XL VII. teto izdajanja
SPOROČILO NAJDIHOJCE
Mali princ je s svojega daljnega planetoida prišel k nam, na naš planet, Zemlja. Prišel je k nam, da nam odpre oči za lepoto in ljubezen... Ljudje ne vidijo lepote tega sveta in so drug od drugega bolj oddaljeni kot zvezde. Lisica mu je odkrila skrivnost:
»Cuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«
Antoine de 5aint-Exupery
slabi 'prenovljeni programi
/. ffpnnililrjnk dl «mu prt ilfrlia diphmtanlm kl|ul. .1-
Vlada vr-^ko privatizaciji NKBMin Telekoma
Jan Fridi, l.r.
Z MALIM PRINCEM NA POTOVANJU
Ko je mali princ spoznal in tudi izkusil modrost lisice, ga je neustavljiva želja po spoznavanju stvari, ljudi in vseh bitij na tem svetu gnala naprej. Pri tem ga ni mogel nihče ustaviti. Primerljivost med dobrim in boljšim, slabim in zlim na planetu Zemlja, ga je gnala z veliko željo po spoznavanju vrednot našega planeta.
Spoznaval je različne ljudi glede na barvo kože, veroizpoved, politična prepričanja, način življenja, skratka, vse pojave na Zemlji.
Na potovanjih po kontinentih je spoznaval življenje ljudi, narave, vsega, kar nas obdaja. Videl je mnogo razkošja, mnogo lakote; spoznaval je majhne in velike, ki so v rudnikih do onemoglosti delali po 16 ur na dan, da bi preživeli. Spoznal je tudi nevednost in primitivno življenje ljudi v Zairu, Etiopiji, Sani in še kje, kjer lokalni mogotci izrabljajo svojo privilegirano moč na osnovi starodavnih običajev. Spoznal je slabo in zlo, moč in ponižanje, lepoto in izkoriščanje narave, naravnih bogastev, predvsem pa ljudi. Kljub velikim naravnim danostim vse to ne vodi v napredek in blaginjo.
V določenih trenutkih popotovanja si je zaželel, da bi se čim prej vrnil na svoj planet k svoji vrtnici. Ampak v njem je kljuval črv radovednosti. Hotel je še bolj raziskati naš planet.
Zunanji blišč, razkazovanje moči in navidezna lepota plehkega izvora so naredile na Malega princa močan vtis. Spoznal je, da ni vse zlato, kar se sveti.
Mali princ je pristal na Antarktiki. Belina in mir sta ga popolnoma prevzela. Nikjer žive duše, samo pihanje vetra, ki je pel svojo tisočletno pesem. Kljub mrazu si je odpočil dušo. Spoznal je, da je zlato, ki ga išče, ljubezen. Poti po našem planetu ni želel več nadaljevati. Njegova edina želja je bila, da se čim prej vrne v svoj svet, pa četudi se bo pogovarjal samo s svojo vrtnico, ki ga najbolj razume.
Mali princ, deček, ki se smehlja in ima zlate lase, je nekaj časa preživel na OŠ Hajdina. Ali je tam našel ljudi, ki vedo gledati s srcem? Poglejmo...
David Kmetec, 9.r.
MOJ DOMAČI KRAJ JE ZGORNJA HAJDINA
Doma imamo kmetijo. V vasi je največ družinskih hiš. Imamo cerkev, gasilski dom, kapelo, trgovino in nogometno igrišče. Moj sosed je Alen in njegova sestrica Monja. Spadamo v občino Hajdina.
Anja Hostnik, 2.b
V Zg. Hajdini je največ družinskih hiš. Mimo moje hiše pelje glavna cesta. Nedaleč od moje hiše je gostilna Maja. V Zg.Hajdini je tudi nova trgovina.
David Murko, 2.b
HAJDINA
My name's Kristijan.I'm eleven years old. I have one brother, Klemen. My hobby is cycling.
My mum is a shop-assistant.She works in Jager. My father works in an office.
I live a Hajdina.There are a lot of beautiful parks. In Hajdina there is a shop. People are niče and friendly.
HOTINJA VAS
Kristijan Kovačec, 6.b
My name's Tibor and I'm twelve. My hobby is dancing and I play the clarinet.
My mum works in a shop. My fother works in the shop, too.My mum vvorks in Ptuj, whereas my father works in Maribor.
I live in Hotinja vas. Hotinja vas is near Maribor, and it is a small village. There are six shops. My house is not big and not small.
Tibor Pernarčič, 6.b
MY VILLAGE
I' m Anita and I'm tvvelve. I have one sister and one brother. I have two pets, a cat and a guinea pig.
My dad is an engineer. My mum is a judge. My dad works in Ptuj and my mum vvorks in Ormož.
Ilive in Hajdoše. Hajdoše is near Ptuj and it is a small village. There is a shop. My Kouse is not big and not small. Near my Kouse tKere is a garden.
Anita Zupanič, 6.b
0	TELEVIZIJI
1	like vvatcKing Naša mala klinika and Športna scena but I don' t like vvatching Štiri tačke or Piki. My favourite channel is Športna scena. My brother likes vvatching ŠKL and Vzemi ali pusti but he doesn' t like vvatching horror films.
My dad likes vvatching Naša mala klinika and Vzemi ali pusti but he doesn' t like vvatching Športna scena. His favourite channel is Vzemi ali pusti.
I like vvatching Vzemi ali pusti and NMK but I don't like vvatching Ringa raja or Ob svitu. My favourite channel is MTV.
My sister likes vvatching Ob svitu and Vzemi ali pusti but she doesn' t like vvatching Ringa raja. Her favourite channel is MTV.
My mum' s favourite channel is RTL.
My dad likes vvatching MTV. His favourite channel is RTL
I like vvatching films and sports programmes but I dont' t like vvatching cartoons or serials.
My favourite channel is MTV.
My sister Maja likes vvatching films and dancing shovvs but she doesn' t like vvatching cartoons. Her favourite channel is MTV.
My sister Tjaša likes vvatching cartoons and serials but she doesn' t like vvatching Fl. Her favourite channel is Naša mala klinika.
I like wotching Vzorni ali pusti and Tom and Jerry but I don't like watching Športna scena or Trenja.
My favourite programme is Naša mala klinika.
My mother likes vvatching Vzemi ali pusti and resnične zgodbe but she doesn't like vvatching Športna scena. Her favourite programme is Naša mala klinika.
My father likes vvatching 24 ur and Naša mala klinika but he doesn't like vvatching Tom and Jarry. His favourite programme is Prijatelji.
I like vvatching Prerojena ljubezen and NMK but I don't like vvatching Or Formula 1. My favourite channel is POP TV.
My mum likes vvatching NMK and Stilska preobrazba but she doesn't like vvatching sports programmes. Her favourite channel is POP TV.
My dad likes vvaching sports programmes and Formula 1 but he doesn't like vvacthing Prerojena ljubezen.His favourite channel is Eurosport.
My sister likes vvacthing Prerojena ljubezen and Ob svitu but she doesn't like vvacthing Pot usode and Formula 1. Her favourite channel is POP TV.
I like vvatching Naša mala klinika and Pot usode but I don't like vvatching football or Štiri tačke. My favourite programme is Vzemi ali pusti.
My brother likes vvatching Ringa raja and football but he doesn't like vvatching Štiri tačke. His favourite programme is football.
My mum likes vvatching Pot usode and Štiri tačke, but she doesn't likes vvatching football. Her favorite programme is Vzemi ali pusti.
Učenci 5.r.
Maftfifiefea k fiajtfifle
ELFCHEN	
Tomi heiBt Nežmah er ist groB er ist cooler Freund immer.	Sommer ist gelb er vvarmt uns er vvarmt ganze Welt immer.
bems Štumberger, 7. a	Martina Fekonja, 7.b
Denis ist gescheit, er hilft mir, er kommt Computer sehen heute.	Vater ist stark er lebt friedlich er hat viele Pferde immer.
Tomi Nežmah, 7. a	/V/Ap Strelec, 7. a
Haus, ist gross, es ist schon, es hat viele Zimmer, dort.	Mutti ist Sonne. Sie hilft mir wenn ich Probleme habe immer.
Zan Sagadin 7.b	Gregor Gasenburger, 7.b
Ltivve ist Konig, er ist braun. er lebt in Afrika gern.	Leja ist gut sie ist freundlich sie hilft mir immer gern.
Katarina Skrbinšek, 7.a	Nina Bedrač, 7.b
PRVOMAJSKE POČITNICE
Za prvomajske počitnice smo šli v Budimpešto. Prvi dan smo Šli na tramvaj in si ogledali Pešto. Drugi dan smo obiskali živalski vrt, kjer sem videl ptiče raznih vrst in mnogo drugih živali. Potem smo šli s taxijem v Nacionalni muzej Budimpešte.
Naslednjega dne smo se odpeljali do hotela pri Blatnem jezeru. Tam smo prespali eno noč in se nato odpravili proti domu.
Imeli smo se lepo.
Gašper Valentin Mlakar, 2.b
V soboto smo Šli na morje na Hrvaško v Pulo. Prispeli smo do hiše in iz avta znosili stvari v hišo. Nato smo pojedli zajtrk. Z atijem sva šla na sprehod gledat ladje. Potem sva se vračala do hiše. Tam je prijatelj povabil atijana vožnjo z jadrnico. Sedli smo v avto in se odpeljali do pristanišča. Vkrcali smo se na jadrnico in se odpravili na morje. Na jadrnici smo jedli rake. Ko smo prispeli v pristanišče, smo jadrnico privezali.
Vrnili smo se v hišo. Bil sem utrujen, zato sem se umil, si oblekel pižamo in šel spat.
Aljaž Nahberger, 2.b
Ob prvem maju smo šli na pice. Ko smo se najedli, smo šli na kresovanje. Kres je bil velik in nas je jezil, ker je bil moker in ni hotel zagoreti. Ko smo ga le prižgali, smo bili zelo veseli, da smo ga lahko opazovali, kako je gorel.
Ko smo prišli domov, sem se šel umivat. Potem pa sem šel spat.
Urban Lenart, 2.b
KAJ SEM POČELA V SOBOTO
V soboto sem šla z atijem v službo. Tam sem na računalniku vadila za tekmovanje iz matematike. Ob dvanajstih sva z atijem šla domov h kosilu. Pojedla sem ga, potem pa sva z mamo odšli na sprehod. Na sprehodu sva srečali Patricka. Zvečer sem brala knjigo.
Gabriela Stumberger, 2. a
ZLOMLJEN NOS
Bil je lep pomladni dan. Rok je hodil po vrtu in ni gledal naprej. Stopil je na grablje in se udaril. Zlomil si je nos. Šel je v bolnišnico. Ko se je vrnil domov, je imel obvezan nos. Vsi so se mu smejali. Sosedov Tine se mu je najbolj smejal. Potem pa se je on zaletel v zid in se udaril.
NASILJE BOLI
Tilen Kolarič, 2.b
Zelo rad se igram z lego kockami. Nekega dne sem si sestavil letalo. Potem je prišla sestrica Nina in mi hotela vzeti letalo. Tega ji nisem dovolil. Začela sva se prerivati. Nina je padla in se udarila v glavo. Bilo mi je žal, da se je poškodovala.
Denis Krajnc, 2. a
V	soboto je k meni prišel Blaž. Igrala sva nogomet. Med igro sva se skregala, zato sem rekel, da je najbolje, da neham igrati. Bil sem zelo jezen.
Rok Krajnc, 2.a
V	soboto smo šli na materinski dan. Tam smo se igrali in sva se s Špelo stepla. Skočil sem na Špelo, ona pa mi je dala klofuto.
Gašper Kopše, 2. a
MORJE
Morje je kot nebo in se nikoli ne konča.
Ko si v njem
ti je lepo, saj ti daje moč!
Včasih je onesnaženo, včasih čisto, ampak vedno ostane morje.
Tjaša Gerečnik, 5.b
Prvi valovi morja, v soncu se bležče.
Sinje morje!
Svetli galebi preko morja, sončni zahod v morju se vidi. Sinje morje!
Rok Tumpej, S.b
V	morju, modrem morju, ribice plavajo in rajajo.
Alge jih žgečkajo
in božajo po repkih.
V	morju sveti sonce
in ga greje in ga greje. Ribice se veselijo v svetlih sončnih žarkih.
Monika Krajnc, S.b
V morju se otroci igrajo, plavajo in se zabavajo.
Na morju pluje ladja, na ladji pa ribič palico drži in ribice lovi.
Tomaž Matjašič, S.b
Prve kapljice morja zlato sonce greje.
Lepo veselje nam sonce da in se lepo smeje
Na morje otroci radi hodimo in se v vodi pogosto škropimo.
Tamara Zupanič, S.b
Prve kapljice morja, name so prišle,
ker začele so se poletne počitnice. Modro morje!
Lepo si se svetilo, ko sonce te je poljubilo.
Modro morje!
Tadej Gerečnik, S.b
Ko morje se ogreje, počitnice so tul
Vsi prihitimo v kopalkah, čofotamo, brcamo, a spet pride čas, ko vrnemo se v svojo vas.
Aneli Cebek, S.b
NESREČNALJUBEZEN
V dežju sama stojim, razmišljam, kaj naj storim.
Solze po licih mi polzijo, po glavi se misli o tebi vrtijo.
Ne vem,
zakaj zapustil si me,
ko pa tako lepo imela sva se.
Spomini na tebe bodo večno ostali,
in se kot globoke rane v srce zakopali.
Tadeja Tumpej in Nina Vaupotič, 8.r.
STRTO SRCE
Ko na travi sva ležala,
se za roke držala,
in v zvezdnato nebo strmela,
sem si zaželela,
da skupaj nekam bi odletela.
Pravil si mi, da rad me imaš, da ljubiš me,
in da nikdar ne zapustiš me.
Še zadnjič vidim tvoje oči, ker tebe z menoj več ni, odšel si z drugo deklico sedaj, s strtim srcem zapuščam ta kraj.
Monika Vidovič in Tjaša Pauko, 8.r '
m
SU5I IN FRITZ STA SE SPOZNALA
Bil je lep sončen julijski dan in prav na ta dan sta bila Fritz in Suši na igrišču.
Suši se je gugala, Fritz pa je igral nogomet. In prav takrat, ko je Suši skočila iz gugalnice, je videla Fritza. Fritz je njo videl že prej, vendar se ni zavzel zanjo, kajti ni mu bila takoj všeč. Ko pa si jo je natančneje ogledal, je vedel, da je to prava ljubezen njegovega življenja. Fritz je bil sicer malce večji in starejši, vendar se je kljub temu zaljubil. Suši je šla bližje igrišču, kjer je Fritz igral nogomet. Tudi ona si ga je prav tako dobro ogledala in potem je vedela, da je ta fant zanjo in tudi ona se je zaljubila. Ko je Fritz končal tekmo, sta se samo gledala. In naenkrat je Fritz prišel do Suši in jo vprašal, kako ji je ime. Odvrnila je, da ji je ime Suši, on pa je rekel, da mu je ime Fritz. In tako sta se Fritz in Suši spoznala.
Zadnje čase sta tudi več na igrišču in večkrat se vidita. Fritz in Suši bosta pravi par.
Gregor Vrečar, 6. a
Tadej Gerečnik, 5.b
RDEČA VRTNICA
Nekoč je živel princ Matej, ki je bil zaročen s princeso Jasmino. Oče princa Mateja je pripravljal veliko svatbo, nanjo naj bi povabil vse kraljestvo in vso vas. Vsi so dobili vabila, le vabilo Čarovnice Grimhilde se je izgubilo. Ko je izvedela, da se bo kraljevič Matej poročil s princeso Jasmino in, da so vsi drugi dobili vabila, le ona ne, je bila zelo jezna. Ugrabila je princa Mateja in ga začarala v žabo. Jasmina ga je iskala, a ga ni našla.
Ko se je utrujena vrnila v grad, se je pred njo pojavila čarovnica Grimhilda in ji rekla, da lahko kraljeviča reši uroka le, če najde rdečo vrtnico. Po teh besedah je izginila. Navsezgodaj zjutraj je princesa odšla, da poišče rdečo vrtnico. Kmalu je prišla do gozda, v katerem je našla rdečo vrtnico. Ta se je kot biser svetila od jutranje rose. Z vrtnico je stekla k čarovnici Grimhildi in tako osvobodila kraljeviča Mateja.
Potem sta se poročila in imela veliko otrok. Se dolgo sta srečno in pravično vladala deželi.
Tamara Majcen, 3. r.
URŠKA V 20. STOLETJU
Urška lepo je dekle, njeno ime slavno je.
in da vedno bo tako.
Fantom glave zmešati zna, a fantje ne vedo, da z njimi se igra.
Le čakaj, čakaj, Uršika ti, ko te povodni mož v roke dobi.
Oblači se kot mis sveta, misli, da naj lepša je
Vsa slava, lepota in tvoja mladost
odšla bo za vedno, jokala se boš.
Primož Skaza, 8.r.
URŠKA
Na Ptuju veliko lepih deklet je doma,
a naj lepša seveda je Urška bila. Ker po Prešernovi Urški se je zgledovala,
kaj kmalu je takšna kot ona postala.
V šolo seveda ni rada hodila, raje se je po trgovinah podila. Na zabavah bila je redna obiskovalka,
srečnih ljubezni razdiralka.
Vsak dan po mestu se je »afnala«,
fante neutrudno zapeljevala. Njena lepota jih je prevzela, ona pa jih spretno je okoli prsta vrtela.
Je fante menjavala kot spodnje perilo,
mnogi so poskusili, a nič je ni spremenilo.
Nekateri so verjeli, da se nikoli ne bo zgodilo, a na koncu jo je le izučilo.
Zgodilo se je neko soboto v
disku,
ko Urška se prvič je zaljubila v fanta, ki ga še ni bilo na njenem spisku,
in sklenila je, da ga bo dobila.
Nekaj časa si ga je ogledovala in se mu sladko smejala.
Potem pa k njemu je stopila in ga na ples povabila.
D.J. zavrtel je hitro glasbo, in sta divje zaplesala.
Kmalu je vsa množica obstala in ju začudeno opazovala.
Glasba se menja, a njima ni mar vrtita se in vrtita, da Urški srce kot noro razbija, ko s fantom na plesišču se zvija.
Te pravljice pa konec je bilo, ko k njima pristopila je deklica zala.
Fanta prijela je pod roko in ga odpeljala.
Urška je sredi plesišča, sama s strtim srcem obstala in milo zajokala.
Polona Glažar, 8r.
ISKRICE IZ 3.R.
Na vprašanje, kje je Avstrija, so učenci odgovorili:
»Pri Murski se že začne. V špici kure.«
»Pri Mariboru, tam, kjer je krožni promet.«
»Na avtocesti, tam, kjer piše Avstrija.«
Pred pripovedovanjem pravljice za Bralno značko, se je pripovedovalec obrnil in rekel sošolcu: »Čutim, da mi dihaš za ovratnik!«
Učenec: »Zdaj se pa stepite, potem pa tiho in me poslušajte! Ste?«
Na Treh kraljih se je učenka pritožila: »Ne morem spati, če pa tako 'mrko H'.«
Po prihodu na Tri kralje je učenka rekla: »Sli smo na tri glave.« Sošolec pa ji je odgovoril: »Kje smo že? Na Triglavu?«
Kako še drugače rečemo snažilki? »Smetišjar«
Kako reč emu stolu v učilnici? »Šolska sediinica«
Kako čuvamo svoje zdravje? »Tako, da copatamo (imamo obute copate).«
Ko je učenec v prvem razredu pripovedoval o računalniški igrici, je rekel: »In potem sem se utopil.« Sošolka ga je nejeverno pogledala in vprašala: »Ja, kako si se pa utopil, če si pa še zdaj živ?«
Iskrice zapisala Karmen Jerenko, učiteljica 3. r.
Manja Gabrovec, Ir.
ČAROVNICA
Veseli in razigrani smo se podili po Šolskem dvorišču. Naenkrat smo v zraku zagledali nekaj čudnega. Na metli se je pripeljala čarovnica. Začeli smo kričati. Prestrašeni smo vstopili v razred. Namesto učiteljice je za mizo sedela čarovnica. Nos je bil velik in smrkav. Njene zelene oči so nas čudno opazovale. 5 palico v roki je po mizi pisala nenavadne črke. Rok mi je prišepnil: »Čarovnica nas bo začarala.« »Kaj se ti tresejo hlače, strahopetec!« »Ne, ampak sumim, da je to naša učiteljica. Lase ima prav takšne kot ona« »Ti pa imaš res bujno domišljijo« »Skrijmo sel«, je zašepetal Rok. »Nikamor ne bomo bežali pred črno pošastjo. Vzemimo ji palico, da nas ne bo začarala.« »Čarovnica, zunaj je vaš maček!« Pogledala je skozi okno. Tadej se je priplazil do mize in ji ukradel palico. »Sedaj pa lahko mi tebe začaramo« Tadej je s palico udaril po mizi in čarovnice ni bilo več v razredu. Skozi okno smo videli, kako z metlo leti v neznano.
Tomaž Matjašič, 5.b
ŠKRAT
Na srebrnem vodnem loku se pripelje po potoku majhen, nagajivi škrat, ki se sploh ne zna igrat'.
Po šolah in vrtcih se sprehaja
noč in dan samo nagaja. To je tisti majhen škrat, ki se sploh ne zna igrat’.
Malčkom vse stvari razmeče, srajčke izza hlač povleče, robčke in copate skrije in počenja vragolije.
Eva Šeruga 5.b
SNEZAK IN STARKA
Nekoč je živela starka, ki se je zelo dolgočasila.
Vsak dan si je ogledala veliko predstav, ampak še vedno ji je bilo dolgčas.
Nekega zimskega dne so otroci naredili snežaka. Starka je pogledala skozi okno in zazdelo se ji je, da je snežak pomahal. Res je bilo tako. Starka je odhitela k njemu in si ga ogledala. Snežak jo je pozdravil: »Pozdravljena stara gospa, kako ste?« Gospa je na široko zazehala. Bila prepričana, da je snežak živ. Oblekla se je v Božička in s snežakom sta se odpeljala s sanmi. Na sani sta tudi postavila smreko in jo med potjo okrasila z bleščečimi zvezdami. Pridružil se jima je oblak, poln puhastega snega. Sklenila je, da bo poiskala Božička, mu ukradla vrečo z darili in jih podarila živalim v živalskem vrtu.
Tako se je tudi zgodilo.
Nastja Utes, 4.r
Ines Petrijan, 7.a
MARTIN KRPAN NA POTI DOMOV
Po dolgem in težkem boju z Brdavsom se je Martin Krpan končno vračal nazaj domov na Vrh pri Sveti Trojici, kjer ga je že težko čakala njegova mati. Bil je ponosen nase, saj je premagal Brdavsa in dobil cesarjevo potrdilo za tovorjenje angleške soli. Mislil si je, kako bo mati vesela, ko bo prišel domov.
Naenkrat pa zopet zasliši kočijo, tako kot takrat, ko je prvič srečal cesarja. Brž dvigne kobilico in jo postavi s ceste. Kočija se ustavi pred Krpanom in kočijaž vpraša Krpana, kaj tovori. Krpan mu odgovori: »Angleško sol!« Takoj, ko je Krpan rekel, da tovori angleško sol, so iz kočije skočili trije razbojniki in ga zgrabili. Kočijaž je medtem vzel angleško sol s kobiličinega hrbta. Možje so Krpana pretepli in kočija se je odpeljala.
Čez nekaj minut se je pretepeni Krpan zopet lahko postavil na noge. S kobilico sta sklenila, da bosta sledila kočiji. Martin je skočil na kobilico in ta se je s polno paro pognala za sledovi kočije. Kobilica je tekla in tekla in tako sta prišla na Dunaj. Pred cesarjevo palačo sta zagledala kočijo. Krpan je stopil do nje in pogledal vanjo. Soli ni bilo več. Naenkrat pa je zagledal ministra Gregorja, kako se pogovarja z razbojniki, ki so ga pretepli. Takoj je vedel, da za vsem tem stoji minister Gregor. Prosil je cesarja za prenočišče. Ta mu ga je z veseljem ponudil, saj je Krpan nekoč rešil Dunaj.
Martin si je izmislil načrt, kako bo kaznoval ministra Gregorja in dobil nazaj svojo sol. Ponoči, ko so vsi spali, je Krpan šel do ministrove sobe in ga ugrabil. Ker je bil minister strahopeten, mu je takoj povedal, kje je angleška sol. Ministra je nesel do grajske ječe in ga zaprl vanjo. Sel je v grajsko shrambo in našel svojo sol ter odšel z Dunaja.
Končno je Krpan prišel domov na Vrh pri Sveti Trojici.
Aljoša Ornik, 7.a
Nuša Kancler in Nika Metličan, 4.r.
Martin Krpan je po težkem boju z Brdavsom ter dolgem pogovoru s cesarjem le dobil potrdilo za prevažanje soli. Poslovil se je od cesarja in se napotil domov. Minister Gregor ga je samo jezno opazoval.
Martin je prevažal sol in si prepeval, saj je vedel, da se mu ni več potrebno bati vojakov, ki opazujejo poti. Veselil se je že materinega obraza, ko bo prišel domov. Nato je zaslišal topotanje. V daljavi je opazil obrise konj in ugotovil, da na teh konjih jahajo vojaki, ki stražijo meje. Vojaki so se ustavili, in ga vprašali, kaj prevaža. Martin je razmišljal, kako bi jih pretental, a se je kmalu spomnil, da ima zdaj cesarjevo dovoljenje za prevažanje soli. Pogumno jim je odgovoril: »Angleško sol prevažam, in to z dovoljenjem«. Eden od vojakov se je zasmejal: »Z dovoljenjem, od koga pa, od samega cesarja? Ne spravljaj me v smeh«.
»Ne, saj te ne poskušam, od tega ne bi imel koristi«, mu je rekel. Vojak se je zasmejal: »Ti, da si bil na Dunaju pri cesarju? In da ti je dovolil prevažati angleško sol? To je vendar strogo prepovedano!« »No, če mi ne verjamete, vam pokažem potrdilo«, jim je resno rekel Krpan. »Ti, ki še brati in pisati ne znaš«, so se zasmejali vojaki. Med seboj so se posvetovali, nato pa so mu povedali, da ga morajo za prekršek zapreti v ječo. Svojo poštenost in nedolžnost moral dokazati pred cesarjem. Martin se je poskušal braniti: »Veste, potrdilo ima moja kobilica skrito je v grivi. Naj vam ga pokažem!« Pogledal je h kobilici in presenečeno ugotovil, da ta konj ni njegova kobilica, ampak najboljši cesarjev konj. Povedal jim je, da so mu
zamenjali konja. Vojaki mu seveda niso verjeli in so mislili, da se je zlagal, zato so ga privezali na konja.
Na Dunaju so Martina zaprli v ječo, ter poslali po cesarja. Martinu v ječi ni bilo všeč. Bil je lačen, utrujen, tudi zeblo ga je. Komaj je čakal, da bo prišel domov - na Vrh pri Sveti Trojici, kjer ga bo pričakala mama z njegovo naj ljubšo jedjo.
Končno je prišel cesar v ječo, vendar Martina ni prepoznal, saj je bilo tam zelo temno. Ko pa so ga pripeljali na zaporniški vrt, se je cesar zasmejal in rekel vojakom: "Kaj ne prepoznate Martina Krpana? Premagal je Brdavsa in rešil cesarstvo! Vi pa ga daste zapretil?" Martin je povedal cesarju, da jim je hotel pokazati potrdilo, vendar mu niso dovolili. Na koncu pa je še ugotovil, da s seboj ni imel svoje kobilice, ampak cesarjevega najboljšega konja. Cesar se mu je opravičil, da so mu zamenjali konja. Martin mu je jezno rekel: "Cesar, če mi vrnete kobilico in potrdilo, bom na vse to pozabil." Cesar mu je užaljeno in tudi veselo povedal: "Ne boš dobil samo kobilice in potrdila, pač pa tudi svojega služabnika." Martin se mu je zahvalil in šel s svojo kobilico domov na Vrh pri Sveti Trojici. Tako je Martin Krpan s svojo poštenostjo, pogumom, preprostostjo in duhovitostjo postal znan po vsem svetu. Nikoli več ni imel težav z vojaki.
Tjaša Steiner, 7. a
ZANIMIV DOGODEK IZ MOJEGA ŽIVLJENJA
Bil je lep sončen dan in tekmovalke iz Tvvirling kluba Hajdina smo se zjutraj odpravile na tekmovanje. Odvijalo se je v Zagorju ob Savi. Mene, Katjo in Kajo je peljal Kajin oče. Bile smo polne pričakovanj. Med potjo smo pele in si ogledovale pokrajino. Vozili smo se eno uro in pol. Ko smo prišli tja, nas je bilo kar malo strah. Najprej smo odšli v garderobe, nato pa tudi v telovadnico. Vadile smo in si ogledovale prostor, v katerem bomo nastopale. Ko se je pričela otvoritev, so nas prišli gledat tudi starši. Cez nekaj časa se je pričelo tekmovanje. Bilo
nas je zmeraj bolj strah. Prva je nastopila Larisa. Ko je zaključila kategorija C- solo junior, je bila na vrsti B kategorija. Nastopile so naše starejše tekmovalke, mi pa smo na tribuni navijali. 5 Katjo sva se pripravili. Učiteljica Jožica nama je uredila pričeski. Oblekli sva drese in čakali na nastop. V odmoru sva vadili.
Po odmoru pa je šlo zares - pričela se je tekma. Skupaj z učiteljico Jožico sva počakali pred odrom. Srce nama je hitreje bilo. Po nastopu smo odšli nazaj na tribune. Skupaj z Katjo, Vilijem in Tilnom smo navijali: »Kdo je najboljši? Mi! Kdo točno? Hajdinčani!« Ko se je že večerilo, smo počasi odšli v hotel, kjer smo prenočili. Bili smo utrujeni. Skupaj smo odšli na večerjo. Po večerji smo se umili in odkorakali v postelje.
Zjutraj smo vstali že ob pol sedmih. Odšli smo na zajtrk, potem pa nazaj v dvorano. Tudi ta dan smo tekmovalke zasedle prvo mesto. Na zaključni prireditvi smo dobile priznanja in medalje.
Po prireditvi smo se skupinsko fotografirali. Bile smo zadovoljne s svojimi dosežki.
Sanja Kolarič, 6. a
MLADI PESNIKI HAIKU POEZIJE SE PREDSTAVIJO...
Beli cvetovi na drevesih cvetijo, da obrodijo.
Pridi, poletje,
saj je že čas, da si pri nas.
Prosim, pohiti.
Mitja Podhostnik in Marce! Ko c pek, 6.b
Tibor Pernarčič in Kristijan Kovačec, 6.b
Prelepa roža zlata je kot Sonce in žari v Soncu.
Jesen je že dolga, hruška na glavo mi pade. Le kje si zima ti?
Tilen Abraham, Rok Stumberger in Jani Soršak, 6.b
Katja Rudolf, Anita Zupanič in Helena Kancler, 6.b
Drevesa so prazna, tla so obarvana in listje odpada.
Mihael Beranič, 6. a
Kje si zima ti,
saj jesen že mimo gre?
Prikaži se mi!
Andreja S pur e j in Katja Zupanič, 6.b
Zima je bela, pomlad je zelo lepa.
Tako kot gozd.
Miha Metličan, 6.a
Zima je mrzla, in travniki so beli, zvezde žarijo.
Katja Drevenšek, 6.a
Zima je mrzla, jeseni pada listje, pomlad je topla.
Šola je majhna.
V njej se mi tepemo. Imejmo se radi.
Aljaž Šari, 6.a
Vesolje je vrt, v katerem so zvezde, ki mežikajo.
Sanja Kolarič, 6. a Zmaj pogašeni, ki ni več tako len, tava po temi.
Aljoša Podhostnik, 6.a
Roža je lepa
kot sonce rumeno in
oblak po dežju.
Katja Bedrač, 6.a
Rože so bele zvezdice rumene in hiše zelene.
&regor Vrečar, 6.a
Saša Te s kač, 6. a
Češnja je sladka, mamina roka kratka, da utrga mi sad.
Nastja Habjanič, 6.a
Belo nebo je
belo kot snežinke, te
padajo na pot.
Domen Haložan, 6. a
Ptica vesela
boš lepe pesmi pela,
da nam bo lepo.
Doroteja Trčka, 6. a
Rože so lepe, kakor moja mamica, ki jo rad imam.
Tomaž Tobias, 6.a
A det im Bera nič, l.r.
MOJA PRIJATELJICA
Moja prijateljica je prijazna. Ima rjavozelene oči, dolge lase in nosi uhane. Skupaj se igrava. V časih se malo skregava. Ime ji je Lucija.
Tjaša Zupanič, 2. a
Moji prijateljici je ime Taja. Piše se Glažar. Ima rjave oči in rjave lase. Je srednje postave. Doma je v Hajdošah. Radi se igrava šole. Zna dobro računati. Ima sestri Lariso in Tjašo.
Zaia Lipovšek, 2. a
Moja prijateljica ima rjave oči. Je srednje postave. Ima dolge lase. Nosi tudi uhane. Je prijazna. Rada ima konja, rada se igra, rola, riše in bere. Ime ji je Tjaša.
Lucija Majhen, 2.a
NOVA UČENKA
V razredu je završalo. Učiteljica je rekla:« Dobili smo novo sošolko.« Vse oči so se ozre v malo postavo, ki je stala pred tablo. »Natali ji je ime« je nadaljevala učiteljica.«Iz Švice prihaja.« Vsi smo se začudili in začeli smo se spraševati, kako se je uspela naučiti tako zahteven jezik, kot je slovenščina. Sedla je k meni.
Sedela je tiho in gledala naravnost proti tabli. Včasih sem jo pogledala in se ji kislo nasmehnila. Razmišljala sem, zakaj je morala sesti zraven mene. Po glavi mi je rojilo toliko različnih misli. Nisem imela najboljšega mnenja o njej. Odločila sem se, da jo bom bolje spoznala
Med odmori smo s sošolci poslušali glasbo po našem okusu. Opazila sem, da se novinka zadržuje v ozadju. Nisem se mogla zbrati in uživati v glasbi in družbi sošolcev, medtem, ko je ona samevala v klopi.
A/ajt/ihojca iz Hajdine
Čez nekaj časa sem zaradi otroške radovednosti pristopila k njej. V pričakovanju zanimivega odgovora se ji rekla: » Natali, zakaj ne pristopiš k nam in se prepustiš glasbi?« Prestrašeno, a odločno je spregovorila:« Mi smo v Švici poslušali drugačno glasbo. Lahko, prosim, zavrtite glasbo po moji izbiri?« V strahu je pričakovala moj odgovor. Brez besed sem strmela vanjo in se čudila, kako to, da ji ta glasba, ki jo vsi poslušajo, ni všeč. Zamislila sem se, Natali pa je še bolj prestrašeno zrla vame. Stopila sem do sošolcev. Ko sem jim pripovedovala, so se vsi zgražali. Odločili so se. Da njeni želji ne bodo ugodili. Nisem upala ugovarjati.
Včasih sem pogledala k Natali, ki si je hitro našla družbo v 7.a razredu. Bila sem vesela, da ni samevala, čeprav se mi je na prvi pogled zdela preveč odrasla. Učiteljice pri vseh predmetih so me prosile, da bi sedela zraven nje in ji pomagala pri učni snovi. Priznam, da mi to na prvi pogled ni bilo všeč, ampak v tem sem videla odlično priložnost, da se z »Švicarko« bolje spoznam.
V razredu Natali najprej ni bila priljubljena tudi zaradi drugačnega načine oblačenja. Mogoče prav zato, ker so ji nekateri zavidali? Imela je tudi drugačne vrednote, kot nekateri sošolci.
Dobili smo sporočilo učiteljice. Povedala nam je, da Natali odhaja za en teden v Švico. Vsi v razredu smo se začudili. Začeli smo se spraševali, ali se je mogoče vrnila v Švico in je ne bo več nazaj. Ves teden smo bili žalostni in jezni. Izmenjali smo si mnenja in ugotovili, da Natali sploh ni slabo dekle.
Napočil je težko pričakovani ponedeljek- vrnitev Natali. Prinesla nam je pravo švicarsko čokolado. Bila je slastna. Natali smo se zahvalili. Začutili smo povezanost med nami in njo, a ne zaradi čokolade.
Na začetku je bila zelo skrivnostna , verjetno zaradi strahu pred nami. Ampak kaj kmalu je ugotovila, da ji nočemo nič žalega in začela je razposajeno pripovedovati o oblačilih in vsem, kar se ji je pripetilo na obisku v Švici. Povedala nam je, da se preizkuša v risanju oblačil. Vsa dekleta smo strmele vanjo. Opazila je, da fante to ne zanima preveč in je hitro menjala temo. Pričela je govoriti tudi o smučanju. Ta tema je zanimala tudi mene. Povedala nam je, da se je s smučišča pripeljala s smučmi kar pred svojo hišo. To se nam je zdelo
nenavadno, njej pa vsakodnevno. Povedala nam je še veliko osupljivih zgodb, ki smo jih mi z veseljem in zanimanjem poslušali.
Več časa sem opazovala njene uspehe pri jeziku slovenščine. Povedala nam je, da je hodila v poletno šolo v Tolminu, kjer se je učila slovenščino. Z Natali sem se vedno več družila. Postali sva zaveznici. Sedaj se skupaj družimo štiri zelo dobre prijateljice: Veronika, Nina, Natali in jaz. Ustanovile smo svojo plesno skupino SUPERGIRLS in se pripravljamo na prvi nastop. Pred nekaj dnevi smo se fotografirale in se pri tem do solz nasmejale.
Zdaj je Natali postala naša. Nihče si ne želi biti na njenem mestu in menjati okolja.
Ko jo vprašamo, če se želi vrniti v Švici, nam odvrne: »Slovenija je zakon.«
Leja Topolovec, 7.b
Anja Deželak, l.r
SPOMINI 50 KOT VRTNICE POZIMI
Spominjam se, kako je bilo, ko smo dobili v drugem razredu novo sošolko. To je naša Urška Ljubeč. Vem, da smo se najprej vsi norčevali iz njene teže. Pozneje smo ugotovili, da njena teža ni pomembna in postali smo zelo dobri prijatelji.
Mislim pa, da smo vsi veseli, da je Urša prišla v naš razred, saj nam zmeraj pomaga in svetuje, kadar imamo kakšne težave.
Katja Furek, P.r.
Iz osnovne šole bom odnesla lepe spomine. Spominjala se bom, kako smo v mali šoli risali risbice, v prvem razredu spoznavali črke. V drugem razredu smo dobili novo sošolko Urško. V tretjem smo bili prvič v šoli v naravi na morju v Simonovem zalivu. V četrtem rezredu smo se zopet srečali z učiteljico Mojco Purg. Peti razred je bil za nas največ ja prelomnica, saj nas je poučevalo več učiteljev. Razredničarka Branka Saiser nas je spremljala dve leti. Naslednji dve leti nas je vodila učiteljica Marija Meklav.
Vsa leta smo uživali, toda spomini na naše norčije na izletih in v šoli v naravi so najboljši.
Kaja Abraham, P.r.
Spomnim se tretjega razreda, ko nas je učila ga. Nataša Stumberger. Z nami je bila vedno prijazna, umirila nas je z lepo besedo. Njene ure so bile vedno zabavne, včasih smo se pogovarjali, pisali, računali,... Tudi pri ocenjevanju ni bila stroga. Lahko smo se opravičili, če smo imeli dober razlog. Ko smo imeli uro narave, smo včasih šli v gozdiček. Tam smo spoznavali rastline, živali, se pogovarjali, včasih pa tudi igrali.
Učiteljico Natašo Stumberger bom vedno imela v lepem spominu.
Tina Intihar, P.r.
V spominu mi je najbolj ostal četni razred. Nisem se učil slovenščine. Bil sem vprašan. Takrat sem dobil enico. Sklenil sem, da si bom jo popravil. Zelo sem se učil in dobil sem Štirico.
Te šole se bom spominjal zato, ker so bili učitelji prijazni, vedno so nam pomagali. Veliko smo se naučili.
Jernej Majcen, 9. r.
Spominjam se prvega šolskega dneva, ko smo se vsi zbrali v učilnici in tako začeli »pouk« v mali šoli. Vsi smo bili prestrašeni in zmedeni, saj smo se nekateri videli prvič. Kar naenkrat sem dobil sošolce. Takoj smo začeli sklepati nova prijateljstva in tako sem tudi jaz spoznal prijatelja, s katerim se še sedaj veliko druživa.
V	osnovni šoli imam veliko prijateljev. Tudi učitelji mi bodo ostali v lepem spominu.
V	šolo se bom tudi po končanem osnovnem šolanju rad vračal, saj se v telovadnici vedno kaj dogaja.
Simon Šimek, 9.r.
Ni Še tako dolgo, ko smo prvič prestopili šolski prag in se podali novim znanjem naproti. Vsak dan smo spoznali kaj novega in tako gradili svojo skladovnico znanja. Med nami so se stkale prijateljske vezi.
Sedaj, ko stojim pred vrati šole, ki jo po zapuščam, sem spoznal, da so ta leta bila lepa, in da so prehitro minila.
Prepričan sem, da bom vsa znanja, ki sem jih dobil v osnovni šoli, koristni uporabil tako v življenju, kot tudi v dijaških klopeh. Teh mladostnih let, ki smo jih preživeli skupaj, ne bom pozabil.
Nejc Ogrinc, 9.r
JZajčfihojea Zr Hajdine
Moji spomini segajo daleč nazaj. Večina spominov je lepih, saj sem slabe hitro pozabila. Spominjam se svojih prvih dni na tej Šoli, šol v naravi, vseh dogodivščin, ki smo jih doživeli skupaj.
Najmočneje so se mi v spomin vtisnili moji prvi dnevi na OS Hajdina. Bila sem prestrašena, saj nisem nikogar poznala. Počutila sem se zelo osamljeno.
Neznana dekleta, sedaj moje sošolke in prijateljice, so me hitro sprejele v svojo družbo. Pomagale so mi pri prilagajanju v novem, neznanem okolju. Bilo mi je lažje. Hitro smo stkale prijateljske vezi. V šolskih letih smo te vezi še utrdile. Najmočnejše so zrasle med menoj Tino Intihar, Katjo in Tamaro.
Leta po mojem prihodu so hitro tekla. Prijateljske vezi sem navezala tudi s sošolci, z nekaterimi močneje kot z drugimi.
Urška L jubec, 9.r.
Lepi spomini so končni izleti in šole v naravi. V tretjem razredu smo uživali v Simonovem zalivu. Vsako jutro smo imeli jutranjo telovadbo. Ni bilo dneva, ki jutranje telovadbe ne bi zamudile. Včasih so učiteljice trkale po vratih, a zaman. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo neko popoldne na tleh pozabile sadje. Ko smo se vrnile s kopanja, je bilo v sobi vse polno mravelj. Razburjene smo hitele k učiteljicam, da nam pomagajo odstraniti mravlje. Učiteljica je prinesla "pips" in mravelj ni bilo več.
Rada se bom spominjala lepih trenutkov, ki smo jih preživeli s sošolci. Vem pa, da bom pogrešala učitelje, ki so nas veliko naučili za življenje. Bilo nam je lepo.
Rebeka Korošec, 9.r.
Teh let, ki sem jih preživela v osnovni šoli, se še danes zelo živo spominjam. Spominjam se končnih izletov, šole v naravi, športnih dni in pouka.
A/ajJihbjca i~ Hajdine
Predvsem so mi bile všeč šole v naravi, npr. v Simnovem zalivu, smučanje na Treh kraljih, tabor na Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
V šoli se nam je pripetilo tudi veliko lepega, a tudi manj lepega; slabe ocene, prepiri, neumnosti, ki smo jih počeli devet let. Nikoli ne bom pozabila učiteljev, ki so nas vedno spodbujali in nam stali ob strani.
Iris Horvat, 9.r.
Najbolj žal mi je za prijatelje.
Najbolj žal mi je za oslarijami, ki smo jih "ušpičili".
Najbolj žal mi je za učitelje, ki so se trudili z nami.
Najbolj pogrešal bom vse, kar sem doživel lepega v šoli, a vseeno komaj čakam, da grem v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem.
Rok Kaisersberger, 9. r
V devetih letih se mi je zgodilo mnogo slabega in dobrega. Najraje se spominjam lepih dogodkov - kot so izleti in dobrih ocen. Teh devet let v OŠ Hajdina je zelo hitro minilo.
Izidor Zupanič, 9.r.
Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, ko smo s sošolci v mali šoli z lepilom namazali učiteljičin stol.
Upam, da se bomo po osnovni šoli še kdaj srečali.
Marko Met ličar, 9.r.
Najlepše spomine imam na malo šolo, saj takrat še nismo imeli šolskih obveznosti. Ves čas smo se igrali. Najbolj si bom zapomnil sošolce.
Blaž Vogrinec, 9.r.
V OŠ Hajdini mi je v devetih letih najbolj ostalo v spominu, ko smo s sošolci hodili skupaj na izlete in počeli neumnosti.
Mitja Šijanec, 9.r.
1. septembra leta 1997 sem se zelo veselil, ker je bil moj prvi šolski dan. Na ta dan sem spoznal veliko novih prijateljev, ki so me spremljali 9 let osnovne šole.
Zelo težko je povedati, kaj mi je najbolj ostalo v spominu. Spomnim se predvsem izletov, kjer smo se skupaj zabavali in noreli. Doživljali smo tudi težke dni.
Ko bom odšla iz šole, bom najbolj pogrešala sošolce, pa tudi učitelje. Vedno so nam pomagali, nas spodbujali. Tudi s sošolci smo se razumeli.
V	devetih letih smo veliko doživeli. Bili so nesrečni, žalostni trenutki, vendar tudi veselih in razigranih ni nikoli manjkalo. Nekateri med nami so se spoznali že v mali šoli, drugi pa smo se spoznali šele v prvem razredu.
V	letih šolanja smo odraščali in se spreminjali. Ob pogledu na fotografije prvega ali drugega razreda nas skoraj ne morem prepoznati.
Aleš Kočar, 9.r.
Tamara Koželj, 9.r.
O ')
T '7	v •	'
Vesela sem, da smo preživeli veliko lepih trenutkov. Čeprav se hočem šole čim prej »rešiti«, vem, da jo bom
\	.¥ j «> pogrešala!
Marja Slekovec, l.r.
Tina Haložan, 9.r.
Najbolj smo se športnih dni veselili,
saj smo se učiteljev osvobodili. Pouka nismo marali, razen telovadbe, kjer smo se zabavali.
Učitelje smo jezili, a upam,
da so nam norčije odpustili. Blaž Jazbec, 9.r.
Ko smo v Šolo mi prišli, smo bili prestrašeni.
Nato pa smo se spremenili in se razvedrili.
V šoli bilo je lepo,
a od nas se je vedno nekaj
zahtevalo.
Naloge, spraševanja, testi, ocene bile so le obresti.
Nika Vukovič, l.r.
Veseli so bili izleti, športni dnevi in toplice; v njih smo se ohladili in na šolo pozabili.
Včasih smo učitelje razjezili, vendar so na naše potegavščine hitro pozabili.
Sedaj smo šolanje končali in jaz sem vesel, da dogodivščino, z imenom Šola, sem imel.
Tine Glodež, 3.r.
LASTOVKE
^*TPq»-
Lastovke, te drobne ptičke, si ustvarjajo gnezdičke.
V krošnjah se lovijo, vse dobro si želijo.
Jaz za lastovke poskrbim,
nekoč z njimi v daljne kraje poletim.
Helena Kancler, 6.b
Urban Tomanič, l.r.
ZAKLJUČNA MISEL
Ljudje, majhni in veliki, kakršne je srečeval Mali princ na OŠ Hajdina, so mu pregnali žalost, saj so gledali s srcem. Na ta način so videli lepoto zunaj in znotraj sebe...
Videli so lepoto doma, prijateljev, učiteljev, lepoto rože, narave, besede. Začutili so lepoto sanj in želja. Z njimi je mogoče poleteti tudi v daljne kraje...
S srcem so videli lepoto ljubezni...
Najdihojca
Tamara Šeruga, l.r
/'/ajčjillojra iz Hajčfire - literarne glasile OŠ Hajdina
Maj, 2006
Uredila:	Majda Korošec
Računalniška obdelava:	Andreja Novak
Likovna oprema:	Romana Kiseljak
Izdajatelj: OŠ Hajdina Tiskanje: Tiskarna Ptuj Naklada: 250


Domoznanski oddelek
371
NAJDIHOJCA
2005/2006
373.3(497.12 Hajdina)
6002514,1
m liS. j i 1 Sg- isS> /
COBISS o