo pričela takoj, ko bo vreme dopuščalo. Velik del sredstev zveza prejme iz občinskega proračuna, vsak evro pa se v gasilskih rokah še podvoji ali potroji skozi zbiranje prostovoljnih prispevkov in s prostovoljnim delom gasilcev," je povedal predsednik Janez Obran.
Skrbijo tudi za investicije v osebno zaščitno opremo, vendar jo nabavljajo društva sama. Okrog polovica operativcev ima dobro osebno zaščitno opremo, skupna oprema pa je na zadovoljivi ravni.
V zadnjih letih večjih požarov ni bilo. Največ dela so imeli leta 2008, ko je celotno območje prizadelo močno neurje s točo. Takrat so bili domala vsi gasilci na terenu dober teden dni, da so odpravljali posledice. Precej dela pa je bilo tudi s poplavami v letu 2009, ko so pomagali zlasti z izčrpavanjem vode iz zalitih objektov.
Pomembna dejavnost zveze so izobraževanja, ki potekajo po vsakoletnem planu,
Foto: Viki Ivanuša
Poveljnik Gasilske zveze Sveti Tomaž Albin Belšak (levo) in predsednik Janez Obran sta prevzela vodenje zveze še za en mandat.
večinoma v izobraževalnem centru na Igu. Zveza ima 159 operativnih gasilcev, ki so usposobljeni za pomoč ob intervencijah.
Kot je povedal predsednik Obran, imajo v program Vulkan vključenih 730 članov, od tega kar 301 članica, kar kaže na dobro zastopanost žensk v gasilskih vrstah. Tudi tekmovanja imajo dobro tradicijo. Vsako društvo premore vsaj 4 ali 5 tekmovalnih enot, med njimi pa so tako člani kot članice, mladinci in pionirji, PGD Trnovci pa ima tudi tekmovalno enoto veterank.
Vodstvo zveze se ne boji, da bi jim zmanjkalo dela: „Najprej je na vrsti priprava finančnega plana in načrta razvoja gasilske zveze v obdobju 2013-2018, nudili bomo pomoč pri izvedbi vseh tekmovanj, ki jih imajo društva v načrtu, pomoč pri izobraževanju, organizirali pa bomo tudi druženja in druge dejavnosti. O bodočih nabavah in investicijah bomo odločali na prvi seji po skupščini, saj so predstavniki društev na skupščini dobili nalogo, da pripravijo strategijo razvoja za svoja društva. Gasilska zveza bo nato predloge uskladila in se o možnostih posvetovala z županom."
Viki Ivanuša
Ljubljana • ZDUS proti rušenju financiranja zdravstvenega sistema
Napad na pravičnost
V Zvezi društev upokojencev Slovenije odločno nasprotujejo rušenju pravičnosti in solidarnosti pri financiranju zdravstvenega sistema z uvajanjem socialne kapice v zdravstvenem zavarovanju, ki se vedno znova pojavlja ob spremembi politične oblasti in menjavi ministra za zdravje.
Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak ob tem poudarja: „V medijih beremo, da GZS kot najpomembnejša glasnica gospodarstvenikov obvešča vlado in ministra za zdravje, da se strinjajo s širitvijo prispevnih osnov za obvezno zdravstveno zavarovanje le, če se uvede tudi socialna kapica, torej omejevanje plačila prispevkov navzgor. To pomeni, da GZS zahteva, da tisti, ki zaslužijo več tisoč evrov na mesec, ne prispevajo za svoje obvezno zdravstveno zavarovanje sorazmerno svojemu celotnemu prihodku, kamor sodijo tudi dohodki, ki jih zavarovanci dobijo s pogodbami, sejninami, nagradami. Poleg tega GZS opozarja, da bomo s širitvijo prispevnih osnov preveč obremenili ne samo najbogatejše zavarovance, ampak tudi celotno gospodarstvo. To ne drži, ker bi se to zgodilo le v primeru, če bi se povečala prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje."
'Večja' obremenitev velja le za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, za tiste maloštevilne in najnuj-
nejše zdravstvene storitve ter preventivne programe, ki se večinoma sicer ne v celoti, ampak v večji meri plačajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Naj poudarimo, da se precejšnje število 'manj pomembnih'storitev, kot so hospitalizacija, specialistični pregledi, zdravila itd., plača tudi in predvsem iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer pa že sedaj velja 'obratna solidarnost'. V to vzajemno zavarovanje namreč vplačujejo enak znesek tako revni kot bogati in so torej revni dejansko solidarni z bogatimi.
V ZDUS ocenjujemo takšne zahteve kot napad na solidarnost v zdravstvenem sistemu in smo presenečeni, da nekdo, ki vodi enega od organov upravljanja ZZZS, ne pozna in ruši načela socialnih zavarovanj na področju enakosti v obveznostih in pravicah."
Dodajmo, da je ZDUS v torek, 2. aprila, na Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije poslala tudi svoje pripombe na pravilnik o razvrščanju zdravil na liste ter na predlog zakona o lekarniški dejavnosti.
-OM
Foto: M. Ozmec
Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak
torek • 16. aprila 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 17
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (5.)
Ronaldo - bog z Madeire
V poznih popoldanskih urah me vendarle premaga lakota. Nedopustno in tragično je na Madeiri biti izbirčen na področju morskih jedi. Jaz pač sem. V želodcu že skoraj kruli. Gledam meni: tuna, tunin zrezek, espada ali globo-komorski meč, bacalahu ali polenovka ... Kje za vraga je stari dobri piščanec! Precej nervozen - če si lačen, si pač drugačen - prosim natakarja za pomoč. "Bom jaz izbral namesto vas," v perfektni angleščini, kar je sicer precej značilno za Otočane, pristavi. Lakoto vsaj malo potešim s če-snovim kruhom. Bila je noč, polna zvezd. Rahel vetrič je pogosto prinesel rdeč cvet s famoznega drevesa sumauma na moj krožnik. Čarobno, čeprav še vedno lačno. In potem je prišel. Espetada ali piščan-čje-govejo meso na ražnju. Postrežejo ga na blazno velikem nabodalu. Zraven pa še kopica krompirja. Zadovoljno

i
■I	jgmjm
iMf^^KgaH
Foto: Uroš Zajdela
Pogled iz najvišje točke Sao Lorenza ki preprosto povedano: navduši!
hlastam. Popolnost skozi želodec. Madeiro sem v trenutku vzljubil.
Cristiano Ronaldo -nogometni bog z Madeire
Vam ime Cristiano Ronaldo do Santos Aveiro zveni znano? Kaj pa samo Cristiano Ronaldo? Zelo malo je fantičev na svetu, kaj šele na Madeiri, ki ne bi želeli biti v njegovi koži. Kaj se slepimo, še sam zavidam temu genialcu. Ronaldo je pač eden izmed najspretnejših nogometašev v zgodovini tega športa. Cristiano Ronaldo se je rodil leta 1985 v precej premožni četrti Funchala, a v precej revnem okolju. Družino so pestile hude finančne težave, ki so bile predvsem posledica prekomernega uživanja alkohola staršev. Domačini znajo povedati, da je bil Ronaldo do svojega enajstega leta bolj lačen kot sit in bolj tepen kot ljubljen. A imel je nekaj v sebi. Nepredstavljiv nogometni talent. Njegov »dar« so kmalu odkrili trenerji pri Sportin-gu in mladeniča odtrgali od družine pri 12 letih. Bil je prvi igralec, ki je pri 16 letih zaigral za prvo moštvo tega portugalskega velikana nogometa. Od tukaj je šla kariera samo še strmo navzgor: Manchester United, Real Madrid, kapetan portugalske reprezentance ... Večkrat sem imel priložnost spremljati nogometne tekme Reala z najrazličnejšimi nasprotniki v lokalnih kavarnah in barih po Madeiri. Koliko dramatike ob najmanjšem dotiku nasprotnika teh božanskih nog! Domačini ga preprosto ljubijo. Ronaldo je njihov Bog.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Madeira je avtonomna portugalska pokrajina, ki določa svoje zakone. Ima zakonodajno in izvršno vejo oblasti ter seveda sodno. Zakoni, ki jih sprejmejo zakonodajalci, ne smejo biti v nasprotju s portugalsko ustavo. In zakaj Portugalska tako hrepeni po tem otočju že stoletja, če skorajda nimajo politične moči na otoku? Zaradi davkov, ki se stekajo v državno blagajno v Lizbono, vsaj dobršen del njih. Nekaj milijonov turistov, ki dnevno porabijo v povprečju okrog 150-250 EUR (uradni podatek in zajema namestitev, prevoz, hrano, spominke ipd.), predstavlja pomembno gospodarsko panogo za celotno Portugalsko. Domačini pa radi povedo, da niso Portugalci, temveč Otočani (prebivalci Madeire). Pogosto je na Made-
Foto: Uroš Zajdela
Ena izmed endemičnih rožic na Madeiri, ki očara v vsem sijaju. To je »Ponos Madeire« na polotoku Sao Lorenzo.
iri še danes moč opaziti težnje, sicer precej rahle in izražene od mladih »anarhistov« ter »ultra nacionalistov«, po osamosvojitvi, ki so bile toliko večje ob prehodu Portugalske v demokracijo v letih 1970-80, torej ob padcu zadnjega diktatorja Salazarja. Vendarle pa bi Madeira takrat zelo težko preživela kot samostojna po-litično-ekonomska entiteta, zato je sledila salomonska rešitev. Madeira ostane pod Portugalsko s statusom avtonomne pokrajine. Zdi se, da večini takšna ureditev vendarle ustreza, saj portugalska celina predstavlja še vedno daleč največji trg za izvoz produktov, predvsem banan.
Funchal je ena velika umetnina, saj so v mestnem jedru vse ulice tlakovane z belo-čr-nimi kamni, pogosto z motivi otoške zgodovine in tradicionalizma. Glasba, pisane stojnice, bari in slaščičarne, restavracije ter stare, vzorno prenovljene portugalske stavbe v celofanu kolonialne arhitekture, le nekaj korakov v nepredvideno ulico, so le še bled spomin. Svetovna gospodarska kriza je več kot očitno pustošila tudi po Madeiri, saj so nekoč očitno uspešne prodajalne prazne, ulice brez vidne javne razsvetljave, le nekaj malih stebričkov in na njih za svečo velika žarnica, turistov ni. Nekaj domačinov veselo parkira avtomobile na nekoč zasebnih parkirnih prostorih. Ponovno številni brezdomci.
Foto: Uroš Zajdela
Sao Lorenzo, eden izmed pravljičnih klifov v Atlantskem oceanu.


Torek, 9. april
Danes goduje Tomaž s tovariši.
1388 je švicarska konfederacija v bitki pri Näffelsu dosegla eno največjih zmag v boju za osamosvojitev izpod habsburške nadoblasti. 1776 je vlada Marije Terezije izdala predpise, s katerimi je urejala razmere na cestah.
1865	se je končala s podpisom premirja ameriška državljanska vojna. Začela se je 12. aprila 1861.
1866	so sprejeli v ZDA zakon o državljanskih pravicah, s katerim so dobili državljansko pravico vsi, ki so se rodil v ZDA. Tudi črnci.
1872 se je rodil francoski politik, dvakrat predsednik vlade Leon Blum. Vpeljal je 40-urni delavni teden in podržavil oboroževalno industrijo in banke.
1903 se je rodil ameriški endokrinolog Gregory Pincus, ki je veliko prispeval k razvoju prvih učinkovitih kontracepcijskih tablet. 1933 se je rodil francoski filmski in gledališki igralec Jean Paul Belmondo.
Sreda, 10. april Danes goduje Mihael.
1548 so usmrtili španskega konkvistadorja Gonzala Pizarra, ki so ga prejšnji dan ujeli. Bil je poveljnik protikraljevih sil v Peruju, ki ga imajo nekateri zgodovinarji za voditelja upora kolonistov proti centralni oblasti v Madridu in prvega borca za osamosvojitev izpod španske nadoblasti na ameriški celini.
1755 se je rodil nemški zdravnik Samuel Hahnemann, utemeljitelj ho-meopatije.
1778 se je rodil angleški kritik in esejist William Hazlitt. Pisal je duhovite eseje po vzoru subjektivizma.
1858 se je rodil ameriški izumitelj srbskega rodu Mihajlo Pupin. Četrtek, 11. april Danes goduje Leon.
1767 se je rodil francoski slikar in litograf Jean-Baptiste Isabey, posebno znan kot miniaturist.
1814 je po porazu v »bitki narodov« pri Leipzigu in prihodu zavezniške vojske v Pariz Napoleon odstopil. Kot stalno bivališče so mu določili otok Elbo.
1882 se je rodil italijanski dirigent Bernardino Molinari. 1945 so ameriške čete osvobodile koncentracijsko taborišče Buchenwald v vzhodni Nemčiji.
1963 se je iz neznanega vzroka potopila podmornica na jedrski pogon Tresher, ponos vojne mornarice ZDA. Življenje je izgubilo 129 članov posadke.
Petek, 12. april Danes goduje Lazar.
1204 je križarska vojska zavzela Konstantinopel. Tako se je končala četrta križarska vojna, še preden so dosegli končni cilj: osvojitev Egipta. 1605 je umrl ruski car Boris Godunov.
1722 se je rodil v Livornu italijanski violinist in skladatelj Pietro Nardini. 1861 se je s konfederacijskim obstreljevanjem trdnjave Fort Sunter začela ameriška državljanska secesijska vojna, ki se je končala 9. aprila 1865.
1906 se je rodil irski pisatelj Samuel Beckett, pri nas najbolj znan po delu Čakajoč na Godota.
1938 je umrl znameniti ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. 1945 je umrl Franklin Delano Roosevelt, ki je bil štirikrat izvoljen za predsednika ZDA.
1961 je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Z vesoljsko ladjo Vostok je v 108 minutah obletel Zemljo in pristal v bližini Saratova. Sobota, 13. april Danes goduje Valerij.
1629 se je rodil nizozemski matematik, fizik in astronom. Z izboljšanim teleskopom je prvi odkril Saturnov satelit Titan. 1849 je madžarska skupščina odstavila Habsburžane in razglasila neodvisnost Madžarske.
1865 je bil v Fordovem gledališču ustreljen ameriški predsednik Abraham Lincoln, 16. predsednik ZDA, ki je naslednji dan umrl. 1871 se je rodil grški general in politik Joannis Metaxas, ki je od leta 1936 kot ministrski predsednik v soglasju s kraljem Jurijem II. vladal v Grčiji kot diktator in združil sile proti italijanskemu napadu. 1912 se je zaradi trčenja z ledeno goro potopila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša ladja Titanik.
1976 sta si po odhodu španski čet Maroko in Mavretanija razdelila Špansko Saharo. Nedelja, 14. april Danes goduje Helena.
1452 se je rodil italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik, tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci. 1527 se je rodil Holandec Ortelius, ki je narisal prvi moderni atlas sveta. 1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler, utemeljitelj hidrodinamike.
1800 se je rodil britanski admiral in polarni raziskovalec James Ross. S stricem Johnom Rossom sta odkrila več otokov in obal in tudi severni magnetni pol.
1843	se je rodil ameriški pisatelj Henry James, najpomembnejši predstavnik psihološkega realizma v anglosaški književnosti.
1865 je za posledicami atentata umrl predsednik ZDA Abraham Lincoln. 1898 se je rodila slovita črnska blues pevka Mamie Smith. Ponedeljek, 15. april Danes goduje Bernarda.
1646 se je rodil francoski arhitekt Jules Hardouin Mansart. Po njem se imenujeta mansardna streha in podstrešna sobica. 1660 se je rodil Hans Sloan, zdravnik in predsednik kraljeve družbe, ki je zapustil družbi svojo zbirko, iz katere se je razvil Britanski muzej v Londonu.
1844	se je rodil se je francoski pisatelj Anatole France.
1867	se je rodil ameriški izumitelj in letalec Wilbur Wright, ki je skupaj z bratom Orvillom 17. 12. 1903 opravil prvi polet z motornim letalom, ki ga je sam konstruiral.
1889 se je rodil filmski igralec, režiser in producent Charles Chaplin. 1917 se je Lenin vrnil iz emigracije v Švici in tudi praktično prevzel vodstvo upora in revolucijo v Rusiji.
1921 se je rodil angleški igralec, režiser, pisatelj oddaj Peter Ustinov.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 9. aprila 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Čeprav malo dvomimo, a pomlad prihaja
Čeprav se letos zima noče posloviti, pa rastline vendarle vedo, da prihaja pomlad. Sicer pa je vedno bolje, da pride pomlad počasneje, z majhnimi koraki, kakor da se prebudi prezgodaj, potem pa rastline pomrznejo ob poznopomladanski pozebi. Saj se tudi vi raje počasi prebujate in je grobo prebujanje za vsakogar velik šok. Tako bodo rastline odpornejše na hladnejše noči, ki so možne vse do sredine maja.
Sobne rastline
Čeprav so sobne rastline precej utrujene zaradi dolge kurilne sezone, jih do sedaj še nismo mogli presajati. V naslednjih dnevih pa bo vendarle nekaj bolj suho, tako vsaj obljubljajo, zato se bo to dalo narediti. Naj pa vas opomnim, da jih ne presajamo v prevelike posode, raje to počnemo vsako leto v samo eno številko večjo posodo. Pri nekaterih pa sploh velja, da morajo ostati nagnetene, če želimo njihov cvet. Med temi so klivije in kale.
Tudi letos so v nekaterih samopostrežnih trgovinah prodajali prekrasne kale različnih barv. Kale se bolje počutijo zunaj, zato jih postavite nekam v senčen, a svetel kotiček, kjer sonce ne bo predolgo peklo neposredno po njih. Najbolje se počutijo ob vodi, če jo imate na vrtu. Pri nas žal ne prezimijo vedno na prostem, zato jih je bolje posaditi kar v lončku, ki ga bomo v jeseni izkopali in postavili nekam na varno. Čez zimo jih ni treba zalivati, saj bolje cvetijo, če se čez zimo izsušijo, da ostane samo gomolj. Šele v januarja ali februarja jih postavimo na severna okna, pričnemo nežno in počasi zalivati in kmalu bodo pognale liste, za njimi pa še cvetove. Nato celotno vajo spet ponovimo.
Podobno velja za klivije. Če so lonce že tako prerasle, da ti pokajo, jih presadite samo v nekoliko večji lonec. Le nagnetene namreč lepo cvetijo. Poleti naj bodo po možnosti zunaj, na sončnem, svetlem mestu. V jeseni jih postavimo v neogrevan prostor in prenehamo zalivati. Šele ko opazite cvetne nastavke, pričnite ponovno zalivati. Če bodo ves čas na prostem, ne bodo cvetele.
Balkonske rastline
Zdaj pa je resnično že zelo blizu čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. Za sajenje je sedaj še prezgo-
daj, saj je pred nami še nekaj hladnih dni, potem pa se bo akcija začela. Dobro pa je, da si pred tem pripravimo korita in posode. Treba jih je umiti in skrtačiti ostanke lanskih zasaditev, saj ravno v njih prezimijo glivice in tudi škodljivci. Posebej lansko jesen so različni hroščki v cvetlična korita in posode zalegli veliko jajčec. Zato bi bilo dobro, da letos presadite tudi vse posodovke.
Glinena korita moramo nekaj dni pred sajenjem dati na prosto, najbolje kar na mokro travo, da se navlažijo. Prinešena iz kleti so namreč ekstremno suha in lahko po sajenju izsušijo korenine novo po-
Zdravstveni nasveti
Neželeni učinki zdravil (3.)
Naj naštejem nekaj primerov najpogostejših neželenih učinkov:
-	prebavne motnje: slabost, bruhanje, napenjanje, driska, zaprtje ipd.;
-	alergične reakcije, ki se najpogosteje pokažejo na koži;
-	zmanjšana sposobnost upravljanj z avtomobilom in stroji zaradi vrtoglavice, uspavalnega učinka ipd.;
-	neželeno medsebojno de-lova nje zdravil - ko uporaba enega zdravila močno zmanjša ali močno poveča delovanje drugega zdravila (npr. kombinacija pomirjeval in zdravil za zdravljenje močnih bolečin uspava in izrazito zmanjša sposobnost za vožnjo; tveganje za krvavitve v prebavilih ob sočasni uporabi različnih protibolečinskih zdravil).
Pri spremljanju neželenih učinkov naše znanje in možnosti napredujejo. Pred kratkim je v okviru Lekarniške zbornice Slovenije nastal računalniški program za spremljanje neželenih učinkov zdravil. V prvi fazi ga uporabljajo bolnišnice, v nadaljevanju bo na voljo za uporabo tudi v zunanjih lekarnah. Namen tega programa je bolj dosledno beleženje neželenih učinkov in uporaba standardnih izra-
zov. Vse z namenom, da se za bolnika poveča varnost pri uporabi zdravil.
S tem prispevkom sem želela opozoriti, da smo kot bolniki soodgovorni za izide zdravljenja. Opozarjanje, da imajo zdravila poleg želenih tudi neželene učinke, je namenjeno temu, da vsak bolnik spremlja svoje zdravje in se na odklone tudi primerno odzove. Vemo, da zdravila pred prihodom na trg prestanejo vrsto preizkusov, s katerimi strokovnjaki ugotavljajo, koliko je zdravilo varno in kakšni neželeni učinki se pri uporabi lahko pojavijo. Zdravilo ne more v promet, če niso koristi bistveno večje kot tveganja. Ob zavedanju teh dejstev, ob uporabi zdravila skladno z navodili in če se bolnik še pouči o možnih težavah pri uporabi zdravil, bo uporaba vsakega zdravila varna in učinkovita.
Slovenski trg je trg varnih zdravil. To pa velja zgolj za zdravila, ki so v naši državi registrirana in se promet z njimi vrši po uradni poti, ki je prav tako strogo nadzorovana. Uporaba vseh registriranih zdravila je pod stalnim nadzorom ves čas, dokler je zdravilo na trgu. Zdravila, do katerih pridejo bolniki po različnih drugih kanalih, so pogosto po-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
narejena in prinašajo tveganje za resne neželene učinke, ki so lahko za uporabnika zelo nevarni. Preko spleta je možno kupiti zdravila, za katera je v lekarni potreben recept. Ljudje pa ob tem žal ne pomislijo, da gre za cenene ponaredke zdravil, ki so zdravju škodljivi.
Nasvet vsem uporabnikom zdravil: če dvomite v zdravilo ali če imate glede uporabe kakšna vprašanja, te dvome pred uporabo razjasnite s strokovnjakom za zdravila, lekarniškim farmacevtom. Zdravila uporabljajte v skladu z navodili - samo tako boste dosegli želene izide zdravljenja.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Belo cvetoča bolivijska begonija; nič ji ne pride do živega, pa tudi rumeni zajčji deteljici ne.
sajenih rastlin, tudi če vse skupaj dobro zalijemo. To pa lahko naredimo že sedaj.
Zelo pomembno je, da zdaj prostore, kjer imate potaknjence, redno zračite. Vsak dan naj bo okno odprto vsaj za eno uro. Rastline so zdaj že v polni rasti, saj se je dan že precej podaljšal. zaradi tega je zračna vlaga v prostorih zelo visoka. Če ne boste zračili, se bodo močno razširile bolezni. Prav tako je potrebno, da nižamo temperaturo prostorov, da ne bodo preveč divjale. Če imate dovolj prostora, razmaknite lončke z rastlinami bolj narazen, da zagotovite zračnost.
Vsekakor pa postavite zdaj na prosto vse nageljč-ke. Na prosto naj gredo tudi citrusi (limone, mandarine, pomaranče). Če se je čez zimo razvil kapar, jih lahko prvič poškropite. Uporabite olja oljne ogrščice, ki jih lahko nabavite v različnih trgovinah. Pri tem je treba rastline dobro omočiti, tretiranje pa vsaj trikrat ponoviti. Razmak med tretiranji je teden dni. Prisotnost kaparja opazite najprej po posebnih mastnih, svetlečih madežih na listih. Zato bodite nanje pozorni.
Čeprav imamo vsi Slovenci najraje rdeče cvetoča balkonska korita, pa bi se mogoče kdo letos odločil za kakšno drugo barvo. Tudi belo cvetoče balkonske lepotice so lahko lep okras hiš, kjer ste se odločili za fasade močnih barv.
Osnovna cvetoča lepotica naj bo begonija. Danes dobite take za senco in tiste za na sonce. Be-gonije »zmajeva krila« in bolivijske begonije dobite tudi že v beli barvi cvetov. Oboje lahko sadite tudi na povsem sončne balkone. Zaenkrat te begonije še nimajo znanih bolezni, pa tudi škodljivci jih le redko napadajo. Zato so primerne tudi za manj izkušene ljubitelje cvetja.
Kombiniramo jih lahko s sivolistno dihondro, lahko pa tudi z rdečelistnim sladkim krompirjem. Prav poseben efekt pa bo dala kombinacija z drob-nolistno povešavo pijavčnico. Zelo lep, bujen in nekaj posebnega je tudi javor. V dolžino lahko zraste tudi 2 m in več, ima zelene liste. če pa so vam všeč pisani listi, potem bo nekoliko krajši, a zato bodo koritu v okras tudi listi. V koritih seveda še vedno ne smejo manjkati okrasne trave. Če vas ni strah zalivanja, potem lahko begonije kombinirate z bambusovo travo. A ta se ne sme nikoli posušiti. Najpogosteje z begonijami kombiniramo ščetina-sto perjanko z rdečimi ali zelenimi listi. Lahko pa poskusite tudi mehko dlakavo perjanko, ki ima puhaste, nekoliko neurejene, a povešave cvetove.
Zelo lepo dopolnilo belim begonijam so tudi temnolistne koprive, ki so tudi še vedno modne cvetlice.
Tudi vodenke cvetijo belo. Vodenke so že stare spremljevalke slovenskih domov. Razen na močnem soncu bodo povsod lepo cvetele in krasile naša korita vse do zime. Novejše sorte so veliko bolj zbite, bujnejše, najdemo tudi povešave tipe, zato bi
Foto: Miša Pušenjak
Bela petunija in sivolistna dihondra; bela in siva sta lepa kombincija.
bilo lepo, če bi se vsaj na kmečka okna vrnile te skromne cvetlice.
Ena zadnjih novosti pri balkonskih koritih je bujno cvetoč, dišeč in poveša grobelnik. Odlična kombinacija k vsem rdeče cvetočim koritom je, dobro sodeluje tako z bršljankami kakor begonijami in še kakšno balkonsko lepotico.
Zelo uporaben za popestritev zasajenih korit je tudi drobnocvetni mleček. Vendar, pozor! Mleček potrebuje temperature nad 15 oC, da ga prestavimo na prosto. Do takrat pa naredimo tako, da posadimo v korita vse preostale rastline, namesto mlečka pa postavimo prazne lončke. Tako ne bo težko do-saditi mlečka, ko se bo dovolj ogrelo.
Tudi že dolgo poznana bakopa nam lahko služi kot kombinacija bele barve, predvsem k pokončnim pelargonijam. Seveda danes dobimo tudi številne sorte belo cvetočih bršljank in petunij; te imajo majhne, srednje velike in celo polnjene cvetove.
Obstajajo tudi številne marjetice, a jih sama nima preveč rada, saj v vročem delu poletja rade opešajo in pričnejo cveteti šele proti jeseni. Da ne prenehajo cveteti, potrebujejo redno odstranjevanje odcvetelih cvetov.
Vendar poznam eno prekrasno izjemo. To je avstralska marjetica ali brahikoma. Če se potrudimo, jo je možno najti tudi v beli barvi. To je skoraj neuničljiva lepotica, ki cveti neutrudno spomladi, poleti in jeseni. Škoda le, da je naši vrtnarji ne marajo preveč in jo je izredno težko najti. Ne potrebuje odstranjevanja cvetov, tudi smeti zelo malo, ni zahtevna, škodljivci je ne napadajo. Najpogosteje jo najdemo v modri barvi, čeprav so tudi rumene in bele zelo lepe in hvaležne.
Zal nas je letošnjo zimo veliko prezgodaj zapustila moja dobra prijateljica Ruth Podgornik Reš, zato me je strah, kdo nas bo v naslednjih letih vsako leto seznanil s kakšno novostjo. Upam, da se bodo tudi naši štajerski vrtnarji bolj opogumili in pričeli po-gumneje prinašati k nam tudi nove lepotice. Seveda pa jih morate vi zahtevati in iskati, da bodo vedeli, da jih tudi Štajerci potrebujemo.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Bel grobelnik na podlagi rdečelistnega sladkega krompirja; v ozadnju dlakava perjanka, v ospredju še modra in roza - kombinacija za tiste, ki žele nekaj posebnega.
torek • 16. aprila 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
glasbene
scene
Avstrijsko prestolnico bo 19-aprila v okviru svoje evropske turneje, na kateri predstavlja svoj album Born to Die, obiskala kontroverzna ameriška pevka Lana del Ray. Pevka je zaslovela z uspešnicami, kot so Video Games, Summertime Sadness in Born to Die. Lana del Ray s pravim imenom Elizabeth Woolridge Grant, se je rodila 21. junija 1986 v New Yorku. Zaradi njenega specifičnega in prepoznavnega vokala ter karizme ji napovedujejo uspešno glasbeno prihodnost.
®@®
Popularna ameriška poprock skupina Maroon 5 je pred kratkim pričela pripravljati material za svoj novi studijski album. Pevec skupine Adam Levine je ob tem v nekem intervjuju povedal, da imajo pripravljenih več novih skladb, zvok na albumu pa naj bi bil malce drugačen kot na njihovih dosedanjih ploščah. V avgustu se bodo člani
Lana del Ray
http://4.bp.blogspot.com
skupine skupaj s popularno pevko Kelly Clarkson odpravili na koncertno turnejo. Skupino Maroon 5 sestavljajo Adam Levine (vokal, kitara), Jesse Carmichael (klaviature), Mickey Madden (bas), Ryan Dusick (bobni) in James Valentin (kitara).
Kanadsko podjetje Canadian Broadcasting Corporation je objavilo zanimiv seznam, na katerega so uvrstili 25 najboljših kanadskih vokalistov vseh časov. Komisija, ki so jo sestavljali priznani glasbeni strokovnjaki, je imela težko nalogo, saj v državi, kot je Kanada, ki ima ogromno glasbenih talentov, ni lahko izbrati le 25
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. WANZ
2.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
3.	SUIT &TIE - JUSTIN TIMBERLAKE FT. JAY Z
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LET'S GET READY TO RHUMBLE - PJ & DUNCAN
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT. NATE RUESS
3.	WHAT ABOUT US - SATURDAYS FT. SEAN PAUL
NEMČIJA
1.	LET HER GO - PASSENGER
2.	SCREAM & SHOUT - ILL I AM FT. BRITNEY S.
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
najboljših. Na vrhu omenjene lestvice se je znašla znana country-pop pevka K. D. Lang, na drugem mestu je operna pevka Maureen Forester, medtem ko je tretje mesto osvojil Burton Cummings, pevec rock skupine Guess Who. Nekateri kanadski pevci, ki so trenutno na vrhu popularnosti, kot sta recimo Justin Bieber in Drake, se sploh niso uspeli uvrstiti na omenjeno lestvico.
Lestvica 10 najboljših izvajalcev vseh časov v Kanadi:
1.	K. D. Lang
2.	Maureen Forrester
3.	Burton Cummings
4.	Joni Mitchell
5.	Feist
6.	Celine Dion
7.	The Weekend
8.	Sarah McLachlan
9.	Rufus Wainwright
10.	Anne Murray
Danes naj bi na trgovske police prišel novi album ameriške rock zasedbe Paramore. Album s preprostim imenom Paramore bo že četrti studijski izdelek te priljubljene skupine, ki je bila ustanovljena leta 2004. Od izida njihovega zadnjega albuma Brand New Eyes so pretekla že štiri leta. V tem času je skupina doživela kadrovske spremembe, saj sta jo v letu 2010 zapustila brata Josh in Zac Farro. Ljubitelji skupine Paramore si lahko za
pokušnjo skladbe zavrtite kar s pomočjo njihove SoundClo-ud strani.
®@®
4. julija naj bi predvidoma izšel novi studijski album pred leti zelo popularne ameriške r'n'b pevke Ashanti. Na svetovnih radijskih postajah se že vrti prvi singel s prihajajočega albuma. Skladbi z naslovom Never Should Have so glasbeni kritiki že napovedali svetlo prihodnost. Ashanti Shequoiya Douglas se je rodila 13. oktobra 1980 v New Torku, glasbeni svet je navdušila že s svojo debitantsko skladbo Foolish, ki je postala velika svetovna uspešnica.
Legendarno ameriško zasedbo Bon Jovi, ki se zadnjih tednih nahaja na severnoameriški glasbeni turneji, je pred dnevi zaradi osebnih razlogov zapustil kitarist Richie Sam-bora. Kot pravi sam, njegov odhod nima nobene povezave z njegovimi dolgoletnimi težavami z odvisnostjo od alkohola in tablet. 53-letni Sambora je bil v letih 2007 in 2011 že dvakrat v rehabilitacijskem centru, kjer se je zdravil zaradi svoje odvisnosti od alkohola. Skupina Bon Jovi je ob tem dogodku v izjavi za javnost povedala, da omenjeni odhod ne bo spremenil njihovega prvotnega načrta in da bodo vsi koncerti odigrani po vnaprej določenem programu. Ni pa se zgodilo prvič, da Samobora ne bo nastopal na turneji skupine Bon Jovi. Nekaj podobnega se je zgodilo že leta 2001, ko je skupina nastopala na turneji po Severni Ameriki in Evropi. Kot poročajo nekateri tuji mediji, ki se sklicujejo na anonimne vire, je vzrok za tokratni odhod s turneje dolgoletna napetost in nesporazumi med njim ter pevcem in vodjo zasedbe Jonom Bonom Jovijem. Skupina Bon Jovi ima v okviru svoje aktualne turneje Because We Can v načrtu še 13 koncertov po Kanadi in ZDA. V maju pa se bo pričel evropski del njihove turneje, ki ga bodo zaključili v juliju.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Vrednota
Takšna ali drugačna oblika religije - morda samo vere - je prisotna v vsaki kulturi oziroma družbi na tem planetu. Običajno so se te filozofije skozi stoletja ali tisočletja med ljudmi zasidrale v posebno udobni poziciji. Z vso sorto privilegijev ter statusom, ki drugim ne pritiče.
Ponavadi se reče, da je vera vrednota. Pravzaprav kar najvišja vrednota, kar jih lahko človek premore. Taka, sama po sebi. In ker je tako eminentna človeška vrednota, si zasluži tudi posebno dozo spoštovanja, kratkomalo zato, ker je. O veri se tako ne debatira, sprašuje in argumentira, pač pa se jo že od začetka zgolj sprejema in spoštuje. To je sveta tema, in če za mizo še lahko razpravljamo o političnih, ekonomskih, filozofskih in še drugih prepričanjih ter se jim zaradi absurdnosti celo posmehujemo, je religija za kaj takšnega zunaj dosega. Preprosto se ne spodobi, ker je konec koncev to posameznikova vera.
Takšne pietete recimo ni deležno razumsko argumentiranje stališč. Potrebno jih je nenehno upravičevati z razumom in logiko, zahteva se na stotine dokazov in prepričani še vedno ne bodo spremenili svojega prepričanja. Medtem ko boste, če poveste, da v nekaj preprosto verjamete in enostavno veste, da je res, brez kakršnegakoli dokaza razen lastnega prepričanja, deležni mirnega prikimavanja in spoštovanja. No ja, verjetno zgolj, če poveste, da ste prepričani v obstoj boga. Dvomim, da bi enako navdušenje požela vaša vera v Božička.
Zakaj so verovanja, pa ne samo religijska, izvzeta iz argumentiranja? Bi lahko morda bil razlog v tem, da ne premorejo nobenega resnega argumenta, s katerim bi upravičila svoje trditve? Da je mogoče v ozadju strah? Verjetno.
Čemu torej dvoličnost? Mar bi res z navdušenjem sprejeli, ko bi vam bil zdravnik takoj, ko bi prestopili vrata ordinacije, povedal, da on zares ve, da imate raka. Da sicer nima nobenega dokaza ali izvida za to, ampak on je zares prepričan, da potrebujete kemoterapijo. Predvidevam, da bi se vam kaj takšnega zdelo absurdno. Ampak če temu rečemo vera, kaj šele religija, pa je apriorno spoštovanje kar samoumevno.
Pa da ne bo spet pomote. Ne mislim samo samo na krščansko vero, pač pa vsako vero, vsako indoktrinacijo in prepričanje v nekaj brez kakršnegakoli dokaza. Vse so v osnovi enake; vera v Kristusa, Alaha, Hitlerjeve litanije, komunizem ali pa zdravljenje s kozmično energijo. In vsem je skupno, da so potencialne nosilke zla. Saj ne vedno, obstaja pa možnost. Dobri ljudje namreč počnejo dobra dejanja, slabi pa slaba. Da pa dober človek stori nekaj slabega, je potrebno močno prepričanje v nekaj, oziroma vera v nekaj.
Zmeraj se ob tem spomnim, ko je nekdo v dokumentarnem filmu spraševal pripadnike raznoraznih religij, ali bi po motivu Abrahama ubili na primer svojo družino, če bi jim sam bog tako zaukazal. In grozljivo dejstvo: sleherni je povedal, da bi to bila sicer težka odločitev, vendar da upa, da bi premogel dovolj vere, da bi kaj takšnega lahko naredil. Celo ponosni bi bili na moč svoje vere. In to naj bi bila vrednota, to bi jo morali apriorno spoštovati? Takšno slepo prepričanje, brez argumentov? Vero v božjo modrost, namesto da bi po zdravem razumu takšnega boga poslali nekam? Hvala lepa za to; bom še naprej spoštoval ljudi, njihovih absurdnih prepričanj pa ne.
Matic Hriberšek
Le s t v i
N AJ°2
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
2.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO I
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT. NATE RUESS
4.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
5.	LET HER GO - PASSENGER
6.	STAY - RIHANNA & MIKKY EKKO
7.	MIRACLE - HURTS
8.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE
9.	TANGLED UP - CARO EMERALD
10.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT. BRITNEY SPEARS
11.	IT'S TIME - IMAGINE DRAGONS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 9. aprila 2013
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
grahova kremna juha, solata s klobaso, ocvrt krompirček SREDA
kuhano meso iz razsola, krompirjeva solata ČETRTEK
zelenjavna enolončnica, marelični cmoki, kompot PETEK
ribji paprikaš*, domači široki rezanci SOBOTA
golaževa juha, vodni vrabčki NEDELJA
juha iz hrbtiščnih kosti, hrbtiščne kosti, jabolčni hren, pečen
krompir
PONEDELJEK
pečen piščanec z rižem**, rdeča pesa, sadje
*Ribji paprikaš
Sestavine: olivno olje, 2 srednje veliki čebuli, 3 večje stroke česna, 1 dl belega vina, manjša pločevinka paradižnika v kosih, 2 posušena lovorova lista, sol, poper, 1/2 l jušne osnove, 1 žica rozin, 3/4 kg ribjih zrezkov, narezanih na kocke (riba mečarica), 2 žlici kaper, 18 zelenih oliv, 2 žlici pinjol.
Na olivne olju prepražimo narezano čebulo. Dodamo česen in du-šimo 30 sekund. Prilijemo vino. Kuhamo 2 do 3 minute, da del vina izpari. Dodamo razrezan paradižnik iz pločevinke, lovor, 1/2 žličke soli in sveže mlet poper po okusu. Kuhamo 20 minut. V omako doda-
mo ribjo osnovo in rozine. Kuhamo okrog 10 minut, da se okusi prepojijo. Nato dodamo ribje koščke, kapre in olive in kuhamo 7 minut, nato vzamemo s štedilnika in pokrito pustimo počivati še 2 minuti. Potresemo s popraženimi pinjolami.
** Pečen piščanec z rižem
Sestavine: 4-5 skodelic kuhanega riža, 1 piščančje prsi, narezane na koščke, 1 žlica sojine omake, 4 mlade čebule (zeleni del narežemo in na koncu potresemo po pečenem piščancu), 3-4 stroki česna, ščepec ingverja, 1 čili, 5-7 šitak (gobice), narezanih na koščke. 1 jajce, 1/2 skodelice zamrznjenega graha, 2-3 žlice olja; omaka za pečenje: 3 žlice piščančje osnove, 3 žlice ribje omake, 2 žlici sojine omake, 1 žlica soka limete, ščepec ali dva belega popra, 1/4 žličke sladkorja.
Koščke piščanca prelijemo s sojino omako in pustimo, da se prepojijo. Pomešamo sestavine za omako za pečenje. V voku ali veliki kožici segrejemo 2 žlici olja in dodamo sesekljan beli del čebule, česen, ingver in čili. Med mešanjem pečemo kakšno minuto, nato dodamo koščke piščanca. Pečemo in mešamo 2-3 minute, da postane piščanec enakomerno bele barve. Dodamo gobice šitake in med mešanjem cvremo 2-3 minute. Če postanejo sestavine presuhe, dodamo 2 žlici piščančje osnove ali belega vina. Dodamo kuhan riž. Mešamo z lopatko, da se sestavine enakomerno razporedijo. Počasi po žličkah dodajamo omako, ki smo jo prej zmešali. Mešamo in cvremo 6-10 minut. Vmešamo zamrznjen grah. Sestavine potisnemo ob rob posode, da dobimo v sredini kozice prazen prostor. Vanj zlomimo jajce in ga mešamo, da zakrkne. Vse skupaj pomešamo in pečemo še kakšni 2 minuti. Odstavimo z ognja, in če nam ustreza po okusu, dodamo še ribjo omako. Če je preslano, stisnemo v riž sok limete. Kdor želi posebej pekoč riž, naj doda čilijevo omako.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
IGRA
»Ali veš, kako je včeraj igrala Olimpija?«
»Seveda! Prvi polčas z leve proti desni, drugi polčas pa z desne proti levi.«
priti prej? Moje delo je za danes končano.«
»Oprostite mi, lepo vas prosim, toda sosedov pes ni vedel za vaš delovni čas in me je prepozno ugriznil!«
PRIČA
Prometna nesreča. K sreči samo poškodovana pločevina. Iz majhnega mestnega avtomobilčka izstopi lepotica, iz športnega kabrioleta pa mladenič. Oba pohitita k starejšemu moškemu, ki je stal v bližini, in ga istočasno vprašata: »Boste priča?«
Starec presenečeno vpraša: »Ja, kdo se pa danes poroči zaradi take malenkosti?«
SPREJETA NAJ BO »In zakaj so vas prejšnji delodajalci odpustili?« vpraša mati kandidatko za varuško. »Ker otrok nisem kopala vsak večer.«
»Vzamemo! Sprejeta!« se zasliši iz otroške sobe.
DELITEV
»Mihec, povej mi, kako bi mama lahko svojim desetim otrokom lahko razdelila šest jabolk!« je rekla učiteljica.
»Preprosto! Naredila bi jabolčno čežano!«
PRAKSA
»Strašno me moti, da mi mama vsakodnevno pridiga, da so vsi moški enaki!« »In zakaj te to moti?« »Sprašujem se, kako je to ugotovila.«
PREPOZNO
»Saj veste, da vas spoštujem in vas imam rad,« je rekel doktor pacientki, ki je potrkala na njegova vrata, »toda ali niste mogli
UPRAVIČENO IZPLAČILO Vdova je od zavarovalnice zahtevala zavarovalnino za pokojnim možem.
»Vaš mož je bil zavarovan samo proti požaru,« ji reče zavarovalniški zastopnik.
»Vem, zato sem ga pa dala kre-mirati.«
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANDREE = slovenska umetnostna drsalka in trenerka, po poklicu odvetnica (Tjaša, 1943-), BOELL = nemški pisatelj, nobelovec za literaturo 1972 (Heinrich, 1917-1985), IROC = model volkswagna, KNAPE = vas pri Železnikih, LOMOT = lomastenje, hrušč, MAKAO = brazilska tropska papiga, PRAP = slovenska pisateljica (Lila, 1955-), TOKAR = ameriški filmski režiser (Norman, 1919-1979).
■>ie|doi 'eue>i 'ornojuv 'ape^s 'oojj 'emsed
'ouai 'oun 'ue>io|s 'iaio '¡pod 'u||d 'adeu>j 'uuo| '|oq 'eljjiu 'meun 'ej^j 'aH 'eledojse^ 'uodoi} 'apes npv 'so>i 'ge§e|eu '^ornije '^mieue 'oaiei^s 'je^oi 'pueiuv 'ueiuoi 'e^o|s :ouAoiopoA '3>!NVZId>l 3L A3LIS3d
Foto: ASV
torek • 16. aprila 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da bodo morali v prihodnje graditelji na območju Spodnjega Podravja verjetno postavljati hiše na količke tako kot nekoč v emonskem barju. Za kanalizacijo še niso našli dokončne rešitve, po dogovorih z Elesom pa naj bi jo speljali kar po daljnovodih.
...da v poetovionskem domu starejših pošiljajo pred televizijske kamere baje le najbolj poslušne delavke, ki svoje vodstvo hvalijo, čeprav že ptiči čivkajo, da so zaposleni preobremenjeni in pod pritiski železne lady.
... da so nekateri holermu-oški opozicijski politiki polni nadnaravnih moči, saj vedno znova trdijo, da vedo več kot drugi; tokrat naj bi o poslovanju občine vedeli celo več kot inšpektorji.
... da so se minuli vikend v stari Poetovioni nepridipravi lotili avtomobilov oziroma njihovih pnevmatik. Tako so bili lastniki presenečeni, ko so svoje konjičke našli na lesenih hlodih, Mogoče pa jim je kdo hotel
samo pomagati pri menjavi zimskih pnevmatik za poletne.
... da na številnih vinskih ocenjevanjih vina dosegajo vedno višje ocene. Sicer ni jasno, ali so vina res toliko boljša ali pa bodo morali ocenjevalci povečati sistem z 20 na 30 točk.
... da je trener vijoličastih po tekmi v Šterntalu hitro pozabil priložnost Zajca in je ni niti omenil. Večkrat pa je povedal, da je bil Marburg povsem dominanten. ... da je završki žogobrcarski
trener opravil šele četrtino svojega dela. Doslej je s svojo ekipo slavil na treh zaporednih tekmah, šefi pa so mu jih naročili dvanajst.
Vidi se ...
... da malčki v najsodobnejšem vrtcu pri Sv. Marku nimajo le najbolj energetsko varčne zgradbe, ampak tudi najvišje standarde daleč naokoli. Baje je treba mladim zgodaj pokazati da se je treba znati vzpenjati.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Branko Rašl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Ko je moj vnuk zagledal to knjigo z naslovom Upokojite se mladi in bogati, se je od srca nasmejal,« nam je napisal Branko Rašl, ki je fotografijo posnel na Kicarju. Fotografija sicer ni najnovejša, ampak če ti nekdo svetuje, da si mlad in bogat upokojenec, pa je vedno smešno.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 15. 4. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Mladinska knjiga trgovina. Nagrado prejme Tilen Munda, Ptuj.
Mladinska knjige
trgovina
www.mladinska.com
www.radio-ptuj.si
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
9	8			4				
			1		2	5		
2					9			
3		1	5					
4				2				7
					6	3		2
			6					9
		6	2		8			
				7			2	4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bik	VV	©©	€	OOO
Dvojčka	VVV	©©©	€€	O
Rai	VV	©	€€€	OO
Lev	V	©©	€€	OOO
Devica	VV	©©©	€	OO
Tehtnica	V	©	€€	OOO
Škorpijon	VVV	©©	€	OOO
Strelec	VVV	©©	€€€	O
Kozorog	VV	©©©	€€	OOO
Vodnar	VV	©©	€€€	OO
Ribi	VVV	©	€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Zakaj je Bog ustvaril najprej moškega, šele nato žensko? Ker si ni želel nasveta, kako naj to naredi.« Neznan avtor
»Humor je najdemokratičnejša človeška navada.« Karel Čapek
»Duhovniki se potolažijo, da niso poročeni, ko poslušajo ženske pri spovedi.« Armand Salacrou •SfSfk
»Trdo delo še nikogar ni ubilo, toda zakaj tvegati?« Neznan avtor
»Če ženski odpiraš vrata svojega avta, imaš novo ženo ali nov avto!« Grafit
»Sivi lasje so božji grafiti.« Bill Cosby
»Nikoli ne jemljite življenja resno. Saj itak nihče ne preživi.« Neznan avtor
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: SAMO STRELEC
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 9. april do 15. aprila 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski
Zanimivosti, rekreacija
torek m 9. aprila 2013
Smučanje • Smučarski klub Ptuj
Tekmovalno uspešni na zaključkih
Trenerji SK Ptuj so se v podaljšanem prazničnem koncu tedna udeležili dveh zaključnih prireditev sezone na Mariborskem Pohorju. Na obeh so organizatorji izvedli športno-družabno tekmo, na katerih so se Ptujčani odlično odrezali.
V	soboto, 30. 3., so se na Arehu udeležili zaključka šol smučanja, ki ga je organizirala šola smučanja NLP - Naše lepo Pohorje. Ta je na zaključek povabila klube, ki so v tej sezoni na Pohorju izvajali tečaje smučanja. Sodelovali so učitelji smučanja iz Ptuja, Prekmurja, s Pohorja, iz Podčetrtka in Avstrije. Organizatorji so izvedli tudi zabavno igro, nekakšno kombinacijo med pležuha-njem in smučanjem, v kateri so člani SK Ptuj osvojili 1. mesto, tik za njimi so pristali Avstrijci (Skischule Winkler). V sproščenem vzdušju so udeleženci že kovali načrte za naslednjo sezono.
V	ponedeljek je Športni center Pohorje organiziral zaključek sezone na Mariborskem Pohorju. Kot povabljeni klub so učitelji sodelovali tudi na tekmovanju v paralelnem veleslalomu, na katerem je nastopilo približno 50 tekmovalcev. Preko kvalifikacij se je 16 najboljših uvrstilo v zaključni del, kjer so bile formirane skupine s po tremi tekmovalci (16 najboljšim se je pridružila osme-rica tekmovalcev in trenerjev). Prisotni so bili Filip Flisar, Ilka Štuhec, Klemen Kosi, Boštjan Kline ... Na koncu se je zmage veselila trojka Bojan Kocjan, Blaž Pečuh in Rok Toplak (trener v slovenski reprezentanci), ki je med vsemi osmimi trojkami dosegla skupno najboljši čas. Člani so za nagrado prejeli sezonske smučarske karte za naslednjo sezono.
S celotno sezono so v ptujskem klubu zelo zadovoljni. »Aktivnosti smo izvajali vso sezono, ki je bila za nas zelo uspešna. Izvajali smo šole smučanja, vikend tečaje za začetnike, nadaljevalne tečaje smučanja in bordanja, izpeljali smo občinsko tekmovanje v veleslalomu, s člani smo obiskali številna smučišča v Sloveniji in Avstriji ... Obenem se lahko pohvalimo s tem, da so trije naši trenerji pridobili trenersko licenco učitelj 1 - dva za smučanje in eden za bordanje, trije pa so pridobili višjo stopnjo, iz naziva učitelj 1 so napredovali v učitelj 2,« je povedal Bojan Kocjan, predsednik Smučar-
Trenerji SK Ptuj so se na velikonočni ponedeljek na zaključku smučarske sezone na Mariborskem Pohorju srečali tudi s Filipom Flisarjem.
S sobotnega zaključka šol smučanja, ki ga je na Arehu organizirala šola smučanja NLP - Naše lepo Pohorje
skega kluba Ptuj in predstavil tudi podatek, da so v sezoni na različne tečaje pripeljali več kot 160 tečajnikov, od najmlajših do starejših. V tem času so pridobili tudi precej članov, skupno jih je v SK Ptuj včlanjenih že več kot 100. »Sezona pa
še ni povsem zaključena, saj imamo v načrtu še dve aktivnosti: smučanje na Voglu in Moll-talu ter v maju zaključni piknik za vse člane. Na njem bomo že predstavili načrte za naslednjo sezono.«
JM
OD 1. DO 12.4. CENA/m2 OD 23 € DALJE
vsâ^c četrtek ©e i@a u m
glOVENSCCIHl IP©P f T®[F
7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV
1.	REBEKA DREMEU - Fantje izpod Triglava
2.	GENIJALCI-Tamnavasi
3.	MALIBU - Mamica ne zameri
4.	ANDREJA ČAMERNIK - Ujemiva veter
5.	MILI - Daljave
6.	TOMAŽ ILEŠIČ - Pesem pojem ti
7.	NATALIJA VERBOTEN - Življenje gre naprej
1.	MODRIJANI-Kiss me
2.	VIKEND-Mama
3.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Honey bunny
4.	PRIMORSKI FANTJE - Ne vem ne vem
5.	PETKA-Kaj je s tabo
6.	PEGAZ-Jaz sem taka
7.	DOLENJSKI ZVOKI - Maj
. -»<=_____________________
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina
Šah • Ekipna šahovska liga Ptuj 2013
V vodstvu ekipa šahovskih funkcionarjev
Da v Šahovskem društvu Ptuj nikoli ni dolgčas in se vedno kaj dogaja, poskrbi neumorni predsednik, MM Danilo Polajžer. Tudi njegova ideja o izvedbi ekipne šahovske lige Ptuj 2013 je dobila vso podporo, kar se kaže v številu prijavljenih ekip. Možnost nastopa je bila dana neomejenemu številu mešanih štiričlanskih ekip z neomejenim številom rezerv. Pod kakšnim imenom bodo nastopale, so se odločile same.
Seveda je pobudnik ideje najprej sestavil ekipo Šahovski funkcionarji, v katero je vključil številna znana imena ptujskega šaha, od častnega predsednika Milana Kneževiča do častnih članov Janka Bohaka in Janeza Podkrajška, MM Anite Vrabič in Domna Krumpačni-ka, FM Gregorja Podkrižnika in še nekaterih. Najmlajši člani Šahovskega društva Ptuj so se organizirali pod nazivom Juniorji Ptuja, malo starejši mladinci zastopajo barve Ring bara in ekipe Poker Stars. V ekipi Talum Kidričevo nastopa tudi častni član ptujskega društva Martin Majcenovič, v ekipi Žetal njihov župan Anton Butolen, v ekipi ŠD Destrnik evropski poslanec Milan Zver in drugi.
V hotelu Roškar v Skorbi so bili v dveh delih odigrani štirje krogi, v katerih je vsaka ekipa opravila 64 dvobojev (vsaka ekipa v posameznem krogu odigra štiri dvoboje, kar pomeni, da igra vsak z vsakim). V prvih dveh krogih so Šahovski funkcionarji v postavi Danilo Polajžer, Domen Krumpačnik, Janko Bohak in Dušan Klajde-rič osvojili 22 točk, kar je bilo
le pol točke več od ekipe Žetal, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Taluma, ki je zbrala 19,5 točk. V tretjem in četrtem krogu je MM Domna Krum-pačnika uspešno zamenjala MM Anita Vrabič, ki je iz osem partij zbrala 6,5 točke, MM Danilo Polajžer jih je dodal 8, Janko Bohak in Dušan Klajde-rič pa vsak po 5,5, tako da so si Šahovski funkcionarji priigrali nekoliko večjo prednost pred zasledovalci. Za največje presenečenje so v drugi tekmi četrtega kroga poskrbeli Juniorji Ptuja, ki so s 3,5:0,5 premagali Sive panterje. V tem dvoboju je prvo »veliko« točko osvojil 9-letni Tadej Murko v srečanju z Leonom Seliškom. Rahlo presenečenje so pripravili tudi
mladinci ekipe Ring bar, saj so v skupnem seštevku četrtega kroga z 8,5:7,5 premagali dru-gouvrščeno ekipo Žetal. Med posamezniki je daleč najboljši MM Danilo Polajžer, ki je v 16 partijah oddal le dva remija, v ostalih je zmagal in ima na »računu« 15 točk.
Vrstni red po 4. krogu: l. Šahovski funkcionarji 47,5 točke, 2. Žetale 40,5, 3. Poker Stars 40, 4. Talum Kidričevo 30,5, 5. Ring bar 30, 6. ŠD Destrnik 29,5, 7. Sivi panterji 23, 8. Juni-orji Ptuja 15 točk.
Do konca so še trije krogi, naslednja dva pa bosta na sporedu v petek, 19. aprila, prav tako v hotelu Roškar v Skorbi s pričetkom ob 17. uri.
Silva Razlag
Šah • Velikonočni turnir v Spuhlji Pri Majdi slavil Darko Dominko
V ponedeljek, 1. aprila, je v gostišču Pri Majdi v Spuhlji potekal tradicionalni šahovski turnir, ki ga je organizirala Šahovska sekcija Spuhlja. Skupno je nastopilo 30 šahistov, največ je bilo članov ŠD Tehcenter Ptuj. Člani tega so tudi zasedli tri prva mesta v končni razvrstitvi, slavil pa je Darko Dominko. Za njim sta se uvrstila dva mladinca, Andraž Šuta in David Murko (mladinci so bili posebej nagrajeni z medaljami, bronasto je prejel David Zagoršek), isto število točk pa sta osvojila tudi dva člana ŠD Destrnik, Branko Cvetko in Aleš Križe.
Najboljši član domače šahovske sekcije Spuhlja je bil na 8. mestu Martin Majcenovič, 11. mesto je osvojil še Mirko Prelog.
Vrstni red: 1. Darko Dominko 7.5, 2. Andraž Šuta, 3. David Murko (vsi ŠD Tehcenter Ptuj), 4. Branko Cvetko, 5. Aleš Križe (oba ŠD Destrnik) vsi 6.5, 6. David Zagoršek, 7. Boris Žlender, 8. Martin Majcenovič (vsi ŠD Tehcenter Ptuj) vsi 5.5, 9. Roman Vaupotič (ŠD Destrnik), 10. Igor Iljaž (ŠD Tehcenter Ptuj), 11. Mirko Prelog, vsi 5 točk ...
JM
sam
SAM ORMOŽ
Hardek 44b 2270 Ormož tel.: 02/741 65 00
www.sam.si
gradbeni material vodovod, ogrevanje barve, laki vijaki, okovje
\e-posta: orm@sam.si
Vabimo vas na
keramika in	'
kopalniška oprema /
I elektro	/
/
/
✓
✓

OTVORITEV trgovine
SAM ORMOŽ, Hardek 44b, v soboto, 13. aprila, ob 10.00 uri:
• nastop folklorne skupine Untrca • pogostitev • prvih 100 kupcev prejme BREZPLAČNO sirkovo metlo

torek • 9. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	%
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD |
-	KREDITI NA POLOŽNICE	J BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	^ LEASINGOV & MENJAVE
Torek, 9. april
09:00
17:00
18:00
18:00 18:00
19:00
Središče ob Dravi, pri Sokolani: tekmovanje društev upokojencev v vrtnem kegljanju za pokal občine
Majšperk, sejna soba občine: 1. srečanje - delavnica istovrstnih proizvajalcev (mesni izdelki, mlečni izdelki in jajca)
Draženci, dom vaščanov: predavanje Miše Pušenjak Pravilna vzgoja vrtnin na domačem vrtu, predvsem v rastlinjakih
Oplotnica, KTC: potopisno predavanje Andreje Rustja Otroci sveta - Afrika Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje Maje Debeljak Dobra vila Maja in predstavitev knjige Ljubezen
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: odprtje razstave slik članov Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj in druženje s člani Literarnega kluba ZKD Ptuj
Sreda, 10. april
09:45 Ptuj, Mestno gledališče: predstava bratov Grimm Rdeča kapica - za šole in izven
17:00 Majšperk, sejna soba občine: 1. srečanje - delavnica istovrstnih proizvajalcev: vinogradništvo
17:00 Ptuj, waldorfski vrtec, Peršonova ul. 1: brezplačna ustvarjalnica igrač, rezljanje iz skorje
19:00 Ormož, dvorana KZ: predavanje dr. Mira Cerarja Etični izzivi slovenske družbe
Četrtek, 11. april
12:00 Središče ob Dravi, pri spomeniku NOV: svečanost v spomin žrtvam NOV
13:00 Središče ob Dravi, Muzej NOB: odprta vrata muzeja
17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje arheologa Ivana Žižka
Topografija rimske Petovione 18:00 Ormož, bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
18:00 Ptuj, dvorana Gimnazije: predavanje Antona Polerja o spomladanskih in poletnih gobah
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Vinka Moderndorferja Limonada slovenica Prešernovega gledališča Kranj, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
Petek, 12. april
15:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Gregorja Strniše Žabe, za izven 18:00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert 9. a-razreda OŠ Ivanjkovci 18:00 Majšperk, galerija AP: odprtje razstave Branka Gajšta 18:00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: predmaturitetni koncert Žive in Neje Skrbiš
19:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti: odprtje razstave Gani LLalloshi 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave Klarise Sipoš Prebujanje resnice 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: Antonina, koncert Polet čez planet 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 5. abonmajski koncert Arsane: Simbolični orkester - žlahtna srečanja Bojana Cvetrežnika
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 11. april: 19:00 Prelomnica.
Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. april: 17:00 Tatica identitete; 19:00 Mea maxima culpa; 21:00 Jack Reacher.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 3 A
9:00 Dnevnik TV Marihar - pon.
10:00 Ptujska kronika - p, 10:2:11 ru kanal 11=00 Modro - pon. 11:30«kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 litfokanaf 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal
20,00 1
- Prijateljstvo niica
;ka kronika - pon.
5:05 Jan; 5;3S KIJ h
15:20 jnto kanal 17:00 Snort(no)-10. oddaja 17:35 Motoscena - 20. oddaja 13:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Info kanal
13:30 Zemlja in mi -10. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon. "120 Smrtim)-16. ors-:" 1:50 JflOtO 1.11 Čista i
, Tt(no) -16, oddaja- pon.
_____Jotosoena - 20. oddaja - pon.
21:15 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 10.4.
9:00 DnavnikTV Marihor - pon. 9:25 Kutiirpa - pon. 9:50 Info jianal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal
14=05 Jana-Prijateljstvo-pon. 14:35 Gostilna pr Francet - 24. oddaja - pon. '5:35 Kuhinjica 0:00 Ptujska kronika-pon. 0:20 Info kanal
17:05 Cista umetnost-13. oddaja 17:25 S poti no Braziliji 18:00 Povabilo na kavo-pon. 13:30 fnfo kanal
13:30 Zemlja in mi-10. oddaja-pon
PTUJSKA TEi£VIZUA
Vriska kronika -por. 20:20 Čista umetnost -18. oddaja - pon. 23 40 Motoscena -20. oddaja - pon. 21:05 Povabilo na kavo - pon. 21:35 Reci TVGoriSnica 22:35 Info kanal
Četrtek 11.4.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 nfo kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:50 Info kanal 15:30 Kuhinjica 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 3:00 Ptujska kronika - pnn. 13:20 Sportfno}-10. oddaja -pon. 13:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Cisfa umetnost -18. oddaja - pon. 20:40 Ptujske odrske deske -1. oddaja -21:00 Motoscena - 20. oddaja - pon. 21:25 Jara - SVIT rešuje Življenja 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja In mi -16. oddaja - pon. 23:05 Info kanal
m
aja-pon.
ZNAMKA LETNIK CENA			{ OPR.	BARVA
FORDIH 1.2 TITANIUM	2010	USD,OD	ALU PLAT, KUMA, MEGLENKE	ČRNA4DEČA
CmOENCI 1.1 SX.S VRAT	2011	6.990,00	lE9255h,TMAT	DELA
RAT PUdO EVO 1.4 ACTIVE, S VRAT, SLO	2010	7.190,00	4UINE GOME NAM PIAT	REIA
FCRD FIESTA 1.3,3 VRATA	2003	Z.G90.0D	RADIO, ARS, ZRAC9UZINA	OPEMANZKOV.
FORD FIESTA TREND 1.4,5VRAT	200S	7.990,00	U40.994MVT.KUIIA..	TANGO ORANGE KW.
FORD FOCUS KARAVAN Ii IfV	2007	0.990,00	D0D.4ZIMSKE GUME NA FIAT.	SRE9RNAK0V.
FORD FOCUS 1.41, i VRAT	2003	2.E9DJ9	9CLRWA, ORVOL NCOIITROLE	SRE9RNAK0V.
FORD MONDEO 1.BITB£ND,4 VRATA	2001	1.990.00	ELPAKET, MEt [EIKE, KUBA	TEMNO SIVAKOV.
RENAULT FUIEMCE 1.C 16V, 4 VHATA EXPRESSION	2010	MP	TEMPOMAT, PARK SENZORJI	SRE9RNAK0V.
MGF CABRI01.8 WC	1997	2.990100	I1130.000 km, Pt1R.SERV.KNJ.	RDECA
FORD FUSION COMFORT 1.6,5 VRAT	2009	9.999,00	MUPIAT, AVT. KUMAJMEGL	TEMNO SIVAKOV.
HYUMMU GEIZ 14GL5VRAT	2007	4j49P	1.LAST. P0TR ^ERVJUUIGA	ERNA
K1A SPECTRA lil 16VLS,4VRATA	2002	1.790,00	KIMAJ. LAST.,IE 09.0110 In	SREBRN« KOV.
FORD FIESTA TREND 1.4,5 VRAF	2010	9.190,00	AUJ PLAT, MEGL, AVFJOJMA	MOREM«! KOV.
VW PASSAT 1.9TT1I KARAVAN, SlO	2004	5.790,00	1.1AST.^ER.KNJ,1EMP0MAT	SV.MODRAKOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 0IO4i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NUDIMO individualno svetovanje na vseh življenjskih področjih, učenje sprostitve in duhovni trening. Izobraževalno kulturno društvo M, Ptuj. Tel. 031 548 078.
KMETIJSTVO
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, SIP 2700, z dvema pokončnima valjema in mehansko dvoredno OLT se-jalnico za koruzo in dvobrazdni plug IMT 12-colski. Tel. 041 678 343. ' PRODAM pelete, brikete in bukova drva, rezana na 25 ali 33 cm, z možnostjo dostave. Telefon 041 723
957._
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana) in v hlodih ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814.
PRAŠIČE, mesnate pasme, težke od 100 do 160 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tud očistimo. Tel.
041 978 309._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM kakovosten hlevski gnoj za vrtove s prevozom. Tel. 041 421 731. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246,
Rešek, Starše 23._
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, z možnostjo dostave, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._
NESNICE, mlade, cepljene v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170.
PRODAM stari rušt za drva, cena 10 € kubični meter. 031 848 466. PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766. PRODAM okrogle bale ljuljke. Tel. 02
782 31 91._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM vinograd z vikendom v Velikem Vrhu. Gsm 041 764 454.
PRODAM prašiče, težke od 60 do 80 kg. Gsm 041 815 875.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam 1,5-sobno stanovanje v Gorišnici. Tel. 031 744 413.
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
S f	Televizija
Skupnih Internih Programov I
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Vldeo strani
8:00 OŠ Destmik - Ob Materinskem dnevu 9:15 Polka in Majolka 10:15 Utrip Iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci se pi 13:00 Video strani 18:00 Ujemi Si
20:00 Materinski dan KD Destmik 21:10 Gostilna pri Francetu 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo strani
00:00 Video strani
8:00 OŠ Hajdina - Ob Materinskem dnevu 9:30 Kronika Iz občine Hajdina 10:00 Starše - Materinski dan v ZlatoHčJu 11:00 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
18:00 Starše - Materinski dan na OŠ Starše
20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 OŠ Domava - Ob Materinskem dnevu
9:15 Glasbena oddaja 10:30 ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaja Iz preteklosti 19:40 Ftujska kronika 20:00 Kronika iz občine Domava 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
V SPOMIN Jožetu Gašpariču
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 122 A
7. aprila je minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Hvala ti, mami, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen in skrb. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mamica draga, naj ti večno lučka gori!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše predrage mamice, hčerke, sestre, tete in botrce
Jelke Firbas
IZ MOŠKANJCEV 76 A roj. 30. 9. 1960 t 29. 3. 2013
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, za ustno ali pisno izraženo sožalje ter hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala g. župniku za opravljeno sv.mašo in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino, nosilcem križev, hvala govornikom g. Žumbarju, ge. Mariji in Melani za poslovilne besede slovesa ter hvala ge. Mariji za opravljeno molitev.
Iskrena hvala dr. Darji Pribožič in osebju v ZD Gorišnica, Lekarni Gorišnica in Lekarni Toplek, hvala vsemu zdravstvenemu osebju protibolečinske ambulante na Ptuju, patronažni službi in negovalkam iz CSD Ptuj za nesebično, skrbno zdravniško ter negovalno pomoč. Zahvala gre tudi kolektivu Ekstra Tuš, Občini Gorišnica in županu Jožetu Kokotu, Onkološkemu društvu Ptuj in vsem gasilskim društvom. Prav tako hvala tudi podjetju Mir in gasilcem ter hvala g. Arnej-čiču za opravljene storitve, protokol in korekten odnos. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
V SPOMIN Vladu Firbasu
roj. 29. 9. 1959 t 31. 3. 2011
Razblinile so se sanje, ugasnilo je upanje, ostala je le bridka resnica. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
V globoki žalosti: njuni najdražji
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje, hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stlane v trpljenje. Mama, naj večno ti lučka gori!
SPOMIN
Jutri, 10. aprila 2013, mineva leto dni žalosti, odkar je za vedno zatisnila oči naša draga mama, tašča, babica in sestra
Elizabeta Lesjak
IZ STRMCA PRI LESKOVCU 10
Hvala vsem, ki se je spominjate z vsem spoštovanjem, z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko, poklonite cvet.
Vsi, ki smo jo imeli radi
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje . . .
ZAHVALA
ob izgubi dragega
Karla Petka
IZ GRAJENE 37
Hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami.
Žalujoči
Ptuj • Svetovni dan zdravja
Osebna kronika
C
Še vedno preveč soli v hrani Slovencev
Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, poteka pod geslom Urejen krvni tlak zmanjšuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, ki v svetovnem merilu predstavljata najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in invalidnost. V Sloveniji ima zvišan krvni tlak že vsak tretji prebivalec.
Med dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka sodijo prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Gre za dejavnike tveganja, ki so med Slovenci izrazito prisotni, poudarja direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja v ZD Ptuj izvajajo meritve krvnega tlaka in svetovanje o škodljivosti vnosa soli v organizem. Čeprav so slovenski preventivni programi uspešni, se ljudje še vedno premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka, to zavedanje je treba povečati. Povišan krvni tlak je mogoče učinkovito preprečiti in uspešno zdraviti, pri tem pa sta ozaveščenost javnosti in dostopen sistem zgodnjega odkrivanja ključnega pomena, poudarjajo v Inštitutu za varovanje zdravja Slovenije. V razvitih državah je glavni vzrok za bolezni srca in ožilja predvsem povišan krvni tlak.
Več raziskav je potrdilo, da obstaja povezava med čezmernim vnosom soli oziroma natrija in pojavom povišanega krvnega tlak. Pre-valenca povišanega krvnega tlaka je v Sloveniji ocenjena na okrog 39,6 odstotka.
Zgornja za zdravje še neškodljiva meja uživanja soli je 5 gramov soli dnevno, odrasli Slovenci je zaužijejo po podatkih raziskave kar za okrog 150 odstotkov dnevno preveč. Največ soli Slovenci zaužijemo iz kruha in krušnega peciva ter mesnih izdelkov. Čezmerne količine soli Slovenci zaužijejo tudi v obrokih jedi zunaj doma ali pa v predpripravljeni ali gotovi obliki. Del prehranjevalnih navad pri Slovencih je tudi dosoljevanje obrokov pri mizi.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja zato poudarjajo pomen preventive, obvla-
dovanja zvišanega krvnega tlaka ter širše preventive bolezni srca in ožilja. »V Sloveniji že deset let izvajamo nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni na primarni zdravstveni ravni, v okviru katerega družinski zdravniki sistematično odkrivajo dejavnike tveganja, med njimi povišan krvni tlak, medicinske sestre pa podporno pomagajo izboljšati življenjski slog za ogrožene in kronične bolnike,« je ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja med drugim povedal minister za zdravje Tomaž Gantar ter pozval ljudi k rednemu merjenju krvnega tlaka in obiskovanju preventivnih programov. Ključnega pomena pri zmanjševanju bremena kroničnih bolezni je sprememba življenjskega sloga.
Kot je povedala direktorica ZD Ptuj, med kronične bolezni, ki jih povišan krvni tlak pospešuje, sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja, motenj srčnega ritma, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic, vključno z ledvično odpovedjo.
Normalni krvni tlak je 140/90, povišanega ima vsak tretji Slovenec, 26 odstotkov ljudi, starejših od 35 let, je debelih, 68 odstotkov jih ima holesterol, 18 odstotkov pa sladkor v krvi nad normalo, kadi jih še vedno okrog 27 odstotkov ... Vse to so podatki, ki kažejo, da je obremenjenost odrasle populacije za zbolevanje zaradi srč-no-žilnih bolezni še vedno velika. Glede na te podatke Inštituta za varovanje zdravja Slovenije ima približno petina moških nad 35 let in žensk nad 45 let veliko tveganje, da bodo v naslednjih desetih letih zboleli zaradi ene od bolezni srca in ožilja. Statistični zdravstveni letopis za leto 2010 navaja, da so bile srčno-žilne bolezni v Sloveniji vzrok za 39,7 odstotka
Merjenje krvnega tlaka in svetovanje o škodljivosti soli
V aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki poteka pod geslom Urejen krvni tlak zmanjšuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, ki v svetovnem merilu predstavljata najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in invalidnost, se ZD Ptuj vključuje z merjenjem krvnega tlaka in svetovanjem o škodljivosti soli. Izvajati so jih pričeli včeraj, danes vabijo, da jih občani obiščejo med 14. in 16. uro, v tem času bodo merili krvni tlak in svetovali tudi jutri, 10. aprila. Merjenje krvnega tlaka in svetovanje o škodljivosti uporabe soli poteka v prostorih zdravstvene vzgoje odraslih, v pritličju ZD Ptuj na Potrčevi cesti.
vseh smrti, pri moških v 33 odstotkih, pri ženskah v 46 odstotkih. V Sloveniji je bilo pri moških leta 2008 prvič več smrti zaradi raka kot zaradi srčno-žilnih bolezni. Ta trend se nadaljuje, tako da je Slovenija ena izmed štirih držav EU (ob Franciji, Nizozemski in Španiji), kjer sta se krivulji umrljivosti križali in kjer umrljivost zaradi raka pri moških presega umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni.
En kos pice -dovolj soli za ves dan
Srčno-žilne bolezni so pri ženskah v EU in Sloveniji še vedno prvi vzrok za umrljivost. V okviru nacionalnega programa predstavljajo svetovanja za spremembo življenjskega sloga izjemno pomemben del. Programirana zdravstvena vzgoja za odraslo populacijo se izvaja v 61 zdravstvenovzgojnih
centrih v okviru zdravstvenih domov, ki tvorijo nacionalno mrežo za izvajanje programov zdravstvene vzgoje in promocije zdravja za odraslo populacijo. Gre za program, ki vključuje sedem vrst delavnic in dve vrsti individualnega svetovanja. V zadnjih desetih letih je bilo v preventivni program vključenih skoraj 360 tisoč ljudi, izvedenih pa je bilo nekaj več kot 41 tisoč delavnic in posamičnih svetovanj. Celoviti in bolj integrirani pristopi preventivnega zdravstva, ki se izvajajo skozi referenčne ambulante, teh je v Sloveniji že več kot 290, pa omogočajo redno spremljanje ogroženega prebivalstva za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, obenem pa nudijo oporo pri vzpostavljanju celovite samooskrbe kroničnih bolnikov in tudi sistematično spremljanje pojavnosti kroničnih bolezni.
Za svoje zdravje lahko ljudje naredijo največ sami
Rojstva: Mateja Selinšek, Muretinci 21, Gorišnica - deček Matija; Petra Požek, Repi-šče 6, Zg. Leskovec - deček Gal; Andreja Haberman, Sp. Prebukovje 41, Šmartno na Pohorju - deklica Mija; Tadeja Milošič, Ormoška cesta 1 a, Ptuj - deček Teo; Maja Kostanjevec, Ormoška c. 1, Ptuj - deklica Tina; Manica Roj, Potrčeva c. 28, Ptuj - deklica Nina; Barbara Kaluža, Biš 27 a, Trnovska vas - deček Anej.
Umrli so: Franc Ozmec, Cvet-kovci 112, roj. 1930 - umrl 30. marca 2013; Marija Ke-lenc, roj. Kolednik, Rimska pl. 3, Ptuj, roj. 1931 - umrla 31. marca 2013; Karol Petek, Grajena 37, roj. 1932 - umrl 26. marca 2013; Miroslav Kovačec, Arbajterjeva ul. 7, Ptuj, roj. 1979 - umrl 2. aprila 2013.
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj: »Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ima zvišan krvni tlak že vsak tretji prebivalec.«
z zdravim življenjskim slogom. Že z zmanjšanjem vnosa sola v organizem bodo naredili pomemben korak k ohranjanju svojega zdravja. Med dejavniki tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka sodi namreč tudi prekomerno uživanje soli. Že z enim kosom pice človek dobi za ves dan dovolj soli. V Sloveniji tudi z nacionalnim akcijskim načrtom za zmanjšanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010/2020 skušamo doseči zmanjšanje uporabe soli in s tem več zdravja. Neustrezna prehrana in nezdrave prehranjevalne navade pomembno vplivajo na nastanek večine kroničnih obolenj. Odrasli prebivalci Slovenije v povprečju zauži-jejo več kot 12 gramov soli na dan, kar je dvakrat več od priporočil, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da hrano pri mizi dodatno dosoli kar 50 odstotkov slovenskih študentov, izhaja iz podatkov
nacionalnih raziskav. Iz akcijskega načrta za zmanjšanje uživanja soli izhaja, da bodo cilji doseženi s trajnejšim sodelovanjem z živilsko-prede-lovalno industrijo, s sodelovanjem s ponudniki hrane, z boljšo ozaveščenostjo ljudi o pomenu manjšega vnosa soli v organizem in usklajenim sodelovanjem zdravstvenih delavcev. Glede na fiziološke potrebe odrasli potrebujejo 550 mg natrija dnevno, otroci v starosti od enega do štirih let pa samo 300 mg natrija. Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija združenih narodov za hrano in kmetijstvo priporočata za odraslo osebo 5 gramov soli na osebo dnevno oziroma 2 grama natrija kot največji za zdravje varen vnos, vključujoč vse mogoče vire soli v prehrani. To je priporočilo, ki ga upošteva tudi Slovenija.
MG
íPoiíuiajis. naí
na íuítoumm íjilztul
RADIOPTUJ
tut áfiletu
www.radio-ptuj.si
Napoved vremena za Slovenijo
Več ko ima leto dni,
prilu vreme spremeni
Danes bo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Več padavin bo v hribih zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 9 do 14 stopinj C.
Obeti
V noči na sredo bo deževalo, v sredo dopoldne bo dež ponehal. Čez dan se bo delno zjasnilo. V četrtek bo sončno, pihal bo jugozahodni veter.
5!
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si