203. Številka. Trst, v ponedeljek, 17. oktobra 1S9S. Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje.) glasilo političnega društva „edinost" za primorsko. Telefon Stv. S70. 4 nVČ. V edinosti je moli „Edlaost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 0. uri zjutraj. Naročnina znaia: Obe izdanji na leto . . , gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 121— Za pol leta, četrt leta in na meneč rnzmoruo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po S nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. Oglasi »e računajo po vrstah v petitu. Za več-kratno naročilo s primernim popustom. Poslana, omrirtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprimilStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1'2. I piavuištvo, »d-pravniStvo in sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. II. na rahlih življev v poljskem klubu. Vrhu tega je po nadomeščenju Barnreithorja po baronu Dipauliju težišče ministerstva premaknemo na desno in naš minister-rojak bi Itak lic mogel tirati nikako druge politike, nego one, ki je odobrena v programu »Slovanske krseansko-narodiic zveze«, kateri bi moral dotičnik ostati členom!! Pa ne le naše narodne koristi, ampak tudi korist ukupne države zahteva, da se imenuje jugoslovanski minister-rojak. Z vso pravico jo trdil cesar Viljelm v jednom svojih zadnjih govorov, da bodočnost Nemčije leži na — morju. A tudi Avstrija ima velike koristi na domačih bregovih morja! Ne bil bi to znak posebne dalekoglodnosti, kakor tudi ne politiške in gospodarske modrosti, ako bi se v vladnih krogih avstrijskih še nadalje — kakor do sedaj — odtegali temu spoznanju. A k temu treba pomisliti še, da bode bodoče stoletje, še bolj nego dosedanje, stalo v znamenju svetovnega prometa in gorjč državi, v kateri sc ne odločijo o pravem času za poštevanje tega spoznanja. Avstrija bode morala prej ali slej skleniti zvezo s preko-morskimi deželami in v velikem njenem interesa bode, ako hode ta proces povspeševal izveden minister, došel iz jedne obmorskih pokrajin!! Kajti ne pozabimo, da imamo v teh pokrajinah svetovno znamenit materijal za občevanje po morju in da ta materijal rase iz slovanskega debla. Zato pa, nič prepira o tem, kdo naj postane minister! Priborimo si to pozicijo sploh v vsej jedinosti, ki pomenja moč. In ako Bog da, bode naša zve'a znala najti tudi pravega m o ž a za to mest o. Politični pregled. V TRSTU, dne 17. oktobra 1898. K položaju. Grofa Thuna ni zavidati. Pogajati so z vso desnico, pogajati se posamičnimi skupinami desnice, pogajati se vrhu tega še s skupinami, ki so sovražne programu desnice sploh in posamičnim skupinam te poslednjo še posebej — to v resnici ni šala. Taka naloga zahteva celega moža in — diplomata in mi se no Čudimo ni malo, da stvar noče tako ročno izpod rok kakor bi si želel marsikdo in kakor si želi gotovo v prvi vrsti grof Thun sam. Nas zanimajo seveda poleg pogajanj z našimi še posebno pogajanja z Italijani. To pa zato, ker gre tu za našo kožo in pa, ker si je grof Thun s temi pogajanji naložil nalogo, ki hi zahtevala čarovnika. Ministerski predsednik se pogaja z Jugoslovani, a se zajedno pogaja tudi z najljutejimi sovražniki istih. Grof Thun je torej zapali 1 jugoslovansko polenee; ali čudom Čudo: sedaj priliva v plamen italijanske — vode, da bi skuhal juho nagodbe, Ne pojde, gospod grof, ne poj de, je proti naravi. Tu mora ali odnehati enrek vode, ali pa ugasne plamen. Ogenj in voda — to sta nezdružljiva elementa. A kakor kaže, se Italijani pogajajo na dve strani : z grofom Thunom in z liberalnim velepo-sestvom. Tu je seveda možno dvojno. Morda išče liberalno veleposestvo Italijane za akcijo proti vladi — potem mu je gotovo najbritkeje razočaranje, kajti za tak posel sejo obrnilo do impotentnih ma-rod^rjev. Ali pa je liberalno veleposestvo vendar v kakem dogovoru z vlado in da išče sedaj zaveznikov za glasovanje o nagodbi, da ukupno žnjimi nadomesti Jugoslovane, kateri se izobčijo iz raja večino. Seveda ima stvar malo kljukico, vprašanje namreč: kaj bi porekel k temu češki narod, ali vsaj slovansko misleči del istega, ako bi njega zastopniki privolili v kombinacijo, ki hi značila atentat na naravo in na interes vsega slo-vanstva! Za nas so seveda računi jasni: Italijani v večino za nagodbo, mi pa iz njo! Druge rešitve je ui iz tega navskrižja, ker jc ne dopušča slovansko stališče. Sosebno pa, če je res, da zahtevajo Italijani od grofa Thuna: vseučilišče, učiteljišče, iz kij učljivo rabo italijanskega jezika v zemljiških knjigah ter — čemur pa Beveda ne prigovarjamo — drugo železniško zvezo s Trstom. — »Obzor« pripominja : »Istodobno sporazumljenje z jednimi in drugimi je absolutno izključeno. Ako se sporazumi z jugoslovanskim klubom, tedaj ne treba Italijanov; potem pa zopet ne moremo verovati, da bi desniea hotela zamenjati jugoslovanski klub ter stopiti v zvezo z italijanskim. To je a bsol u tno nemogoče.» In celo včasih preko mere oportunistično »Jedinstvo« bi se ne čudilo, ako bi hotela vlada res odcepiti Italijane od opozicije ter jih porabiti proti naši zvezi, da-si — tako meni »Jedinstvo« — se ne plašimo pred takimi vestmi. Seveda se tolaži splitski list, da se nam ni ničesar bati, dokler je »Zveza« v desnici. Ali tu je zopet drugo usodno vprašanje: koliko časa še bode dopuščala narodna čast, da ostanemo v desni o i, ako vidimo, da nam ni pričakovati druzega, nego da h odemo morali — poleg svojih glasov — še plačati račun, ki si ga predlože Italijani za svoje glasove. To je vendar prehud tobak. Iz Francoske. »Zarota generalov združenih z jezuiti«, proti sedanji vladni obliki na Fran-cozkem, o kateri zaroti je bilo toliko govora te par dni, se je pokazala kakor prazna, ali zlobna izmišljotina sindikata, oboroženega z milijoni v ta namen, da bi osvobodila žida Drevfusa, In ker so ravno vojaški krogi glavna ovira osvobojenju, bil je Drevfusardom namen, da bi z vestjo o zaroti generalov proti republiki nahujskali francozki narod proti istim. No, ta nakana se je izjalovila po-dolnoma, kajti francozki narod je ostal hladen, borza v Parizu se ni vznemirila nimalo in danes ne veruje živ krst več v izmišljotino Drojfusardov, ki ho liogateji sedaj le za — jedno blamažo! Štrajk delavcev v zemlji je smatrati zaključenim. Domače vesti. Odlikovanje. Gospodarska zadruga za sodui okraj Podgrad (predsednik A. Rogač, dekan) je prejela na Dunajski razstavi srebrno kolajno za razstavljeno sadje. Razstavila je 33 vrst jabolk in hrusek. Tli zopet gosp. svetulk Petrouio. Že večkrat smo opazili ter naglašali v našem listu, da »Piccolo« o vsaki priliki neizmerno hvali gospoda svetnika Petronia kakor preiskovalnega sodnika. Čudili smo se tudi že večkrat, da »Piccolo« vsaki- krat doznava, v katerem stadiju se nahajajo kazenske pravde gosp. svetnika Petronia. Včeraj zopet kadi »Piccolo« istemu gosp. svetniku, ker da je» čudovito hitrostjo« dovršil preiskavo v skoro vseh kazenskih pravdah o znanih izgredih ter izročil državnemu pravdništvu zadnjo kazensko pravdo, od njega vodjeno. Po našem skromnem menenju ni nobena čast za nikogar, ako ga »Piccolo« hvali. Ne moremo se pa nikakor vzdržati opazke, da se nam zdi jako čudno, da so se izročile pravde proti slovenskim političnim obtožencem svetniku Petroniju, ki kakor Italijan ne pozna slovenskega jezika. To je v nasprotju z načeli, katera je priznal g, justični minister Ruber deputaciji slovenskih odvetnikov in notarjev, ki se mu jc poklonila 14. t. m. Opozarjamo naše državne poslance na to nezakonitost. Slovenski obtoženci, italijanska preiskava, italijanska obtožnica, italijanska razsodba in — obsodba — to je signatura pravosodstva na Primorskem! Se nekaj z okrajnega sodišča v Sežani. Iz Kozine nam pišejo: Ker ste |so že te dni bavili z gospodom adjunktom Ahačičem, dovolite še meni par opazk! Ta gospod sklicuje stranke točno ob H. uri zjutraj brez razlike, ali so od blizu ali od daleč. Pomisliti pa treba, da je tacih, ki prihajajo po štiri uro daleč, a nimajo ni novčiča v žepu; tak siromak mora često praznim trebuhom na vse jutro prehoditi tako pot in potem čakati do pozne ure popoludne. In potem? No, potem udari jo zopet istotako praznim trebuhom isto dolgo pot! Vstati mu je torej ob treh zjutraj, a vračati ob 11. zvečer, ne da bi bil kaj zavžil! In Bog ne daj, da bi tak revež zaprosil gospoda adjunkta, da bi ga odpravili 'malo popred ! To zareži nanj gospod adjunkt! In čakati mora, zvesto čakati tam pred vratmi, kajti, ako bi bil tako lahkomišljen, da bi šel le za hip na — stran, a da ga v isti hip kličejo, zgubil je pravdo, ali pa mu je še enkrat delati ves ta križevi pot. Istega dno gotovo ne opravi več svojih stvari. Sploh se nam zdi pre-oduren ta gospod. Kje so [tisti zlati Časi, ko smo zaupljivo zahajali na naše sodišče, ko je v Sežani služboval nepozabni Trnovec ?! In tudi ko je bil tam gosp. Cazzafura. Bilo je vse tako dobrohotno, da tudi oni, ki je bil obsojen ali je zgubil pravdo, se je rad pokoril, ker je vedel, da ni moglo biti drugače. In pa vse je šlo tako lepo izpod rok, da smo bili opoludno malo ne že vsi lahko na potu proti domu. Naj je prišel Peter ali Pavel, vsakdo je bil vsprejet najuljudnejo; če je bilo le možno, bilo mu je postreženo. Tudi proti sedanjemu načelniku nimamo pri-tožeb, ali gospod adjunkt bi moral imeti nekoliko več potrpljenja in naj bi pomislil, da kmet je velik siromak, vreden usmiljenja in dobrohotnosti državne oblasti ter tudi — pouka. Zaključujem z najuljudnejo prošnjo do gospoda sedanjega svetnika, da bi v zmislu te moje pritožbe [najencrgičnejc vplival na svoje podrejeno osohje! »Lav oratore * o »PIccolu«. Današnji »La-voratore« je napisal nastopno sliko o »Piccolu« : »Glasilo, prodano municipiju, glasilo rufijanstva (oprosti nežna čitateljica!) na podlagi znanih in-seratov, po 2 nč. beseda, glasilo najdrzneje špekulacije«. Velja. Le škoda, da »Lavoratore« le prepogosto — čim so nastopili v Trstu izredni dogodki — vleče na isti vrvi z glasilom municipija, rufijanstva in najdrzneje špekulacije. Umesten pozi). Mariborski »Slovenski Go-spodar« je priobčil nastopni poziv do rojakov: »V zadnjem času se slišijo vedno bolj pogosto opravičene tožbe, da se Slovencem v različnih uradih krati jezikovna ravnopravnost in da se njihovo jezikovne zahteve od uradnikov no upoštevajo dovolj točno ali pa cel6 prezirajo. Da se vsaka taka nezakonitost primerno kaznuje, prosimo svoje rojake, da nam v bodoče nemudoma prijavijo vsaki nezakoniti Čin in tudi vsako neumestno opombo kate-regasibodi Slovencem neprijaznega uradnika. Mi izročimo potem vsako tako stvar našim poslancem, da oni v dotičnih ministerstvih dostojno osvetlijo ravnanje podrejenih jim uradnikov. Toda poročati se nam mora popolnoma natančno i n r e s-nično, da se poslanci no osmešijo v ministerstvih s svojimi pritožbami. Tudi v osebnostnih stvareh, o preseljevanju in nastavljanju uradnikov, radi posredujemo med rodoljubi in poslanci. Rodoljubi naj pazijo na gibanje osohja na raznih uradih, naj nam kar najhitreje poročajo o vsakem premeščenju ter nam pravočasno izrečejo svoje želje, da spravimo iste na pravo mesto! Rodoljubi, pazite torej na vsej črti!« Tem pozivom se obračamo tudi mi do svojih čitatelje v ! Nov list. V Spljetu je počel izhajati nov list imenom »Nezavisnost« in sicer vsake druge sobote. Nadel si je nalogo, delati za spravo med Srbi in Hrvati. To isto so puskušali že drugi, a dosedaj — žal — le negativnim vspehom. Pritožba In prošnja. V naše uredništvo je prišel minole sobote popoludne Fran Godnik, bivajoči v ulici Molin grande št. 12. Prišel je menda naravnost iz zapora. Na vprašanje naše po njegovi želji nam je pripovedoval: Minole srede ob */4 ure popoludne sem šel pit četrt vina v gostilno na ulici Stadion št. 20, kjer točijo italijansko vino. Kar je gostilničar jel vrteti v roki nabasan samokres, menč, da ga že dolgo ni sprožil. In glej, ko sem tako stal pred njim, jc sprožil, a pravo čudo je, da me ni zadel. Da me je to prestrašilo v prvi hip, in da sem bil pozneje razsrjen radi takega nevarnega in skrajno lahkomišljcnega postopanja, temu so pač ne bode čudil nikdo. Vendar sem odšel iz gostilne. A na večer sem se povrnil tja. Pil sem nekoliko preveč; to jc provzročilo, da je še bolj kuhalo v meni. Šel sem na ulico in tam sem zabavljal in res razžalil došla redarja. Odveli so me v zapor in obsojen sem bil na tri dni. Vendar se mi vidi, da imam še vedno pravico pritožiti se radi postopanja gostiIničarjcvega ter prositi slavno redarstveno oblast, da poizveduje o tem dogodku. Tržaška kronika. Trst je imel o polu leta 105,864 prebivalstva, vojaštvo ne všteto. V zadnjem tednu se je rodilo (J2 zakonskih oseb 48 možkih, 44 ženskih. Nezakonskih 21. Umrlo je 80 oseb, 48 možkih, 32 ženskih. Mej temi je bilo 34 otrok, ki še niso dosegli jednoga leta. Najpogosteji vzrok smrti so bile bolezni na pljučih in sopnih organih. Nalezljive bolezni malo le v par slučajih. Kdo je tujec v teli krajih? Prav kakor navlašč — z ozirom na drzno zatrjovanjc laške gospode, da smo mi tujci v teh krajih - je priobčila zadnja, na Sušaku izhajajoča in izborno ure-dovana »Hrvatska Sloga« nastopno notico: »Kako Btojedanes stvari z Italijani? Rekli bi, da se danes ne sele več iz svoje domovine, ampak da bože iz nje, tako, da so jih naši kraji polni kakor kobilic. Obupani prihajajo semkaj, kajti doma nimajo zaslužka ni za škorijco kruha. Beže iz domovine, ker v isti nimajo hrane ni za telo ni za dušo, a kjer tega ni, tam je gotovo proletarijat najhuje vrste. Od 20. septembra 1870 ni duhovnikova noga stopila v šolo, v šolskih knjigah so nikjer niti ne spominjajo Boga, vere, večnega življenja itd. Njihova prošlost slavi bodalo . . . Zjedinjcna Italija je plod zarot, a ti ljudje, polni bede in strupa, beže ogorčeni med nas, polni srda na vsaki red in vsako družbo — zastrupljeni anarhizmom. Oni mrzč v duši naš dobri in po go-lobje pohlevni rod, in kjer le morejo, dajejo izraza svoji jezi na najostudneji način. Pa so ti ljudje še šopirijo po naših krajih, hočejo imeti povsodi glavno besedo, hočejo biti — gospodarji. A vlada jih še podpira ! Kam nas dovede to ? Da ni tu Hrvatov in Slovencev, Bog zna, kaj bi bilo danes iz naše monarhije?! In mi vemo, kdo so zakleti neprijatelji njej in nam — in vendar, kako se postopa tu ?! Italijan prihaja v naše kraje žejen in lačen, bos in gol; tu se naj6 in si pomaga — a potem hoče zapovedovati on v našem lastnem domu, psuje in grdi naše svetinje in se nesramno roga našemu jeziku in naši narodnosti, a to vse zato, ker ga oblasti jemljejo v obrambo, domači slovanski živelj pa zapostavljajo.« Tudi ta izvajanja naj gospod grof Thun izvoli vzeti ad notam, in razmišlja naj, da se uveri, da na trdih tleh realnega, resničnega življenja se videjo stvari malce drugače nego pa na zelenih mizah, na katerih se pišejo — razna poročila. Križem slovensko domovine. VTupališčah, župnije preddvorske na Kranjskem, je minoli teden uničil ogenj pot hiš z mnogi gospodarskimi poslopji. V Rajhenburgu postavijo spomenik našemu cesarju.. Na Bizeljskem in sosednjih štajerskih vinogradih so letos pridelali okolo (30.000 hektolitrov vina, skoro vse od ameriških trt, ki so letos kaj dobro obrodile. Mrtvega moža so našli v petek zjutraj pod črnuškim mostom, pravijo, da je bil nekdaj ecr-kvenik na Rašici. Ne ve se, ali je ponesrečil v pijanosti, ali se jc zgodila {kaka hudobija. V Mariboru so dne 10. t. m. našli polu 12. uri po noči med južnim in koroškim kolodvorom truplo mla-mladega moža, kateremu je vlak, ki ga jo biljpo-vozil, odrezal desno nogo. Progasto hijeno je ustrelil dne t. m. v Rašici na Kranjskem župan Aleš. Hijena je pred 0 meseci ušla iz menažerije v Ljubljani. Nemške šole v Celju so dobile 1(500 mark iz Monakovega. (Pa so Nemci vendar-le patentovani avstrijski patrijotje lim, ki drži državo skupaj). Blažu Koeenu, slavnemu kartografu, rojenemu na Ponikvi na Štajerskem, jc minolo nedeljo ondotuo »Kmetijsko bralno društvo« odkrilo spomenik. V Kočevju so jc udri usad na 22-lctnega premogarja Janeza Zamido in ga zasul. Zamida jo umrl takoj. V Vinjah pri Dolskem, v okraju Kamniškem, je utonil petletni Franc Belecijani v domačem vodnjaku. Štajersko namestništvo je potrdilo društvo »Zveza slovenskih dobrovoljnih gnsilnih društev za Spodnje Štajersko«. Leta 1H94. so našli mrtvo v neki vasi blizo Pulja poscstnieo Lu ijo Kostesitf. Bila je zgorela. Zdaj bo je posrečilo razkriti, da so njeni najbliži sorodniki zadavili ženo in potem zažgali truplo. Sodišče je dalo zapreti sina umorjene posestnicc, njegovo ženo in njegovo taščo, ki so usmrtili Lucijo Kostesič, da so se polastili njenega"imetja. In zopet: Podgrajska posojilnica In hranilnica ! Maja meseca jc vložila imenovana zadruga na trgovskem in pomorskem sodišču prošnjo, da bi isto brisalo iz zadružnega registra starešino Kristijana Bogatca in vpisalo novega starešino .Jakoba Butinarja. V drugi polovici avgusta jo prejela zadruga svojo prošnjo zavrneno, ker da podpis Jakoba Butinarja ni legalizovan. Posojilnica in hranilnica se ni vdala, nego je vložila rekurz, sklicevaje se na naredbo ininister-stev pravosodja, notranjih del in trgovine v družbi finančnim miuisterstvom od dne 23. maja 1898 št. 74 drž. zak. Zdaj jo prejela ugodno rešitev od dne 15. sept 181)8 št. R. 314/1/U8, katero c. k. prizivno sodišče na podlagi imenovane naredbe štirih ministerstev nalaga c. k. trgovskemu in pomorskemu sodišču, naj izvrši zahtevani izbris in vpis. To jo bila prva zahteva rekurza. Druga zahteva pa je bila, da c. kr. prizivno sodišče odmeri troške rekurza (gld. 7.63) ter naloži uradniku, kateri je zakrivil napadeni odlok, da iste povrne zadrugi v 14. dneh pod izvršilom. Te druge zahteve c. k. prizivno sodišče ni rešilo in jc niti ne omenja. Objavljamo to ne samo zaradi tega, da se vidi, s kakimi zaprekami se ima boriti »Podgrajska posojilnica in hranilnica«, ampak tudi za to, da zvedo o tem drugo zadruge za slučaj, 'da so jim stavijo enake zapreke. Za naše državno poslance pa sledeče: Na zavoju je naslov slovenski. Vse drugo pa, kar jo tiskanega ali piitisnjenega na njem, bodisi od trgovskega sodišča, bodisi od pošte, je v ji r v i vrsti italijansko, v d r u g i ne m š k o. O slovenščini ni duha ne sluha. Sklep prizivnoga sodišča jo najprej italijanski, potem slovenski. Naslov: »Al consorzio Podgrajska posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Castelnuovo — Istria.« Data: »Triesto, 15 settembrc 1898«. Pečat prizivnoga sodišča je nemško-italijanski. Pečat trgovinskega in pomorskega sodišča samo italijanski. Ustanova /a Slovence iz XVIII. stoletja. Koperski škof P. Naldini je ustanovil 1. 1710 iz lastnega premoženja ustanovo za štiri mladeniče Slovence, kateri bi želeli posvetiti se duhovskomu stanu. Ta ustanova jo veljala edino le slovenskemu ljudstvu nekdanje škofije koperske, ki je obsezalu slovenske župnije: S. Anton, Korte (Dvor), Deka ni, Kastelvener, Kostabon, Krkavee, Kubed, Marezige, Movraž, Pomjan, Ki/ana iLa/aret), So-erjra, Šmarje, Tinjan in Žalbur. V zvršetku minulega stoletja, kolikor znano, so uživali to ustanovo slovenski sinovi; da se pa sedaj več ne gleda natanko na to ustanovo, spričuje dokaz, da za Slovence nekdanje škofije koper-ske se ne šolajo več vsako leto po štirje bogoslovci Slovenci, marveč poiiljaje se v službo mladi go-spodje, povsem nevešči slovenskemu jeziku. Seveda : zasledovati pravicam Slovencev je nekaternikom infamia juriš! Sic tempora mutantnr, pa mi da se ne smemo gibati! To je nenaravno! Madaljnc razpravo radi Izgredov v Trstu. V soboto sta sedela na zatožni klopi 27 letni Fran Firman iz Trsta, pristojen v Logatec, in lHletni Ivan Stok iz Trsta, porojen v Križu. Oba sta bila tožena radi javnega nasilutva, storjenega zlobnim poškodovanjem tujega blaga. Pirman je dobil 14 mesecev, Stok pa 7 mesecev. Pirman je vskliknil, začuvši sodbo: Ravno prav, pridem iz zapora za — razstavo v Parizu. Izpred dež. sodi>ca. V soboto se je vršila razprava proti 27-letneum Franu Vidmarju, bivšemu uradniku tukajšnje tvrdke Briill, radi širjenja anarhističkih idej. Tako je dajal čitati spis: »Dve tehtnici in dve meri«. Odobraval je tudi umorstvo cesarice Elizabete. Sodišče je obsodilo Vidmarja na 5 mesecev zapora. 100.000 kron 25.000 kron in 10.000 kron bo glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opo zarjam o na*e čitatelje, da se ti dobitki izplačajo tudi v gotovini z samo 20°/„ odbitkom. Koledar. Danes v ponedeljek 17. oktobra: Hedviga, kr., Viktor, Sk. Jutri v torek 18. oktobra: Luko, ev.; Asklepijad. Solnčni: i Lunin: Izhod ob (j. uri 31 min. j Izhod ob 9. uri 15 min. Zahod „ F). „ 20 „ Zahod 69. Ta je 43. teden. Danes je 289. dan tega leta, imamo orej Se 7H dni. Različne vesti Zgodovina igralnih kart. Igralne karte so bile iznajdene v Aziji; v Evropo so jih prinesli že v 12. stoletju. Prvi jih je dal izgotoviti neki Jaeque-min Grigoncur za časa jednega francozkih kraljev v 12 stoletju, ki je bi! bolan na umu. Gringon-curove karte so bile visoko 8 cm., široke 9 cm., a na njih so bile naslikane razne figure. To so bilo sliko kralja, papeža, blaznika, jezdeca, ljubezni, srčnosti, sreče itd., nadalje mesec, voz, bolnica, mrtvaški ples itd. Gringoneurove karte so podobne tarokniin. Piket igra, v kateri se rabi 32 kart, je iz istega časa in iznajdenn na Francozketn. Dokler še ni bil iznajdon bakrorez, bile so karte kakor luksu-rijozen predmet, ker so jih slikali samo miniaturni slikarji. Tako je plačal n. pr. samo neki milanski vojvoda 1500 cekinov v zlatu za jeden zvezek kart. Ko so iznajdli bakrorez, padla je cona igralnim kartam tako, da so se zelo razširilo tudi med nižjimi sloji. V 1(5. stoletju so se izdelovale karte samo v Ruenu a od tukaj so jih razpošiljali po vsi Evropi in naskoro tudi v Ameriko. Protestan-tovski tvorničarji igralnih kart so bili na to izgnani iz Ruena in ostali so samo še tvorničarji v Parizu, in Thieru v Auvergni, ki so bili med tem že zelo na glasu. Najstrastneje, tako pripoveduje de Malizarot, se je igralo na dvoru Ljudevita XIV., kjer se je igralo s zelo velikimi uložki. V Versaillesu je bila ta strast tako velika, da se je igralo v vseh kotih, dasi ravno se je na to strogo pazilo. Jedna najstrast-nejših igralk je bila takrat gospa de Montespan. Marsikatero noč je zgubila po 100.000 tolarjev. Grof iz Rebenaea piše, tla je rečena gospa o Rožiču 1. 1079., potem ko je zgubila 700.000 tolarjev, stavila na H karte 150.000 pištol iu da jih je tudi priigrala. Larousse pripoveduje, da je ista gospa priigrala v eni noči pet milijonov in isto svoto je zgubila ravno pred tem. Igralne karte ig dobe Ljudevita XIV. predstavljajo silni boj. »Srce« po-menja »vojaško hrabrost«, »troti« junake, »karo« in »pik« orožje. »'Ass« pomenja denar, a smatrajo ga kakor naj boljo karto. Izmed kraljev in cesarjev so bili zastopani na kartah: Karel Veliki, Cezar, David in Aleksander. »Dame« so bile same odlične gospe: »Ka-rodama« je bila gospa Rahel (Agneza Lorel); »Herzdama« Judita, Izabela bavarska, soproga Karla VI. »Pikd ama« je bila Palas Athena (Jeanne d'Are), a »Tretf-dam i« je predstavljala Argino (anagramm od Kegina) Marijo anžovinsko, soprogo Karla VII. »Pul >i« so bili samo hrabri kapetani. Za časa revolucije so se kralji izpremenili v »ženije«. Dame so predstavljale čednosti, »pubi« jednakost in »assi« zakone. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Dlinaj 17. (Nagodbeni odsek.) V nadaljevanju generalne razprave o nagodbenih predlogah je označil posl. Sohlesinger bančno in valutno vprašanje kakor najvažneji del nagodbe. Govornik sc boji, da bodo jednake pravico v vodstvu banke koristile izključljivo le ogerski špekulaciji, čemur bi sledilo v Avstriji podraženje denarja. Ako bi začeli plačevati v gotovini, naložilo bi se s tem ljudstvu ogromno breme. Avstrija jo naredila od letu 1H(J2 428 milijonov dolga. Govornik se je izjavil proti zlati veljavi ter sc je potegnil za uve-denje ljudskega denarja. — Finančni minister dr. Kaizl je začol govoriti. Dllliaj 17. Zbornica poslancev bode imela v tem tednu sejo samo v torek in četrtek. Razpravljali se bodo proračunski provizorij in predlogi za pomoč bedo trpečemu prebivalstvu. Ostate dni bode razpravljal proračunski odsek. O bvezna izjava vlade glede zahtev Mladočehov in Jugoslovanov se pričakuje za konce toga tedna. Cliaumoilt 17. V navzočnosti vojnega ministra je bilo danes slovesno odkritje spomenika padlih v letu 1870. Vojnega ministra so pozdravljali navdušeno. Pariz 17. Shod soeijalistiškc stranke, ki so je vršil danes, so jo izrekel za združenje vseh socijalističkih in revolucijonarnih sil za vse cven-tuvalnosti. Shod je protestoval proti temu, da se po vojaških zarotah napadajo republikanske svobode. Imenoval se je nadzorovalni odsek. Pariz 17. Govori so, da se ruski minister za vnanje stvari, grof Muravjov, na svojem povratku v Rusijo ustavi v Bruselju, ker car Nikolaj želi vedeti, da-li bi kralj Leopold privolil v to, da se konferenca za razoroženje vrši v Bruselju. Carigrad 17. Tukajšnja policija je dobila strogih odredeb vsled zarote, katero so razkrili v Aleksnndriji. Hihiltj 17. Grško-iztočno-rumunski metropolit Miron Roman je danes po noči umrl. 3Iadrid 17. Guverner na Portoriko sc je ukrcal na Špansko. K Ulic j a 17. Določilo se je, da so prične z blokado mesta, ako Turčija ne ugodi zahtevam štirih vlasti j. Vsi kristijani in tuji podaniki so zapustili mesto. licligrud 17. Divizijske vaje pri Kragujeveu so zaključeno. Kralj Aleksander, v spremstvu kralja Milana, minsterskega predsednika in ministra za notranje stvari je nastopil potovanje po jugozapadnih krajih Srbije. Potovanje bodo trajalo S do 10 (liiij. TRŽNE CENE. (One se razumejo na debelo hi s carino vred). Domači pridelki. Fižol: Kokn . . Mundoloni . . , svetlorudeći . . teninorudeči . . kanarček . . . bohinjski novi . Od for, do for. 100 K. 12-75 —.— 11-— —•— 11-25 1150 b*li veliki...................•_ _•_ „ mali novi ........ „ 8-75 _•_ zeleni dolgi.........100 K. ——•— „ okrogli.................•_ _•_ mešani hrvatski....... n 7.54) _._ „ Štajerski....... n _•_ _•_ Maslo tino Štajersko...... n _•_ _•_ Jermen, fitv. 10....... " 10-25 1050 » 9....... „ 14- 1125 n a....... „ 13-- 13-25 Zelje, ................. m 7-50 _•_ R«'i>«» « ........ „ ——•— Krompir, Štajerski...... n 3-30 3-40 Proso, kranjsko....... M n,_ _•_ Leni. kranjska........ n _•_ _•_ ........................HO-50 «1.50 * ............................55*50 FtH-— Kava, Mocca............150-— 152-— Ceylon Plant. fina................1F>8-— lliO*— Portoriceo......... „ 150*— 154*— Gnatemala........ . „ 103-— 106-— San Domingo........ „ 104-— 105'— San t os najtineji.......100 K. 01"— „ srednjefini....... „ 87*— MH*— „ srednji........ „ H2-— H3-— Hantos navadni ....... „ 78*— «0-— Sladkor, t'entrifugni I. vrste ... „ 37-50 37-75 „ Centrifugal II. vrate . . „ —•— —*— CoiK-assć.......... „ 38-25 38-50 razkosani.......... „ 3H-75 39-— Kiž, italijanski lini....... „ 20*— 21*— italijanski srednji....... „ 20-— 20-50 Japan, lini......... „ 20-— 20-25 Haugoon, estra....... „ 15*— 15-25 I............14-25 14-50 II......................11-25 11.50 Petrolej ruski, v sodih........17-F>0 —•— v zabojih od 21) klg............H'30 —.— Olje. italijansko najtineje .... „ H7"— f»H-— italijansko srednjelino..... ., 62"— «3-— bombažno amerik....... „ 28-— 29*— Maloga.......... „ 3«-— 37.— Limoni mesinski.......zaboj 4'— l!'— Pomaranče mesinske ...... „ —•— —.— Mandeljni dalmatinski..... „ —.— —.— Bari........ „ 1)9.— 100.— Pinjoli..........................78- 80.- Iložlfl dalmatinski..........10.75 —.— „ puljeSki ........ „ 13-— —•— Smokve puljeSke....... „ —— —1— „ grSke v vencih nove ... „ 17.25 17 75 Sultanine nove ........ „ «0-— 64-— Tainpcrli novi........ „ 21)-— 30.— Cibebe..........................—•— 52.54 Polcnovkc, srednje velikoHti ... „ 42-— 44.— M. U. Dr. Ant. Zžhorsky priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia 8, od 9.—11. in od 2.-4. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste "fH od sloveče avstrijske znamke „S t y r i a" in „Styria" original — naj se obrne do — L. ColoMgf v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Hotel Volpich „pri Črnem orlu" (aquila nera) trst — Via s. spiridione, corso, Via s. Nicold — trst Najbolj v središču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. v pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volplcha. 1. glavni dobitek (00.000 '(ron vreden 2. glavni dobitek 25.000 » - 3. glavni dobitek |0.Q00 - » v gotovini z odbitkom 20 °/0 Dlinafclcp Qrppl#p nn Rfl nr priporočajo : Gluneppe Holafllo, Alessandro Levi, Mamil UUMdjoftb bRJLKb |IU OU ML. ......... „Mercurio Triestlno«, I*, »umnim, <