bnik© J OFFICIAL ORGAN [
OF T1IE GRAND CARNIOUAN HLOVENIAN CATHOLIC UNIONi
•d M Socoad»Claaa Matt ar December 9. 1920 at the Port Offi— al Joliet, tllinoU. Undar the Act oi Avgust 24, 1*12
ACGEPTANCE FOE MAILIING AT SPECIAL RATE OF POSTAG-E PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT 0F0CT0BER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 38.—No. 38.	JOLIET, ILL., 19. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 1923.)	Leto IX.—Vohime IX.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE*'
1004 N; Chicago Stroofc JOLIET, ILL.
TW larfaat SI
WmUt Im, the Unhod Statae ol Aaorica.
tmmmmmm Far .i«. Caa	
	*«n.......$2.00 •trta...... «300
Taloph	ona 104S
	J
^-^
Največji sloventki tednik v Združenih državah.
izhaja vsako sredo.
Naročnina;
Za Otae, na lato....... $1.20
Za arflaa..............$2jD0
Za	........ fa.oo
NASLOV
■redaBtve ia aprtTtBlTi Jat
1004 N. Chicago Street, Joliet, UL
Telefon; 104« __/
PEREČE VPRAŠANJE REKE REŠENO?
London, 15. sept. — Uradno se semkaj poroča, da se bosta Jugoslavija in Italija gledt perečega vprašanja Reke pobo-taii. Kakor znano, je Italija poslala belgrajski vladi svoj ulti-raatum, da mora Jugoslavija do 15. septembra odobriti načrt Italije v zadevi okupacije Reke po Italijaiflh; zdaj se je pa ta rok podaljšalo za nedoločen čas.
V svrho dosege kompromisa »e bosta v kratkem skupaj se-tala jugoslovanski ministrski predsednik Pašič in italijanski ministrski predsddnik Musol-lini; poleg tega bo Jugoslavija izročila znano rapallsko pogodbo Ligi narodov v svrho rešitve reškega vprašanja,
Betljjrad, 17. sept. — Ko je danes Jugoslavija obhajala 5. obletnico zavzetja Bitolja in u-ničenja solunske fronte, se je pri tej priliki tudi slavilo veliko diplomatično zmago nad I-talijo glede Reke. V tej zadevi je 80 letni jugoslovanski diplomat Nikola Pašič porazil radikalnega voditelja italijanskih fašistov, — Musollinija.
Kakor se v obče sklepa, bo Italija dobila Reko, vendar bo Jugoslaviji dovolila več koncesij na obmejnem ozemlju blizu Reke. Pred vsem bo lahko Jugoslavija v Sušaku zgradila povsem moderno morsko pristanišče;1 -če pride do tega, bo Reka izgubila ves svoj pomorski promet.
Ker je dosedanji reški guverner odstopil, je bil na njegovo mesto začasno od Italije imenovan general Giardino; to i-menovanje se je moralo izvršiti v prilog uprave in miru svobodne reške državice. Temu i-meno.vanju bage Jugoslavija nid ne nasprotuje.
Jugoslavija je dosegla to diplomatično zmago vsled tega, ker ji stoji Francija na strani. Baš te dni se je mudil v Bel-gradu znani francoski maršal D'Esprey, da se prouči o zamotanem reškem vprašanju. Poleg tega je Francija Jugoslaviji posodila 300 milijonov frankov za povečanje ormade.
Italijani bodo zapustili Krf.
Pari« 13. isept.—Po večdnevnem posvetovanju mod zavezniki italijanske vlade in svetom poslanikov je bil danes dosežen sporazum. Italija bo svoje čete evakurirala z otoka Krf dne 27. septembra t. 1.
Spor med Grško in Italijo je nastal vsled tega, ker so nepoznani banditje umorili v Janini veČ članov italijanske obmejne komisije. Eni zatrjujejo, da so ta umor iz maščevanja izvršili Grki, drugi pa dolže Albance. Ker ni mogoče teh morilcev izslediti, je Italija zadovoljna z nasvetom zbora poslanikov raznih držav. Grška je pri volji plačati Italiji 50 milijonov lir odškodnine za one umorjene i-talijanske častnike, poleg tega ji bo dala tudi javno zadoščenje, da bo grški oddelek mornarice in vojaštva pred italijansko zastavo v Atenah defi-
lii-al
DEMPSEY PREMAGAL SVO JEGA NASPROTNIKA.
New York, N. Y. 15. -sept. — Na tukajšnjem velikem 'Polo' igrišču se je danes večer vršila velika tekmovalna rokobor-ba med znanim Amerikanccm Jack Dempsey-em in Argentin-cem Louis A. Firpo-m. V prvem spopadu, trajajočem 3 minute je Dempsev svojega nasprotnika 8 krat na tla vrgel, slednji pa Dempseva dvakrat.
Velevažna rokoborba je bila pa že pri drugem spopadu končana s tem ,da je Dempsey Fir-pa tekom 57 .sekund premagal in s tem zadobil naslov največjega roborca na svetu.
Ker je to zanimivo rokobor-bo gledalo okrog 90,000 oseb, ki so plačale za svoje .sedeže od $3 do $25,— je znašala skupna vstopnina k rokoborbi $1,200,-000. Polovico te svote bo obdržal promoter Tex Rickard; Dempsey dobi 37M>% ali $468,-750, Firpo pa 1254% ali $150,-000. Jack Dempsev je torej v tej rokoborbi zaslužil vsako sekundo $1,977.85; toliko denarja ni do danes še noben človek v tako kratkem času zaslužil. Vlada Združenih držav bo pre-jela od skupne vplačane vstopnine $160,000, poleg tega pa še gotove odstotke pri dohodninskem davku.
Išde se vlagatelje 35 milijonov dolarjev.
.New York, N. Y.— Newyorš-ka trgovska zbornica naznanja, da se nahaja v raznih new-yorških bankah in hranilnicah za 35 milijonov dolarjev vlog, kojih lastniki so neznani. Banke so potom časopisja že ukrenile vse korake, da bi izsledile imena in naslove teh vložnikov, toda — vse zaman. Mnogo izmed teh jih je že pomrlo, ali so pa padli v minuli svetovni vojni.
Boj radikalcem.
Dne 1. t. m. se je vršila v Minneapolis, Minn. letna konvencija Zveze ameriških odvetnikov. MeH raznimi drugimi točkami je odvetnik F. A. Brown svaril navzoče pred vedno večjo propagando "rdeč-karjev", ozir. radikalcev. O-menil je, da je sedaj v naši deželi okrog 1,500,000 takih "domoljubov" (radikalcev), ki hočejo po svojem komunističnem kopitu ovreči našo vlado. V sjvrho propagande izdajajo ti komunisti okrog 400 listov, koje čita nad 5,000,000 oseb in za koje se letno potroši do $3,000,-000.
Katoliške cerkve v Rusiji zopet otvorjene?
Član moskovskega oddelka •Vseruske zveze književnikov' g. Ivanov^ je odpotoval iz Moskve v Berlin in tu imel dva predavanja o verskih prilikah v Rusiji, je izjavil da je boljše-viška vlada vsled pisma, ki ga je poslal Vatikan, izpremenila svoj protikatoliški kurs v toliko, da je dovolila zopet otvoritev katoliških jierkva v Pet-rogradu. Te so se te dni otvori-le in sicer na slovesen način. (Rus-kulta.)
NEMIRI NA ŠPANSKEM.
Madrid, 14. septembra . — Zaidn je dni se je pojavila širom dežele ustaja v takem obsegu, da je bil dosedanji španski v-ladiii kabinet prisiljen odstopiti; vajeti vlade so prevzeli v svoje roke vojaški diktatorji: general Primo Rivera, Amui-lera, Cavalscanti, Auido, Saro, Daban, Berenguer in S. Jurio. Takoj zatem je novi vladni kabinet proglasil vojno stanje nad mestom Barcelona, Sara-gossa, Corunna in Madridom. Kralj Alfonz je rad, ali nerad odobril sestavo kabineta pod vojaškim diktatorstvom. Vse člane bivšega ministrstva se bo poklicalo na zagovor pred vojno sodišče.
General Primo Rivera bo s-kušal jutri sestaviti novi kabinet, sest o ječ iz vojaštva in civilistov.
Nepričakovani vladni preobrat na Španskem se je dovršil brez kakega krvoprelitja. Namen tega koraka je: 1) Vprizo-riti veliko kampanjo proti moorskim ustašom v Maroku. 2) Do cela zadušiti komunizem in seperatizem. 3) Dati zahtevane pravice španskim p*>-krajinam Catalonia, Galicia in Viscaya. Iz vsega tega se lahko sklepa, da so Španci sledili po izgledu znanega italijanskega voditelja fašizma — Musollinija.
Newyorški župan Hylan nevarno bolan.
Saratoga, N. Y. 14. sept. — Ze pred tremi tedni je na počitnicah tukaj nevarno zbolel newyorški župan John F. Hy-lan. Bolezen se mu vedno slabša, ker se mu je razvila v akutno pljučnico in vnetje prsne mrene. Zdravniki zatrjujejo, da ne bo okreval.
Nevedoma poročen z lastno sestro.
Rolla, Mo. 14. sept.— Pri tu-kajšnem sodišču je bil danes uradno razporočen A. II. Kat-tler, ker se je dognalo, da je pred nekaj leti nazaj vzel v zakon svojo lastno sestro; ta zakonska dvojica nima nič otrok.
Mož in žena oziroma brat in sestra sta se ločila že v zgodnji mladosti, ko jima je umrla mati; enega" je adoptirala ta družina, drugega (sestro) pa druga. Slučaj je čez čas ravno nanesel, da sta se oba sešla spoznala in poročila.
*
Beračenje se izplača. New York N. Y. 14. sept. — Ko je tukajšnja policija danes aretirala 42 letnega pohabljenega berača Antona Samare, se je na svoje veliko začudenje prepričala, da je boljše beračiti, kakor pa biti župan mesta New York. Savare hodi po berglah, ker ima obe nogi odrezani. Na policijski postaji je priznal da zasluži na dan z beračenjem od $75. — do $90. kar znaša do $2800.— mesečno, ali $33,000 na leto; nevv vorški župan ima pa samo $15,000.— letne plače.
VELIK POŽAR V KALIFORNIJI.
Berkeley, Calif. 17 . sept.— Danes popoldne je nastal v severnem delu mesta grozen požar, ki je v naglici vpepelil nad 50 hiš, ali celili (K) blokov. V .razvalinah je tudi krasna univerza države Kalifornije. Tekom požara sta bila dva viso-košolca označene univerze u-bita, ko se je strop podrl nanje; več ranjencev se nahaja v bližnji bolnišnici; prizadeta materijalno škoda znaša ve< milijonov dolarjev.
Požar je nastal vsled tega,, ker je iz severnih okrajev hud veter zanesel gozdni požar do tega mesta. V okrajih Placer. E1 Dorado, Šolano in Nape j* gozdni požar uničil več tisoč akrov lepih farm; iz naselbine KI Dorado, ki šteje okrog 200 prebivalcev je vse ljudstvo z-bežalo; cela naselbina je v razvalinah.	^
Rekordni polet avijatika.
Mineola, N. Y. 17. sept. —Te dni je mornarični poročnik L. H. Sanderson s svojim "VVright-ovim aeroplanom dosegel svetovni rekord s tem, da jc ž njim preletel 259 milj na uro.
Velika povodenj na Japonskem.
London, 16. sept. — Tukajšnjemu časnikarskemu izvestju "Central News" se poroča iz Japonske, da o reke v bližini meta Tottori in Koke minulo soboto prestopile svoje bregove, vsled če£ar je nad 5000 ljudi utonilo; vsled silnega deževnega neurja sta tudi mesto Tokio in Vokohama hudo prizadeti.
Žrtve potresa na Japonskem.
Osaka Japonsko, 15. sept. — Dosedanji končni rezultat u-radnega štetja žrtev minulega potresa na Japonskem je sledeči: Število mrtvih v mestu Tokio: 77,823, v Yokohaini 33,-767; poleg tega je samo v me-stlu Tokio še okrog 120,000 o-seb pogrešanih.
Pridelovanje kave na Ogrskem.
List "A Nep" poroča, da je neki poljedelec blizu Segedina, ki je daljšo dobo živel v Kaliforniji, ter tam delal v kavinih plantažah, z uspehom poizkusil pridelovanje kavovca na grškem. Kmet je pokazal županu v Segedinu kavina zrna svojega pridelka in je trdil, da je peščeni svet okoli mesta za uspešno negovanje kavovca nenavadno pripraven.
Število bank v Belgradu.
V glavnem mestu Jugoslavije je 60 bančnih zavodov, a poleg tega ima tam svoje filialke šest velikih bank zagrebških in tri srbske. Inozemske banke imajo v Belgradu 4 filialke, in sicer: Francosko-srbska, Francoska hipotekama banka. Angleška trgovska ter Praška kreditna banka. Vplačani kapital vseh belgrajskih bank z-naša 323 milijonov dinarjev, v njih vložene vsote pa 340 milijon dinarjev.
1,450,0C0 NEMŠKIH MARK
ZA lc.
New York, N. Y. 13. sept. — Še nikdar ni v borzni zgodovini padla nemška marka na ta ko nizko stališče, kot včeraj, ko se je kvotiralo za $1—sto petinštirideset milijonov (145, 000,000) mark, ali l,450,00t mark za lc. Tekom enega tedna je padla marka z 42,000,000 na 145,000,000 za 1 dolar. Ker ji torej nemški denar v inozemstvu popolnoma brez veljave so razne newyorške banke vsa ko kupčfevanje z markami ustavile, da se torej cene mark na borzi več ne kvotira.
Pred vojno je veljalo 1,450,-000.— mark $348.000.— danes-pa — en penny, ali ameriški cent! Nemčija jo je pač daleč zavozila, ker si je hotela z minulo vojno podjarmiti celo Evropo; danes je pa docela finančno uničena.
Nemški premogarji delajo za lc dnevno.
London, 13. sept. — Glasom borznega poročilo se je včeraj
v New Yorku ponujalo 1,450,-000 nemških mark za 1 ameriš ki cent, ozir 145,000,000 za $1.-
Ker so se nemški premogarji pobotali z raznimi družbami, da bodo delali za 10 milijonov mark na teden, znaša ta plača po sedanjem ameriškem kurzu ravno 7c; njih zaslužek znaša torej na dan' lc. Tolikega zneska v markah ni niti bivši nemški kajzer zaslužil; za 1 sam cent na dan pa gotovo tudi nihče v Ameriki ne dela!
Italijani ustavili ameriški parnik.
London, 12. sept. — Semkaj se poroča o predrznem činu katerega so dne 7. t. m. Italijani izvršili v Neapolu ko je tjakaj priplul ameriški potniški parnik "President Wilson." Kmalu po prihodu parnika je večji oddelek karabinerjev (žandar-jev) istega zasedel in kapitanu ni dovolil voziti naprej. Ker je bilo med 400 potniki med-krovja tudi več Grkov, so nameravali žandarji vse te Grke aretirati in odvesti v ujetništvo po"d pretvezo, da se hočejo ti potniki zapisati v grško armado.
Preteklo je več ur, predno ni prišel iz Rima od vlade odgovor, da parnik "Prcs. "VVilson" lahko neovirano z vsemi potni-1 ki naprej odpluje.
Vest o tem predrznem činu je nameraval neapoljski list "Se-colo" obelodaniti, pa mu vladni censor tega ni dovolil. — Kapitan označenega ameriškega parnika je vložil pri svoji v-ladi oster protest vsled tega incidenta.
Visoka zavarovalnina konja.
Dublin, Irska. 14. sept. — Z nani športnik Ben Irish, lastnik najdražjega dirkalnega konja na svetu "Papyrus,M namerava istega spraviti v Združene države v svrho tekme z a-meriškimi konji. V svrho zaščite na dolgem potovanju bo B. Irish svojega konja zavaroval za četrt milijona dolarjev.
PO SPRAVI MED PREMOGARJI IN OPERATORJI.
Washington, D. C.—Ljudstvo vo je pričakoalo hitre poravnave antracitine stavke, ker nekaj mu je pravilo, da letos ne bo nobenih sličnih iitnosti, "ampak vseeno vesela vest, da se je na tako lep nalrin poravnal spor med operatorji in premogarji nas zagotavlja, da bo letos dovolj trdega premoga za vse in za to se imamo zahvaliti možem, ki so na tak spreten način vršili pogajanja in spravo med operatorji in premogarji. In ti možje so brez dvoma v prvi vrsti predsednik Coolidge in guverner Pinchott, kakor tudi zastopniki premo-garjev in operatorjev. V kolikor se zadeva tiče predsednika in pennsylvanskega guvernerja se mora reči, da sta rešila svojo nalogo dobro in v občno korist ljudstva.
Ko je predsednik izročil zadevo v roke guvernerje Pinc-hotta, je vedel, da bo eventuel-ni uspeh guvernerja napravil velik upliv na narod in ko je guverner sprejel to nalogo, se j^ tudi zavedal, kake posledice bi zanj imel aiab uspeli ali pa poraz. To nalogo sta oba prevzela, ker sta čutila svojo dolžnost napram svojim sodržavljanom. flra sedaj ,ko se je stvar za narod dobro završila, se že sliši govorica, da bosta Coolidge in Pinchott prihodnja logična zastavonoše republikanske stranke.
Preračunjeno je, da bo na o-sem ur znižani delavnik in deset odstotino povišanje plače premogarjem zvišalo ceno trdemu premogu pri rovu za en dolar. Primerni koraki so že bili storjeni, da se to,če mogoče prepreči in da se ne bo vse breme zvrnilo na tiste, ki morajo rabiti trd premog. Nedržavna trgovinska komisija bo znižala prevozne cene in guvernerji tistih držav, kjer se rabi trdi premog se bodo zbra-
li z namenom, da preprečijo navijanje cen od strani veletrž-cev, posredovalcev in prodajalcev premoga na drobno.
Ravnokar ^objavljeno poročilo zvezne premogovne komisije priporoča, da zvezna zakonodaja sprejme gotove zakone, ki na podlagi katerih bi se poravnale vse stavke v premogovni industriji. 'To poročilo pravi,da ako kapital in delo ne sprejme načina, ki bo jamčil, da bo ljudstvo dobilo premog, kadar ga potrebuje, bo ljudstvo gledalo na to, da bo premog dobilo, pa če bo treba zato rabiti armado ali ječe. Porodilo hoče s tem reči, da bo ljudstvo prisililo vlado, da podrža-vi naravne premogovne zaklade in operatorji ki bi se upirali, se lahko znajdejo v ječah. Sicer pa Amerika je ena'zadnjih, ki dopušča, da privatni interesi izkoriščajo narodne zaklade. In te bodo izkoriščali privatni interesi tako dolgo, dokler ne bo ljudstvo prisililo svojih zastopnikov v kongresu, cTa ustvarijo take zakone, ki bodo v zaščito ljudstva in ne Samo posameznikov/
Društvena naznanila in dopisi
J
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Petra št. 30 Calumet, Mich. se naznanja, da je bilo na zadnji društveni seji dne 9. sept. skle njeno, da bo v mesecu oktobru in novembru 1.1. vsak član plačal po 50c (skupaj $1.—) poleg toavadnega asesmenta, kar bo v dobrobit naše društvene blagajne. . To velja tudi za vse člane na potnih listih. (Članice so proste te naklade).
S sobratskim pozdravom, John R. Sterbentz, tajnik.
ZAHVALA.
Uradnice društva Sv. Srca Marijinega št. 111, K. S. K. J. Barberton, Ohio se tem potom javno v imenu vsega našega članstva zahvaljujemo cenjenim društvom, ki ao nas dne 3. sept. t. 1. v tako obilnem številu posetila na dan razvitja nase društvene zastave in s tem pokazala tako lepo slogo ter bratstvo in nam pripomogla do tako lepega uspeha.
Najlepša hvala cenj. društvu sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. ter Slovensk. Sarnost. Društvu "Domovina". Ta dva društva sta nam šla vseskozi tako lepo na roke. Nemogoče nam je najti zadosti primernih besed, s katerimi bi se Vam zahvalile. Želimo Vam najlepšo bodočnost in Bog z Vami na potu napredka! Kadar boste pa Vi zahtevali našo pomot-, smo Vam drage volje na razpolago.
Nadalje lepa hvala Hrvatskemu Katol. društvu ker nam je odkritosrčno pokazalo svojo naklonjenost s tako veliko udeležbo. Reairičen je izrek: " Još Hrvatska ni propala!" .. Torej: Živeli mili nam bratje Hrvati!
Zahvaljujemo se tudi vsem slovaškim društvom: Slovaškemu moškemu podp. dr., Slo-vašk. žensk. podp. društvu in Slovaški mladini, društvu So-ikolov in Sokolic. Nadalje lepa hvala Nemškemu podpornemu društvu za tako obilno u-deležbo, ker s tem nam je pokazalo svoje spoštovanje do Slovanov.
Prisrčna hvala tudi glavnim uradnikom K. S. K. J. za poslano nam brzojavno čestitko. Zelo smo bile ponosne, ker ste ee nas ta dan spomnili. Brzojavka je došla okrog 4. ure popoldne, ko je bilo vse pri najboljši voiji, ko je vse plavalo
rimi smo plačale vse stroške naše krasno izdelane zastave, :t2 se ostalo je čistega $92.60.
Pripomniti moramo, da nam je to kiasno zastavo izdelal naš rojak, Mr. Frank Kerže v Clevelandu, O., katerega toplo priporočamo tudi drugim društvom, kadar kaj takega potrebujejo.
Pozdravljeni in živeli naši dobrotniki! — Vam kliče Društvo sv. Srca Marije št. 111.
Ana Brunski, predsednica. Jennie Ozbolt, tajnica, Uršula Dcrmiš, zastopnica. Elizabeta Grbec, blagajn. -(Društveni pečat.)
Barberton, Ohio, dne 10. septembra 1923.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Ane št. 127 Waukegan, 111. se tem potom sledeče naznanja vsem društvom, ki spadajo v klub ("dishes"):
Vsa združena društva priredijo igro in ples v Frank Svetetovi dvorani na 10. cesti, in to v nedeljo, dine 23. septebmra t. 1. zvečer točno ob pol 8. uri. Ker bo čisti prebitek namenjen za nakup potrebnega jedilnega orodja (dishes) za bankete, zatorej ste vsi Slovenci, Hrvatje in Slovaki najuljudne-je vabljeni, da se te prireditve udeležite v največjem številu, ker to bo za našo laslino korist. Zatorej upamo, da se vsi udeležite brez izjeme. S sobratskim pozdravom Katherine Mauser, tajnica.
Lokalne vesti.
Smrtna kosa.
—Umrl je v pondeljek, dne 10. septembra, v svojem domu ( b Plainfield cesti znani mesar in grocer John Rudman, star 59 let. Bolehal je več let in smrt ga je končno rešila trpljenja. Bil je doma iz Vivodi-ne in je bival v našem mestu okoli 25 let. Pogreb se je vršil dne 12. t. m. iz hrvatske cerkve ua hrvatsko pokopališče. R. I. P.
Etlen izmed starih amer. Slovencev umrl.
Mr. Anton Nemanich st. naš znani pijonir jolietske naselbine je prejel zadnjo sobota iz Clinton, Iowa brzojavno poročilo, da je ondi umrl njegov stric, Martin Škof, v visoki starosti 78 let.
Pokojnik, rodom iz vasi v lepih valčkih v dvorani. Ces-J^ice pri Metliki se je v A-titko se je glasno prebralo na!meriko lzseU1 43. leti; ves
tako pred oltarjem sv. Jožefa v naši slovenski cerkvi g. Frank Zlogar in gd£\ Terezija Jelenich.
Iskrene čestitke novoporo-čencem! Bilo srečno in ha mnoga letta!
Obisk.
Našo prijazno in občeznano jolietsko naselbino radi obiskujejo rojaki iz vseh delov A-merike, ozir. iz vseh držav. Na zapadu imamo tudi neko državo, od koder so obiski bolj redki, to pa vsled tega, ker v oni državi ni dosti Slovencev naseljenih.
. Da reši ulogo ilaših cenj. gostov iz označene države, se je minuli pondeljek za dva dni u-stavil pri nas, Rev. J. L. Za-plotnik, župnik slovenske-hr-vatske cerkve v Omaha, Nebr., ki si je po preteku več let zopet privošči 2 tedna oddiha.
Vstavil se je tudi v uradu K. S. K. J. ter si vse .poslopje natančno ogledal, koje mu je bilo dosedaj še neznano. U-redništvo "Glasila" je svojega sotrudnika lista z veseljem sprejelo in pozdravilo. Tekom let je Rev. Zaplotnik, kot 'najboljši amer. slovenski zgodovinar napisal že marsikako zanimivo razpravo tudi za naš list. Rev. Zaplotnik je svoječasno priredil za naš list tudi lepo prestavo občeznane Stevensove povesti 44 Dr. Je-kvll in Mr. Hyde."
Rev. Zaplotnik je hotel pri tej priliki obiskati tudi našega g. župnika Rev. Plevnika, ki so sedaj zdravi v mekeui sa-natoriju in se žal ni mogel sestati ž njim. O naši krasni slovenski cerkvi, veliki šoli lepi cerkveni dvorani in sploh naselbini se je Rev. Zaplotnik jako laskavo izrazil. Njegova želja je bila tudi, obiskati najstarejšo slovensko šolsko sestro v Ameriki — č. sestro Ferdinando? koja želja se mu jo v resnici izpolnila, ko jo jo videl v šolski sobi 5. razreda v krogu številnih slovenskih učencev in učenk. V pozdrav so mu celo zapeli neko lepo slovensko pesmico, nakar jim jc podelil svoj blagoslov s primernim magovorom.
Od tu se bo podal Rev. Zaplotnik še v Chicago, v Notre Dame, Ind. in druga bližnja mesta. Iskreno dobro došel! K Vaši 40. letnici rojstva, katero obhajate danes v naši državi Illinois, Vam želimo vse najboljše!
Število učencev farne šole sv. Jožefa.
Kakor se nam poroča, obi-rkuje sedaj 772 otrok razne razrede <naše slovenske farne šole sv. Jožefa. Podučiije jih 16 šolskih sester. S tem številom je naša jolietska naselbina lahko ponosna!
REŠILNE POSTAJE ZA PREMOGARJE.
Glasom zveznega rudniškega
urada proučuje vsako leto 12,-000 rudarjev v reševanju pri nezgodah in varnostnih metodah pri kopanju rude in premoga. .
V rudniških okrajih širom Združenih držav vlada vzdržuje deset rešilnih postaj in deset varnostnih postaj, ki pomagajo, ako se zgodi kaka nezgoda v rudnikih in premogovnikih. Zraven tega ima vlada v to svrho devet velikih avtomobilov, ki so velike vrednosti, ako je treba rešilce prinesti hitro na mesto nesreče.
Rudarji* izurjeni od vlade, tvorijo jedro rešilcev v rudarstva Večinoma podjetniki vzdržujejo tudi svoje privatne rešilne postaje. Jako koristna organizacija v tem pogledu je lakozvana Joseph A. Holmes Safety Association, ki je bila organizirana med ♦ rudarji od rudniškega urada, in ima sedaj podružnice po vsej deželi.
Namen te organizacije je: preprečiti nezgode, zboljšati z-dravstvene* razmere, olajšati poduk v reševanju in metodah o varnosti in prvi pomoči. V-ladni zastopniki tudi preiskujejo vse premogovnike, kjer se je zgodila kaka nezgoda, eksploziji ali požar, da se dože-ne vzrok nezgode in se-prouči iz izkušnje, kako naj se vbodo-če preprečijo take nezgode.
Tekom minulih 14 let ,se je proučilo 300 nezgod v premo goviiikih, in uspehi teh preiskav so bili neprecenljive vrednosti. Napravili so -e poskusi o razstreljivosti ogljenega prahu in plinov v poskuševalnem premogovniku blizu Pittsburgha, ki je edin rudnik na svetu, v kratkem se koplje le v svrho eksperimentov, da se doseže večja varnost v rudarski obrti. Dokazalo se je, da velike eksplozije je prepisati prisotnosti ogljenega prahu.
Poskusili so se tudi razni uspešni načini, kako naj se prepreči nevarnost, ki izvira iz-prisotnosti ogljenega prahu.
odru nakar so sledili veseKi čas 3e delal i" žiyel na svoji j Privatno premoženje jolietskih "Živijo!" klici. Bog živi u- farmi v Iowa- Bil ie dvakrat	meščanov,
radnike naše Jednote še na poročen, a obe ženi sta mu urar- Davčni ura'd mesta Joliet,
ii. Njegova sestra je mati g. IU ie.te dni izračunal, da zna-Anton Nemanicha st., stara že|ga sk privatno premožen-
_	se na
mnoga leta!
Končno se še zahvaljujemo vsem posameznim rojakom, ki
S8 let, živeča tu v Jolietu po-
kaj pripomogli na tej	zapušča tudi enega si-
so nam _ „ „ .	i
slavuiosti; posebno sobratu John Ujčiču, ki se je toliko trudil za prospeh našega društva. Bog Vam plačaj! Me se Vas bomo s hvaležnostjo spominjale. — Iskrena hvala tudi sob. Antonu Petrih, ker nam je bil na razpolago s svojim, tako lepo okinčanem avtomobilom, s katerim je vozil našega sobr. Alojzija Šemrov in njegovo soprogo, kot botra in botro naši, z vetncem okrašeni zastavi.
Ne smemo prezreti tudi naših vrlih godcev, ker igrali so tako lepo ubrano pod vodstvom Mr. Vinko Zurs, da kaj takega se ne čuje vsaki čas. — Mislim, da se bo marsikdo z veseljem spominjal omenjene slavnosti. i	9
Torej še enkrat: Lepa hvala vsem vdeležencem za tako lepo pomoč in darila, s kate-
na, Tony Škofa, bivšega gostilničarja, ena hči je pa poročena z Jim Horvatom. — Na pogreb se je s svojim avtomobilom podal g. Nemanich st., : jogova soproga, sin Josip, njegova soproga in zet Jakob Štrukelj. — Iskreno sožalje prizadeti družini! Pokojniku naj bo lahka ameriška gruda! R. I. P.
Himen.
— V pondeljek dne 10. t. m. sta bila poročena v naši slov-venski cerkvi sv. Jožefa g. Joseph Zel ko in gdč. Mary Filak.
je stanovalcev tega mesta $9, 398.7720, od česar se bodo moralo plačati odmerjeni davek za tekoče leto. Ta svota se deli na mesto: $6,003.240, na okolico pa $3,895.480. - Ce računamo, da šteje mesto Joliet okrog 40,000 prebivalcev, je gornja svota privatnega premo ženja vsekako velika.
Povišanje plače delavcem v jolietski jeklarai.
Ker se je dne 10. t. m. v jolietski jeklarni in žičarni uvedlo 10 urni delavnik, bode vod-rtvo 111. Steel Co. in American Steel & Wire Co. svojim dciiv-
Ženiin je sin g. Johna Zelko, cem te dni plačo izboljšalo za
1309 Cora St., rojen je bil v Pennsylvaniji; a nevesta pa je hči g. Johna Filaka, 1203 Eli-zabetli St., rojena v Jolietu, 111.; njen oče je predsednik društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote.
10 odstotkov; to pa vsled tega, ker bodo delavci delali po 10 ur dnevno, plačo bodo pa dobivali za 11 ur.
Začasno obratujeta samo dva plavža 111. Steel Co. na podlagi 10 urnega dela; s 1. janu-
V sredo dne 12. t. m. pa sta arjem 1924 pa namerava druž sklenila dosmrtno zvezo isto- [ba uvesti stalno 8 urno delo.
IZJEDNAČENJE PRAVO SLAVNEGA KOLEDARJA
Vsepravoslavni Kongres v Carigradu, ki se je vršil meseca maja v Carigradu, jc sklenil izjednačenje koledarja. Ta pomembni zgodovinski dogodek je praktične važnosti tudi za Ameriko, kjer živi veliko število pravoslavnih kristjanov. Srbi, Rusi, Ukrajinci, Grki, Rumuni in drugi bodo od 1. oktobra tega leta praznovali svoje cerkvene praznike istega dne kot po uradnem koledarju.
Ameriški delodajalci, pri katerih delajo priseljenci pravoslavne vere, niso dostikrat mogli razumeti, kako je to, da njihovi vposlenci praznujejo Boži,J ali Novo leto trinajst dni potem ko ga so vsi v Ameriki Se praznovali. Od sedaj te razlike ne bo več.
Dosedaj se je pravoslavna cerkev ravnala po julijanskem koledarju, ki zaostajc za celih 13 dni za koledarjem 44 novega stila".
Julijanski koledar je bil do nedavna tudi uradni koledar na Ruskem, v Srbiji, na Grškem in v drugih pretežno pravoslavnih deželah. Ruska v-lada je po revoluciji izjednači-!a koledar; ravnotako je v Jugoslaviji po ujedinjenju veljal uradno le gregorijanski koledar. Ali pravoslavna cerkev se jc še vedno držala julijanskega koledarja, vsled česar so pravoslavni praznovali svoje praznike po "starem stilu".
Sedaj — prvič v zgodovini— bo veljal isti koledar po vsem civiliziranem svetu. Vsepravoslavni Kongres je skleni;, da letos po 30. septembru (starega stila) naj mesto 1. oktobra
sledi takoj 14. oktober. Tako bo pravoslavo: ^oledai v vsem zapadnem svetu.
Izjednačenje koledarja iu i d li koledarski popravek, uveden od Vsepravoslavnega Kongre sa v Carigrad1 — o katerem bo mo kasneje .">'•• orili —• ?u bržkone zadnja beseda v starodavnem prizadevanju,. da se koledar prilagodi letnemu kroženju zemlje okoli solnca.
Prodno je Julij Cezar reformiral koledar, je bil koledar navskriž s solnčnim letom. V-sako koledarsko leto je imelo tedaj 364 dni. Za časa Cezarja se je tako zgodilo, da so letni časi zaostajali celih 90 dni za koledarjem. Julij Cezar je 1. 45 pred Kristusom reformiral rimski koledar s tem, da je odredil, da vsako četrto leto namreč ono leto, ki je deljivo skozi štiri, ima 366 dni in vsa druga 365. Da se zopet pride v vzporedni tir s solnčnim letom, je ukazal, naj se piše isti datum skozi 90 dni.
Povprečna dolgost julijanskega leta znaša torej 365 dni in ena četrtina dneva. Solnčno ali astronomično leto pa je malo manjše. Solnčno leto, t. j 'doba med dvema prehodoma solnca skozi isto enakonočje (ekvinocij) ali, z drugima besedami, doba, ki jo zemlja rabi za obkroženje solnca, znaša ne izpremenljivo 365 dni 5 ur 48 minut in 46 sekund. Povprečno julijansko leto je bilo torej za 11 minut in 14 sekund predolgo,; Ta prebitek bi se tekom 400 let nakopičil na približno tri <dneve.
Julijanski koledar je bil rabljen v zapadnem svetu do leta 1582, ko je papež Grcgorij XIII odredil popravek koledarja v svrho, da naj pada enakonočje vedno istega dne vsakega leta. Ta popraArljeni julijanski koledar se imenuje gregorijanski koledar. Popravek obstoja v tem, da leta, ki končaja na dve ničli, takozvana sekularna leta, niso več prestopna, marveč imajo le 365 dni. Le dna sekularna leta, ki so deljiva skozi 400, ostanejo prestopna leta. Tako na pr., leto 1900 (dasi deljivo skozi štiri) ni bilo prestopno, pač pa bo 1. 2000 prestopno po gregorijanskem koledarju.
Povprečna dolgost gregori-janskega leta znaša zato 365 dni, 5 ur, 49 minut in 12 sekund. Je torej še vedno za 24 sekund daljše kot solnčno ie to. Ta dozdevno malenkostni pogrešek se tekom 3000 »let nakopiči na en dan.-
Gregorijanski koledar je bil Sprejet od vseh katoliških dežel in malo po malo so sledile tudi druge dežele. Angleška in njene kolonije so ga uradno uvodle L 1752. Vzhodni svet pa se je še vedno držal julijanskega koledarja, ki sedaj zaos-taje za celih 13 dni za gregori-janskim. Kakor smo že omenili je sovjetska vlada sprejela gregorijanski koledar 1.1918 dočim ga je turški parlament uvedel 1. 1917. V Jugoslaviji je bil 1.1919 uveden 44novi stil" m vso državo. R^vno isto je tcrila Rumunska, Bulgarska in Grška sta pa ostali pri julijanskem koledarju. Ravno tako pravoslavna cerkev in (*rško-katoliška cerkev.
Vsepravoslavni Kongres ni le izjednačil koledar z gregori-janskim, marveč je njegova reforma šla še dalje; popravil je pogrešek gregorijanskega koledarja. Popravek obstoja v tem, da le ona sekularna leta bodo prestopna, ki, podeljena z 9, dajejo kot ostanek ničlo a-li 4; vsa druga sekularna leta bodo prosta. Med stoletna leta ostajejo prestopna oziroma prosta kakor do sedaj. Po tem popravku bo povprečno reformirano leto enako s solnčnim letom, dočim je povprečno gre-
gorijansko leto za 24 sekund daljše i)d solnčnega. Leta 2000 potem naj modernejšem časo-slovju ne bo prestopno. Ako do tedaj ne popravimo, bomo potem mi zaostajali za en dan.
Zanimivo je, da jc za podlago te reforme služila naučna predloga srbskega profesorja Maksima Trpkoviča.
VELIKE POTRESNE KATASTROFE.
Tekom minulih 230 let nam kaže svetovna zgodovina sledeče slulčaje velikih potresnih katastrof.
Stev,
Mesto iia dežela Leto. mrtvih Sicilija (Italija) 1693 3 00,000 Jeddo (zdaj Tokio) 1703 200,000 Abruzzi (Italija) - 1706 15,000' Alžir (Afrika) 1716 20,000 Palermo (Italija) 1726 6,000 Kitajsko	1731 100,000
Cairo (Afrika) 1754 40,000 Kaschan (Perzija) 1755 40,000 Lizbona (Portugal.) 1755 50,000 Sirija dMala Azija) 1759 20,000 Tauris	1780 45,000
Bolivia>	1797 40,000
Aleppo	1822 20,000
Kalabrija (Italija) 1857 10,000 Quito	1859 5,000
Erzerum (M. Azija) 1859 6,000 Mendoza(Juž. \mr.) 1861 7.000 Peru in Ecuador 1867 25,000 Santander, (Colub.) 1875 14,000 Ljubljana (Kr&njg.) 1895 1 San Francisco, Ca-
lif. 18. aprila 1906 452 Kingston (Jamaica) 1907 1.000 Sicilija in Kalabrija 1908 76,483 Costa Rica	1910 1,500
Tracija in M. Azija 1912 3,000 Falcon, (otočje
Upanja)	1913 500
Sakura (Japonsko) 1914 250 Otok Hondo (Japonska)	1914 360 Katanija (Sicilija) 1914 200 Sev. Mla Azija 1914 2,500 Severozap. Perzija 1923 10,000 Tokio Japonska, 1—4 septembra 1923 200,000
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 3. septembra ob štirih zjutraj po več let trajajoči bolezni mirno v Gospodu zaspal naš, nad vse ljubljeni soprog in oče, g.
Marko Maček, Tem potom izrekamo najlepšo zahvalo dr. sv. Jožefa št. 110, K. S. Iv. J., ki mu je za časa njegove bolezni pomagalo
po svoji moči, in ki mu je preskrbelo tako krasen pogreb. Najlepša hvala dr. Srca Mari-:iega št. Ul, K. S. K. J., ki je darovalo za sv. maše za pokojnega. Najlepša hvala vsem tistim, kateri so darovali vence, in sploh vsem tistim, ki so e vdeležili pogreba. Prisrčno .se moramo zahvaliti vsem jnim, ki so ob času pogreba da-i na razpolago svoje avtomobile; Bog Vam stotero povrni ^a to požrtvovalnost iu trud.
Najlepšo zahvalo moramo tudi izreči g. John in Mary De-bevec, ki sta veliko pomagala Še za časa pokojnikove bolezni in ravno tako tudi sedaj, ko je bil pokojni na mrtvaškem odru. Bog naj vama stotero povrne vajLno radodarnost. Zahvaljujemo se sploh vsem, tistim ki so nam na eden, ali drugi način kaj pomagali. Torej se enkrat najlepša hvala vsem skupaj; želimo, da Vam ljubi Bog vsem skupaj stotero povrne.
Pokojnega priporočamo v molitev in blag spomin. Tebi pa ljubljeni soprog in oče pa kličemo: Spavaj* mimo v tuji zemlji, sprosi od Boga za nas, da se srelčno onkrat skupaj snidemo nad zvezdami! Žalujoči ostali: Frančiška Maček, sopiroga. Henrik, Rudolf, Avgust, Ma-ry, Pavlina, hčere in sinovi. Barberton, Ohio, 10. sept. 1923.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Trojo zrl..."
3. MART.
(Nadaljevanje.)
Marta se more izredno dobro opazovati, kadar je, kakor pravijo, v opoziciji, kar se z-godi vsakih 15 let. V opoziciji je med nami in solncem nam najbolj Diizu. A, dasi nam je blizu, je njegova plošča vendar še 63 krat manjša od polne lune. S pomočjo novodobnih daljnogledov zamorejo to ploščo celo tisočkrat povečati, in tako njegovo površje prav natanko opazovati in preiskati. Povekšanje samo na sebi pa ne igra najvažnejše vloge. Glavno iu bolj važin-o je, da se more skozi daljnogled vse tudi čim bolj natanko opazovati. Podrobno opazovanje pa ovirata pogostoma dva važna činitel-ja namreč megle in soparji na zemlji, kakor enako ozračje na Martu samem. Lepega vremena, jasnega neba ni samo treba ma zemlji za opazovalca, temveč lepo in jasno mora biti tudi na Martu, drugače megle vse zakrijejo, da se ne vidi celin, morij, otokov, o-žin, sploh se ne more opazovati površja.
Površje te čudovite promič-nice so začeli preiskovati že začetkom 17. stoletja; seve u-speh ni bil hogvekaj. Zanesljive podatke imamo šele iz prve polovice 19. stoletja, ko sta namreč 1. 1830 Marta \ispešn< opazovala učenjaka Beer in Maedler. ko je 1. 1858 Mart zopet zavzel do zemlje ugodno lego, je to ugodnost izrabil posebno jezuit o. Secclii v Rimu in odkril marsikaj. Enako se je ugodne prilike poslužil 1. 1877 astronom Green na otoku Maderia. Francoz Flamarion je 1. 1874 izvršil o Martovem površju precej natanko karto. Pri tem delu mu je služilo ž 2600 znamenitih risb iz prejš-nih dob. Največje zanimanje pa je s svojimi odkritji vzbudil učenjak Sehiaparelli v Milanu, ki je prvi zasledil sestav Vudovitih prekopov, ki se kažejo na površju Marta.
Kaj so torej izsledili zvezdo-gledif Dognali so, da se prav dobro razločujejo in vidijo na Martu dva večja oceana, štiri kontipenti, poleg teh pa cela vrsta manjših celin, otokov, poluotokov, zalivov, morskih ožin, vodnih cest, prekopov itd. Kolikor mogoče, so dali v-sem posebna imena.
Ako primerjamo razmerje med celimo (suho zemljo) in vodovjem na Martu in na naši z«mlj|, najdemo, da sta si zemlja in Mart v marsičem zelo podobna, v marsičem seye st pa tudi drug od drugega razločujeta. Dočim sestoji površje zemlje iz ene tretjine sulic zemlje (celine) in iz dveh tretjin morij, je na Martu razmerje skoroda ravno nasprotno, dvakrat toliko celine (sulic zemlje), kakor morja. Mi imamo velika morja in velike kontinente; na Martu so morja večinoma sredo zemska; trdina pa na vse načine razsekana in razkosana. Prav kakor na zemlji, je pa tudi na Martu večji kos suhe zemlje (celine) na severni polobli in sega tudi južnemu tečaju le do 60. stopinje. Morja so na Martu ocividno plitva in zdi se, da so na mnogih krajih podobna le bolj poplavi, povodnji v ogromnem obsegu. Da ima Mart tudi gorovja, je brezdvomno dokazano. Ravno tako je tudi dog-nano, da se Martova gorovja ne dajo primerjati z velikanskimi višinami naše zemlje. Na Martu ni sinjih nebotičnih višavcev, kakršni kipe proti nebu tudi v naši slovenski do-i moviui, še manj seve je tanr kako gorovje, ki bi se moglo; kosati s Himalajskim, ali kak orjak, kakršen je i>. p. Šimbo-, borazo.	j
Na Martu je vsekako manj vodovja, kakor pri nas, dosledno tudi manj padavin, manj megle. Marčani imajo potemtakem skoraj vedno lepo vreme. Ta okolnost bi nam mogla nekoliko razjasniti, kako se more nekoč pripetiti tudi še na naši zemlji. V prejšnjih dobah je gotovo tudi na Martu nad vodo in suho zemljo vladalo ono nizmerje, kakršno je pri nas še zdaj. A celina, suha zemlja je vedno več vode požrla, in končno je moralo priti do razmerja, ki vlada zdaj. Prav to opazujemo tudi na zemlji. Morja se popolnoma krče, celina raste. Zemlja je zdaj, kakor bi rekli, še vedno v neki mladeniški dobi, brhka devojka, Mart je že "starec stari", doc-iim se je luna sploh že davno preživela. Zvezdogledi pravijo, da prekata Mart našo zemljo v starosti za kakih 10 miljonov let. Prav lepa, častitljiva starost!
Učenjaki opazujejo, da se Martova morja pogostoma hi poma izpremene. Zvezdogledi pojasnjujejo te čudovite prikazni na dvojen način. E-ni menijo, da povzroča izpre-membo barva rastlinstva, ki se izpreminja ob raznih letnih časih. Drugi zopet trdijo, da so to poplavi, ki se redno ponavljajo in zavzamejo velikanski obseg. Zadnje mnenje je vsekako bolj verjetno, pose bno ker nam razloži še drugo, zelo čudovito prikazen, ki so jo na Martu zapazili.
Milanski, že imenovani astronom Sehiaparelli je namreč v letih 1878—79 presenetil ves svet s poročilom, da so Marto-ve dežele v najrazličnejših smereh "prekrižane s celini sestavom črnih črt, ki segajo od morja do morja in se morejo smatrati le za vodne ceste ali prekope. Dolge so te črte 1000 do 1500 kilometrov, široke pa 60 do 100 kilometrov. Podobne so mreži. Trdino režejo v vseh smereh in se med seboj križajo v najrazličnejših kotih, končno pa se vse iztakajo vedno zopet v morje.
Da te prikazni na Martu niso nikake prevare je brezdvo* mno dokazano. Sehiaparelli jih opisuje tako-le: "Ob treh zadnjih opozicijah sem preštudiral črne črte" (katere omenja že Da\ves 1. 1864) in jih je opazil zopet v prejšnjem številu, ki ni pod šestdeset. Lahko jih imenujemo prekope (kanale). Temne črte se istaka-jo v eno ali drugo temnejši, liso, katero zaznamujemo kot morja, ter tvorijo na trdini pravcato mrežo. Zdi se da je njih lega stalna, neizpremen-Ijiva, vsaj kolikor morem soditi po štiri' in polletnem opazovanju. Vendar pa na zunaj ne izgledajo vedno enako, kakor jih tudi ni mogoče zinira i enako videti, ker to zavisi od okoliščin, ki jih še ne moremo presoditi. L. 1879 se moglo videti mnogo črnih črt, katere so bile leta 1878 nevidne, in 1. 1882 so se videle vse, ki so jih dozdaj opazovali in še mnogo novih. Ti prekopi so podobni črtani, ki jih pogostoma težko vidiš, včasih se pa zopet prikažejo v tako natančnih obrisih, kakor bi bili s črnilom zarisane 'črte. Vobče se kažejo črte največjih krogov, mnogi so malo vpognjeni. Medseboj se križajo ali v površnih ali v pravih kotih. Široki so prekopi do 120, dolgi do 5000 kilometrov. Barv (boje) so prav one ko morja, samo malo svetlejši so. Vsak prekop se začenja ali konča ali v morju, ali v kakem drugem prekopu. Niti eden slučaj ni znan, da bi kak prekop končal sredi kontinenta ali suhe zemlje."
Te opazovane prikazni so presenetile ves svet, vse učenjake. Pa so sledila še druga presenečenja. Ravno imenovani Sehiaparelli je 1. 1881 in 1882 odkril na Martu še vdeja
čuda. Opazil je namreč, da soj kake sitnosti, kar ni bilo nič se mnogi prekopi v teku dob- Čudnega v Rusiji. Kakor zna-
rega meseca podvojili. Mnogi učenjaki niso hoteli verjeti, da bi tako bilo in so mislili, da se je pripetila kaka pomota. A natačna opazovanja na raznih mestih so dognala, da se milanski učenjak ni varal.
Sehiaparelli piše o tej novi prikazni-" "Ob gotovih letnih časih se prekopi podvojijo. Ta prikazen se pojavlja v določenih dobah in se zapazi na vseh Martovih kontinentih ob e-neni in istem času. L. 1877 v letnem obratišc-u (kresu) te premičnice o njih ni bilo sledu. Dogodil se je tega leta en tak slučaj. Dne 26. grudna namreč, nekoliko pred enako-nočjem, ki je na Martu dne 21. prosinca, sem opazil, da se je podvojil prekop Nil. Dve povprečni črti sta se prikazali. Začudil sem se in ostrmel, očitno
no, so boljševiki na opojno pijačo zelo pazili. Gorje pijancu, ali izdelovalcu in prodajalcu žganja; takega so kratkomalo ustrelili. Ako pijanec ni hotel povedati, kje se ga je napil, kaznovali so njega; in v tako blamažo sem tudi jaz po nedolžnem zašel; malo je manjkalo, da me ni vojak vlekel na sovjetsko sodnijo kot pijanca. Komaj sem ga prepričal, da nimam denarja za žganje ter mu pokazal suhi kruh v nahrbtniku, ki je pričal, da še za svež kruh nimam novcev. Končno sem ga vendar preprosil, da me je izpustil. Ravno isti čas je pritekel mimo po cesti nek pes, na katerega je oni vojak pomeril in ustrelil. Ker sem se bal, da kaj takega tudi z menoj ne stori, sem jo naglih korakov ubral dalje po cesti do
temni noči podal na zopetni lov tega komisarijata, drugače v tej vasi še spati ne bi smel. Po dolgi blodnji se mi je posrečilo dospeti na označeni urad, kjer je še brlela luč. Kako b< neki pred tem visokim mc zem? Morda že spi! Čez neka minut so me stražniki (vc jaki) spustili v avdijenco. Tudi tukaj sem moral na dolg< in široko vse povedati, kdo
ga ne bi eventuelno častili kot "inučenika", so mrtvo truplo njegovo prepeljali v vojaško bolnišnico, kjer so ga secirali in mu ddrezali glavo. Kain je prešla glava, dosedaj še ni do-gnano. Truplo pa so potem vojaki prepeljali ponoči na vojaško pokopališče in ga zakopali blizu nekega vodnjaka, kamor so navadno odlagali odpadke.
moram to pripoznati, in to j sovjetskega štabnega urada, tembolj, ker sem le nekaj dni j Ondi so me še precej uljudno poprej, 23. in 24. grudna, ta sprejeli ko sem jih prosil pot-
prostor skrbno preiskal, ne da bi bil kaj takega sličnega zasledil ali opazil. Nestrpno sem pričakoval, da se 1. 1881 premičnica zopet prikaže."
(Dalje sledi.
4 leta v ruskem ujetništvu
| Piše Jotip Grdina, Weat Park, O
nega dovoljenja do Podkolod-nega. Ker "višji" komisar menda ni znal pisati, je naročil nekemu "vzvodnemu" (če-tovodji), da naj mi napiše potrebno listino. Par kljuk, pa je bilo vse gotovo, in to celo brez kakega uradnega pehata. — Kaj bom s lističem? — Toda ugovarjali si pa nisem upal ko mi-arju, ker taki možje so bolj redkih besedi.
Mračilo se je že, ko sem ono krpo papirja (potni list* v (Nadaljevanje.)	Ž0P stisnil in odšel venkaj na
Na povratku v staro domovino. cesto- Kairi Pa sedaj? Treba bo Ko sem prišel do sela Bčok,'kie P^nočiti Kdo bo potoval
je stala pri malem mostiču P0™'1' Pa se tako atruJen? boljševiška straža, ki me je u- Ko grem po cesti nnmo hiš, stavira in vprašala, kam grem? sem premišljeval, kam naj se Povedal sem, da sem Avstri- obrnem glede prenočišča, ker jec, ter se vračam v domovino. 3e bil° v razm.h hj«ah dosti vo-Moj cilj je čez Bogučar v Kan-^akov nastanjenih; tja me ni timirov, od tam pa po železni- j veselilo, ker se ondi navadno ci dalje preko meje. Nato ne dobi večerje Poleg ceste je
gtalo nekaj kmetov s konji in 'sanmi; videti je bilo, da se pripravljajo na odhod v drugo
sem se tudi legitimiral s potrebnimi potnimi listinami.
"V Bogučar ne mjorete priti", mi odgovori vojak. —Tja , .	•	-' . s , "V . . J kai so vozili; bila je namreč ne puste nobenega tujca, ker BOIy. , toj1 • en mnrn}:
selo. Nek mužik mi je povedal,
je mesto zasedeno od donskih kozakov; bojne črte ne sme torej nihče prekoračiti.
"Za božjo voljo!" sem vzkliknil, — potem je vse moje potovanje zastonj! Vprašal sem
ravno nedelja; tedaj so morali iz Po.lkolodnega peljati vojake in brzojavne žice semkaj v Book.
"Torej greste še nocoj v Podkolodno" ga vprašam. Ko
ono stražo, v čegavih rokah je »ni mužik to pritrdi, sem ga Poklodno. " V naših" (bolje- prosil, če bi se smel tudi jaz ševiškili). Toda, če hočete tja ž njim peljati proti pfimerni iti, si morate izposlovati 'pro- odškodnini. Zahteval je naj-pusk' (dovoljenje) od sovjets- Prvo dva rublja; končno sva kega načelništva tukaj v Bč- Pa "zglihala" za 1 rubelj in ku." — Povedal in pokazal mi 20 kopejk. Ker nisem bil z je tudi, kje se ta urad nahaja denarjem posebno založen, je v selu.	bilo treba gledati na vsak nov-
Ko grem nekaj časa po ce-^'	p,ot do domovine je
sti me ustavi vojak s puško,150 velika> denarja pa malo v češ, kam da grem? Ko sem mu mojem žepu. vse nakratko razložil, ter ga! Kmalu potem ko sva se z o-prosil, naj me pusti naprej, je nim mužikom pobotala, smo se vojak neumno skremžil obraz odpeljali v smeri proti Pod-ter mi velel: "Vi ste gotovo kolodni; me<l potjo je brila pijani, kje ste se ga nalezli?" mrzla burja, da me je pošteno
Ogorčen nad tako opazko zeblo, vendar sem vstrajal pri sem mu odgovoril, da jaz kake j misli, da grem domov. Kako opojne pija,če niti videl nisem bo pa v Podkolodnem, o tem na poti; še manj pa pil. Toda nisem dosti razmišljal; menil vojak je venomer silil v mene sem da bo vse dobro. Boljševi-z vprašanjem kje sem se napil? j ki S(> mi sicer pravili, da me Nato sem odgovoril, da ne j čez bojno črto ne puste; ven-vem, je li on tako neumen, ali dar sem upal, da jih pregovo-
Pokopali so ga brez duhovni-sem, kam grem itd. Končno! ka> ker se n[ jlotei pr0(1 smrtj0 sem komisarja poprosil za do Spraviti z Bogom. Odločno jo vorjenje čez reko Don v Bbgu' odklonil duhovnika. Vojaki, ki čar, toda vse zaman. Čez ono So Oberdanka pokopali, so imeli strog ukaz molčati in komur povedati, kje je Oberdank zakopan. — Takoj po smrti so Italijani začeli Oberdanka slaviti in častiti kot mučenika; to precej odkrito, medtem ko se je 011 moral v domačih p«»krajinah skrivati in omejevati, ilh-lijani»so si vedno prizadevali, dabi dognali, kje je Oberdank pokopan.. .Toda poizvedt vanja so bila težka in nevarna. Zato tudi brezuspešna. Ko so pa Italijani zasedli Julijsko Krajino, so se (takoj zopet lotili dela. In kakor je javlj^no. s° jim je slednjič posrečilo ii.dentifiei-rati Oberdankov skelet. Iz u-radnih zapiskov, vkolikor so prišli v roke, tikočih se Ober-dankove usmrtitve in pokopa, se ni dalo nič dognati. Zanesti se je bilo treba le na še živeče priče. Tako so poklicali iz Koroškega nekega bivšega vojn ka, ki je bil pri pokopanju navzoč. Njegova izpoved, kakor tudi izpoved neke gospe, kateri je bil naznačil kraj pokopa Oberdankovega neki bivši avstr. vojak, ki je bil takrat prisoten, so bile merodajne. Začeli so kopati in našli so res skelet brez glave. Velikost od-■j govarja oni usmrčenega, roke skoraj žeriske, kakršne je imel Oberdank. Čevlji, ki so ravno
reko niso pustili nikogar; ker je Bogučar v kozaških rokah, ne puste tja boljševiki nikogar. Ko sem končno izprevi-del, da je vse moje moledovanje zaman, sem hotel oditi iz komisarjeve pisarne. Toda, stoj! Komisar me je pričel sumljivo gledati, rekši, da nisem Avstrijec, ampak — ruski špi-jon. Tako mi je oni "visoki" mož zabrusil; saj govorim čisto ruščino. Da se o tem prepriča, mi, je velel naj govorim še v afstrijskem narečju! — živel avstrijski jezik! Saj ga ni, ampak jih je več ducatov. Ker sem izprevidel, da imam pred sabo pravega ruskega butca, sem ppičel pred njim govoriti nekaj v našem slovenskem jeziku; s tem sem se otresel vsake sumnje, da sem ruski vohun, kajti gospod "komisar" so se končno prepričali, da sem Avstrijec ne pa Rus. V svrho moje trditve sem mu pokazal še svojo vojaško legitimacijo, katero je on toliko razumel, kot jaz, če bi mi kdo kako turško listino pokazal. Zatem sem ga pričel ponovno prositi za dovoljenje preko Dona, a dobil sem vedno stari odgovor, da ne, ker je most čez reko močno zastražen z boljševi-, škimi vojaki v strelskih jar kili. Če bi se hotel skrivoma
podati čez Don, bi me vojaki tako veliki, kakor oni, ki jih
lahko ustrelili.
Torej je vse zaman! Če Dona ne smem prekoračiti, potem sploh ne morem dospeti do Ka-timirovega. Vse moje misli in načrti za povratek v domovino
hranijo v muzeju. Poleg so pa našli še gumbe vojaške bluze. Iz vseh teh dokazov sklepajo, da je ta skelet Oberdankov.— Kaj bodo ž njim storili, še ni določeno. Pobirajo pa denarne
so torej splavale po vodi; tre-j doneske, da postavijo Ober-ba mi bo iti nazaj v Bogohra- danku (Italijani mu sedaj pra-nimov. Končno sem se udal vijo Obcrdan) na najlepšem usodi, ker sem videl, da ni ni- mestu Trsta spomenik. Omen-
pa mogoče on sam pijan? Naj mi pove znake, da sem v resnici pijan? — Rekel mi je, da imam preveč rddče lice in pa da se mi noge malo zapletajo. Da sem bil rdeč v lice, ni čuda, ker sem hitro hodil; da mi je pa včasih spodrsnilo pod no-
rim. Človek včasih upa in računa, pa se dostikrat pošteno vara. Ko smo se pripeljali nekako ob 10. uri zvečer v Podkolodno, bili smo vsi prezebli; za mužike je še bilo, ker so i-meli kožuhe, bolj slabo je pa bilo z menoj, poleg te<ra sem bil
gami na snežni, slabi cesti, tu-1 zelo utrujen. Prišedši v selo, di ni čudno; poleg tega sem sem plačal onemu kmetu ob-bil tudi zelo utrujen, da sem1 ljubi jeni denar, ter šel po cesti komaj pokonci stal; pomoči iskat prenočišča, kar je bilo
pri tem ni drugačne, če hočem dospeti v staro domovino. Naj-rajše bi bil onemu odurnemu
pa zelo težavno, ker je bilo po hišah nastanjenih vsepolno boljševiških vojakov. V par
vojaku priložil krepko zaušni-j hišah sem poskusil svojo srečo na tako neumna vprašanja.! čo, pa s^ me pri tem povsod v-Ker pa sila kola lomi, sem vse'prašali, če imam dovoljenje to voljno pretrpel, postal sem od vrh. komisarja da smem napram vojaku še bolj prija- prenočevati v tej vasi. Ker zen, proseč ga lepo, da naj me, takega dovoljenja nisem imel, naprej pusti. Zavedel sem se, so mi veleli, da naj si ga omis-da ni šala ukvarjati se s tep-(lim pri komisarju. In kje je ta cem, ki mi lahko napravi še i komisar?— Ko;neno sem se v
kake pomoči. Poprosil sem še komisarja, da naj mi da u-radno listino, ali pismeno dovoljenje, da smem prenočiti v tem selu. To uslugo mi je gospod komisar storil.
Zopet je bila težava iskati prenočišča po hišah, ker je bilo povsod dosti boljševiškega vojaštva. Končno so me vzeli pod streho v neki hiši, kjer je bilo že nastanjenih deset vojakov, ki so igrali karte in se smejali; zatem mi je hišna go spodinja odkazala ležišče za isto noč. '
Dalje sledi.
jam, da je bil Oberdank republikanec.
TRŽAŠKO PISMO.
Trst 21. avgusta 1923.
Truplo Oberdankovo indentificirano.
Komisija, ki je imela nalogo, da najde in identificira Ober-dankove zemske ostanke, je te dni dokončala svoje delo in izdala izjavo, da so kosti, ki so jih izkopali na vojaškem pokopališču, Oberdankove. Viljem Oberdank, nezakonski sin slovenske kuharice Oberdank iz Šempasa in deklariranega očeta nekega Falcierja, peka, je po dovršeni realki, kjer se jc navzel italijanskega in ireden-tistničnega duha, obiskoval tehniko na Dunaju. Bil je enoleten prostovoljec v Trstu. Po begnil pa je v Italijo. Ko je prišel pok. cesar Franc Jožef v Trst, je nameraval izvršiti Oberdank bombni atentat nauj. Vjeli so ga pri Červinjanu in izročili vojaški sodniji, ki ga je obsodila na smrt. Bil je obešen na dvorišču velike kasarne dne 20. dec. 1882. Da bi italijanski Jredentisti ne znali,
SEDEM ČUDEŽEV STARODAVNIH ČASOV.
Sedmeri čudeži starodavnih , časov (egiptovske piramide, grobnica v Halicarnassus, svetišče boginje Artemis v Efezu, viseče vrtovi v Babilonu, Colo-sus v Rhodesu, kip boga Zeusa po Fidiju v Olimpiji in svetilnik v Aleksandriji) so bili brez dvoma restlični čudeži lepote in jako težki za napraviti. — Ampak imeli niso ni kakega učinka za bodočnost, in mi v teh časih se bolj zanimamo za to, kar dela svet bolj vesel. — Nagnenje za pridobitev znanja kako se uspešno boriti proti boleznim je največji dokaz o resničnem napredovanju naše dobe. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima svoj izvor v drobit in črevesni neredi so v resnici pra vočasno svarila narave. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zanesljivo zdravilo, ki bo zlahka popravilo ter nerede i:i njihznake (slab tek, slaba prebava, napenjanje, glavoboli, slab spanec in splošno slabo počutenje.) Imejte Trinerjevo zdravilno grenko vino vedno v hiši; vaš. lekarnar ali trgovec ga ima za vas v zalogi.
(Advertisement)
Iz otroških ust.
Radovedna mala Angelica: "Oče, kaj pa delate ves dan v pisarni?" Oče: (čitajoč časnik) "Nič." Angelica: "Kako pa potem veste, kdaj ste z delom goto-
kje je Oberdank pokopan in da vi|'
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo. _
Lastnina Kranjsko-SIoveoske Katoliške Jednote ▼ Združenih državah
1m4 n. Chicago St.
ameriških. Uredništvo in upravnistvo:
Telefon 104».
JOLIET, ILL.
Naročnina:
Ca člane, na leto _
Ea nečlane______
Ka inozemstvo
OFFICIAL ORGAN of the
grand ČARNIOLIAN SLOVENJ AN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA
Maintaincd by and in the Interest of the Order. Issued every Wednesday.
.$1.20
f
OFFICE: 1(04 N. Chicago St.
Phone: 1048
JOLIET, ILL.
Po XV. konvenciji K. S. K. Jednote.
Petnajsta konvencija je za nami! Marsikak gl. odbornik, delegat ali delegatinja žje je gotovo še le te dni oddahnil, da mu ne brni več XV. gl. zborovanje po glavi. —Saj ni čuda!— Predstavljajte si dvorano, kjer sedi do dvesto zborovalcev v najhujši vročini tekom še bolj vročih debat. Skoro vsako bi rad govoril.
Ce pomislimo to ogromno število zborovalcev, moramo biti še povsem zadovoljni, da je bila minula konvencija že v 8 j dneh (po 16 sejah) končana. Sprva, predno se niso delegatje med seboj spoznali in prilagodili zborovanju, je šla bolj trda; j kasneje se je pa razne točke reševalo kar po vrsti, — kakor na-mazano. Marsikako težavno toKko je s svojim kompromisnim predlogom spravil na čisto naš izkušeni in razsodni delegat brat John Germ iz Pueblo, Colo. Ce smo le kje obstali, je baš on potegnil voz na pravi tir; saj v tem je br. Germ že dobro izurjen izza časih minulih konvencij, prav po načrtu svetopisemskega modrega kralja Salomona.
Vprašanje nastane, tudi kako so se naše delegatinje na prvi konvenciji obnesle ? Kdor je trdil, da so ženske samo za gospodinjstvo sposobne, — se je motil. Skoro eno petino (40) izmed celokupnih zborovalcev je bilo delegatinj. Kako pazno so zasledovale tolčke dnevnega reda, tiho in mirno; če je bilo pa treba energične besede in kakega pametnega nasveta,! so se pa tudi naše zborovalke oglasile. Čast jim! Škoda le, da so sedele bolj v zadnjih vrstah, da vsled tega marsikatera ni mogla dospeti do besede. Pa vseeno; le prečitajte ves kon-j venčni zapisnik, pa se boste prepričali o finem nastopu dele-j gatinj. No, v priznanje zato, so pa dosegle izredno čast, da zavzema 4. najbolj važno mesto med gl. uradniki, — članica, ozi-, roma sosestra, tesar še ne pomnimo v zgodovini naše Jednote. — III. podpreds. sestri M. Prisland iu vsem njenim tovarši-
cam i skrinj £o§£itka!
Tukaj mfčemo bolj na kratko navesti nekaj važnih toči:, sprememb pravil in dodatkov. Iz teh je lahko posneti velike uspehe minule konvencije za napredek naše organizacije v korist njenega članstva.
1.) Zanaprej bo mogoče .nova društva K. S. K. J. ustavljati še z 8 člani(cami).
2.) Plačevanje rezervnega sklada $2 se je opustilo., Pristop v Jednoto bo znašal samo $1.
3.)	Posmrtninsko zavarovalnino se je zvišalo tudi na $1500 in $2000.
4.)	Vsled želje starih članov, se je iste za 5 let v starosti pomladilo, vsled česar bodo plačevali namesto $3.44 mesečnega asesmenta samo $2,71.
5.)	Uvedlo se je v gl. urad še III. podpredsednika, ko je mesto bo za prihodnja 3 leta zastopala ena izmed naših soses-ter. Gotovo bo ta uvedba zadovoljila osobito ženska krajevna društva, da bodo še bolj agitirala za našo Jednoto.
6.)	Ker zapisnikar K. S. K. J. ni bil tako neobhodno potreben, se je namesto 'njega izvolilo pomožnega tajnika, ki bo v gl. uradu stalno pomagal. S tem šteje gl. odbor K. S. K Jednote 21 članov (odbornikov)
7.)	Stroške konvencije, (vožnjo in dnevnice) zborovalcev se bo še v bodoče plačevalo iz Jednotine blagajne. Koliko bo treba zato asesmenta plačevati in kako dolgo, bo že gl. odbor naznanil.
8.)	Kvoto (število) za delegate na konvenciji se je znižalo. Minula konvencija je prišla do spoznanja, da tako veliko število zborovalcev stane Jednoto preveč deniarja in da jo preveč* zborovalcev bolj ovira, kakor ne. Za naprej bodo opravičena do 1 delegata samo ona društva, ki štejejo 75 čla-nov(ic) ne pa 50, kakor je bila dosedaj navada. Torej od 75—199 enega, potem pa za vsakih 100 enega več': 200 članov 2 del.; 300 čl. 3; 400 čl. 4; 500 čl. 5. Po naši sodbi je ta razdel-ba jako umestna. Manjša društva se bodo lahko združila v skupino, da bodo štela 75 članov, nakar si iz svoje sredine lahko izvolijo poljubnega delegata (injo). Ženska društva se v tem pogledu lahko Združijo z moškimi društvi. Velikega pomena bo v bodoče tudi nova točka, da se ne bo društvu predpisovalo, kdo naj ga na konvenciji zastopa. Kdor bo izvoljen, ta bo delegat.
9.)	Odpravilo se je zastopnike (delegate) pri krajevnih društvih, ker bodo v bodoče vse sličice jim posle izvrševali društveni tajniki(ce) ki bodo pod Jednotiuem poroštvom. Uradnikom društva se bo torej prištevalo: Predsednika, tajnika in blagajnika, ali pa ženske.
10.	Bolniška centralizacija (prostovoljna) ostane po starem. Vendar se je na konvenciji določilo, da od sedaj naprej do 1. jan. 1924 lahko v ta oddelek pristopijo še druga kra jevna društva brez kake pristopnine in zdravniške preiskave.
11.)	Podporo v bolniški centralizaciji se je določilo tudi na $2 na dan; vendar se bodo morali vsi taki Ičlani na sedanje priporočilo vrhovnega zdravnika dati še enkrat preiskati pri društvenem zdravniku.
12*.) Podporo operacij se je za 100 odst. zvišalo; tako se je tudi določilo podpore za nekateri operacije, ki dosedaj niso bile v veljavi.
13.) Asesment v to svrho bo znašal 8c na mesec. Vendar ne bo treba članstvu zato več plačevati, ker se je te 3c od-yzolo pri naročnini "Glasila", ki bo znašala namesto lOc saiilo
7c na mesec. "Glasilo" bo na ta način skušalo pomagati tudi operacijskemu skladu, če bo mogolčieT
14.)	Za onemogle člane se je določil poseben sklad, v katerega bo moral zanaprej vsak (iclan(ica) K. S. K. J. enkrat na leto prispevati 25c. Koliko podpore se bo plačevalo takim onemoglim članom, bo določil gl. odbor. — Baš radi uvedbe tega sklada, naj v prihodnje razne prošnje na krajevna društva izostanejo.
15.)	Tudi članstvo društva spada jočega v centralni bolniški oddelek se je zavzelo za svoje onemogle sobrate. Delegatje teh društev so sklenili na minuli konvenciji uvesti 5c in lOc asesmenta v ta sklad. Zavarovanje proti onemoglosti bo prostovoljno; to točko bodo označena društva v doglednem času rešila potom splošnega glasovanja.
16.)	Za 70 letne člane je doldčena starostna podpora, ki znaša $100 na leto za $1000 zavarovalnine. Tak član tudi preneha plačevati posmrtninski ases. Starostno podporo bo dobival toliko čaisa, dokler cele posmrtnine no potegne; če pa umre preje, dobijo njegovi dediči preostanek.
17.)	Za umobolne člane morajo plačevati osesmente njih dediči, če hočejo biti deležni njih posmrtnine.
18.)	Onemogli člani imajo tudi priliko pobotati, ali pogoditi se z Jednoto za primerno odpravnino. Računa se jim za izplačilo že vplačano svoto (ases.) s 4% naraslimi obrestmi. Zadeve odprvniine ima voditi in reševati gl. predsednikK. S. K. J.
19.)	Dvajset letno zavarovanje je bilo sprejeto z veliko ve&ino. O istem je že naš gl. tajnik na obširno pisal v "Glasilu" in na konvenciji poročal. xVsesmont za 20 letno zavarovanje bo znašal:
Opomba: Prva številka znači starost, druga pa mesečni asesment.
16 — $1.60; 17 — $1.63; 18 — $1.65; 19 — $1.68; 20 — $1.71; 21 — $1.74; 22 — $1.77; 23 — $1.80; 24 — $1.84; 25 — $1.87, 26 —$1.91; 27 —$1.95; 28 —$1.99; 29 — $2.03; 30— $2.07; 31 — $2.12; 32 — $2.17; 33 — $2.21; 34 — $2.27; 35 — $2.32; 36 — $2.38; 37 — $2.44; 38 — $2.50; 39 — $2.57; 40 — $2.64; 41 — $2.71; 42 — $2.79; 43 — $2.87; 44 — $2.96; 45 — $3.06.
Od dovršenega 45—50 leta se je mogoče v tem razredu zavarovati samo za $500 — od 50—55 leta pa za $250. — Od 16 —40 leta se člani lahko zavarujejo tudi za $2000.
Naša K. S. K. J. je torej pr vn, slovenska organizacijami je uvedla 20 letno zavarovanje. Da bi imela pri tem pač dosti uspeha!
20.)	Inicijativni predlog (točka) 22—e) mora podpirati 15 društev predno pride na splošno glasovanje.
21.)	Dosedanjo obliko tiskanja "Angelčka" se je opustilo. Namesto 'nje bo po novem letu pričela po 1 krat na mesec izhajati posebna priloga (dve strani) v "Glasilu" in jo bodo dobivali vsi naročniki "Glasila". Ta priloga bo namenjena našemu mladinskemft oddelku; tiskana bo v angleškem in slovenskem jeziku. Stroške za .tiskanje te priloge se bo plačevalo iz upravnega sklada mladinskega odelelka.
22.)	Pohabljeni ali bolarti člani mladinskega oddelka lahko prestopijo v aktivni oddelek brez kake zdravniške preiskave, ko dovršijo 16. leto.
23.)	Kakor razvidno se je osobito minula konvencija o-zirala pri volitvi gl. uradnikov na razdelbo istih po raznih večjih državah. Izvoljenih je bilo torej iz države jlllincis 7 gl. uradnikov, Penna 4, Colo. 3, Minn. 2, Ohio 2, Mich. 1, N. Y. 1, Wis. 1. Skupaj: 21 gl. uradnikov iz osmerih različnih držav.
To so bolj glavne točke in premembe pravil, ki bodo gotovo vsakega člana(co) zanihale. Bolj podrobno Vam bodo pa iste delegatje (nje) na prih. društveni seji pojasnili.
Dal Bog, da bi minula XV. konvencija ob} odi In obilen sad v prospeli in korist naše cenjene K. S. K. Jednote!
Ivan Zupan, urednik "Glasila".
Ker pa označena mihvauška tovarna za stroje ni imela povsem modernih priprav za izdelovanje te iznajdbe je Sho-lesov drug Densmore pisal L 1872 vodstvu velike tovarne za izdelovanje pušk, A. Rem-iugton i>n sinovi vllion, N. Y Po preteku enega leta, dne 12. sept. 1. 1873 je Remingto-va tovarna dovršila prvi moderni pisalni stroj. Kasneje je kupila od Sholesa patentno pravico za izdelovanje in dandanes je Remingtoroiov pisalni stroj najbolj popularen po celem svetu; razprodalo se jih je že milijone in milijone.|
50 letnico izumitve moder nega stroja so dne 12. sept. t. 1. obhajali v mestu Uian, N. Y. na zelo slovesen način. Ta dain so 'bile ondi vse tovarne in trgovine zaprte, da ljudstvo s tem počasti nepozabnega Sholesa, ki je izumil praktičen pisalni stroj. Na to slovesnost sta prihitela tudi newyorški guverner Smith iun guverner države Illinois, Lowden. P<>leg teli se je slavnosti vdeležilo tudi številno zatopnikov raznih trgovskih zvez zgodovinskih društev, zastopnikov Narodne zveze strojopisoev itd. Ta dan se je skenilo v označenem mestu postaviti izumitel ju pisalnega stroja krasen spomenik, katerega po vsej pravici zasluži.
K 50 LETNICI IZUMITVE PI- istotam živeči zdravnik Dr.
Francis.
Prva ideja o sestavi resnič-
SALNEGA STROJA.
Dne 12. sept. t. 1. je poteklo
no praktičnega stroja se je po ravno 50 let, odkar je prišel rodila v neki tovarni za stroje
v rabo prvi moderno izdelani v Mihvaukee, Wis. po zimi le-pisalni stroj, ki je postal vsled ta 1866. Tamkaj so bili tedaj svoje prikladnosti pravi bla- zaposleni trije izumitelji: Kri-gor za Vse človeštvo širom sve- štof Sholes, Samuel W. Soules 1;a.	in Karol Glidden. Sholes in
Prvotna zgodovina razvoja Soule sta^ sestavljala najprvo pisalnega stroja .sega že nad*stroj, ali pripravo za tiskanje 200 let nazaj. Že 7. jan. 1. strani po številkah. Pri tem je 1714 je angleški inženir Henrv Glidden omenil, da bi bilo bol-Mill izdelal neke vrste pisalni jše sestaviti povsem dovršeni stroj in ga patentiral; ker je pisalni stroj,, namesto samih bil pa ta stroj zelo nepopolen številk. Zatem so šli vsi trije in neokroten, ga izumitelj ni lna delo> ^oule ie uredil okro-mogel spraviti na trg. L. 1784 ž je (obodje) za črke, Sholas je
je nekdo sestavil pisalni stroj za slepce. Prvi Amerikanec, ki se je tudi s to iznajdbo ba
sestavil tipke, Glidden pa me hanizem. Meseca sept. 1. 1867 je bil prvi bolj za silo nareje-
ROOSEVELTOV JEZ.
V južno-centralnem delu države Arizona se prostira 1200 čevljev nad morsko gladino velik kompleks ozemlja, sesto-ječega iz peščene ilovice. Leta nazaj je bilo to ozemlje povsem pusto in nerodovitno v sled prevelike suše, ozir. po-mankanja dežja. Odkar so pa ondi na umeten način napel ja li vodo iz Rooseveltovega jeza, se je 12,250s štirjaških milj zemlje pretvorilo v najbolj rodovitno pokrajino kjer rasto in obrode vsi poljski pridelki.
Voda v Rooseveltov jez pri liaja iz Slane in Zelene reke; ta jez je 1125 čevljev dolg, 280 čevljev visok ter vsebuje 342,-;.25 kubič. jardov gradbenega materijala (cementa in gramoma). Jez (rezervar) so razteza kakih 20 milj daleč ob izlivu (značenih rek; vode vsebuje ioliko, da so lahko 1,365,000 a krov zemlje umetno ž njo namoči; po raznih odtokih in kanalih. * Označena pokrajina je 1. 1920 štela 4200 farm z 31,600 prebivalci. Razdeljena je v osem večjih naselbin z 41 šolami,, 45 cerkvami. Isto leto so ti farmarji pridelali v bušljih: 178, 520 ječmena, 66,985 koruze, 67. | .S90 pšenice, 95,285 "sorghum" žita' 22,388 fižola, 1,490 krompirja, 13,671,000 funtov sadja 28,465,000 funtov bombaža,100, 000 ton detelje, 42,700 ton bom baževega semena. Ondi farmar ji redijo najbolj ovce, svinje in kui^i.
KAKO SE GODI NAŠIM F AN TOM PRI VOJAKIH V JUGOSLAVIJI?
v sobah, hodnikih, tako da v-saki dan spimo komaj štiri do pet ur. Prišla je pač neka nare-dba; da lahko nekaj časa opol- .i dne spimo. Ali med počitkom vedno slišiš surove kiice: "V stroj,", "diži se" itd. Na ta način smo še tega prikrajšani. Brali smo naredbo, ki jo je izdalo ministrstvo vojne in mornarice, da ima vojska ob nedeljah popolen počitek, to pa pri nas poVloficirji ne upoštevajo in tako nas še ob nedeljah pode od jutra do večera k delu, da se mora vsak, kdor hoče pi sati kako pismo svojcem ali pa se malo odpočiti, kriti v hrib za kasarno, da se na ta način v miru odpočije. Vežbanje (pošteno vojaškega) imamo dnevno sedem ur. Na vežbališču kakor tudi v kasarni nam podofi-cirji psu jejo matere, očete, se-stre, Jezusa, Marijo itd. naj različnojšimi, najostndnejšimi psovkami, kakršnih največja moralna propalica izmed Slovencev ne zna, da se nam slovenskim fantom kar srci trga, a molčati moramo. Menaža je,, vedno ena in ista. Zjutraj je prežganka, ki ni ne voda in ne pop, opoldne ješprenj ali riž na vodi (zelo papriclrano) ter košček me*a, za katerega bi čloVek mislil, da ga doki kot injekcijo. Za večerjo pa fižol, juha, ali kakor prešnje za opoldne. Vedno eno in isto. Popolnoma navadna podlost pa se je dogodila, da je vsak vojak mesto komisa dobil dva dni stare drobtine, vmes pa smeti. In tako naj vojak dela s čutom patriotizma, ko se mu obrača 11 krči želodec? Ni čuda, da je sak dan toliko fantov bolnih. Zdravnik, ta je pa posebna spe-cialiteta. Ko prideš k njemu,ti da ;tri dni počitka, povrhu pa zapiše v bolniško knjigo, da se mu po okrevanju 5 dni zavora, ker ni pazil na noge. Kako bi pazil na noge, ko nimaš vode za umivanje neg, čevlje pa vse preozke aH pa grozovi-o Velike. Na Vidovdan in Pct-. ovo se je vršil tu pokrajinski det Duhrovniške sokolske žu-e. Pobrali so nas vse vojake iz kasarne večinoma Slovence in »mo morali delati parado ter nastopiti sokolske vaje s puškami. Kar pa jih še ni znalo so-kolskih vaj, morali so ostati doma in ribati stranišča in hodnike. Na Vidov dan smo se na solncu pri paradi žgali in pekli od pol devetih do pol treh popoldne. Ob 4. uri smo šli na telovadišče iu se vrnili b 7. uri vsi izmučeni. Hrana je bila seveda ista, dasi je vidovdan tako veliki srbski praznik. Da pa nam ostane tako lep in trajen spomin na vojaški stan, so krivo naše predpostavljene starešine, ki ravnajo z nami bolj ostudno in trpinče-vito, kakor največjo surovež z ubogim živinčetom. Premnogi izmed nas so skoro že docela o-bupani. Prosimo Vas, da blagovolite po Vaših gg. poslancih krbeti za izboljšanje našega motnega položaja, kar bomo tudi mi znali ob našem povrat-ku hvlaženo upoštevati. Bog
vil, je bil leta 1829 v Detroitu, ni pisalni stroj teh izumiteljev Mich. živeči Wm. A. Burt. žq dovršen. Pisalo se je na Morda bi bil že tedaj izumitelj njem, hitro, praktično in čisto. Eurt svoj pisalni stroj spravil Eno i^ed privatnih pisem, v javnost, pa mu je delalo pa- narejenih na tem stroju je po-tentiranje preveč sitnosti;sled- slal Sholes svojemu prijatelju njč je pa še vzorec (model) Jakobu Densmore, lastniku njegove iznajdbe 1. 1836 zgorel tiskarne v Meadville, Penna. v Washingtonu, D. C. Tudi Densmore se je za to iznajdbo Francoz Ksaver Provrin je 1.1 tako zanimal, da je dal zanjo 1833 v Marselju izumil še pre-[večjo svoto denarja ,Sholesu cej prikladen pisalni stroj, ki na razpolago; poleg tega se pa ni prodrl v javnost. Njemu mu je tudi v kupčijo pridružil, je sledil 1. 1843 inženir Karol Ker prva dva Sholesova prija-Thurber iz Worcester, Mass.telja (Soule in Glidden) nista Njegov stroj je bil precej prak-1 dosti računala na uspeh te iz-tičen, a ljudstvo ga je smatra-j najdbe, sta stvar krakomalo lorle bolj za igračo. Zatem sta opustila. SholOs je pa zatem še dva ameriška izumitelja pa- 'naredil najmanj še 30 vedno tentirala svoje pisalne stroje: boljših novih vzorcev svojega 1. 1856 v New Yorku živeči u- pisalnega stroja, ter je dobil 1. rednik A. Elv Beach in 1. 1857 j 1868 nanj patent
Iz Gruža v Dalmaciji smo prijeli naslednje pismo: Odšli smo 2. maja 1.1. k 13. pešpolkn v Gruž pri Dubrovniku. Med vožnjo so nas spremljevalci to lazili, da smo pač laliko veseli, ko gremo ravno k temu polku. Toda prevara je bila grenka. Takoj prve dni smo začutili grenko bol v zapostavljanju pred srbskimi vojaki. Pri vsa ki reči, kakor pri menaži, pri razdeljevanju posameznih del so na dobremstališču le Srbi in Mažari: potrpežljivi Janez ti pa le čakaj in stoj! Vročina je neznosna, vode po celi kasarni ne. Ne moremo se ne umivati, ne kopati, tako, da smo prisiljeni biti umazani. Posode ostanejo od menaže do menaže neočiščene. Vstajamo vsako ju tro ob 4. uri. Med spanjem smo večji del zaposleni na stražah,
živi! Na skorajšnje svidenje.
Prizadeti slovenski fantje 1.3. pašpolka v Gružu pri Dubrovniku (Dalmacija).
'Slovenec".
Milijon avtomobilov v šestih mesecih.
Fordova tvornica je izdelala Ine 6. julija t. 1. avtomobil, ki ima štev. 8,000,000; avtomobil s štev. 7,000,000 je bil narejen dne 17. januarja, tako, da je bilo prej kakor v 6 mesecih dodelanih milijon avtomobilov. Prvi milijon avtomobilov je bil izvršen 1. 1915., iz česar je razvidno, da jo trajalo 12 let preden je bil postavljen prvi milijon avtomobilov. "Prvi milijon" je pač povsod najtežav-Inejši."
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 19. SEPTEMBRA 1923.
yas=sc=s	IJLJI.-J..,-----
Ustanovljena t Jolietu, I11-, dne 2. aprila 1»4. Inkorporfrma* t Jolittu,"
državi Illinois. dne 12. januarja 1R98 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL Telefon 1048. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.36%. Od ustanovitve do 1. avgusta L 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,234,129.00 GLAVNI URADNIKI: Elavai predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittsborfh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IU. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—lOth St, Waukegan, JU. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St, North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet UL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, 111. Frank Trempush, 42—4Sth St, Pittsburgh, Pa.	i
John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL
PRAVNI ODBOR: Joseph Iiuss, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., "Joliet, UL Telefon 104&,
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj s«, pošiljaio sa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliel, I!L, aopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa ua "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL
Uradno naznanilo. I
VAŽNO ZA VSA KRAJEVNA DRUŠTVA!
Običajna navada je, da društva pošljejo vsako leto imenik članov in članic na glavni urad v pregled in popravek. Zaradi tega sem pod posebnimi zavitki odposlal gotovini društvom v to potrebne listine "Imenik članov in članic", ter prosim, da vsa društva od 1. štev. do številke 50 pošljejo imenik v pregled najkasneje da 15. okt. Društva od št. 51 do 100 naj pošljejo imenik do zadnjega oktobra in društva od štev. 101 naprej do 15. nov. t. L
Imena članov in članic naj bodo urejena po razredih.
Poleg imenika članstva odraslega oddelka je treba poslati tudi imenik članstva mladinskega oddelka.
Vsa cenjena društva se prosi, da se ravnajo po omenjenem navodilu in naj ne čakajo z imenikom do konca leta. Ob zaključku vsakega leta je izvanredno veliko dela z računi in drugimi važnimi posli, ter je nemogoče ob takem času ukvarjati se s pregledovanjem imenika.
Upajoč da bodo društva to vpoštevala,
ostajam z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111. 12. sept. 1923.
PREMEMBE ZA MESEC AVGUST 1923. Pristopili
K dr. sv. Štefana št. 1., v Chicago, 111., 24840 Zefran Alojzij roj. 1907 R. 16 $1000. 24841 Prah Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. 24842 Bogo-lin AVilliam J. roj. 1907 R. 16. $1000. Spr. 4. avg. Dr. šteje 227 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 24843 Vergo William roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 2. avg. Dr. šteje 448 čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn., 24844 Brula Franc roj. 1907 R. 16 $1000. 24845 Erchul Josip roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 12. avg. Dr. šteje 111 čl.
-n^dr-Av-Jiruži«e št- 5 v La Salle' In> 24846 Kalin Josip roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 5. avg. Dr. šteje 138 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 10853 Novak Nadburea roj. 1906 R. 17 $1000. Spr. 5. jul. Dr. šteje 502 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, 111., 10854 Rudman Marija roj. 1907 R. 16 $500. Spr. 15. avg. Dr. šteje 77 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 16 v Virgmia, Minn., 24847 Adlešič Ivan roj 1893 R, 31 $1000. Spr. 1. avg. Dr. šteje 103 čl.
K dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, O., 24848 Simončič Alojz roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 12. avg. Dr. šteje 51 čl.
K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 24849 Peček Ivan rej 1906 R. 17 $1000. 24850 Rožnik Franc roj. 1891 R. 32 $500 24851 Oman Mihael F. Dr. roj 1891 R. 32 $500. 24852 Ponikvar B J Rev roj. 1877 R. 46 $250. Spr. 5. avg. Dr. šteje 452 čl.
K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans. 24853 Vese-lič Geo, roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 5. avg. Dr. šteje 109 čl.
K dr. sv. Barbare št. 40 v Hrbbing, Minn., 10855 Sterbenz Katarina roj. 1870 R. 53 $250. Spr. 12. avg. Dr. šteje 103 čl.
K dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, IM., 24854 Stajdu-har Franc roj. 1904 R. 19 $1000. Spr. 5. avg. Dr. šteje 191 čl.
K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indnanapolis, Ind., 24855 Udovič Filip roj. 1898 R. 25 $500. Spr. 29. avg. Dr. šteje 130 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 53 v AVaukegan, 111., 24856 Sebenik Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. 24857 Zore Franc roj. 1907 R, 16 $1000. Spr. 12. avg. Dr. šteje 195 čl.
K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 10856 Slak Ana roj. 1907 R, 16 $1000. 24858 Košak Franc roj. 1907 R. 16 $1000. 24859 Arko Fred roj. 1907 R. }6 $1000. Spr. 12. avg. Dr. šteje 234 čl.
K dr. sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 10857 Speh Jožefa roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 19. avg. Dr. šteje 90 čl.
K dr. sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111., 10858 Lee Katarina roj. 1906 R. 16 $1000. Spr. 12. avg. Dr. šteje 56 čl.
K dr. Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., 24860 Novak Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 12 avg. Dr. šteje 157 čl.
K dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 10859 Duller Joha-na roj. 1907 R. 16 $1000. 10860 Duller Antonija roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 16. avg. Dr. šteje 217 čl.
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 10861 Saiuotrčan Jožefa roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 16. avg. Dr. šteje
210čl.	- " r*
K dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 10862 Ma-rineh Johana'roj. 1902 R. 22 $1000. 10863 Barkovič Marija roj. 1880 R. 43 $1000. Spr. 26, avg. Dr. šteje 180 čl.
K dr sv Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 10864 Cesar Lucija roj. 1900 R. 23 $1000. 24861 Korelc Jurij roj. 1907 R. 1$ $1000. Spr. 9. avg.-Dr. šteje 108 čl.	1
K dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 10865 Bakovič Franca roj. 1906 R. 17 $1000. Spr. 30. avg. Dr. šteje 150 čl.
K dr sv Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, 24862 Železnik Andrej roj. 1898 R. 25 $500. 24863 Kovačič Anton roj. 1897 R, 26 $500. Spr. 12. avg. Dr. šteje 78 čl.
K dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., 10866 Andolšek Julija roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 9 avg. Dr. šteje 63 čl.
K dr. Veronike št. 115 v Kasas City, Kan., 10867 Majerle Kata rina roj. 1907 R. 16 $1000. Spr 12. avg. Dr. šteje 123 čl. -
K dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 10868 Longar Marija roj. 1893 R. 30 $1000. Spr. 19. avg. Dr. šteje 69 čl.
K dr. sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., 10869 Deganitti Ana roj. 1903 R. 20 $1000. 10870 Qualiza Antonija roj. 1884 R. 40 $500. Spr. 17. avg. Dr. šteje 53 čl.
K dr. sv. Družine *t. 136 v Willard, Wis.' 10871 Bukovec Alojzija roj. 1883 R. 40 $500. 24864 Bukovec Josip roj. 1879 R. 44 $500. Spr. 16. avg. Dr. šteje 78 čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, "Wis., 24865 Fr«n-čič Alojzij roj. 1907 R. 16 $1000. 24866 Stubler Anten roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 5. avg. Dr. šteje 154 čl.
K dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., 10872 Klepec Johana roj. 1907 R. 16 $500. Spr. 12. avg. Dr. šteje 41 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 146 v Clevelandu, Ohio, 10873 Kenik Angel« roj. 1907 R, 16 $1000. Spr. 14. avg. Dr. šteje 140 čl.
K dr. Marije Pomagaj st. 147 v Rankin, Pa., 10874 Bukovac Marija roj. 1894 R. 29 $1000. Spr. 12. avg. Dr. šteje 61 čl.
K dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 24867 Horvat Štefan roj. 1892 R. 31 $500. 24868 Markoja Ivan roj. 1891 R. 32 $500. Spr. .6. avg. Dr. šteje 102 Č9.
K dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 10875 Zaletel Ana roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 18. avg. Dr. šteje 98 čl.
K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 24869 Mesojedec Jernej roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 4. avg. Dr. šteje 90 čl.
K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 10876 Rutar Frances roj. 1881 R. 39 $1000. Spr. 6. avg. Dr. šteje 384 čl.
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 10877 Relich Dragica rej. 1907 R. 16 $1000. 10878 Skočič Ana L. roj. 1907 R. 16 $1000. 10879 Fabac Ana roj. 1897 R. 26 $1000. 10880 Pavlin Katarina roj. 1873 R. 50 $250. 24870 Fabac Marko roj. 1899 R. 24 $1000. 24871 Fabac Mihael roj. 1891 R. 32 $1000. 24872 Rastovčak Marko roj. 1888 R.
35	"$1000. 24873 Dottman Tomaž rojen leta 1874 R. 49 $250. 24874 Pavlin Franc roj. 1869 R. 54 $250. Spr. 16. avg. Dr. šteje 232 čl.
K dr. Kraljica Miru št. 167 v Thomas, W. Va., 24875 Vogrin Ste-ve roj. 1907 R. 16 $1000. 24876 Lochiner Ivan roj. 1907 R. 16 $1000. Spr. 9. avg. Dr. šteje 8 čl.
|	Suspendovani.
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 21753 Rom Josip P. R. 18 $1000. Susp. 25. avg. Dr. šteje 182 čl.
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich., 9815 Vuke-lič Manda R. 25 $1000. Susp. 19. avg. Dr. šteje 88 čl.
Od dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 23585 Sotlič Franc R. 19 $1000. 21996 Pavlieh Anton R. 19 $1000. Susp. 16. avg. Dr. šteje 445 čl.
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kan., 20571 Sutej
Peter R. 21 $1000. 24013 Šutej Josip R. 21 $1000. Susp. 29. avg. Dr. »»šteje 109 čl.
Od dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 23764 Andrejašič Anton R. 22 «1000. Susp. 12. avg. Dr. šteje 105 čl.
Od dr.\>v. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 15712 Godec Franc R. 46 $1000. Susp. 14. avg. Dr. šteje 153 čl.
Od dr. Marije Vnebovzete št. 77 V Forest City, Pa., 20228 Uršič Franc R. 34 $1000. Susp. 12. avg Dr. šteje 157 čl.
Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 2642 Su-bašič Marija R. 32 $1000. 7918 Radočaj Katarina R. 30 $1000. Susp. 26. avg. Dr. šteje 180 čl.
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 18606 Lučič Štefan R, 24 $1000. Susp. 6. avg. Dr. šteje 110 čl.
Od dr. sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn., 4528 Tomšič Marija R.
36	$1000. Susp. 24. avg. Dr. šteje 59 čl. Od dr. Marije Milosti Polne št. 114 v Steelton, Pa., 9776 Hušič
sNeža R. 28 $1000. Susp. 19. avg. Dr. šteje 61 čl.
Od dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 8417 Kič Uršula R. 41 $250. Susp. 25. jul. Dr. šteje 90 čl.
Od dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 7620 Knaus Marija R. 39 $500. Susp. 25. avg. Dr. šteje 108 čl.	*
Suspendovani zopet sprejeti K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 23148 Dugar Anton R. 20 $500. Zopet spr. 21. avg. Dr. šteje 130 čl.
K dr. sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Mhrn., 23954 Dolentz Josip R. 16 $1000. Zopet spr. 8. avg. Dr. šteje 108 čl.	_
K dr. sv. Alojzija št. 42 v Stelton, Pa., 23733 Mavrin Nikolaj R. 23 $1000. Zopet spr. 19. avg. Dr. šteje 245 čl.
Prestopili.
Od dr. sv. Jožefa št. 56 vLeadviHe, Colo., k dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Clolo., 18390 Mežnar Franc R. 43 $1000. Prest. 13. avg. l.#dr. šteje 153 čl. 2. dr. šteje 63 čl.
Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio, k dr. sv. Pavla št. 118 v Little Fals, N. Y., 22180 Zlozek Jakob R. 32 $500. Prest. 19. avg. 1. dr. šteje 102 čl. 2. dr. šteje 20 čl.
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio. k dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 22928 Lerehbacher Franc R. 16 $1000. Prest. 6. avg. 1. dr. šteje 64 čl. 2. dr. šteje 452 čl.
Od dr. Marije Čistega Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo., k dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 7723 Pauček Julija R. 22 $1000. Prest. 6. avg. 1. dr. šteje 57 čl. 2. dr. šteje 384 čl.
Od dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., k dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 23630 Malesič Franc R. 25 $1000. Prest. 26. avg. 1. dr. šteje 41 čl. 2. dr. šteje 182 čl.
Odstopili.
Od dr. sv. Ane st. 150 v Cleveland, Ohio, 9549 Dorč Johana R. 19 *1000. Odstop. 18. avg. Dr. šteje 98 čl.	C
Zvišali zavarovalnino. Pri dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 15476 Spišič Franc R. 32 z $500. na $1000. Zvišal 14. avg.
Pri dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 3372 Monfreda Marija R. 40 z $500. na $1000. Zvišala 29. avg.
Pri dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 4494 Pevec Vin-cencija R. 33 z $500. na $1000. Zvišala 12. avg. 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
ZGODOVINSKE ANEK DOTE.
Anekdota je kratka zgodbica, ki nam kaže značaj človeka. Plutarh je rekel, da ena sama anekdota kako osebo včasih veliko bolj jasno oriše, kakor pa stotero strani zgodovinskih podatkov, zgodovinske osebnosti se nam s pomočjo anekdot na prav lahek način vtisnejo v spomin. "Kdor ljubi tu pa tam prav male porcije zanimivega in kratkočasnega branja, posebno zvečer, bo rad segel po ujih. Kjer odpreš in bereš, vse je zanimivo," tako piše neki list o zbirki zgodovinskih anekdot, ki jih je nabral profesor Sarabon. Knjižico je založila Jugosl. knjigarna v Ljubljani, stane pa 10 dinarjev, 140 strani je vsebine. Da jo tOplo priporočamo, je umljivo, saj ga ni bolj vzgojliopoučnega berila, kakor -so te zgodbice, vrhu-tega pa lahko.in kratko, začneš kadar hočeš, prekineš kadar hočeš, bereš kjer hočeš, doma
in na potu. Namesto doljšega priporočila podamo par takih zgodbic.
Majhna razlika. Sir Robert Walpole je povabil včasih majhno družbo v gostilno. Povabil je tudi neplemenitaše, če so bi-
li nadarjeni in duhovžti. Nekega večera se je jezil vojvoda Norfolški, ker mu je sedel nasproti navaden meščani, glasno je izražal svojo ne volijo. Ko se za zbadanje ni nihče nič zmenil, je uazadnje zaklhcal: "Slišal sem, da je bil vaš oče mesar." — 4'Res je, mosar je bil Morda ste hoteli s svojim vzklikom opozoriti na razliko med vašim in mojim očetom. Dobro jo čutim: moj oče je vole pobijal, vaš jih je pa vzgajal."
Majhna zmota. Nadiskof Fre-neh, prijatelj lorda Hamiltona, se je vedno bal, da ga bo zadela kap. Nekoč so večerjali. Skof se čudno obnaša, slednjič globoko vddihne in reče z glasom umirajočega: 4 * Moja zadnja ura je prišla.'' Sosed ga v-
praša:"Kaj pa je?" — "Ohro mel sem, že 'deset minut se ščip ljem v nogo in nič ne čutim."— "Oprostite, eminenca, ščipljete res v nogo, pa ne v svojo, ampak v mojo", odvrne sosed mirno.
Henrik IV. in kmet. Henrik IV. (1589—1610) gre na lov. Odstrani se od spremstva. Pod drevesom ob cesti zagleda kmeta, sedečega v senci. "Kaj pa delaš tukaj?" — "Čakam, da bo kralj mimo prišel." — "Če hočeš iti z menoj, te bom nekam peljal, kjer si ga boš lahko prav od blizu ogledal." Kmet gre s Henrikom in ga v-praša: "Kako bom vedel, kdo je kralj!" — "Poglej samo naokoli in kdor bo ostal pokrit, tisti je kralj. Prideta do spremstva, ki kralja spoštljivo pozdravi. 44No, kdo je kralj!" v-praša Henrik. 4 4 Sedaj pa res ne vem, ali vi ali jaz, kajti samo midva sva še pokrita," se odreže kmetič.	i -
Čudna stenska slika. Slavni slikar Hogarth (1697—1764) je bil včasih zelo hudomušen. Nekoč ga pokliče k sebi lord Leslie, ravno tako bogat kot gkop. Naroči mu, naj okrasi steno v novi graščini z veliko sliko, ki naj predstavlja Izraelce, bežeče skozi Rdeče morje, in pa Faraona, ki jih L armado zasleduje. Slikar zahteva 100 angleških funtov, a lord mu jih ponudi samo 20. Hogarth reče: 44Dobro, ker sem ravno v huJi denarni stiski, bom prevzel delo tudi za ta denar, zahtevam pa, da mi vsoto takoj izplačate." Denar je dobil, obenem pa tudi ključe od galerije, da bi takoj drugo jutro začel. Komaj je solnce izšlo, že je ob steni, ž njim pa mož z veliko posodo rdeče barve in velikim čopičem. Še predno je lord vstal, je bila stena krvavordeča.
Hogarth pogleda svojo in s-vojega tovariša delo, pokliče lorda in mu roe«e:44 Je že narejeno." •— 44Kaj je narejeno? ' pravi lord začudeno, "kaj naj pomeni ta stena?" — 44Rdeče morje," pravi Hogarth z resnim samozadovoljstvom. 'Rdeče morje?" jeclja skopuh. Začel je nekaj slutiti. 44Kje je pa Faraon ? Kje je njegova arma-da?"— "Vse je utonilo." — 4'Kje pa so potem sinovi Izraela?" — "Ti pa so že srečno dospeli na drugi breg."
Teiegrafični slog. Kardinal Tallevrand, znameniti francoski diplomat, ni rad dosli pisal. Če je na kako pismo tes že moral odgovoriti, je cpravil to zelo na kratko. Neka imenitna gospa mu je naznanila, da ji je umrl mož. Tallevrand ji pošlje pismo sledeče vsebine. ' Spoštovana gospa! — Obžalujem! — Vaš vdani Tallevrand." — Kmalu nato se je gospa drugič omožila. Naznanila je to možitev kardinalu in je dobila od njega to-le pismo: "Spoštovana gospa! — Bravo! Vaš vdani Tallevrand."
Dalmatinski pelin.
\
Med zdravilnimi in industrijskimi zelišči, na katerih je Dalmacija tako bogata, zavzema prvo mesto pelin — salvia officinalis. Iz njega izdelujejo zlasti eterična olja. Dalmatinski pelin se izvaža po celi Evropi, razen tega v Ameriko in celo na Japonsko. Za prebivalstvo nekaterih predelov Dalmacije je nabiranje pelina glavni dohodek, drugod pa važen vir dohodkov. Sedaj preti tej gospodarski panogi nevarnost, da se ukine. Čebelarji se namreč boje, da ne bi se pelin, ki daje čebelam obilo pašo, z obiranjem zatrl. Zato so se potom svojih zadrug obrnili na vlado v Belgradu, da obiranje pelina prepove^ Vlada je prepustila rešitev te stvari dalmatinskim občinam, a v javnosti so se o-
glasili odločilni zagovorniki pelinske industrije. Naglasajo, da čebelarji vsled ©branja pelina niso nič prikrajšani, kajti pelin cvete meseca maja, seme dozop meseca junija, obira se pa — in to zgolj listje— sredi meseca julija. Obiranje listja rastlino le pomlajuje, da prihodnje leto zraste tembolj košato; razen tega se pri obiranju raztrese seme na vse strani in tako zaseje. Da je temu tako, priča dejstvo, da je pelina tam, kjer se že 60 let obira, vedno več in je vedno lepši, tam pa, kjer se ne obira, je v rasti zelo neznaten iu ga je zelo malo. Prepoved obiranja pelina bi bila tedaj nemisel-na in razen tega za velik del prebivalstva naravnost usodna. —Velika večina dalmatinskih občin se je že izrekla proti prepovedi.
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPENTINK-TURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3.—, srednja steklenica $2.—, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jacob Wahčič
1434 E. 92. Str.
CLEVELAND, OHIO.
r-JaMMeMčl/5J3J

SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za žemke; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pneblo, Colo.
M. Gregorich
505 Elm St.
CALUMET, MICH.
Popravljam po nizki ceni klavirje (piano), vsakovrstne gramofone harmonije iu cerkvene orgije.
Za naklonjenost in naročila se toplo priporočam.
Svoji k svojim!
Važno! Važno!
ZA VSAKEGA ČLANA(ICO) IN
VSAKO DRUŠTVO K. S. K.
JEDNOTE.
Izšla je "JUBILEJNA KORAČNICA" ali HIMNA K S K JEDNOTE-povodom bližajoče se 30 letnice njenega obstanka. Besede zložil I-van Zupan, uglasbil Rafko Zupanec.
Pesem je jako lahka in prikladna za klavir 4piano) ali za pevce v moškem zboru.
CENA 50c S POŠTNINO VRED. Pri naročilu 25 komadov dam po-Pusta.
Naroči se pri:
RAFKO ZUPANEC, organist, 805 N. CHICAGO St.
JOLIET, ILL.
F. M. OPEKA
Prodaja zemljišč. (Real " Estate.)
1711 Sheridan Rd. North Chicago, HI.
Zavarovanje (Insurance), proti ognju, streli, nevihti, ciklonu in tornadu. Jaz sem zastopnik dveh največjih zava-rovalninskih družb na svetu. Moje stalno in vedno geslo je bilo: Dobra postrežba.
Zavarovanje vseh vrst.
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotografiičen
atelje v Jolietu, IIL ' JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St Joliet, IIL TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas če* dan m tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne »like vseh kombinacij. \ »»®* gi imamo tudi lepe cbvirje.

VESTI IZ JUGOSLAVIJE
6*o«o»o*o ♦©♦© •©•©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦C ♦o^o^o^c ♦©♦©
Smrtna kosa.— Umrl je v Štepanji vasi pri Ljubljani 35 letni posestnikov sin Ivan An-žič. — Umrla je v Senožeti pri Št. Lambertu Marija Zore, žena tamošnjega posetnika. —Umrl je v Zeleni jami pri Ljubljani Anton Suhadolc, posestnik in železn. .čuvaj v pokoju.
Žrtev alkohola. Mladenič Franc Tepeš v Grižah pri Celju se je 20 avg. okoli 10. ure
nakupijeno. Ker je poslopje zavarovano samo z malenkostno svoto, ima posestnik veliko škodo.
Z Bizeljskega poročajo: Dasi imamo po zidanicah in hramih še precej stare vinske kapljice, je nova trgatev pred vrati. Trta je tako lepa, da je naša na-da na dober in obilen vinski pridelek povsem opravičena. Bizeljska vina so priznana do-
zvečer spri s svojim krušnim ; bra. Kmetje ponujajo lansko
_ T _ i_____ /M____1 ' 1. ' '____ T™ —!--S.	~t 4 lri"r\n no JKnliln
očetom. Oba sta bila pijana. Iz prepira je nastal pretep in krušni oče je z nožem trikrat zabodel Franceta, ki je čez eno uro umrl.
Nesreče. V pondoljek 20 avg. je v Mariboru neki izvošček povozil 80 letnega slepca Rudolfa Jelineka, ki je hotel ravno v odsotnosti svoje žene prekoračiti državni most. Pri pad cu si je zlomil obe nogi ter zadobil težke notranje poškod be. V Mariboru je Jelinek zelo! priljubljen in že več desetletij razvseljuje Mariborčane z gc denjem na svoje "lajne''. Pre peljan je bil v bolnico.
Železniška nesreča pri Kran
ju. V bližini želeniške postaje se je ve pondeljek, dne 20. avg. dogodila težka nesreča, čevljarski mojster Kristijan Kogoj iz Tržiča se je peljal s tržiškim vlakom v Kranj. Malo pred kranjsko postajo je Kogoj skočil z vlaka ter padel pri tem ta ko nesrečno, da je prišel pod vlak, ki mu je odtrgal levo no go. Poleg tega je Kogoj dobi! še težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico v Ljubljano, a ni upanja, da osta ne pri življenju.
vino že po 14 kron, najboljšo -starino pa po 16 do 18 kron liter. — Strn in seno sta se prav dobro obnesla, otave je pa tudi obilo. Ker se je iz hlevov toliko repov poprodalo, imamo klaje čez potrebo. Lani <fcmo prodajali s težkim srcem lepo pleme-no živino, letos ponujamo seno, ker smo hleve preveč izprazni ii. Meso je drago, po 100 kron, mleko pa tudi, namreč po 12 kron liter, ker je, kakor povedano, pomankanje krav.—Ko ruza kaže nenavadno lepo kro mpirja bo tudi dosti, fižola pa ne toliko, ker je proti suši bolj občutljiv. Vobče pa bo vsega dosti.
i Novost na Praškem vzorčnem velesejmu (od 2. do 19.
septembra 1923). Ravnateljst vo velesemnja poroča, da bode na jesenskem velesemnju raz stavljen in javnosti prvič raz kazan epohalni izum "Perpe-tuum mobile".Kot gonilna moč ra ta stroj se uporablja edino le privlačna sila zemlje. Zanimanje za ta interesantni iz •im je v vseh krogih nenavadno veliko.
Zblaznela je dne 26. avg. v Mariboru stanujoča 26. letna gospa Neža Muller, Takoj doš-li rešilni oddelek jo je moral peš spraviti na kolodvor, ker se je protivila prevoza na avtomobilu. Pripeljali s0 jo na Stu-1 nje vrste so prispele na Kon denec pri Ljubljani.	| grešni trg nekaj minut pred
„	„ i tričetrt na deset. V vzornem
Napad na vojaško stražo. Do- redn sQ posamczne skupine za
sedaj neznani zlikovci so od
S 5. KATOLIŠKEGA SKODA V LJUBLJANI.
Slovesnost na Kongresnem trgu.
V nedeljo, dne 26. avg., pet minut pred pol osmo uro se jc začel sprevod pomikati in zad-
četrtka na petek napadli s puš-!
vzele določene prostore, narod
ne noše pred oltarjem, Orli m kami stražarja, ki straži smo- ■Qrlice ob obeh gtraneh prostor
disnico v Brhovi pri Mariboru. ] nega trgR -n y ozadju pred pil
harmonijo, drugi so izpolnili s-redino, in kar jih ni moglo ob-seči Kongresni trg, so zavzeli in napolnili Zvezdo. Vsa ta vc
Vojak je bil težko ranjen na desni roki. Obveščena je bila takoj vojaška oblast, ki je poslala takoj patruljo za njimi, a do danes še ni sledu o njih. Najbržf* se skrivajo v gozdu,ki se nahaja tik smodišnice.
Dr. Srečko Zamjen je dne 23. avg. brzojavil iz Benetk: "Pri-; stotisočero pestro množico, ki
likanska množica, katere deli so ostali še na Marijinem trgu je štela nad 100 tisoč ljudi. Krasen je bil pogled na to
dem o polnoči." Ustanovniku Mladinskega doma kličemo:
t o jo obkrožale velikanske tro bojnice na visokih drogovih.
Dobrodošli na rojstno grudo pod njimi pa" so blestele v dveh
vračujoč se iz Amerike!
Odločilen gost na velesejmi šču. Dne 21. avgusta t. 1. je
o-
vrstah slikovite društvene za
stave, nad 180 po številu. Im
pozantnp pročelje nunske cerk
„_	na katerem je žarela v bleš
biskal ljubljansko ve esejme-. ^ goln5nih žarkih krasm
nisce francoski poslanik v Bel-gradu g. Clemens Simon; sp-remljaja sta ga francoski vojaški ataše in francoski generalni konzul v Zagrebu Pavel Josef Flach. V spremstvu ravnatelja velesejma g. konzula Dularja in tajnika barona Coj za so si odlični gostje ogledali velesojmišče in se informirali o organizaciji ljubljanskega
velesejma. Poslanik minister Clemens se je izrazil zelo laskavo o vsem, kar je videl. Poudarjal je, da ga žalosti, ker je Slovenija v Franciji še malo: znana. Veselilo ga je, ker se bodo Francozi in Belgijci v velikem številu udeležili razstave in izrazil upanje, da bo prišlo do ožjih Francijo in našo deželo, kar je v interesu obeh narodov.
Požar je uničil g. Remcu v Vazarjah na Štajerskem gospodarsko poslopje ter veliko množino krme, ki jo je imel
, Groharjeva slika Srca Jezusu j vega, je tvorilo zelo primerne l ozadje. Pred njim je bil postav ljen visok oder za celebranta. na obeh straneh pa dva lična pavilijona in ob desni oder za predsedstvo slavnostnega zbo rovanja in za slavnostnega go vornika.
Kakor hitro so <se zgrnili zadnje vrste na slavnostnem prostoru, je stopil na visoki o der nuncij msgr. Hermenegild Pellegrinetti z asistenco, o<! množice viharno pozdravljen prostor pod odrom je pa zavzel episkopat z duhovščino. V tem trenutku se že zaslišijo iz dal jave bučni glasovi. Kralj pri
stikov 'med 'm mno^ce pozdravljajo. Kralj izstopi iz avtomobil:
in se s spremstvom poda v pa viljon ha levi od oltarja. V njegovem spremstvu so bili knez Arzen Karagjorgjevič namestnik ministrskega predsednika in zastopnik vlade mi
nister dr. Velizar Jankov ič, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, minister dvo ra Dragomir Jankovič in dr. Anton Korošec. Ko se prikaže na paviljonu Njega Veličanstvo kralj Aleksander, tedaj za valovi pestra stotisočera množica, dvigajo se roke, čepice, mahljajo robci kralju v pozdrav in kakor bobneče valovanje morja zagrmi iz stotisočerili grl: Zivio kralj!
Kralj se je prijazno zahvaljeval in odzdravljal, vedno iz-nova, veselja mu je sijal obraz, ko je videl pred seboj zbran slovenski narod, ne samo kake korporacije ali nekatera sloje naroda, narod slovenski, od mož zagorelih obraz in preprostih kmečkih žena, ki kljubujo či solnca in vihri obdelujejo vojo skromno zemljo, od samo zavestnega delavca do najviš jih predstavnikov slovenske intelegence, vso veličastno organizacijo slovenskega naroda, prosvetno, cerkveno, telovadno, zares narod slovenski, ki je pokazal kako zna ceniti čast, ki mu jo je izkazal kralj s svo jo prisotnostjo na V. katoliškem shodu slovenskega naro da.
Grobna tišina je nastala, ko je dal orlovski (trobentač signal, da se začne sveta maša, ki jo je daroval apostolski nuncij. Mogočno se je pri daritvi sv. maše razlegalo petje cerkvene ga zbora, broječega okrogli 1300 pevcev in pevk, ki so za vzeli, stopnišče pred cerkvijo; zastopanih je bilo 100 pevskih zborov. Zbor je vodil g. profesor Marko Bajuk. Tako veli častnega petja nismo še slišali. Kralj je petje ves čas občudo val. Tu se je pokazalo, kako vi soko stopnjo zavzema pri na.« pevska kultura.
Po sv. maši se pojavi na o dru markantna osebnost prev-zvišenega škofa ljubljanskega dr. Jegliča, ki je glasno čita! besedilo posvetitve slovenske ga naroda presvetemu Srcu Je susovemu, ki jo je. množica za njim ponavljala. Ganljiv tre notek! Množica je zapela himno "Povsod Boga!", nakar je papežev nuncij podelil navzočim papežev blagoslov.
Po končanem cerkvenem o-pravilu je škof dr. Jeglič pel jal apostolskega nuncija v zanj prirejen paviljon desno od oltarja.
DEFILE SPREVODA PRED
KRALJEM ALEKSAND ROM.
- Točno ob napovedani uri se je pripeljal v avtomobilu kralj Aleksander na Trg kralja Petra, dasi z balkona justične palače ogleda manifestacijski sprevod V. katoliškega shoda. Vladarja sta spremljala knez Arzen Karagjorgjevič in minister dvora Jankovič. Trg kralja Petra so krasili mlaji, justi-čno palačo so lepo okrasili, pq-sobno balkon, s katerega si je kralj ogledoval slavnosti sprevod. Stopnice, vodeče v I. nadstropje, so bile pogrnjene s preprogami, razpravna dvorišča in sosedne sobe, namenjene ;ia sprejem vladarja in njegovega spremstva, so bile okusno okrašene. Pred justično palačo so se zbirali odličnjaki, pričakujoč kralja Aleksandra. Kralja je pričakoval jugoslovanski episkopat, na čelu mu apostolski nuncij Pellegrinetti, ministrskega predsednika namestnik železniški minister dr. Velizar Jankovič, predsednik narodne skuščine Ljuba Jovanovič, poslanec dr. Korošec, ljubljanski konzularni zbor, veliki župan dr. Lukan s predstojniki uradov ljubljanske pokrajinske uprave, rektor ljubljanske univerze dr. Aleš Ušenič-nik z vseučiliškimi profesorji, bivši predsednik deželne vlade za Slovenija ir. Brejc, predsednik pripravljalnega odbora za V. katoliški shod univerzi-
tetni profesor dr. Stanovnik, magistratni ravnatelj dr. Zar-nik, ljubljanski častniški zbor itd. . ,
Pred justično palačo je pričakovala kralja Aleksandra častna vojaška četa z godbo,ki je zasvirala kraljevsko himno, ko se je pripeljal vladar.
Kralj je hitro stopil iz avtomobila in pristopil k velikemu županu dr. Lukanu, kateri je kralja pozdravil 111 mu prestavil predsednika pripravljalnega odbora dr. Slaviča, ki je pozdravil kralja v imenu priprav ljalnega odbora poudarjajoč velik pomen prisotnosti Njego vega Veličanstva pri tej gran-diozni versko-kulturni mani festaciji slovenskega naroda. Nato jo predstavil posl. dr. Korošec kralju Aleksandru ljubljanskega podžupana dr. Stn-novnika, ki je v imenu občinskega zastopa prestolnega mesta Ljubljane pozdravil kralja. Aleksander se je ljubljanskemu podžupanu prisrčno zahvalil in pristopil k apostolskemu nunciju Pellegrinetti ju, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Nato je kralj nagovoril nadškofa dr. Bauerja, lavatinske-ga škofa dr. Ivarlina in ljubljanskega škofa dr. A. B. Jeg lica. Veliki župan je nato predstavil namestnika predsednika ljubljanskega deželnega sodišča dr. Papeža, nadsvetnika dr. Bulovca, ki je ndto vodil kralja Aleksandra in spremstvo dvorano. Kralj Aleksander se je v dvorani razgovarjal s papeževim nuncijem, z ministrom dr. Jankovičem, predsednikom narodne skupščine Ljubo Jo-vanovičem, z ljubljanskim škofom dr. A. B. Jegličom in s poslancem dr. Korošeemt dr. Brejcem iu drugimi. Kralj Aleksander je nagovoril nato starosto ljubljanskega konzularnega zbora generalnesra konzula dr. Kohlrussa, ki je govoril j? kraljem v slovenskem jeziku, konzula francoske republike Flacha, italijanskega konzula de Comellija in belgijskega honorarnega konzula Dularja.
Medtem so naznanjali zvoki godbe, da se bliiža slavnostni sprevod. Kralj Aleksander in knez Arzen sta se podala v sp lemstvu apostolskega nuncija, ministrov Dragomirja Jankovič a in dr. Velizarja Jankovi ča, velikega župana dr. Luka-ua, škofa dr. A. B. Jegliča in poslanca dr. Korošca na bal kon, s katerega je bil očarujo« pogled na manifestacijski tri umfalni sprevod organiziranih množic slovenskih kulturnih organizacij in njihovih jugoslovanskih in francoskih gostov. Kralju Aleksandru iu njegovemu spremstvu sta ljub
ljanski škof dr. A. B. Jeglič in poslanec dr. Korošecc tolmačila, katere organizacije člani in članice so defilirali pred kraljem. kateri se je za navdušene klice manifestujočih ljubeznivo zahvaljeval. I11 prihajale ter odhajale so vedno nove in nove množice v slavnostnem sprevodu, ki je defiliral pred kraljem v takem redu, da so ga c<?lo častniki strokovnjaki zbrani pred justično palačo, hvalili. Navdušenja naših množic, ma-nifestajočih pred kraljem, ni mogoče popi-ati. Kralj se je o manifestaciji zelo pohvalno izrazil. Po končani defilaeiji se je kralj Aleksander s svojim spremstvom med navdušenimi klici: "Bog živi kralja!" peljal na Kongresni trg.
Otroška naivnost, letna Anica, ki je okrevala po prestani bolezni: "Mati, ali imajo v nebesih tudi sladoled (Ice Čream), benbončke in piškote!" x
Mati: "Mislim da ne, dragica moja!"
Anica: "Potem sem pa vesela, da imamo tako izbornega zdravnika, ki me je rešil smrti." •
Jesen se bliža
TUDI letos bom razpošiljal new-yorško
grozdje.
Isto je najbolj dopadljivo našemu o-kusu in zato postaja zahteva po njem od leta do leta večja. Letos obeta biti sok posebno dober, ker je bilo vreme bolj suho. Ako ste namenjeni kupiti kaj grozdja, je v Vašo korist, da mi pišete za nadaljna Pojasnila, predno se odločite za nakup kje drugje. Ker je to grozdje doma blizu naših naselbin na vzhodu in srednjem zapadu, je tudi prevoznina razmeroma nizka. še danes mi pišite po nadaljna pojasnila.
.SLOVENSKE GRAFOFONSKE FLOSČE vseh izdelkov dobite Pri meni, ter tudi graf of one raznih vrst in cen. Pišite po cenik.
SLOVENSKE ROLE ZA PLAYER-PIANE Vam poljem. Pišite po cenik.
HARMONIKE za izurjene igralce, za začetnike in za otroke. Pišite po cenik s slikami. >
Knajpova domača zdravila.
Mrzlo vreme prihaja in z njim tudi prehladi, kašelj in druge bolezni. Treba je zopet založiti domačo lekarno s Knajpo-vimi zdravili. Najbolj znane s0: alo-ja, angelika, arnika, bezeg, borovnice, brinjeve jagode, dobova skorja, enejan, galun, grško seno, habat, hvošč, sladki janež,' sv. Janeza roža, kafra, kamelice, koPrive, koščen prah, krčna trava, lapuh, lučnik, močvirna detelja, omela, pelin, pibrov koren, povojČek, pripotec, revar, rožmarin, selzovec, šipečje jagode, sme-tlika, tavžentroža, torica, trnovčev cvet, trobentica, truškovec, vijolica, vinska ruta, žajbelj in žoltilo. Vse te dobite pri meni po 25c škatlja s Poštnino.
Pri meni se tudi dobe razna zdravilna olja, priporočena od Knajpa, kakor tudi druga in sicer: mandeljnovo, lorborjevo, kafrno kimeljevo, kameljično, klinčkovo, janeževo, brinjevo, laven-deljevo, lemonino, metino, muškapletovo, majerovo, gorčično (mus-tard) oranžno, smrekovo in vinsko olje. Stekleničica teh olj se dobi pri meni po 34c s poštnino.
Z vsakim naročilom Pošljem na zahtevo zastonj spis: "Kaj pravi Knajp o uporabi posameznih zdravil.
IMPORTIRANE SUHE BOSANSKE CEŠPIJE, sladke in so-čnate v zabojih od 50 funtov. 10 zabojev $34.00, 5 zab. $18.00 1 zaboj $4.00, 25f. $2.25. Manjše količine se ne pošiljajo. Prevoznino plačate Vi.
Za naše kuharice in kuhe.
starem lorber-
DISAVE IN PRIMESI, katere rabijo naše kuharice v kraju in brez katerih jed v Ameriki nima našega okusa so: jeve jagode, žbice, lorberjovo perje, muškatov cvet, (muskoplet), muškatov oreh španski žefran, imPortirana ogerska paprika, majeron, šatraj, cimet in mak. - Vse te dobite pri meni po 25c škatlja s poštnino. ' j
IMPORTIRANE GOBE: 1 funt 90c, 5f.$4.75, lOf. $8.00, s poštnino.
IMPORTIRANA KNAJPOVA ŽITNA KAVA: Prodajam jo po 35c funt s poštnino.
DRUGE STVARI KI JIH PRI MENI DOBITE: Kaša (izluče-no proso), ajdova moka, — brinjeve jagode — suho grozdje — ameriško in importirano — importirani štajerski hmelj — importirani cigaretni papirčki in hilze — importiran tobak za cigarete in pipe — impor-tirane lončene in porcelanaste piPe (fajfe) z dolgimi cevkami. Pišite mi po nadaljna pojasnila o teh stvareh. •
Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na:
Joseph Vogrič
Box 8. Station D	::	NEW YORK C1TY
p
x iffjfin mm I.........IIMIIUII IBIIIMIMHIIlBnnii™	IIIIII Ii IHIIIII m rrrn t rrmrHr
Važtio!
STAROKRAJSKE BANKE, N. PRIMER:
Slavenska banka D. D. Zagreb. Prva Hrvatska stedionica, Zagreb. Francosko Srbska banka, Beograd.
plačujejo'na terininirane vloge do 5% obresti na leto.
Ako nameravate denar na «lo«o poslati, pošljite mi dolarje, in jaz bom svoto preračunal v dinarje ter odposlal v stari kraj. VLOŽNO KNJIŽICO Vam bom preskrbel v najkrajšem času.
DOPREMA ROJAKOV IZ KRAJA, POTNIŠKI ODDELEK, PIŠITE ZA POJASNILA.
EMIL KISS " BANKIR
133 SECOND AVE., NEW YORK CITY.



HRANJEVANJE
v3tvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj pravega napredka.
Odločite se za varčevanje s tem, da uložite Vaše prihranke pri nas na
' SPECIAL INTEREST ACCOUNT '. '
Sigurnost zajamčena,--4% obresti na leto.
Vaše vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s
1. oktobrom t. 1.
Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom poete, brzojavnega pisma sfli brzojava.
Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru.
Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
A. P. Čehov:
KAMELEON.
Preko sejmišča je šel v novem plašču, držeč v roki zveš-čič, policijski nadzornik Oču-mjelov. Za njim je korakal rdečelas stražnik s košaro, ki je bila do vrha napolnjena z zaplenjenimi kosmuljami. Kroginkrog glulia tišina.... Na trgu ni bilo človeške duše. Odprta vrata prodajalnic in krčem o tožna zrla v svet kakor lačna žrela; niti prosja-kov ni bilo videti pred njimi.
Zdajci je začni Očumjelov vpitje: "Ti boš tu grizel, prekleta mrhal Otroci, ne izpustite ga! Grizti dandanes ni dovoljeno! Držite ga! Hej.... he!"
Začulo se je pasje cviljenje. Očumljelov se je ozrl proti do-tični strani in zagledal, kako je pritekel z dvorišča trgovca Pičugina pes, ki je skakljal po treh nogah in se oziral nazaj. Psa je zasledoval človek v oškrobljeni bombažasti srajci in z odpetim telovnikom. Tekel je za psom, telebnil s prednjim delom telesa na zemljo in ujel psa za zadnje tace. Znova se je začulo cviljenje psa in kričanje: "Ne izpustite ga!" Iz trgovine so pokukali zaspani obrazi in kmalu se je zbrala, kakor da je zrastla iz tal, pri dvorišču množica ljudi.
"To bo zopet neumesten nered, Vaše blagorodje!" je pripomnil stražnik.
Očumjelov se je obrnil v pol na levo in stopil proti množici. Zagledal je, da je stal tik ob vratih dvorišča zdaj opisani človek z odpetim telovnikom, držal desno roko v zrak in kazal množici krvav prst. Obraz polpijanega človeka je bil, kakor da so mu na čelu napisane besede: "Čakaj me, jaz te že uau !im, ti psina!" iu celo prst je držal kvišku kakor zmagoslavno znamenje. Očumjelov je spoznal v tem človeku zlatarja Hrukina. Sredi gruče ljudi je sedel, z razko-račenima sprednjima nogama, tresoč se po vsem životu, povzročitelj tega izgreda, mlad bel hrt s šilastim gobcem in rumeno liso na hrbtu. V njegovih vlažnih očeh sta se odražala strah in groza.
Očumjelov se je prerinil skozi množico. "Kaj se godi tu!" je vprašal. "Zakaj stojite tu? Ti tu, kaj je s tvojim prstom!... Kdo je tu kričal?"
Hrakiii se je odkašljal v roko. Potem je začel: "Sel seru, ,Vaše blagorodje, in nisem nikomur ničesar hotel. Nameraval sem govoriti z Mitrijem Mitričem zaradi lesa. Naenkrat me ugrizne to ščene brez vsakega povoda v prst.... 0-prostite, mož sem, ki živi od svojega dela. Ima fino delo. Zahtevam, da se mi da odškodnina, zakaj — tega prsta morda vos teden ne bom mogel u-porabljati____V nobenem zakoniku ne stoji, Vaše blagorodje, da bi si moral dati človek od živali kaj prizadejati____Ako bi hotel že vsakdo
grizti, bi bilo pač najbolje, da bi me sploh ne bilo na svetu."
"Hm!.. No dobro----" je
dejal Očumjelov v ostrem tonu, sc odkašljal in namršil obrvi. "No dobro----Čigav je
pes? Tu moram nastopiti. Bom ljudem že pomagal svoje pse tako slabo vzgajati! Končno enkrat moramo na tako gospodo paziti, ki se no0e uklan-jati odredbam. Ako bo obsojen tak mogotec na pošteno
globo, si že zapomni, kaj pomeni, puščati, da se psi ali druga žival potepa brez nadzorstva okoli. Naučim ga o-like!____Jeldirin," se je obrnil nadzornik stražniku, "ugotovi, čigav jc pes in napravi zapisnik o tem! In psa ubiti! Nemudoma! Skoro gotovo je stekel---- Čigav je
pes? vprašam."
"Prejkone je to pes generala Zigalova!" je odgovoril nekdo iz množice.
"Pes generala Žigalova? Hm.... Jeldirin, snemi mi plašč! Grozovito je soparno! Bržkone se bliža nevihta.... Toda nečesa ne morem razumeti," je nadaljeval Očumjelov, obrnivši se k Hrukinu, "kako te je sploh ugriznil? Ali doseže do tvojega prsta? Saj je čisto majhna živalica, in kakšen dolgin si vendar ti! Gotovo si si oprasnil prst ob ž?belj in si prišel na misel, da streseš svojo jezo nad psom. Ti si vendar.... Poznana oseba! Poznam vas, ničvredne-ži!"
"Držal mu je v šali cigaro proti smrčku, Vaše blagorodje, in pes, ne bodi neumen, ga je
uklal---- Neumen človek je,
Vaše blagorodje!''
"Lažeš, kriva spaka! Saj nisi videl. Zakaj tedaj lažeš? Njegovo blagorodje je moder gospod', in ve prav dobro, ali kdo laže, ali pa govori po svoji
vesti, kakor pred 'Bogom----
Ako pa lažem, naj to odloči s >dnik. On ima zapisano v
zakonih____ Dandanes so vsi
enakopravni____Jaz sam i-
mam brata pri orožnikih... a-ko hočete vedeti."
"Ne besediči dolgo!"
"Ne, saj to ni generalov pes____" je pripomnil v skrbeh stražnik. "Takih psov nima general. On ima večji-del prepeličarje."
"Veš to zadevo?"
4 4 Zagotovo Vaše blagorodje."
"Tudi sam vem to. General ima drage pse, plemenite pasme; ta tu pa je, vrag vedi, kaj je! Nima pametne barve, niti pametne postave; čisto navadna stvar!____Da si
prašal Očumjelov, in ponižen nasmeh se mu je razlil po vsem obrazu. ) "Vladimir Ivanič? No, kaj takega, moj Bog! In jaz nisem niti vedel! Ali je prišel v posete?"
"Da."
"No, kaj takega, moj Bog! .... Ali je zahrepenel po svojem gospodu bratu.. In jaz nisem ©iti vedel! Torej psiček je njegov ? To me nadvse veseli .... Vzemi ga s seboj,-Lju-ba živalica____ In tako ročna .... Zgrabi malopridneža
za prst! Ha, ha, ha____No,
Rr----Rr____No sedaj je pa
hud, mali porednež____Taka
lepa živalica...."
Prohor je poklical psa in odšel z njim z dvorišča_____ Množica je zasmehovala Hrukina.
"Jaz ti že pokažem!" mu je zažugal Očiumjelov, zapel spredaj plašč in nadaljeval svjpjo pot preko sejmišča.
JgK,^	'
n
I
Smešnice.
ti
^Bfc,. ^SlP^. i	. ^^RS&v i	-
V šoli:
Katehet: (V ponavljavni šoli) : "Kaj se bo zgodilo s človekom, ki skrbi samo za svoje telo; dušo pa zanemarja?"
Učenec: "Zredil se bo."
Delomržen deček.
Oče v pisarni svojega gospodarja: "Prosim Vas gospod, dajte preskrbeti kako delo mojemu sinu."
Gospodar: "Kaj pa zna delati in kaj razume?"
Oče: "Če bi jaz to vedel, bi ga sam doma v porabil."
ljudje vzdržujejo takega psa! Ivajsi le mislijo pri tem! A-ko bi se tak pes pokazal na ce-eti v Petrogradu ali Moskvi, veste, kaj bi se zgodilo? Ne gledali bi dolgo po postavah, temveč bi mu brez vsega upili-nili luč življenja! Ti, Hru-kin, si utrpel telesno poškodbo;
stvar moraš zasledovdfti----
Ljudi je treba pripraviti k pameti! Zadnji čas____"
"Moglo bi pa tudi biti, da je generalov," je pomišljal stražnik v glasnem samogovoru. "Na smrčku mu seveda ni zapisano____Toda zadnjič sem
videl na generalovem dvorišču !takega psa."
"Prav gotovo je generalov!" je zaklical glas iz množice.
| "Hm____ Ogrni mi vendar
j plašč, Jeldirin. Zapihal je ne-
' kakj veter____ Čisto shladilto
(.?e je____ Nesi ga h generalu
in poizvej, kaj je. Povej, da | sem ga našel in ga pošiljam tja____In reci, naj ga ne puščajo na cesto----Mogdčio je
dragocen "pes, in ako ga beza vsak svmjar v nos s cigaro, potem ne bo dolgo, pa bo pri koncu. Pes je nežno bitje----In
ti, butec, spusti roko! Ni ti treba držati svojega neumnega prsta kvišku! Tvoja lastna krivda je!"
"T^i gre generalov kuhar;
tega bi mogli vprašati----
Hej, Prohor, pridi semkaj, ljubi prijatelj! Oglej si psa----
Ali je vaš?"
"Kaj ti pade v glavo! Takih vse življenje nismo imeli!"
"Kaj bi še dalje vpraševali ," je rekel Očumjelov. '' To je žival, ki se potepa brez nadzorstva okrog! Tu ni treba
mnogo govoriti---- Ako sem
dejal, da je žival, ki se potepa brez nadzorstva okoli, potem je tudi tako. Treba ga je u-biti, pa basta!"
"To ni naš pes," je "nadaljeval Prohor. " To je pes generalovega brata, ki je pred-kratkim prišel. Naš gospod ne ljubi hrtov, toda njegov brat jih ima rad.".
M>Je4i res pjrišel gospod brat gospoda generala?" je v-
Po volitvi.
A.: "Za katerega kandidata pač ste pa včeraj glasovali?"
B.: "Konzervativni kandi-je bil moj sosed, liberalni pa moj sorodnik. Da se ne zamerim nobenemu, sem oba na balotu prekrižal."
A.:	"To je bila noveljavna glasovnica."
B.:	"Zatem sem zamižal z očmi, zmešal listka v rokah."
A.:	"In potem?"
B.:	"En listek sem raztrgal, drugega pa vrgel v volilno škatljo."
A.:	"Torej ne veste, za koga ste glasovali?"
B.:	"Ne."
Času primerna enodejanka v devetih prizorih.
rozorišče: Slovenska naselbina.
Osebe: Mož in žena. I. prizor: Banka. Dvig denarja.
II.	prizor: Trg z grozdjem. Narejena kupčija.
III.	prizor: Klet. Sod. Preša. Mošt.
IV.	prizor: (14 dni odmora.)
V.	prizor: Žeja. Galona. Kupica. — Pondeljek. Kreg. Težka glava. Maček.
VI.	prizor: Zdravnik. Lekarna. Zdravila. Banka. Zopetni dvig denarja.
VII.	prizor: Trden sklep. Obljuba. Kesanje moža. '
VIII.	prizor: Žena izpusti mošt v kanal.
IX.	prizor: Prazen sod. Vrata kleti zopet zaprta.
(Konec.) Previden ženin. "Jurij Koprivar je najbolj previden fant, kar sem jih še poznal." "Čemu?"
"Svojo zaroko s Trebušniko-vo Špelo je zadržaval do njenega rojstnega dne." "In kaj potem?" "Izročil ji je prstan v znamenje zaroke, zaeuo pa tudi kot dar za njen rojstni dan."
Ponos na moške.
Pri rojstvu prvorojenega si-
' a jp-	jfifSš^jg!
1 .je^oVi »poto^^^e-li'. wevc
sta, pri pogrebu pa-žaluje V-
r.ova.
Pri zdravniku.
Zdravnik: "Za božjo voljo mož, vi ne smete več toliko jesti."
Bolnik: Uh. Saj sem itak še večkrat lačen."
Zdravnik: "Najeste se do sitega samo 1 krat na dan."
Bolnik: "Kaj pravite?"
Zdravnik: "Najejte se do šivam povem dragi mi prijatelj, da si vi z žlico in vilicami ko-fjljete lasten grob."
Bolnik: "No potem bom pa še dolgo časa živel.''
Previdna in modra dekle se kakega moškega bolj boji. kakor pa — miši.
ČLANEK XXVII
Dospeli smo do dobe, ko mora otrok zavživati bolj solidno hra no. Skrajno važno je, da se u-veljavi dobre prehranjevalne navade, ko so otroci majhni. Hrana, katero zavživa otrok danes, določi v veliki meri kakovost bodočega moža. Oni, ki so odgovorni za prehrano otrok, bi morali biti skrajno skrbni pri izbiri živil za »lijete otroka
Obod otroka ne sme nikdar ob-statajati le iz ene ali dveh jedi. Različnost živil je potrebna, ker nudi vse vrste materiala, potrebnega za rast. Istočasno pa se je treba izogniti enakoličnosti v hrani. Ponavadi bi morala mati ponavadi bi morala mati po dvanajstem mesecu izbrati dijeto ter paziti na to, da se je bi otrok stro go držal. * Vsako novo živilo je treba skrbno pripraviti ter ga da ti otroku sprva v malih količinah. Hrano je treba dajati otroku redno in ničesar med posameznimi obedi. Pri številnih otrocih je razširjenje njih dijete v zvezi s precejšnjimi težkočami. Popolnoma so zadovoljni z mlekom ter zavračajo vso drugo prehrano. V takih slučajev ne dajte otroku mleka, dokler ni zaužit bolj solidne hrane. Če dajete oboje istočasno, bo otrok seveda rajši imel mleko, in kakorhitro ga bo popil, bo zavrnil solidno hrano. Naslednja dijetna lestvica nudi materi primerne obede za otroka. Tekom zelo vročega časa ni dobro iz-preminjati dijete.
Čajna žlica Eagle Brand kon-denziranega mleka, zmešanega z eno unča prevrete vode, predstavlja mešanico, ki ima isto redilno vrednost kot sveže dobro mleko. Kjerkoli se pojavi v naslednjem pregledu beseda mleko, naj se E-agle Brand Mleko razredči na zgorajomenjeni način.
Hrana za otroke od 12. do 13. meseca — petkrat na dan.
Ob 7. zjutraj. — Zdrob, ječmen, ječmenov ali pšenični jel'ly, ena a-li dve veliki žlici v šestih ali osmih unčah mleka. Star kruh in surovo maslo ali pa prjpečenec in surovo maslo.
Ob 9. zjutraj. — Sok oranže.
Ob 11. zjutraj. — Nastrgana govedina, od ene do treh velikih žlic, pomešana z iste množino kruha ter omočena z govedinim sokom ali z mhko kuhanim jajcem, obenem s starom kruhom ali drob-tinami. Kos preprečeuca ter 6 do 8 unč mleka.
Ob 3. popoldne. — Goveja, kokošja, ali jajčja, juha z rižem ali z zdrobljenim starim kruhom. Šest unč mleka, če ga otrok hoče. Star kruh in surovo maslo ali pa prepečenec in surovo maslo. Številni otroci te starosti bodo radi zaužili in prebavili kuhana jabol-kabolka ali češplje. Kadar daste ti dve morate opustiti mleko.
Ob 6. popoldne. — Dve veliki žlici žitnega jellv-ja v osmih unčah mleka. Kos prepečenca. Suh kruh in surovo maslo.
Ob 10. zvečer. — Velika žlica žitnega jelly-ja v osmih unčah mleka.
Otroci, ki so stari več kot petnajst mesecev, potrebujejo še na-daljnih stvar v svoji dijeti. V na-gjedVV°; na'vedi i po-
'roefot® Tiaprep^
kubomo navedli po-
SVji&kV ud-tf.
Najbolj zadovoljive' uspehe pri
zdravljenju slabo prehranjenih o-trk so zadnjičas dosegli s pomočjo Eagle Brand Mleka. Šolski otroci, ki so trpeli vsled slabe prehrane, so postali takoj boljši, kakorhitro so imeli Eagle Mleko. Nekateri so pridobili na teži dvakrat tako hitro kot bi drugače. Če domnevate, da ni vaše dete popolnoma normalno, pričnite dodajati Eagle Mleko njegovi dijeti. Važen je tudi sveži zrak, dosti spanja in redne navade. Otroci bi morali dobiti Eagle Mleko vsaki dan poleg svoje navadne hrane. Razredčite dve veliki žlici Eagle Mleka s % čaše mrzle vode. Starejši otroci ga ljubijo zmešanega z ginger-ale-om, grozdnim sokom, sadnimi soki ali s stepenim jajcem. Uspešno se ga tudi lahko rabi pri kotovih kuhanih jedilih. ■
čitajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
ANCMOR
Ali nameravate dobiti rojake v Ameriko?
6426 Jugoslovanov bo letos pri-šlo v to deželo,
Naj Cunard družba pomaga Vašim rojakom v Jugoslaviji da dobijo potne liste, viziranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko.
Vse potnike spremljajo naravnost do parnika družbeni uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, 'ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrope večkrat v tedna kak parnik Cunardove paro-brodne družbe.
Pošljite torej vašim rojakom karto z najbrzejim parnikom sveta.
CUNARD, LINE 140 N. Dearborn St
Chicago, IIL
Anton Zbašnik .
Javni notar, 206 Bakewell Bldg.,
Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) S? priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
Saatave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter član« K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Ohicago, 111.
DOMAČA ZDRAVILA i
V zalogi imam jedilne dišave,; Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite ;po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni jstarokrajski ribežni *a
repo z dvema nožema-----$1.1C
Motike, domačega kranjskega izdelka ----------------------$—.90
Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagode. Pišite za ceno.
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I B
Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno in drugače.
* -i
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje la$tne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.
NASA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega!
NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se!
POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, kakor tudi za potovanje od tam som, kakor tudi vse druge posle ti-čoče se starega kraja, Vam najbolje oskrbi naša banka.
Denarne pošiljatve in vsa druga pisma naslovite na
1ZAK&AJŠEK & ČEŠARK
70- -9th Avenue., New York City

Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5Vz odstot., G odstot. iu še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.	,
A. C. ALLYN &
Co.
t
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.

OTOK ZAKLADOV
Angleiko spisal R. L. Stevenson. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.)
"Mi je precej vseeno", mu je kapitan segel v besedo. "Prav dobro nam je znano,kaj nameravate, in nam ni mar za to; za sedaj pa, vidite, ne morete storite tega."
In kapitan ga je mirno gle dal in začel tlačiti svojo pipo.
"Ako je Abe Gray—", je zače Silver. '
"Dov6lj tega!" je zavpil gospod Smolett. "Gray mi ni povedal ničesar in jaz ga nisem vprašal in bi najrajši videl da bi vi in cel otok zleteli naravnost v pekel. To je moje mnenje glede tega. človek."
Ta mali izbruh jeze je vidno vplival na Silverja. Prej je za čel že razdraženo govoriti, se daj pa se je zopet brzdal.
"Nič zato," je rekel. "Nočem postaviti mej temu, kar je med poštenjaki dostojno. In ker ravno vidim, da si prižigate pipo, kapitan, bom tako prost, ela storim isto."
In nabasal je svojo pipo ter jo prižgal, in sedela sta tamkaj tiho in molče, kadila precej časa in gledala drug drugemu v obraz.
"No", je začel Silver, "st-\ ar je taka. Vi nam daste zemljevid, da moremo najti zaklad in opustite streljanje ubogih mornarjev in razbijanje njihovih glav, kadar spe; storite tako in mi vam damo prosto na izbero: ali pojdete z nami na ladjo, potem ko se že nahaja zaklad na njej, in mi vam damo zapriseženo izjavo, na mojo častno besedo, da vam dovolimo iti na suho, kjer boste hoteli. Ali pa, ako vam to ne ugaja, ker so nekateri izmed mojih mornarjev surovi in imajo radi prešnjih neprilikk poravnati stare račune z vami, lahko ostanete tukaj, ako vam drago Razdeliti si hočemo zalogo živi' mož za možem, in dam van) svojo zapriseženo izjavo kakoi poprej, da nagovorimo prvo ladjo, ki jo zagledamo, ter jo pošljemo semkaj, da vas vzame na krov. Priznati morate, da je to moška beseda. Boljšega se ne morete nadejati, nikakor ne. In jaz upam" — in povzdigni! je svoj glas — "da bodo vsi tukaj v koči slišali moj glas kajti kar sem govoril z enim, velja za vse!"
Kapitan Smolett je vstal in iztrkal pepel pipe v svojo levo roko.
"Ali je to vse?" je vprašal.
"Moja poslednja beseda, grom in strela!" je odgovori1 John. "Ako ne storite tego boste videli od nas samo še na še krogi je."
"Zelo dobro," je dejal ka pitan. "Sedaj pa čujte mene. Ako pridete vi vsi, kolikor vas je, mož za možem neoboroženi sem, se zavežem ukovati vas v železje ter vas peljati domov na angleško pred sodišče. Ako pa nočete, je moje ime Alek sader Smolett; razvil sem zastavo svojega vladarja in vas vse pošljem k vragu. Zaklada ne morete najti. Ne znate voditi ladje — niti enega ni med vami, ki bi bil zmožen voditi ladjo. Ne morete se niti bojevati z nami; Gray, vidite, 'je prišel iz srede petorke vas. Ladja leži na suhem, gospod Silver, in nobeden veter jo ne premakne z mesta, to veste. Jaz sem tukaj in vam povem, da so to moje poslednje besede, ki jih slišite od mene; kajti kadar vas srečam zopet, vam poženem krogljo v glavo. Sedaj pa se poberi, lopov. Poberi se od tod, prosim, kar naglo in dvakrat hitro!"
Silver je debelo gledal; njegove oči so bile izbuljene od jeze. Iztresel je ogenj iz svoje pipe.
"Pomagajte mi vstati!" je zavpil.
"Jaz ne," je odvrnil kapitan.
Nikdo izmed nas se ni ganil. Ostudno preklinjajoč se je plazil po pesku, da je dospel do podbojev veže in se tam dvignil na svoje berglje. Nato je pljunil v studenec.
"Tukaj imate," je kričal, "to je vse, kar mislim o vas. Predno poteče ura, bomo zažgali vašo staro bajto kakor sod ruma. Le smejajte se, strela, lc smejajte se! Predno poteče ura, sc boste smejali na drugem svetu. In oni, ki bodo mrtvi, bodo srečni!"
Iu s strašno kletvino je od krevijal dalje, razlival pesek in po štirih ali petih nesrečnih poskusih mu je mož, ki je no sil zastavo premirja, pomagal preko ograje, potem pa sta v trenutku izginila med drevjem. XXI. POGLAVJE.
Napad.
Kakor hitro je izginil Silver, se je kapitan, ki ga je pazljivo opazoval, obrnil notri v hišo ter ni našel nikogar drugega na odkazanem mestu kot Gra va. Bilo je prvikrat, da smo g." videli razljučenega.
"Na svojo prostore!" jo za grmel. In potem ko smo plani li na svoje mesta, je reki "Gray, vaše ime zapišem > ladjino knjigo; ostali ste iu svojem mestu kot pravi mor nar. Gospod Trelavv :oy, zeli sem iznenoden glede vas. Zd ravnik, mislil sem, da ste keda nosili kraljevo suknja! Ako sit se tako obnašali pri Fontenov gospod, moram reči, da bi bil« bolje, če bi ostali doma v po stelji!"
Zdravnikova straža je bili zopet pri strelnih linah, drug« pa je marljivo basala ost.d puške, vsi pa smo bili rde Ti! lic in osramočeni.
Kapitan je nekoliko čas; molče gledal. Nato pa je dejal
"Fantje", je rekel, "dobn sem posvetil Silverju in to na menoma; predno poteče ura nas bodo napadli. Nas je mno go manj, tega mi ni treba pra viti, vendar mi se bojujemo a zavetju in pred eno minuto b tudi trdil vpolnem redu. Pra'< nič ne dvomim, da jih nabije mo, če hočemo."
Nato je hodil okrog po bajt in gledal, če je vse v redu ii pripravljeno za obrambo.
Na ožjih istraneh hiše, na vz hodni strani in zahodni, sta bil samo dve strelni lini, na južni kjer se je nahajal hodik al predveža, zopet dve, na severn strani pa pet. Nam sedmerin je bilo ravno dvajset pušk m razpolago; drva smo bili zloži li v štiri kupe, nekake mize, b se skoro moglo reči, vsakeg* skoro sredi vsake strani, in m vsaki teh miz je ležalo neka streljiva in štiri nabasane puš ke. V sredi pa so bile razloženi sablje.
"Nesite ogenj na prosto" je rekel kapitan; "mraz je mi nul in ni treba, da bi imeli \ očeh polno dima."
Sam gospod Trelawney ji nesel železni koš za ogenj iz hi še in stresel tleči pepel po pe sku.
"Hawkins še ni zajtrkoval Ha\vkins posluži se sam in po tem urno na »svoje mesto", j< nadaljeval kapitan Smolett "Le urno fante, potrebova' boš, predno boš pojedel. Haw kins natoči vsakemu kozarec žganja.
Ko se je to zgodilo, je kapitan dovršil načrt obrambe.
"Zdravnik, vi vzamete vrata", je začel zopet. "Pazite dobro in se ne izpostavljajte preveč, ostanite notri in streljajte skozi predvežo. Huter, v
zemite vzhodno stran, Joy©£, vi stojite na zapadni/ stilni, gospod Trelawney,vi site najboljši strelec —vi in Gray vzamete to severno stran s petimi strelnimi linami; tam je največja nevarnost. Ako se jim posreči priti 4° tja in streljati na nas iskozi naše lastne strehe,bo nevarno za nas. IIawkins, niti ni niti jaz nisva posebna strelca, radi tega bova stala nastra-ni, nabijala puške in pomagala, kjer bo potreba."
Mraz ie minul, kakor je rekel kapitan. Kakor hitro se je vzdignilo solnce nad drevje, ki je obdajalo ostrog, so < padli njegovi .žarki z vso močjo na posekani del gozda in v trenutku izpil vse sopare^. Kmalu je pesek kar žarel in se je mehčala smola lesa v koči. Odvrgli smo jopiče in suknje, odpeli srajce pri vratu in zavihali rakave gor do rame. In tako smo stali tiho vsak na svojem mestu, trepetajoč od vročine in nemira.
Pretekla je ura. "Na vislice ž njimi!" je dejal kapitan. "Tako dolgočasno je, kakor na morju, kadar ni vetra. Gray, požvižgajte vetru!"
In ravno v te mtrenutku smo dobili prvo znamenje, da se napad pričenja.
"Ako je vam prav, gospod", jevprašal Jovee, "če koga zagledam, ali naj vstrelim?"
"Vsaj sem že rekel!" je odgovoril kapHan.
'Hvala, gospod", je odgovo ril Jovce z isto uljudnostjo.
Nekoliko časa se ni prigodi-o ničesar posebnega; toda Jovceve besede so pomnožile našo čuječnost, in z napetimi 3Čmi in ušesi so stali strelci s puškami v rokah na svojih nostih, kapitan pa sredi koče, 3 trdo zaprtimi očmi in z nagu-bančenim čelom.
Tako je poteklo nekaj sekund, ko je Jovce naenkrat pomeril in ustrelil. Strel še ni u-tihnil, ko je začelo na vseh straneh pokati, strel za strelom. Nekoliko krogelj je zadelo ko-5o, vendar ni nobena predrla; in ko se je razkadil dim, ista se zdela ograja in gozd okoli Yije zopet tako mirna in prazna kot poprej. Niti ena vejica se ni ganila, niti eno svetlikanje puškine cevi ni izdajalo navzočnosti naših sovražnikov.
"Ali ste zadeli svojega moža?" je vprašal kapitan,
"Ne, gospod", je odgovoril Joyce, "mislim, da ne, gospod.
"Najboljša stvar je povedati resnico", je zamrmral kapi-ran Smolett. "Nabij puško, Hawkins. Koliko jih je utegnilo biti na vaši strani, doktor!"
"Ne vem natanko", je rekel dr. Livesay. "Na tej strani so padli trije streli. Videl sem, kako se je trikrat posvetilo—dvakrat čisto blizu skupaj-^- enkrat pa bolj proti zapadu."
(Dalje sledi.)
Grozdje! Grozdje!
VAŽNO ZA VSE PRIJATELJE DOMAČE KAPLJICE.
Še predlanskem se je ob tem času v Sacramento, Cali-fornia ustanovilo prvo slovensko podjetje za prodajo in razpošiljanje kalifornijskega grozdja na debelo (samo na kare). Prepričani smo, da je naša tvrdka zadnja tri leta vsako stranko in vsakega odjemalca v popolno zadovoljnost postregla. Ta tvrdka tudi letos posluje, in sicer v jako povečanem obsegu, ker dobivamo blago naravnost od največjih vinogradnikov.
Letos jo letina v kalifornijskih vinogradih izboma in grozdje fino; tudi cene bodo nekaj nižje kot lani.
Mi pošiljamo ysakovrstno zralo grozdje samo na debelo cele vagone (v karah). Dasi-ravno imamo po nekaterih naselbinah že svoje zastopnike, vendar bi radi slišali kaj še iz drugih naselbin od onih, ki se letos za fine grozdje zanimajo. Grozdje bomo pričeli kmalu razpošiljati ko dozori^ Mi prodajemo grozdje tako po ceni, kot ga kupujejo razni drugi veletrgovci in prekupci sami. Mi imamo namreč za to ugodno prilji^). Pišite za pojasnila in ceno na: BAKULICH PREDOVICH COMPANY, 403 Calif. Fruit Bldg.
Sacramento, Calif.
PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za popravila raznih muzikalnih inštrumentov, bodisi že na pihala, ali strune; sploh vse, od orglic do največjih cerkvenih orgelj. Delo garantirano.
Mihael Gregorič, 505 Elm St. Calumet, Mich.
Zopet se bliža čas
PRESANJA GROZDJA!
In zopet je dospela velika zaloga krasnih, raznovrstnih litemih steklenic iz »tare domovine.
Razpošiljamo jih dobro "zapoka-ne" po pošti n« vse kraje. Cent so:
yA litra-------------«Oc
Vi Ikra _____________—— 90c
1 liter .......-............-............—. $150
' Z litra (Štefan)	.......V 1.90
Manj kot 1ri steklenice ne pošiljamo.	•
Importirane barigelcc drže po 5 in 6 litrov veljajo
Hrastovi sodi iz boljšega lesa 10 gal. -------------------
Po 30 galon ....................------------------------------------------
Po 50 galon •.................................................—........t-------
Starokrajski plenkači po $3.00 večji po $6.50 Importinane puške iz Nemčije 22 in 32 kaliber $8.00 ; Z naročnino vred pošiljite denar ali poštno nakaznico, pišite samo:
Stephen Stonich, Chisholm, Minn.
Največja zaloga krasnih in svetovnoananih Lubasovih harmonik. Raznovrstnega pohištva in želeanine. Razpošiljamo na v$e kraje tndfi vsakovrstne bakrene kotle. — Na prodaj imamo tudi najboljše kalifornijsko grozdje.	. , t •	* L Vf'''
-$ 150
.....$3.00
J$ 4.25 $ 5.00
,.$ 6.00
Naslov na»


Vse društvene tiskovine
kakor: pismeni papir, kuverte, nakamice, pobotnice, bolniške liste, pravila i-t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite Be do nas.
AMER1KANSKI SLOVENEC
Prvi slov. list v Ameriki; $2 na !«<•
1006 N. Chicago St.	Joliet HUnoU.
»
« Izurjenost in varčevanje.
i\l
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietu in )kolici naznanjava, da sva od orla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Gor. Hickory & Marble St..
Telefon 4555 Joliet, 111.
Izurjen delavec ni samo t obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluzeni denar obrača.
Hranilni račun ▼ naši banki Vam bo pripomogel ohladiti pot k bodočemu uspeh« in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem od dajemo varnostne skrinjice za depozit« po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena L 1891.
Članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Wm. Redmond, predsednik; P. F. McMaoue, podpredsednic; Chas. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blaga/ntk; M. J.
Murphy, zaupni uradnik.	\
- "
NAZNANILO in PRIPOJILO.
Znani čevljarski mojster na 402 Ruby St., Joliet, 111. je predkratkim kupil najmodernejši stroj za popravljanje čevljev in se toplo priporoča rojakom za obilna naročila in o-bisk.
ŠTEFAN MAROLT,
402 Ruby St., Joliet, 111.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi ch-romatične z 12 basi ter kovče-ke za harmonike.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon PI., Brooklyn, N.Y.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAM
%bcUs 15/rficines
revmatične hitro olajša te. če rabile
5everas
cothaRDOL
Zanesljivi linimenf
Istofako vporaben je za izvinjenje. otekline, za ofrpnelosi! in ohrotnelosf bolnih rnisicter udov.
CEN* JO IN 60 CENTOV
Vprašajte V lekarnah«
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1- julija 1.1* odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlaiajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar sa Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
. Established 1857
VARNOST. — EKONOMIJA. — TOČNOST.
Mi Vam nudimo vse to pri pošiljanju denarja v staro domovina To pa vaTed tega, ker smo si v tem poslovanju pridobili tekom let mnogo izkušnje in ker smo v zvezi a najboljšimi denarnimi zarodi v inOBesnstviL Mi Vam lahko vedno nudimo NAJNIŽJE CENE PRI POŠILJANJU TUJE VALUTE.
Vedno vprašajte nas NAJPRVO za cene; prepričaK se boste, da so naše v resnici najnižje in da boste pri n&B najbolje poetreženi. Zglasite se pri nas še danes 1
Premoženje te banke znaša $12,000,000.00
■mhmmict