št. 00. V Gorici, t soboto dne 25. maja 1912. Izhaja trikrat na teden/ in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto « . 15 K »/,¦ „ . . 10 „ Za Nemčijo K" HttlO. •^-•2a Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „S0CA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu."„;Vozni red železnic, parnikov in poštnih zwz". Na naročila brez doposlano naročnine se ne oziramo. Tečaj m »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. V Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št: 7 v Gorici v I. nadstr, na desno. Upravništvo se n-haja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spiši v uredniškem delu 30 vin; vrsta. — Za obliko in vsebina oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. - »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. leplacija SoUe i niM V torek smo na kratko omenili, da se otVori "dne* 1. junija t. 1. v 'Gradišču ob Soči tehnični urad m. regulacijo Soče. Ta \0\ tehnični urad otvori odposlanec mi-f/iisterstva za javna dela ter izroči vodstvo tehničnega urada inženirju riassler-ju, ki bo imel poleg sebe dva vešča!ka v hidravličnih delih. Določeno je tudi že delo temu tebnič-nemii'uradu, namreč: regulacija Sdoibe,, ki |ma prinesti koristi Gradežu, Fiumi-čelu in Pierisu; regulacija bregov Soče med Faro in Zdravščino; tudi dela za regulacijo Idrije pri Versi se poveri tehničnemu uradu v Gradišču ob Soči. V zatonu o uravnavi Soče, Tera z Idrijo in Vipavo ter o zagradbi hudournikov v njih področju čitaimo v poglavju o prispevkih iza uravnave ,glede Sdobe: Soeina izlfcvna daljina Pieris stara Sdoba: potrebščina 1,400.000 K. Poljedelska ministerstvo prispeva s 35 'Odstotki, to je 490.000 K; 'ministerstvo javnih del s 54 odstotki, to je 756.000 K; dežefla z 1 odstotkom, to je 14.000 K; trgovinsko rni~ /listerstvo z 10 odstotki, to je 140.000 K. 9. Sočina izlivna daljina stara Sdoba-morje-. potrebščina 1,370.000 'K. Poljedelsko ministerstvo prispeva s 35 odstotki, to je 479.500 iK; ministerstvo javnih del s 44 odstotki, to je 602.800 K; dežela z 1 odstotkom, to je 13.700 K; trgovinsko ministerstvo z 20 odstotki, to je 274.000 K. Glasilo poslancev laške ljudske stranke povdarja, da najprvo kot najnujnejša dela se izvršijo uravnave Sdobe; potem pridejo ara vrsto- bregovi med Faro in Zdravščino. Oiba furlanska državna poslanca Bu-gatto im Faidutti sta se trudila za regulacijo Soče v Furlaniji, da 'bi se izvršila regulacija kar najhitreje mogoče, in sicer glede Soče kakor tudi glede obmejne Idrije. Sedaj sta dosegla tehnični urad v Gradišču «'b Soči, kateremu je že odka-m zana naloga za izvedbo najnujnejših del v Snižui': to je regulacija Soče proti izlivu in d 't- izlivom vre;d. Torej ne pri izvirku, gori v naših gorah, marveč tam doli ob izlivu v morje se ima pričeti z regulacijo Soče. iBog zna, če Potem reguliranje Soče sploh kedaj prileze iz nižine .navzgor, tje, od koder teče Soča v ravnino ter vsled sedanje neregulacije losi škodo s seiboj! Ko zregulirajo izliv, se lotijo bregov med Faro in Zdravščino, potem se bo tehnični urad pečal pa še z regulacijo obmejne Mrije pri Versi. In potem? Potem bo konec. Gorenja Soča pa Ibo podirala I gradbena dela v nižini, kadar bodo ua-!,'vi in stalno deževje. Tudi trsti'slavjiMz dravlični urad v.Jjradišču se je pečal • pivriem le z načrti o regulaciji v nižini in ta Je to končal, je bil odpravljen. Najbrže ko ravno tako s tdhniSnjru uradom. Ali morda ne?! ~""~" s 4. in 5. že omenjenega zakona o re-Buiaciji, določata odgovornost glede izvršitve mrvnavuih del in delokroga med deželnim odborom in državno upravo. V deželnem odboru se dandanašnji *8cdi, kar hočejo Lahi. Ti imajo že tako Pfed očmi le regulacije v nižini, kar spri-c"iejo svoječasni obhodi po Furlaniji in •'^solucije v deMnem izboru — potem pa Pr'de tu posebno v poštev okoliščina, da *a retfulacijo izlivne daljine Pteris-Stara »aobo, Sdoba-morje in potem še za vejo Correntie prispeva dežela SAMO Z 1 ODSTOTKOM. (Drugo plača država. Za citirani točki 8. in 9. je določene potrebščine 2,770.000 K. Dežela prispeva samo 27.700 K. Za Sdolbino vejo Correntie, ki spada tudi v to regulacijo, je določene potrebščine 150.000 K. Dežela prispeva le 1 odstotek, to je 1500 K. Torej regulacija Sdobe bo stala skupno 2,920.000 K. Deižela prispeva 29.200 K. Umevno, da bo deželni odbor jako zadovoljen, ker ,za regulacijo omenjenih točk-v Furlaniji potrosi drŽava okroglo 3 milijone, dežela pa 30.000 K. Do sedaj povedano kaže, da se bodo reguliral!i najprvo oni' deli Soče, kjer dežela najmanj prispeva, to je samo \c/<. Za vse druge dele regulacije v spodnjem toKu: Oorica-izliv Vipave, Vvpava-Zagraj, Zagraj^Pieris je določen deželni prispevek m a 30%, kakor tudi za ves gornji tek Soče na 30%; teh 30% za nižino pa znaša 789.000 K, za gorenji tek 237.000 K. Tolliko denarja pa nima dežela —- zato pa se bo za sedaj uravnavala Soča v nižini, tam. doli pri izlivu; 'drugo pa lahko čaka bolj denarnih časov. Viprašamo, kje so le bili vrli naši ljudski poslanci z ljubljencem naroda na čelu, ko se je določalo deželne prispevke, da se je določilo za spodnji del 1% deželnega prispevka, za druge pa po 30%-?! Kaj to pomeni, ni treiba še le razlagali; čutimo pa tudi že, že nam daje čutiti to tehnični urad v Gradišču, dasi še ni otvorjen. Iz zmniA M Letos se nam obeta precej dobra letina. Češnje so na splošno dobro obrodile in tudi prodajamo jih po precej visoki ceni, kakor ni uavada. In.če se ibo ta cena še obdržala, skupili (bomo lepe denarce. Tudi trta in drugo >adje obeta nam lepega dobička. Najlepše je pa to, da ibomo imeli lepo košnjo. Srce se človeku radostno smeje, ko vidi te lepe travnike doli v ni-žavi v »Prevalu«, posejane s krasnimi cvetlicami, kakor bi jih ne mogel posejati noben vrtnar. Ali zaboleti mora človeka srce, če pomisli, da je vsa ta lepota uničena, ako nastanejo nalivi. Zakaj bi ljudje ne naredili tem nesrečam in neprijetnostim enkrat za vselej konec? — Bilo je pred 30 leti. Pok. Andrej Kccjančič, takratni deželni poslanec in predsednik cestnega odbora, je sklical vse prizadete posestnike v »Prevalu* v deželno hišo v Gorico, da se dogovore glede reguliranja 'hudournikov, ki se izlivajo v »Preval« in uničujejo leto za letom ves pridelek. To akcijo je vzel potem • roke dež. odbor im vlada z namenom, uu se uredi to važno in prekoristno delo. S polževo hitrostjo se je res začela ta akcija v Furlaniji in v celih 20 letih so že prišli z delom do železnice v Koprivi. Tam se je delo ustavilo. Zakaj? ne vem. Mislim pa zato, ker so vlada in laški poslanci sedaj zadovoljni, da so s polnili svojo dolžnost s tem, da so ustregli Furla-nom. Naši poslanci se zato S" reda ne pobrigajo. Tudi smo slišali..da je vlada od Briških občin zahtevala obljubljene prispevke že pred 3 ileti. Občine pa so se tej zahtevi proti vile, dokler se ne prične z delom na licu mesta. Kakor pa .smo potem slišali, je vlada preteklo jesen (prisilila ob- čine; potom -deželnega odbora, tako, da so Jttoraie plačati' obljubljene prispevke. Ce so oibčiue res izplačale svoje prispevke, kaj počenjajo pa naši poslanci in odborniki; ki se toliko brigajo za krneta? Ce bj se prišel posestnik pritožit, bi Ber-touč in Stepančič le pokimala z glavo: »bože, bo že!« Če ima občina dobiti od vlade kako malenkostno podporo za kako zgradbo, mora biti delo že vse izvršeno im Še druge kolobocije sipopolnjene in še le za par let pozneje pride podpora na dan. Prizadeti posestniki in občine, idite k svojim poslancem, pripeljite jih za nos m ohladite jih v »Prevalskih« »fasalih«, da jim ne bode treba hoditi se ihiladit v hribe in kranjske kopeli in prašajte jih, ali plačujete davke in še posebne prispevke za se ali za Fudane? Zapadni Uric. Reformni srednješolski zavodi in Josip Wester (Ljubljana). III. Srednje šole pri nas. .. Po tem splošnem pregledu sedanjega ustroja' avstrijskih srednjih šol se ozrimo na »naše« srednje šele, t. j. tiste srednješolske zavode, ua (katerih se poučuje de-Iciroa v slovenskem učnem jeziku — srednjih Šol s popolnoma slovenskim učnim jezikom, kakor znano, nimamo — in katere pohajajo učenci slovenske narod-uesti. Pri tem ,prihajo v poštev "vsi zavodi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ki pa se — to »bodi že tu omenjeno — po uporabi učnega jezika v posameznih predmetih med seboj dokaj razlikujejo. Na Kranjskem je šest državnih in ena zasclbua gimnazija; med temi je edina zasebna (škofovska) gimnazija v Št. Vidu slovenska, dočim so štiri državne (v Ljubljani I. m II., v Kranju in v Novem mestu) 'dvojezične t. j. v nižjih razredih slovenske, v višjih pa se poučujejo nekateri predmeti :;love.nslki, drugi pa nemški. Ljubljanska g'mnazija z nemškim učnim jezikom in kočevska prihajata le toliko v poštev, da j-h poseča tudi nekaj učencev slovenske narodnosti. Vse kranjske gimnazije so humanistične, edino novomeška ima še značaj »stare« realne gimnazije, ker je na njej poulk v prostoročnem risanju obvezen. Sicer .pa foi se mora! ta pred-med po novem učnem načrtu na vseh gimnazijah obligatizirati. Na Štajerskem upoštevamo le tri državne zavode: gimnaizijo v Mariboru, v Celju iin takozvanc samostojne gimnazijske razrede s slov. nemškim učnim jezikom v Celju, ter eno deženo 'gimnazijo v Ptuju. Gimnaziji v Celju in Ptuju sta docela nemški, le da je za učence slovenske narodnosti slovenščina obvezen učni predmet; mariborska gimnazija pa ima v nižjih razredih dvojezične vzporednice, sli-čno kakor so samostojni celjski rafcrcdi utrakvistični, k. pa so v upravnem oziru združeni ,z nemško veliko gimnazijo. Na gimnazije, oz. realno g"mnazijo v Gradcu se nam ni oziiati, ker jih obiskuje le neznatno število Slovencev (do deset), za katere pa je slovenščina obvezna. Na Koroškem so tri državne nehvške gimnazije: gimnazija v Celovcu, Iki ima v tržjih štirih razredih tudi realne paralelke, I realna gimnazija v iBclJatou in c. kr. sa- mostanska gimnazija v Št. iPavlu. In konično na Primorskem. Tu je pet zavodov, ki jih posečajo So venci v večjem številu: državna gimnazija v Trstu, ki ima v !. in H. raizredu tudi realne vzporednice z nemškim učnim jezikom; državna gimnaizija v Gorici, po učnem jeziku nemška, a ima v prvih dveh razredih slovenske paraleike humanist, gimnazije, dočim so italijanske paraleike realnega značaja; nemška državna gimnazija v Pulju, hrvaška državna gimnazija v Pazinu hi občinska mala realna gimnazija v Volos-kem s hrvaškim učnim jezikom. Italijanske gimnazije v Trstu, Kopru in Pazinu ter realna gimnazija v iPulju so za nas brez pomena, ker imajo le neznatno število slovenskih, oz. hrvaških učencev. Vseh teh gimnazijskih zavodov na našem ozemlju je torej 19. Še manj slovenske so realke; edina, i:daj že državna realka v Idriji je dvojezična, dočim je državna realka v Ljubljani nemška, le da je za Slovence slovenščina obvezen predmet in da se v nižjih dvoh razrcd'h pničujc tudi veronauk za sL-venske učence v slovenskem jeziku. Državne realke v Mariboru, Celovcu. Gorici in Trstu so vsesko-z nemške. Italijanski realki v Trstu in Pulju ter nemške v Gradcu (dve državni in ena deželna) so za nas brez pomena, ker imajo neznatno število slovenskih učencev. Realk na mašem ozemlju je torej šest. Iz podatkov po šolskih izvestiih za 1. j 1910/11: i Vseh slovenskih gimnazijcev je na j Kranjskem: 1858 + 45'), realcev pa: 1 504 -1- 3; na Štajerskem: 581 -j- 9), re-• alcev pa 8; na Koroškem: 99-4-1, realcev pa 8; na Primorskem: 5S7 + 10, realcev pa 246 + 1. Skupaj 3125 -+ 65, realcev 1 pa 766 -t 4. Če prištejemo k tem približno število slovenskih 'učencev z gimnazij v Gradcu, na Dunaju, na Snšaiku, dobimo zaokrože-'" no štc;v:lo 3200 gimnazijcev, realcev pa k večjemu - 7d0: torej imamo razmerje 3200 : 780 ali 100 gmiin. : 27 reakem, ali še bolj drastično: na štiri gimnazijce pride dohro en realec-Kolika razlika v primeri a štev"'Hn gimnazijcev in realcev na Češkem in Maravskem, kjer velja v obče, posebno na čeških zavodih, razmerje 100 : 100 alf: kolikor gimnazijcev, toliko realcev. i (Pride, še.) Iz M^sarytOYe interpelacije. j (Konec.) 16, aprila. Dnevna -poročila, — Jošua je izginil iz Jeruzalema. Očividno so .mu tla prevroča. 20. aprila. Dnevna poročila. — Iz Na-zareta nam javljajo, da postopa tesar Jošua okrog svojega rojstnega kraja. S svojim blebetanjem, katero imenuje »pridigo«, zadržuje 'lahkoverne ljudi od dela. Naše povsem skromno mnenje je" .to, da . bi ondotno orožniško poveljništvo lahko že vprašalo ta individuum, kaj pravzaprav ¦1-oče. predvsem pa, od česa da živi. On in prav tako tudi njegovi presflepljeni ' »učenci«. 13. junija. One,vna poročila. — Pre-častiti gospod župnik iz Kafarnauma nam ipiše, da jih je '»iprorok« Jošua tam obiskal. (Pravijo, da je govoril z nekim človekom, z nekim norcem, ki je bil prepričan, da dušnega &M-v sebi. Po mestu so ilWu smejali. Prečastiti gospod župnik dostavlja prav (primerno, da je govoril hudoben duh s hudobnimi duhom. Soglašamo. Da bi Ma žandarmeriia na -kakšen način posredovala, «am ne poročajo. Seveda, saj gre le za sveto vero in za cerkev. 18, julija. Dnevna poročila. - »Galilejski Glasnik« prše o teku, ki ga je povzročil zloglasni Jošua. Na nekem 'hribu je baje umetnika priporočamo gospodu vojnemu lezniske postaje a najugodnejšimi zveza- ministru — kakšni prihranki in kakšne mi iz Trsta in Oorice privabi nebroj ča- olalšaveibi bile to za-vse, ki stokajo pod sMcev^naše CirikMetodove družbe v davčnim bremenom: zbral 'Jiudi okrog sebe in jim na svoj način sebe ~^^f^r pridigal. »O. G.« objavlja nekoliko odlom- ' . - « . « ««* kov _ ne maramo jih- .ponatisniti, omenjamo ,pa le toliko, da mrgoli v vsakem stavku veieizdajstvo žaljenje cerkve in njenih organov in da Ibr bila vsa pridiga zanimiv vo berilo za gospoda državnega pravdni-ka — seveda, če bi mu bile take reči količkaj pri srcu. 17. decembra. Dnevna poročila. — O »preroku« Jošui smo dlije časa molčali in čakalli, če organi posvetijo svojo pozornost njegovemu rogoviljenju. To se ni zgodilo. Treba bi bilo, da bi poslali pobožni kristjani svoje tožbe naravnost v Rim kabinetni pisarni Njega veličanstva cesarja Tiberija. Zdi se, da nima NJega ekscelenca gospod namestnik iPilat točnega pregleda o vsej stvari. O njegovi dobri volji pač nočemo dvomiti Air pa morda le...? 12, januarja. Dnevna poročila. - Prečastiti gospod župnik iz ... nam javlja o pohujšanju, ki ga je povzročil potepuh in |»preroK« Jošua v njegovi župniji. Omenjeni mož je namreč stopil v hišo gospoda Simona, (zdi se nam seveda čudno, 'kako morejo biti gospodu Simon« taki obiski všeč), sedel je za mizo, tedaj pa so se odprla vrata in vstopila je----------zloglasna vuačuga tega mesta Magdalena, da bi ise nekoliko »pogovarjala« z moštvom, ^Kakšen razgovor je bili, ugane vsak poštenjak. Gospa Simonova in njena hči sta ogorčeni zapustili sobo. Gospod Simon, le baje ostal. Enostavno beležimo... 17. aprila. Jošua je zopet v Jerpzale-mu. Kakor prizanašanje oblasti, tako raste njegov pogum. Možak uganja svoje burke, »pridiga« in jezi pobožne vernike. Pri neki priliki ;c samega sebe označil za — sina božjega. Bil bi že zadnji čas, da bi krščansko 'ljudstvo samo nastopilo, če — trpe oblasti tako bogoskrunstvo. 25. maja. Iz uvodnega članka. Pridiga hujskača Jošue ob jezeru, iz katere smo Objavil: nekoliko odtomkov, je vrhunec kvsega, kar je izvedel ta puntar v svojem revolucionarnem delovanju. Tukaj ni napovedal vojne le sveti cerkvi, temveč •vsemu državnemu organizmu. Vse dosedanje nazore je postavlja! na glavo; tukaj je storjen prvi korak na poti do revolucije. Če hoče cesarska vlada še zdaj molčati, tedaj naj pade odgovornost za vse, bar se utegne še zgoditi, na njeno sglavo... ... Sicer pa smo izvedieli, da je Njega ^ekscelenca gospod baron OMumčanskv poslal obširno spomenico Svetemu očetu v Rim s prošnjo, da bi Njega svetost nastopil pri Njegovem veličanstvu cesarju Tiberiju. 14. juilija. Novice z dežele. (Naposled! Zdi se, da je posvetna pravica spoznala svojo nalogo za varstvo naše svete vere. Krajj Herodež je dal Obglaviti novega jordanskega »preroka«. Johanaana ni več. .Z veseljem pozdravljamo ta čin, spoznavamo v njem prst božji in upamo, da ne ostane pri tem prvem koraku. Jošua je še prost. No, kralj Herodež ima drugačne j pojme o svoji dolžnosti, kakor drugi vk-. darjh. r \ 17, oktobra. \z podlistka patra Lapo-ka. Takemu preroku je tisočkrat bolje kakor meni, ki se moram mučiti s podlistkom o njem. Zadel je boljši zgoditek. On se sprehaja, prerokuje, m dobrosrčni ljudje mu dajejo, kar imajo: Denarja, masla, jajc. Če ni več talcih ljudi, -gre na polje, pa si napuli korenja, koruze aH pa tudi pšeničnega Masja! In dober svet bi si dal, kdor b: se mu fzoperstavIjaL Kaj? Saj je .gospod'Jošua sin božji, in oni tam so njegovi učenci — torej jezik za »zobe, človek, in zahvali se še za milost...l Pa ti čudeži!' -Gospod Jošua nima sam kaj jesti ali z dvema ribicama in s petimi hlebci zna nasititi pettisoč 'ljudi. Tega , Posebno Ijubeiznjivi modrijani so njegovi »učenci«. V svojem mizarstvu se sicer ni izučil, kljub temu se da imenovati »mojstra« in ima »učence«. Enemu rzmed njih, nekemu Simonu, je obljubil službo hišnika v nebesih — čestitamo! Nekemu drugemu je zopet obljubil prostor poleg ...Nekoliko norih mater mu je dato I svoje otroke v naročje. Gospod Jošua ve, ' kako se vpliva na ilafokovemo ljudstvo. Po-• hvali kakšnega stokajočcjra otroka, in mati pojde v ogenj za te. Diplomati so vedno majmodrejši. ...Sicer pa je »sin božji« pristopen tudi »večno ženskemu«. V Betaniji je dvoje sester, že starejših devic, in tema dvema gospod Jošua baje ni ravnodušen. Oni ¦pa tudi njemu ne. Le da on ne ve, za katero bi se odločil. Ena zna umetno kuhat*, druga :zna lepo ubogati. O Marija — o Marta — kako težka je izfoera, če postane človek prerok...! 16. decembra. Dnevna poročila. Jošua je odšel povsem prost iz Jeruzalema. To konstatiramo brez opazke. Pa zagotavljamo, da nam bo poslej nedotakljivost države in najvišjih oseb prav tako malo pri srcu kakor gospodu državnemu pravd-niku svetost cefkve in "njenih organov... 10. aprila. Jošua je včeraj prijahal kakor triumfatoT v Jeruzalem. Množica ga je razglašala za »sina Davidovega«. Če bi Njega Veličanstvo cesar Tiberij premilo-stivo obiskal svoje zvesto mesto, ne bi mogel biti sprejem krasnejši. Varnostni organi so spali včeraj in spe še danes. . 13. aprila. Dnevna poročila. Kakor smo zvedeli, so zaprli zloglasnega pun-tarja Jošuo. 14. aprila. Iz'daljšega članka. Naposled se je vlada vendar ohrabrila. Naposled so se odgovornim faktorjem odprte oči. To 'konstatiramo z nekim zadovoljstvom. Vedno smo bili nasprotniki preku-cuškega stremljenja, 'ki je naperjeno zoper prestol in oltar Dvigali smo svoj glas le v interesu reda in miru bogaboječnih občanov. Danes nam daje vlada prav. Pozno, toda vendar... 15. aprila. Iz nekega pcrcčiia. Zasli-šavanje Jošue je 'potrdilo, kar smo razglašali tri leta. Sovražnik -svete cerkve, sovražnik presvetlega cesarja... ...Pri zaslišavanju se je vedel zelo drzno in nastopal prav samozavestno. Njega ekscelenca gospod namestnik je bil •navzoč r/ri zaslišavanju in se je sam oglasil z nekaterimi vprašanji... Vsi pravniki menilo, da ne more pun-tarja Jošue miniti smrtna 'kazen. In ljudski glas soglaša z njimi. 16. aprila. Iz daljšega poročila. Dasi je bila usmrtitev Jošue strašna predstavi, je bilo vendar na obrazih in v govorih ljudstva spoznati zadovoljstvo. .Ni čuda: Kar kdo cent za najsvetejše, tega ne 'da žaliti. Smrt Jošue je bila po pravici zaslužena... Mala. opazka ,za prihodnjič. Vsi trije obsojenci so viseli povsem nagi na križih. Ali niso mogili nabaviti vladni organi vsaj plavalnih hlač zanje? Videli smo celo vrsto bogaboječft žen in devic, ki so od srama zardele m se ogorčeno obrnile proč. Dobro je dat; primer, ki odstraši, toda sramežljivost gledalcev se ne sme žaliti... Interpelacija prof. Masaryka in tovarišev, ki navaja tudi to črtico, vprašuje nazadnje: Ker se je to delo, kakor rečeno, že dolgo brez ovire prodajalo, vprašujemo: »Ali je gospod justični minister pripravljen preprečiti ponovitev takih očitno krivični/h in veksativnih konfiskacij?« Volčjodrago. Petje. Tombola. Vojaška godba. Ples. Paviljoni. Kolo sreče, šaljiva pošta. Plezalno drevo. Cvetlični dan. Panorama itd. Vse brez vstopnine! Vsakdo pa mora imeti mesto vstopnice karteSo, s katero dobi z ilahkoto najmanj 100 K, ako bode srečen pa tudi 200 K. Kaj hočete še? Vsi in prav vsi bomo praznovali foinko -štni pondeljek na Volčjidragi! Vse domače in okoliške rodoljubke tekmujejo med seboj, da pokažejo svojo narodno požrtvovalnost. V paviljonih bo največja izbira rujne vinske kapljice z Vogrskega, Gradišča, iRenč, 'Prvačine in BMj — to skoraj po navadni gostilniški ceni brez odiranja. faborna 'jedila domačih izdelkov in narodne tvrdke Anderwald bodo na razpolago. In dame! Cela zaloga tort, potic in sladkarij se peče pri naših rodoljiilbkah. In še druge dražestne sladkosti na kviu-ta!e je za nje pripravljenih. Kar pridite! Nikomur ne bo zaL Veselica pa je v korist naše prepotreibne šolske družbe. Odbor. Družba sv. Cirila in Metoda. Za obrambni sklad družbe sv. C. in M. — V zadnjem izkazu eitaimo med pri-giasniki: 1037. m 1038. g. Benedikt Poniž, c. kr. vadn. učitelj v pokoju v 'Gorici. Kolesarsko društvo »Danica« priredi jutri popoldan ob 4. uri cestno dirko Go- rica-Miren-Gorica, polževo dirko, sreč-kanje itd. po že obijavifjenem vsporedu. Domače vesti. Velika Cirii - Metodova slavnost v na binkoštni pondelfelk Ibo najlepša letošnja zabava. Krasen vesdliični prostor, na krlžalršču starih lepih cest te mesta in vseh krajev ilepe Vipavske doline, tik lže- G. notar Artur Lokar iz Ajdovščine je nevarno obolel ter se nahaja v tuk. sana-toriju. Bolnik potrebuje miru in je prepovedan vsak Obisk. Njegovim prijateljem in znancem naj služi pa v vest, da se počuti bolnik mnogo boljše. O priliki bomo z oziram na občno priljubljenost bolnikova še nadalje poročali o poteku bolezni ter je nepotrebno, da se posamezniki informirajo bodisi v sanatoriju ali pa pri ordinira-jočem zdravniku g. dr. P. Defrancesclhiju. Upanje je, da pacijent popolnoma okreva. Gosp. Rudolf Konjedic je bil v četrtek popoldne izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker je preiskava v glavnih zadevah končana. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Dr. Fr. Gosti, prknarij v dež. umobolnici, 3 K. (članarina). — (VI. Plesničar, trgovec s premogom, 2 K. —Dr. Ig. Grumtar, notar v Ribnici 20 K. — Na račun mesečnine je prišlo 19'80 iK. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v četrtek, dne 4. julija t. i, od 8.—12. ure dop. Vse 'drugo na črni deski v zavodu. Pripominja se, da se meseca septembra ,ne bodo več sprejemati gojenci za prvi tečaj, ako !bo že .po sprejemnih 'izpitih meseca julija doseženo najvišje možno število gojaneev-prvoletrtikov (štirideset). Za narodni muzej so darovali: Go^ spod Avrelij Bisaii, trgovec v Gorici, 2 bakrena novca. — Gospod /Franc Pavletič, 'kovač Rubije, 1 bakren novec ter 1 pa- I pirnat ff. 1. — Gospod Franc Rojic, So-vodn|e 1 srebrn denar. — Gospod Rafael Zimic, gostilničar Deski.-,, 1 kačo čroico, — Gospod Miha 'Koaman, trgovec v Gorici, 1 siiko mesta Trst iz leta 1840. — -Gospod Jcsip Bregant v Gorici, 6 raznih novcev, I rožni venec ter 1 .letak iz leta 1821. — Darove sprejema društveni gospodar g. Rudolf Drufovka,. trgovec v Gorici, Gosposka ulica 3. Odbor. »Slov. Čitateica v Gorici« je nabrala med svojimi člani K 42 — z namenom podariti družbi Ciril-Metodovi kakor Šolskemu Domu vsakemu po K 21 — .mesto venca umrli gospej Avgusti Pirjevčevi kot svoji zvesti ter požrtvovalni člainioi. Na binkoštno nedeljo dne 26. maja bode »romantična divaška jama« v Divači sijajno razsvetljena od 3. do 7. ure popol- dan. Vstopnice po 1 krono za osebo $e dobe pred jamo. Goriški planinci se zbirajo vsak petek zvečer pri »Zlatem jelenu«, kjer se lahko dogovore o nameravanih izletih posameznih družb. Člani podružnice in gostje do-brodošLi! Odbor. Jamska veselica v Postojni. — Na jamsko veselico, ki se bo vršila binkoštni pondeljek v Postojnski jami, se s tem še enkrat opozarja, dasti glede posebnega vlaka, ki odhaja iz Gorice Ob 8. uri 26 m. dopoldne. Samo ab sebi se razume, da se vrši veselica v jami pri vsakem vremenu ob 3. uri pcpol. Vstopnina znaša za ta dan izjemoma po 2 K za osebo. »Novi Čas« je bil obljubil, da se poboljša ter ne bo več priolbčeval čenčarij. Pa je priobčil včeraj velike čcričarije in vrtoglave budalosti v članku »Fantje, na plan«! Kriči in nori, kakor kak nesrečnik v deželnem zavodu Ob Šompetcrski cesti, »Gorica« je že pred leti govorila o... »blazmiku in prismodi«. — Radi članka »Miadeniška Marijina družba« v »Soči« v torek bi bil pisec »Novega Časa« kniab skočil iz kože; jtiaiio je manjkalo. Škoda. Rohni in bitje okoli sebe, hudič brenči prej njim in Turka.vidi na Goriškem. Turk pod podobo svobodomiselstva je na Goriškem. Turku napoveduje »iNovi Čas« (boj pa takoj! Naj pazi, da se za ta »boj pa takoj« zadosti pripravi, da se mu ne bo godilo v tem boju s Turkom tako kot o-fliom. Z aneksijo in okupacijo so na^li, vendar jih irna za norca ves razumeti svet. Tudi novostrujar-ji anektirajo in okupirajo, pa bodo morali najbrže marsikaj vrniti..... »iBoj p.i takoj« «prcj(jina:i!o, čeprav kliče sebi v pomoč »Novi Č:iv< slavne viteze, vojskovodje, pa tudi liuUiJe in satane. Štrajk zidarjev v Gorici, — Zidarji v Gorici štrajkajo. Zahtevajo pol ure manj dela (do sedaj so delali 9 ur in pol) in nekaj več zaslužka.'Poleg tega zahtevajo, da se ustanovi v zmislu obrtne postave i/, '. 1907 zadružni urad za nastavljanje v delo. 'Mlekarska Zveza v Ljubljani otvori letos v Gradežu filijalko. Tako je na?,uam'i »Slovenec«. Pri tem se spominjairno \-?-klcnske gonje .klerikalcev proti 'Gabrščekii radi kioska, ki ga je imel v Gradežu. Nesramno so se zaietavalli v -Gabrščeka, koteč mu škodovati in veliko veselje so vživali, ko mu je zlobna roka -zažgala kiosk. — Zahtevali so od GabriŠčeka, naj napravi doJi v velikem kopališču velik slovenski napis, sploh naj demonstrira s slovenskim kioskom v Gradežu. Bomo videli, kaj naredijo klerikalci. Pričakujem;), Ja bodo imeli velik sOovenski nap;;;, da bodo govorili le slovensko ter da slovensko zastavo razobesijo nad mteknnii-co......No, podjetnosti ,pa so se le naučili pri Gabrščekii. Za slovenske podjetne ljudi in zadruge je Še dosti kruha v (ira-dežu! , »Razne ugodnosti1«. -- Klerikalci vabijo na cvliaristicen kongres na 'Dunaj, vabijo m farbajo. Med raznimi uigodnostnii navajajo tudi brezplačen vstop k raznim razstavam in muzejem; tudi menažerijo v Sdlidnbrunnu si bodo lahko zastonj ogledali verni romarji. Joj, kake ugodnosti! Samo, kdor je bil kedaj na Dunaju, ve, da se vse tiste reči vedno lahko vidi brez-p'ačno! Klerikalci pa farbajov ...ovorij) o ugodnostih, da bi badki mislili, kako s»> brezplačno gledali razne muzeje in menažerijo, ker so ji«m brezplačnost preskrbeli gospodje nunci. Ker »Novi Čas« na debejo laže, je naznanil svojim braveem z ddbelimi Črkami, kake »ugodnosti« bodo na Dunaju cb evliarlitičnem kongresu. Za birmance prlpoi-oža tvrdka: HEDZET & KORITNIK Gorica, Vogal Curso Verdi in Via Scaole 5 svojo bogato zalogo lepe svile, volne krema, batist, Panama, Pique, kakor tudi: Kamgarn, ševiot in sukno za obleke. Vse to prodajava po zelo nizkih cenal'J -!?5-m*T^ ?dr?I želode® imanJ.° in nimamo ve5 bolefin no tigdanja v želodcu, odkar rabimo Pellerjove odvajalno rabarbarn-kroglice z znamko -Elaa-krogHce*. Po McuSnJI Va« svetujemo, 6a jih. poskusite; one odpravijo zcpečenoat in pospešujejo prebavo. 6 Skatol frenko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar P, V. Fellor, v Stubici, Elsa-trg št. 364 (Hrvatsko;. Deželni šolski svet. — Za (Slane goti- ¦ riL dež. Sol. sveta so imenovani za J ,. letno dobo: Viktor Bežek, ravnatelj i kakega učiteljišča v Gorici, Viktor Stop, i'vnat'^ realke v Gorici, prost dr. A. Fai-Ctti'in katehet H. Zorn na realki. Za župana iz Bat Andreja Madona se . izdajal v Gorici neki neznan človek. Dat l se napraviti pečat občine 'Bate, potem t L sestavil zapisnik seje^i^te^iMo., ¦klcnjcno najeti za občino posojiTo'fiOOff poskrbel si je tudi pismo, s katerim bi 'l0 dovoljeno posojilo od strani dež. od-k.ira. Tako oborožen z »dokumenti« je šel ' Vlijalko Ljubljanske .kreditne banke,, da. h; tam dobil denar, kateri" ima dobitiob' L,a j)ri dež. hipoteunem zavodu, banka *"bi dobila potem od tega zavoda dovo- j S—\0 svoto 6000 K. V banki mu niso hoteli '•erjeti, telefonirali so v dež. hipotečni za-~rod, kjer seveda niso n;č vedeli o posojilu. Neznance je trdil, da je vsa reč poštena, potem pa je šel in ga ni bilo več, dasi so v banki pridržali »dokumente« in so ;rl>kli, naj pride popoldne. Neznanec je sta-.jSi človek, rdečkast v obraz. Klerikalna »Straža« rabi denar, prav jnujno ga rabi. Tako pravi »Novi Cas«. Če Ipa pravi »Novi Čas v da rabi »Straža« IdJflr, ga mora že res nujno potrebovati in l/njo »Novi Čas« vred. — Novostrujarski :st stane 'denar, čuki so dragi, »izobraževalna* društva draga, Marijine družbe ;tanejo obilo in .za naraščaj (!) je tudi tretja skrbeti. Torej denar, denar *n zopet denar. Kdor kaj da. ibo dal za peneumne-vanje ¦'jiidslva, v škodo slovanskemu ljudstvu. Kovaško zadrugo v Lokovcu so ustanovili klerikalci. Potrclba bi 'bilo res, pomagati kovačem, toda vprašanje je veliko, če bo pomagala kuratova kovaška zadruga! Sagrc v Furlaniji pojenjujejo. Tako trdi laški -klerikalni list. No, med Slovenci v glavnem v nižini pa se vrši javni ples na javni ples. Kaj vendar počno slovenski ka-irliški prvaki, v katerih taboru je ljudstvo? Kasj so tako brc/ vpliva m. ljudstvo, da ne morejo odpraviti plesov, ki žro litijski denar?! Sz Sela. — Sokol in bralno društvo v S?,U* na Vipavskem priredita dne 23. ju« n'<*sa 1.1, skupno veselico z bogatimi vspo-rccbni. Bralno društvo bo slavilo 30-lct-iiico svojega obstanka. Prosi se bratska društva, da vzamejo to v vedn^t. Zanimanje za to prireditev se vzbuja, vspored bo bogat, zato ne bo nikomur žal, ako poseli Selo na omenjeni dam. Hitra pošta. — h Gorice v Idrsko pri Kobaridu ni daleč, vendar traja nad dva dneva, prodno v Idrske.ii dobijo pisma ali časnike iz Gorice. Prej jib dobijo v Bero-lina nego v Idrskern. — Županstvo se je obrnilo na poštno ravnateljstvo v tej stvari. Naj ravnateljstvo ugodi vlogi žii-panstva in stori potrebne, da bodo dobivali v Idrskem pošto ob pravem času. Dva fantiča obtožena tatvine. — Pri Ualafiju v Židovski ulici v Gorici sta bila uslužbena 151etni P. Vižni in 16!eini R. Vekjet. Ukradla sta iz omarice blagajni -čarki več denarja pcagoma. Obsojena sta vsak na 3 mesece težke ječe s posti.' Odprti lekarni. — Jutri in pojutriš-niem popoldne bosta odprti v Gorici le-farni Oliubich-Tromba. V teh dveh lekarna!« bo tudi ponočna služba od 26. t. m. 'h ~. junija. železniške zveze jako ugodne, upamo, da nas obišče mnogo br. in 'priajtelje.v, za kar jim gotovo ne bode žal Naproša se bratska društva v bližini, da na ta dan ne prirejajo veselic. Iz Prvačine. -~ 'Dne 2. junija priredi »Prvaški Sokol« veselico v »Sokolskem dcuiu« ob 3'/2 pop. z zanimivim vzporeden: godba, moški zbor, veseloigra »Dr. Ilrjbaro!enj, v Višujeviku 6 K 02 v, g. Ant. čekada, železniški mojster o priliki poroke z. g.Čno Angelo iKocjančičevo iz Zalibrega, daroval 10 K> g. Božidar Kri-stančic, dijak v Idriji, je daroval nekaj knjig za našo 'knjižnico. 'Vsem cenj. darovalcem iszrckamo iskreno zanvalo, ter jih prosimo, naj nam ostanejo i za naprej naklonjeni kakor dosedaj, da bomo zamogli tako častno preživeti svoja mlada leta in kot pravi Sokoli vzleteti! — Odbor. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Ilirija« v Gor-janškem priredi, ikakor že naznanjeno, dne" 2. junija t. -1. kolesarsko slavnost, združeno s cestno dirko, na progi Sežana Gorjan-sko. Dirka je otvorjena za vse kolesarje slovenskih kolesarskih društev. Maksimalen čas 46 minut km 30. Prvi dirkač dobi še posebej svilen narodni trak z napisom: »Kraški prvak 1912«. Vloga za dirko je 2 kroni. Prijave sprejema društveni tajnik Orag. Petelin v Gorjanskem št. 66. Odbor. Kolesarsko društvo »Danica« vabi gg. odbornike k cdborovi seji, katera se vrši danes zvečer cb 8 in pol v društvenih prostorih. Kolesarsko društvo »Gorica« opozarja ponovno gg. člame in prjaiclje društva na izilet, katerega priredi v pondeljek dne 27. t. m. v Št. Peter do Volčjedrage. — Odhod ob 2 uri pop. — Zbirališče kavarna Central. — Gg. e'ani so naprošeni, da se tega izleta polncštevilno udeleže. Zdravo! Odbor. Tajništvo kolesarskega društva »Go-nca« naznanja gg. članom dirkačem, da odpade današnji napovedani sestanek. Komi} se bede vršil, se pravočasno naznani. Tajnik. Budimpešta ie začela goreti na S krajih. Zvečer so.se nemi>n ponovili. Z dežele je poklicano vojaištvo. Zvečer je prišlo do prizorov povsem revolucionarnega: značaja. Delavci so iza-žgali v tovarniškem mestnem delu lesene kolibe izlili smolo po eestali ter jo zažgali. Policijske stražnice so demoliraOi. Zažgali so tovarno-za stroje. Povsodi so bile velike .demonstracije, divjanje, razbijanje. Neka deklica je ustreljena.v glavo.'NarvJO-krajih je gorelo. Vet oseb ustreljenih, 100 ranjenih. Včeraj. Včeraj so se nadaljevali nemiri. Plot. mlina Viktoria so demonstrantje s petrolejem obliii in zažgali. Tovarno vijakov so tudi poškodovati. Hoteli so udreti v električne naprave društva Phoebus, en del to-vaijne asfalta je bil zažgan. — V Watz-, uteza so 4krat naskočili izgredniki tovarno asfalta, na dvorišču so zažgali veliko grmado. — Mnogo kandelabrov je poru-vanih,; plin je gorel po ceven. Sodi asfalta Jat šimoile so goreli po ulicah..Demonstrantje streljajo na vojaštvo. Obilo oseb je snirtnonevarno ranjenih. — Promet ustavljen, trgovine zaprte. Včeraj je bilo ubitih 9 oseb, okoli 200 težko ranjenih. Aretiranih ije bilo nad 400 oseb. Vojaštva je bilo na uiiicah 15 bataljonov infamterije, dva regimenta irosarjev, l pionirski bataljon, l ibosensko-hereegov-ski regiment. v Ustreljena sta neki 11 letni deček in I Hletna dekJtoa. Gorelo je na raznih kra- ! jih; Na 38 krajih je intervenirala požarna bramba. ¦> Soc. demokratični voditelji napovedujejo za danes generalno stavko po vsej deželi. 5000 cestnih svetilk in kandelabrov je porušenih. Ustreljen je ibil e;i delavec pri napadu na angleški vrt. Vačcnska cesta je glavno totišče iz-¦grednikov. Nepregledna množica. Pride vojaštvo. Množica razbija, udira v hiše, dem lira. — 6000 vojakov je na to začelo p*od!rati med demonstrante. Počasi se je •množica razpršita. Ranjen-h obilo. , Zvečer je močno deževalo. Ponoči je bi| mir. stira.)'Lukacs je branil tud« Tiszd, iti® zagrizenega nasprotnika ljudskih pra-v vic! — ¦ Lukacsevo stališče ie omajano. Daiies je bil Lukacs na Dunaju v avdijenci. —.' Včeraj je prišlo med Koautovo in Justovo siranko do kompromisa. Imeli so daljše posvetovanje glede delnega skupnega postopanja v voiilni reformi. V Belgiji se pripravljajo na volitve. Vršijo se protiklerikalnc demonstracije po vseh krajih. .Prišlo je vs^led klerikalne biczobzirnosti tudi že do poboja. mOJK STHRH •zkušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahliajev, 7» do-i|ego, 79. ohranitev nežne in mehke kože ter ™je polti lilijno mlcCnato mtlo. Znamka konjiček tvrelke -Bergman & ilo., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in po-««bnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema ¦jBatiera" slovi radi toga, ker se dobi po upo-™«)i iste jako nežno in bele roke. l tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. Odsek ajdovskega tel. društva »So« ko]« v Rihembergu priredi dne" *2. junija svojo letno veselico z bogatim vspore-™m. Program bode zelo obsežen in tudi velezanitnrv. Razen pevskih in telovadnih ^»čk proizvajala bode godba N. D. O. iz Ima več umetnih komadov pod vod-Stvom g. kapetnika F. Majcena. Ker so Broni flafl t BiinpeStk- V četrtek je bil v Budimpešti krvav dan. Socialni demokratje so bili proglasili generalno stavko radi nasilnosti vladajoče stranke v parlamentu, stavka je služila v svrho manifestacije za splošno in jednako volilno pravico. i Stavkajočih delavcev je bilo okoli 50.000; mnogo se jih ni udeležilo stavke. Veliki trg pred parlamentom je že zjutraj zasedlo vojaštvo, policija je zaprla vse dohode >k zbornici. Kljub temu je prišla velika množica manifestirat za splošno volilno pravico. Ali policija je branila dohod pred parlament. Množico je to razjarilo. Prvi spopadi so bili na trgu Svoboue. Policija je potiskala delavstvo v stran, nekaj oseb so pohodili, nekaj je bilo ranjenih, kar je počilo nekaj strelov na policijo. Ranjen ni bil nihče. Židovskemu listu »N. Pester Journal« so razbili šipe. Okoli 9. dop. so bili najhujši spopadi med delavci in policijo. En demonstrant is ubit. — Na policijo je letelo kamenje in streli iz revolverjev. Nato je vojaštvo z bajoneti razgnalo demonstrante. 63 ranjelncev je bilo do opoldne prinesenih v bolnišnice, 25 težko ranjenih. Dva sta umrla. Ranjenih je mnogo stražnikov. Na trgu Svobode ie bil smrtno zadet od kroglje ne1;! 12 letni učenec. Umrl je, ko so ga nesii v bolnišnico. Tramvaj je bil ustavljen, okoli 11. so dobili dogodki revolucionaren značaj. Množice se je polastilo divjanje, trgovine se hitro .zapirali, izruvani so kandelabri, revolucija je divjala po ulicah. Tojna wt Mjoi Italijo. Razne vesti. Za iz Turčije izgnane Italijane nabirajo prispevke. V Milanu 40.000 lir, kraljica Margerita je darovala 20.00p lir. — V Brindisi in Neapelj je dospelo včeraj večje število izgnanih Italijanov. — V Homsu je bil velik požar, ki je napravil znatno škodo. — Turčija hoče .zopet zapreti Dardanele, kakor hitro bi Italijani okupirali otok Mitilene. — Govori se o konferenci velesil, ki naj bi napravila konec laško-turški vojni. Ta konferenca pa bi morda tudi obračunala s Turčijo, kako naj se razdeli? — Bazne vesti. Klerikalne volilne sleparije pred celjsko poroto. — Znatne so slleparije klerikalcev pri volitvah v ikraaijsko trgovsko-obrtno zbornico. Klerikalci so sj hoteli pomagati s ponarejanjem katastra ter prenašanjem volilcev iz jedne 'kategorije v drugo. Razprava kaže te sileparije v,polni lučir Razprava se še, vrši. Obtoženi so*. Kregar, njegova žena, bivši pomožni uradnik tng. zbornice Eržen in soproga urednika »Slovenca« Štefeta. Seveda se dela Krega«- nedolžnega. O izidu razprave sporočimo prihodnjič. Prva slovenska porotna razprava v Trstu je bila v Č-Hrtek. Torej vendar — da ne bodo več tujci sodi'i slov. 'Obtožencev, katerih jetika ne razumejo. Obtožen je bi! Josip Gabrovec iz Vižovelj uboja. Obsojen je na 3 >in pol leta ječe. Danes je druga slovenska razprava. Razno. — Pred poroto v Trstu je bil obsojen Viljem Rosenfeld iz Kaire v Egiptu radi tatvine na 18 mesecev težke joče. — V Gor. iltaliji je bH!a velika nevihta, zlasti v okraju Varese. Napravila je •ogromno škodo. — V Londonu so stavke na dnevnem redu. Sedaj stavkajo 20.000 delavcev v Iutei jn 600 voznikov, ki vozijo meso na trg. — Velika železniška nesreča se je pripetila blizu Neaplja. Dvainšest-| deset oseb je težko ranjenih. — Dnzen ro-' parski napad je bil izvršen na Dunaju. Ko j ie bila v trgovini Zadharias prodajalka sama, jo je pograbi! neki kupovalec, hoteč jo onesvestiti. Pa se mu ni posrečilo. Lo-' pova so prijeli. — Štirikrat je treščilo v laškem Vidanu včeraj. Strela je ubila 60 letnega Antona Molinara, šiiri so ranjeni. —• V Benetkah' sla se poročila pred 5 dnevi Eliza in Angelo Padcvan. Potem sta prišla v Trst. Mlada žena pa se je, ne ve se «akaj, včeraj vrgla u svojega stanovanja na cesto in obležala mrtva. — Moll-ov Seidlifz-prašek je ta na Želodca trpeče ueprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grencicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sotoUsko lasledoje. HoIIo-vg Franc, žganje in so) Politični pregled. V poslanski zbornici je imel 23. t. m. klerikalni slov. poslanec Vrstovšek ob-st4kcionistični .govor proti službeni pra-gmatiki. (Tako kažejo klerikalci ljubezen do uradnikov, katere drugače tako pridno j vm vabijo v svoj tabor.) Ob jednem kažejo v zbornici svojo ljubezen do učiteljstva, ker se pqstavljajo proti premembi. § 55. drž. ¦IjudskoSolskega zakona. Srečni učitelji, ki trobijo v klerikalni rog. Poslanska zbornica v Budimpešti je bila zastražena v četrtek in tudi včeraj. Včeraj se je vršila razprava o demonstracijah na interpelacije. Autal, vladni pristaš, je zvrača'! ;krivdo na izvestne »huj-slcače«, Justh pa mu je odvrnil »Tisza je kriv«. Antal .zabteva najskrajnejša sredstva, da se to gibanje zaduši. Justovec Gitiriv je zvračal krivdo na oblasti in na min. predsednika Lukacsa. Košutovec Merossv je zahteval zakon o splošni volilni pravici. Prejšnji dan je rekel Tisza, da naj le teče kri, da je to v interesu države, včeraj pa je Lukacs zavračal očitanje, da sso -nastali izgredi radi zavlačevanja volilne reforme. On bo držal svojo da-r.o besedo glede* uvedbe splošne volilne j u pravice; ali pogajanja z opozicionaftiimi j rUMS S8 strankami so se razbila. (Levtea prote- upravniStvo. za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepcojoie sto-rotnano sredstvo proti trganja ia prohlajenja TRake 7rate. Ori^. steklenica K 2«-Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOLI, in kr. dvorni zalotnlk, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoii, G. Cristofoletti. -MeU, oglasi. Hajmaajl\ pristojbina stane «0 vin. Ako Je oglas obsatkejll «e snCnna M vsako besed« S v?a. lajprlpravnejle Inserirasje za trgovce in obrtniko Koliko je mtmsih trgovcev In obrtni**? t Goric?, katettk «• d*iol! (In oalo T mestu) nihče u* poza«, Kar nikjer «• teMrirtio. Šinda nI majhna. modno barve, Ispo in po ceni priporoča' tvi-dka Pregrad $ Cevnetič v Gorici. Krojači pozor! LepTIla^ wJSLl JIT v' Gorici. — Uzorci zastonj. Proda se mala »Ha i^tSrtV Kemijo p«rk, travnik^ vinogradi, hlov jn pnto< kline. Vse zemljišče je obzidano in oMano s Uikočo vodo. Naslov za pojasnila t Fondi* nema Prefetura 2631, Manesta Venezla. __ š^ov8lllFš^ija_?am»SspS1ni", . Izdeluje obleke in kostume pt> najnovejM modi ' Jcsipina Bregaatic, ulica Caserma št. h, IIx. nad. radi preselitve razno pohištvo malo rabljeno. Naslov pove Pomladanska in poletna moda V Trgovskem domu v Gorici. JSla novo je doilo velike množine lepega volnenega blaga v novomodnih pastel barvah za pomladansko in poletne obleke. Kakor tudi krasni uzorci v perilnemu blagu, .kambriku, satenu, foularju, panama i. t. d. Največja zaloga in največja izbera na Goriškem. Vsak ki si želi kupiti kaj lepega in po nizki ceni, naj ne zamudi si ogledati novosti v Trgovskem domu. Ker kupujemo na veliko, smo vsled tega zmožni tudi po prav nizkih cenah prodajati. Za obilen obisk se priporočamo Pregrad & Černetič - Gorica« r Medne knjigejajbleke^ 100—1507IFpih slik zastonj. Naznanilo. Dr. Ludvik Treo, glasom sklepa c. fcr. višje deželne sod- j' uije v Trstu z dne 30. aprila 1912 j vpisan v imenik J kazenskih zagovornikov, izvršuje vse tozadevne posle v pisarni v Gorici, Trgovski dom. najcenejša in najboljša darila za hirmance. Zlate ure za gospode od K 40*— naprej a „ „ dame „ R žtO*— „ Srebrjae ure za gospode s tremi pokrivali od K 11-— naprej- — Srebrne ure za gospe od K T— naprej. — Velika izber zlatih in srebrnih verižic, obeskov, uhanov, križcev, prstanov in raznih drugih okraskov. — Jamči se za vsako uro in za pristnost zlata in srebra. Popravila se izvršujejo točno in po ceni. Jakob Šulfgoj, c ^.iS"^«^ Gorica, Gosposka ulica št. 25. I OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 2. junija t. L ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. DNEVN! RED: t. Nagovor in poročilo o računskem zaključku za leto 1911. 9. Razdelitev čistega dobička 3. Slučajnosti. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. Tolminska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Oshar GaberSčIft i. r. Henrik pl. Ziernffelif > r. Hiša na prodaj v najlepši vasi vipavske doline. -Primerna za vsako obrt. ali kmetijo. -Poleg liišo je vrl, ki meri 700 m i zimsko gredico. — Vse na lepem razgledu. -— Natančneje se izve pri uprav-nišLvu ,,Soče". Ceno posteljno perje in bi pl priporoča po najnižji ceni tvrdka: ledžei l lorifnik . Vogal Corso Verdi in Via Scuole 5. Proda se posestoo obstoječe iz travnikov, vinograda, gojzdov, zraven pripadajočimi gospodarskimi poslopji in 3 hiš z dvema vrtoma in dvoriščem. Kupni pogoji jako Tigodni. Blagovoli naj se vprašati pri Vekoslavu Lokarju v Ajdovščini. Najlepše perilo za dame in gospode se dobi v velikanski izberi pri tvrtiki tat & Bregant auforizouana stauhena furdka tf (gorici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n.; občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdaeije po najnižjih cenah. Černetič, lastna izdelovalniea perila ifsefe vrst- Pomladanska sezona ^ Došla je velika izber pomladanskega in poletnega blaga. Krasne novitete v tj fl Iti S k tli in mOŽ ki h oblekah. Prepričajte se in oglejte si izložbe in zalogo narodne tvrdke Ivancic & Kurincic GORICA Gosposka ulica štev. 11. Uzorci poštnine prosti proti vrnitvi. Zunanja naročila'se točno izvršujejo. Lahek zaslužek clajam na dom za proste ure, ;j0'~40 vin. na uro, ali na dan :i—i krone za obojni i spol, že od 14. leta na pivi, brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in . uzorec , od le ..službe, naj pošlje 60 vin. v znamkah^..katere *4 mu pa vrnejo, a ko sprejme službo, Izrezljarska trgovina Šmarje pri Jelšah — Štajersko. Podružnica Prihrani so v vsakem ozira. Zdrava pobrana, neodvisno od letnega časa. V rabi w milijonov. Pazi naj so na ime „Week-. -Tiskana navodila pošilja na zahtevo zastonj-I. Weck, zarlr. z em. zav. — Glavni rnzi>oSilj: