Stav. 6, fefÜI ts* i» eesfö Trs? — Qorfca, d»« 1©. feismarja t«S7. Posamezna štev, stane 30 stotink. Latoiii IV. Prol Albert SičjuBU Gradarska ul. Ib juGOSLAVk|| ...............ifl Vzhod Vsa Evropa gleda na Vzhod, na ■ogromno azijsko celino, kjer v misijonskih narodih vre, kipi in sili «poznanje na dan. Spoznanje, da ne je treba otresti vsakega vpliva, 4a je kitajski narod dovolj velik in močan, da si sam kuje svojo ’ seme zlate svobode in neodvisno-srečo in usodo. | sti, zlasti ker bi s tem prizadejali Nam Evropejcev je Vzhod nekaj angleškemu imperijalizmu težek bajnega, velikega, bitje, ki ga je udarec. Seme je šlo v klasje in «»VICE .•a inoztmsivo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in Širok osli 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1*29, oglase denarnih zavodov L 2*— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj LA' — . , .-«& Ibilb^a Časa carske Rusije. Njene politike v tem pogledu ni izpre-menila niti sovjetska Rusija. Znana resnica je, da so bili Rusi vedno prvoboritelji za ideje svobode in človečanstva. Povsem razumljivo, je, da so se sovjeti vrgli z vso silo svoje agitacije na kitajsko deželo, da vsejejo v kitajskem narodu Tedenski pregled ITALIJA, ! 10. Januarja so so v Milano sestali bivši voditelji Generalne delavske zveze. Kakor znano, so bili vodje te' zveze pred tedni razpustili svojo ustanovo. V Milano so se zbrali, da razpravljajo o sedanjem socijalnem položaju v Italiji, preuvsem glede na veliko reformo, ki jo je izvedel fašizem s svojim sindikalizmom. Na tem sestanku so bivši voditelji delavstva in je predsednik moral prekiniti» sejo. Po zopetni otvoritvi se je vršilo glasovanje za zaupnico Marsovi vladi. Za vlado je padlo 235 glasov, proti pa 174. Portugalska. Portugalska je ognjena zemlja, na kateri mora biti za prebivalce neprijetno življenje. Če dospe kaka vest iz te države, potem gotovo poroča, da je izbruhnila vstaja. Vstajo povzroča, kak nezadovoljen general ali pa polkovnik. Revolucij so menda na- ää srffÄ ä lä prišlo belo pleme v dotik z rme- se vzdrže na mestih, pndobijenih! ^ko-ie; Moramo ra- 15 ^ * **""•*“ da se je nekemu polkovniku zljubile ___________ . ________ .. - - , . . «_ uprizoriti revolucijo, ki se kaj lepe •nim, so Evropejci zašužnjili te z nasiljem in krivico. Ko je videla| 2 dejstvom 'da'je fašizem že š?ri* Nezadovoljnežem se je pridrn- ogromne neizčrpane in neprebuje- Anglija svoje interese tako ogra-1 ustR»|en. čeprav se morda s sedanjim žila vojna mornarica, republikanska ae množice ljudi. S strahom je žene in ker je vedela, da sama ne | položajem ne strinjamo, moramo "arda’ fe 'ota in .ceL. po!lcl]a* ^od5' Evropa pričakovala dan, ko se boj >> mogla zavirati kitajskega gi-ivendar priznati dejstva in ne smemo öa le> aa nouo vstasi zmagan. Areu-rmeno pleme prebudilo iz neza- banja, je poslala vsem velesilam' zavzeti napram fašistovskim socijal- r v vn drTn vestnega sna in bo zahtevalo pod noto, v kateri jih je pozivala žalnim reformam sovražnega stališča. ............' ' ' solnčnim nebom enake pravice kot f noten nastop proti kitajskim na-1 “pS^Sm mne“ jih so uživali Evropejci. Nemci so .cijonalistom. Doživela pa ]e brid-l Jn ß:rzen poskas. smatramo pa za V glavnem mestu države Lisbomf se bojujejo vstaši in vladne čete. že pred vojno govorili o «rmeni ko razočaranje: vse velesile so nevarnosti», ki preti belim pleme- odklonile enotni nastop z izgovo-nom. Razumljivo je, da so Nemci rom, da se nočejo vmešavati v ki-govorili o «rmeni nevarnosti», če tajske notranje zadeve, pomislimo, da je morala priti ven- Prva je bila Japonska, ki je iz-4ar ura, ko so se Kitajci zavedli javila, da se ne misli vtikati v no-svojega trpljenja in izkoriščanja, tranje zadeve kitajskega naroda. Kitajska duševna kultura goto- Njej je sledila Francija in Sever-vo ne zaostaja nič za evropejsko, neameriške združene države. An-Po starosti jo celo prekaša in zna- glija dobro ve, da ji je to nepriliko I našo dolžnost, da pri tem poskusa sodelujemo. Ustanovili bomo Udruženje bivših organizatorjev, ki bodo s kulturnim delom podpirali prizadevanja fašizma. To so glavne točke te izjave. Pod njo je bilo podpisanih sedem uglednih bivših voditeljev delavske zveze. Eden izmed njih je v pogovoru z Dnevne novice IZSELJEVANJE V AVSTRALIJO*, MEKSIKO, KANADO, JUŽNO AMERIKO IN FRANCIJO Nedeljska «Edinost» je prinesla, podatke o izgledih izseljevanja v omenjene dežele. Ker se zadnje _ _ čase naši ljudje v veliki meri se- ... . , aovinarji dejal da mislijo izdajati v lijo nadejajoß se v tujini b0]jgega no je, da je Vzhod duševno močno povzročila Rusija; in časopisi so svrho »zvsdbe kulturnega udejstvo- zasiužka nosnemliemo »oročila vplival na Evropo. Ko so Evropej- odločno, zahtevali, naj se prekine- revijc «Problemi dela» in de- tudi mi ’ Hočemo pokazati našim ra polagoma pnhajah na kitajska jo vsaki diplomatski in gospodar-1 “TtaliiaSsko časepisie je sprva spre- ljudem, da drugod z zaslužkom ni tla, je möge! kitajski narod evrop- ski stiki s sovjeti. Treznejši iVpozdravüo z zadovoljstvom to nič boljše. skl duševni kulturi postaviti na- so odsvetovali tak korak, ker bi spreobrnjenje, ker navsezadnje je iz- Pogoji delovnega trga v Avstra-sproti svojo duševno kulturo; toda Anglija izgubila na ta način veli-j,ava bivših delavskih organizatorjev J-J. {„ki ,!nghi i: v' iiki Evropejcem Kitajci niso bili kos v ki in dobičkonosni ruski trg za rendar-le precejšen uspeh fašizma. J H ‘ T. pogledu materijalnih kulture. To prodajo svojih industrijskih izdel-|Fo prvih znakih zadovoljstva in ve- ^ 1 se pravi, da niso imeli onih tehnič- kov, prekinjenje diplomatskih sti-1 »eljs pa je začslo časopisje kritične- nima tam 0011 v Av-iraiijt »ih priprav, ki se jim imajo Ev- kov bi pa Rusijo prav nič ne bo- ne morejo izseljevati tja v masah Delavci-izseljenci morajo imeti kako pozivnico iz Meksike od tamkajšnjih podjetij. Iste odredbe veljajo tudi za Kanado s to razliko, da so v Kanadi smejo naseliti samo kmetje in pa. Ko se je Uzunovlčeva vlada pred-______________________________ stavila narodni skupščini, je dobi. a s In v;) š m i h ? (blnnci dekln ffrl J od nje zaupnico. Za vlado je glasova-,slGza£,miil (biapci, dekle itd.). lo 148 poslancev. Politična javnost je 1 Bmo ze poročali, je ustav- pričakovala, da bo min. predsednik 2jeno vsako nabiranje delavcev za podal pred skupščino poročilo o zn- Francijo radi silno slabih delov nanje političnem položaja, kar pa se ni zgodilo. Sedanja vlada nima trdne večine. Prestala bo brez dvoma kude ure, ko bo v narodni skupščini prišel v razpravo državni proračun. Nemška. V soboto je bil v nemškem državnem zboru zopet živahen dan. Prišlo je do incidentov in burnih prizorov, kar je pa zadnje čase v nemškem parlamentu pogosta stvar. Po otvoritvi seje je zastopnik vlade imel govor o razpletu krize in sestavi vlade,. Za njim je stopil na govorniški oder socijalist Landsberg, ki je izrekel proti notranjemu ministru težka očitanja. Rekel je, da je imenovani minister bil udeležen pri organizacijah, katerih namen je zrušitev republike. Jasno je, da so njegove besede zadele na velik odpor pri vladni večini, opozicija pa je pritrjevala. Notranji minister je koj nato podal kratko pojasnilo, kar pa je povzročilo velik hrup na levici. Posredovati je moral nih razmer in razsajajoče brezposelnosti. Edino v južno Amerika se lahko še naseljujejo naši delavci brez posebnih ovir. Naših ljudi je tam doli že na desettisoče in je ni skoraj naše vasi, kamor bi ne prihajala pisma o razmerah v Južni Ameriki. Nekatera se glasijo povoljno, toda le nekatera, večina izmed teh pisem pa priča o težkem, neumornem delu, ki prinaša le najpotrebnejše za življenje. Na prihranke večina šele čaka sam Marx, ker pa ni veliko zaleglo ma. IZGUBLJENA PREMIČNINA. Vsaka naša kmečka hiša je imel* pred vojno cel kup knjig: od Zgodah sv. pisma, slovenskih večernic pa do nedotaknjene Pameti in vere. Vojna odškodnina nam tega ni nadomestila. Poskrbimo, da z vsakoletnim članstvom pri «Goriški Matici» dosežemo, da bomo zopet imeli to dragoceno premičnino našega slovenskega do- : POSLANEC BB- WILPAN 1A Kršitve teh določb bodo imele bode v prihodnji številki nadalje-MAŠE KULTURNE ORSANIZA- za posledico zaplem3x> proti po- vala. Nato sledi Bucikova karika-CIJ3E j stavnih mer in ovadl>o sodni ob-, tura: I rance Bevk. Albert Širok Našega poslanca dr. ja J. Will a- lasti. na je sprejel državni podtajnik za JUCOSLOVENSKI CEN. JANKO „ ... notranje zadeve Suardo. Naš po-j VUKOTIĆ UMRL j napravil pn našem gonskem pi- slanec je predoči! 'drž. podtajniku i -»r —i~i. ...—i - t»—— 'Sateiju primere, ki dokazujejo, kako se povest v roke, ki jo je pisal dober poznavalec našega ljudstva in našega jezika. V tej knjigi bosta do-pa nam v sestavku: «Pri Francetu dani še dve povesti od istega piša-' Bevku» poroča o obisku, ki ga je telja in sicer «Štefan izpod Skal» Ie' mijski general Janko Vukotić. Po- ovira delo naših kulturnih orga- kojni je bil rodom Črnogorec. Štu- ZW ’ ri nizacžj. Državni podtajnik je ob- ’• ’ ■ ------ v.,. •- cveca u in «Pepe s Krasa». ----.j.. Bevku. — Irance Bevk 3. iž ga do vina naših domačih ži- L v,. priobčuje črtico «Nevšečen dogo- vali in pitomih rastlin. Spisal Ga- Ivo Lazarič «0 smešKu brijel Majcen. V tem spisu nas se-. v ..... ____u ljubavi prema zvuku»,1 znanja pisatelj, odkod in kako so SäSS —li i ha m še v.euuTu ujt-umje sovei pesem «Motiv iz tvormce».1 kmetskemu ljudstvu, ki bo. spa- nje Jugoslovanov, ai ga je tudi j^ato sledijo razni pripovedni se- znavalo, kako so sodelovale živali . stavki, kakor: Ivan Vouk: «Na1 in rastline pri tem, kar' je polago-' Njegov pogreb, katerega se je mejniku dveh svetov», Marijana ma ustvarjalo našo sedanjo kul-udeležil sam kralj, mnogi vojaški KoKaJjeva: «Lovski blagor», Karlo turo. m diplomatski dostojanstveniki, Kocijančič: «Plavž ponoči»; Slav-j 4. Kot zadnja knjiga bo izžet se je vršil na državne stroške. j ko Slavec pa ima tu lepo pesem vsakoletni «Koledar za leto 1S2S», se Prepričani smo, da kulturno delovanje odslej olajše- dočakal valcs kar bo vzradostilo naše Ijud,-stvo. ZVEZA MLADINSKIH DRUŠTEV V TESTU je priredila pret. nedeljo, 6. t. m., v dvorani Tina di Lorenz» v Dre- KMETIJSKX IZLETI j «Tassov hrast». Drago Godina ob- prijatelj naših družin, zrcalo do- Hirsko^Bistriški okraj gotovo ravnava v članku «Na dnevnem mačih in svetovnih dogodkov v herjevi palači ples pod pokrovi- prednja£i v gospodarskem življe- redu» važno gospodarsko vpraša- sliki in besedi. Koledar ne bo za-teljstvom g. dr. Ivana Marija Co- n-u v naši pokrajini, kajti v tem nje in obljublja, da nam bode v staja! za prejšnjimi letniki, ampak ka. Prireditev je v vsakem pogledu okraju so naši kmetovalci in ži- prihodnjem članku govoril o no- ga bo po možnosti prekašal, uspela sijajno. Obisk je bil nad vjnorejci združeni v močno za- vem denarnem sistemu z blagov- 5. Kakor vsako leto, bomo izda-vsako pričakovanje povoljen, zla- dru„0 in imaj0- veliko smisla za no podlago. Pod oddelkom «Sport Ii tudi prihodnje leto eno fakul-sti je bito opaziti tudi vec krasnih napredek v gospodarstvu, kar do- in telovadba» priobčuje Rado Fač tativno knjigo, ki jo bodo dobili narodnih nos, po večini iz tržaške ka j ujejo pogosti sestanki, na ka- kratko notico, Mirko Luin pa naročniki za doplačilo L 3.—. In okolice, iz Brega m iz Istre, kar terih razpravijaj0 0 gospodarstva strokovnjaško razpravo o sportu sicer izdamo kot peto knjigo z go-moramo posebno toplo pohvaliti. ge ^j^ocih stvareh. Pa tudi izlete, pod naslovom «Lahka atletika», d o vinski roman iz srednje-rm „H",™., Tr^,.iorT,rv»Y, -majo namen proučavanje ka- Ta članek se deli na več delov in ga veka «Nebesna znamenja», ki ke gospodarske novosti, (kot na sicer: Uvod. 1) Športnik - Telo ga je spisal Francč Bevk. V njem . _ pr. izlet k živinorejcu Kocjanu) športnikovo. 2) Življenje športni- bo narisano trpi; en j e našega Ijud- kuko velike simpatije uživa naša prirejajo ti naši gospodarji. V li- kovo. 3) Damska lahka atletika, stva v davnih stoletjih, ko so mo-miadma v javnosti, je potekla v gtih ge Cita> da tudi drugod prire- Priporočam posebno našim sport- rali opravljati grofom tlake in de-najlepšem redu, m dela,čast pn- jaj0 take izlete; tako je pred krat- nikom in onim, ki se za sport za- setine, a tudi marsikatera vesela rediteljem. kjm naredila tak izlet kmetijska nimajo, da naj temeljito preštudi- slika bo vpletena vmes. Ker ho LJUDSKO GLEDIŠČE TRGOVSKI nadaljevalna šola v Biljah rajo to razpravo, ki se bo še nar knjiga obširna (nad 160 strani), je DOM V GORICI j važnost takih izletov ie velika, daljevala. — Pod rubriko Književ-Treba doplačati L 3-—. skušali kot letos zopet s Po odmoru se je pod vodstvom pokrovitelja plesalo tudi narodno kolo. Vsa zabava, ki je pokazala, V soboto, 12. t. m., ob 21. uri in Gospodar, ki je morda čital v go- nost piše Kocjan pod naslovom i Končno bomo v nedeljo, 13. t. m., ob 15.30 uri se spodarskih listih o kaki novi «Materi» o dvanajsti številki lan-j razveseliti našo mladino anrizori Cankarjev «Hlapec Jer- stvari v kmetijstvu ali živinoreji, skega «Ženskega sveta» in jo pri- kako mladinsko knjigo, ne j» v Skrbinškov! dramatizaciji, ne bo znal to tudi udejstvovati poroča vsem, ki je niso še čitali. Cena prvim knjigam bo letošnja To je prva uprizoritev popolnega ali pa bo imel gotove predsodke, Na platnicah ocenjuje Febus dru-jin sicer L 5.—. Kdor naroči še ro-Hlapca Jerneja v Julijski Benečiji, kajti «stara navada, železna sraj- gi zvezek leposlovne knjižice «Bo- man «Nebesna znamenja» dopla-Sploh si je goriški oder nadel ve- ca»; zato pa je potrebno, da se na žična pesem v prozi» in prvo šte-'ča. L 3.—. levažno in hvalevredno nalogo, da lastne oči prepriča o koristi v listu vilkc. letošnje «Mladike». List za-j Naročniki morajo vplačati na seznani naše ljudstvo, posebno z nasvetovane «novotarije». Tu bo ključujejo (na platnicah) tri izvir-j ročnino ab vpisu. Le v izrednih našim naj večjim pisateljem Can- tudi na licu mesta spoznal vse po-j nc naloge, za katere je razpisana j slučajih sme poverjenik pristati k&rjem. To smo opazili že lansko trebno v vseh podrobnostih, da ne Tudi nagrada v znesku L 50.—. Ina to, da naročnik plača naročni-leto, ko sta se z največjo skrbno- bo potem doma zgrešil in tako zal Kakor se torej vidi, je vsebina i no ob prejemu knjig. Gg. poverje-stjo uprizorili dve njegovi deli in vedno osovražil morda ravno lista kaj raznovrstna in zanimiva, niki dostavijo «Goriški Matici» od sicer: «Jakob Ruda» in «Kralj na stvar, ki bi mu prinesla največjo «Naš glas» ni več samo dijaško vsakega naročnika L 4,50 oziroma Betajnovi». Naše ljudstvo bo zna- korist. “ j glasilo, kot je bil v prejšnjih dveh L 7.50, tako, da ostane njim koi to ceniti velevažen pomen priza-! Zato svetujemo vsem našim go- letih, ker je letos postal prava mala odškodnina za trud, kate-devanja goriškega odra. V «Hlap- spodarjem, da se le pridno udele- družinska knjiga. j rega bodo imeli z nabiranjem na tu Jerneju» nastopa skoro ves žujejo takih gospodarskih izletov. goriški ansambel. Režira in igra glavno vlogo g. Košuta. SEZNAM DAVKOV NA UPORABO CESTE TUDI UČITELJI bodo hodili isto pot kot naši želez- Naj ne bo društva in ne sloven- ročnikov in za razdeljevanje knjig, ske družine, ki bi ne bila naroče- L 0.50. na na naš družinski list. j Knjige za leto 1928 izidejo v me~ . . «Naš glas» izhaja vsak mesec na seču oktobru 1927 in bodo destav- mcarji in sodni uradniki. Morah 32-ih straneh in stane za vse leto Ijene kakor vsako leto gg. pover-bodo tudi oni zapustiti naše kraje l 16.-—, za pol leta L 8.—, za če- jenikom na najbližje železniške Prefekturu! komisar tržaške ob- in oditi na svoja nova službena triletje’pa L 4.-; posamezna šte- odnosno avtomobilne postaje. ^ črne naznanja, da je izložen od mesta v stare pokrajine. Prva uči- vilka stane L 2.—. Naslov uredni- prevozne stroške doplačajo člani M mVC iK'WeSteÄa uporabo cest za I. 1925. ki je morala nenadoma odpoto Prizadeti si lahko ogledajo se- Vati v Mestre pri Benetkah in pumam v zgoraj označeni dobi vsak atiti svoje dosedanje mesto v Aj-dan od 9. do 13. ure v davčnem dovščini. oradu mestne občine (mestna palača, I. nadstropje, vrata št. 28). Proti vpisu v seznam je dovo- . .... Ijen priziv na občinsko komisijo, * ^ soboto teden je italijanski kateri mora biti napisan na kol- zrakoplov odletel iz Benetk proti kovnem papirju za 2 liri in predlo- Bimu. To je bil poskusni ZRAKOPLOVNA ZVEZA MED BENETKAMI IN RIMOM žen občinski upravi v teku 20 dni zrakoplovne proge med obema po zadnjem dnevu objave ali po i_m en o v an i m a mestoma, ki je na-dnevu, ko je bil vročen ugotovi- daljevanje proge Dunaj-Benetke. tveni list Tako bo mogel potnik v najkraj- šem času dospeti iz Dunaja v ALI JE BUBIKOPF ZDRAV ALI NE? To in še drugo ter ali se sme nositi po zimi majce, bodo čitali naročniki Goriške Matice v drugem zvezku Bučarjeve zdravniške knjige. Je pa s to knjigo kot z boleznijo. Če greš pravočasno k zdravniku, ozdraviš, če se ^____ te dni naročiš na knjige Goriške Ma- p0]e{ tiče, jih dobiš v bodoči jeseni, če ne. pa ne. POSTAVNE MERE PO JAVNIH ,, „ „ LOKALIH koplovom bo trajala malo več ko Kr. odlok od 26. aprila 1926. tri ure. štev. 1142 doJoča, da so raztegnje-1. januarjem t. 1. določbe čl NA DELO ZA GORIŠKO MATICO! Z letošnjim letom stopa «Goriška Matica» že osmič med sloven-0. , .m ,, sko ljudstvo v Julijski Krajini in ge: januarjem t l domene ci ' M «bojnem polrtul^ hlH^’Sp^a nove pokrajine. Da rqdi skraino slabp°"i vremena’ P Sv- 1 ranžlhek Asiski kot fa- Po teh določbah se mora rršiti la> dež ^ veter so° prisimi “‘“V™0. h, ,r,ori po javnih lokalih prodajanje vina, lot° da je moral pristati pred svo- Za leto 1928 pa bo 1/dala < jed ! PODBRDO. Cesta je že toliko popravljena da se lahko pripelje z avtomobilom v Podbrdo. Seveda je popravljena le za silo, ker treba je počakati gorkejših dni, ko se bo lahko delalo tudi s cementom. Drugače pa se naša mladina prav ki navsezadnje rada suče. Včasih na Bači drugič v Trtniku,tretjič v Podbrdu tako dane zmanjka nikoli zabave vrtečemu se človeštvu. «Kaj za to ako naše kmetije gredo rakovo pot! Naj le gredo, samo da se mi lahko sučemo, pa je vse v redu.» Tako, bržkone, misli večina naše mladine. Pijača in ples, to je skoraj izključna zabava teh ljudij. Seveda je tudi nekaj izjem, a te so prav redke. Fantje mislijo da niso fantje ako ga ob nedeljah nimajo nič pod kapo. Pust je v deželi in kdo zameri mladini. ako malo poskoči, a da se vrti skoraj vsako nedeljo, to je pa že čez mero. Današnja doba zahteva treznih ljudi in ne zapravljivcev. — Upajmo, da bo konečno naša mladina uvidela, kaj ji koristi in ne bo brez premisleka zapravljala prisluženih novcev. IDRIJA. Španska bolezen je ponehala. Šole so pričele zopet redno z delom. Rav-notako kino, ki ima vedno dovolj obiskovalcev, posebno otrok ob popoldanskih'predstavah. Tu bi bilo dobro, da stariši tnalo pazijo na otroke. Ravno lepih reči se otrok ne bo navadil tam. Ker smo ravno pri kinu bi rad omenil še nekaj. Koliko denarja gre tu. Kako korist imamo od tega? Nisem ravno hud sovražnik kina ali hudo je videti, kako se tu zapravlja denar, ki ga za lepe knjige, časopise, revije ni. Vreme se je nekoliko spremenilo. Imeli smo kakih deset dni krasno in mrzlo vreme, tako da je zopet oživelo na cesti ki pelje na Kovačev rovt. — Po kratkem lepem vremenu, smo pa dobili zopet sneg in kislo vreme. Pa upamo, da bolezni ne bo prineslo. Zadnje čase se čuje, da se bo odprl zopet naš hram — gledališče. Ako je to resnica, bi bilo svetovati igralcem, da bi se zopet združili in pričeli z delom. Kako duševno hrano bi nudili našim ljudem, menda ni treba pov-darjati. Oni, ki so za to poklicani, na delo. VOJSKO NAD IDRIJO. Že dolgo ni bilo glasu iz naše gori-ške vasice. V gospodarskem oziru smo skoraj enaki vsem našim vasem v deželi. Davki nas, tarejo največ. — Od povsod se čuje o izseljevanju, pri nas smo v tem oziru na dobrem. Fantje in možje imajo delo doma. Povečini služijo v gozdovih. Za to jim ni treba misliti na izseljevanje. In lahko so veseli. Od katere strani pa smo že dobili od izseljencev dobrih novic?! — Največji zaslužek dado pri nas gozdovi. Seveda, tudi tu bomo morali biti previdni, da se ne bomo v bližnji bodočnosti kesali. —- Tudi živinoreja bi pri nas dobro uspevala, ako bi bilo malo več zanimanja zanjo. Zato bi bilo nasvetovati vsem kmetovalcem, da se naročijo na «Gospodarski vestnik», kjer bi dobili navodila za umno živinorejo. V tem oziru bi bilo dobro, da bi se večkrat zbrali skupaj, čitali «Gospodarski vestnik» in druge take članke iz naših časopisov, razprav-ijali v naših gospodarskih potrebah. Uspeli bi bil gotov. Seveda ne takoj, ker vsaka stvar zahteva šole. Pred kratkem nas je zapustila gdč. učiteljica Poldka Kosova. Dobila je odpustno postopanje. Zelo jo bomo pogrešali, šla je vsakemu na roko z različnimi nasveti. Zahvaljujemo se ji za vse, kar nam je dobrega storila. Obenem ji želimo vse najboljše na novem mestu. Bliža se občni zbor našega prosvetnega društva «Planinca». Udeležiti se ga moramo vsi člani, ker to je naša dolžnost. Pokazati moramo, da imamo zanimanje, veselje do prosvete do izobrazbe. Koristili bomo s tem društvu največ pa sebi. Sedanji odbor je pokazal vztrajnost v delu. Od lanskega leta, to je od ustanovitve društva do danes, je imelo društvo dve prireditvi, ki sta dobro uspeli. V zadnjem času so bile prireditve onemogočene. Ali upamo, da bo prišel čas, ko bomo zopet lahko pokazali, da živimo. Na notranje delovanje ne smemo pozabiti. Sestanki bi morali zopet pričeti. Pomenkovati se o tem in onem in se s tem učiti. Pred očmi moramo imeti vedno cilj, ki smo si ga začrtali ob ustanovitvi. IZ DEKANOV. Pretekli mesec nas je zapustil tukajšnji občinski komisar doktor Herceg; odšel je proč na tiho, tako kot je prišel. Na njegovo mesto pa je bil imenovan za komisarja dosedanji tukajšnji nadučitelj g. Mastrachio. (Zadnje «Novice» so po pomoti poročale, da smo dobili drugega potešta-ta.) Prejšnji g. komisar je nastopil službo občinskega komisarja že lansko leto, ko je bil razpuščen doteda-j nji občinski svet, ki mu je načeloval i pok. Grižon. Od takrat do danes se je v naši vasi. oziroma občini, mnogo izpremenilo, kmalu po prihodu je prejšnji g. komisar odpravil slovensko govorico iz, občinskih uradov, za tem je dal pribiti po gostilnah razglase, s katerimi prepoveduje peti proti-državne in protifašistovske pesmi. Do tukaj ni nič takega, ker da sr prepovejo protidržavne in protifaši-j stovske pesmi, se strinjamo tudi mi, j ali da se prepoveduje nedolžne slo-' venske, ljubavne pesmi, kot je n. pr. «Cvetočih deklic» in še druge take. in da se te smatrajo protidržavnim, ali protifašistovskim, tega ne moremo razumeti in se nam ne zdi nikakor prav. Omeniti moram še, da smo za časa njegovega poslovanja dobili tudi mesečne semnje, kateri se vrše na 9. vsakega meseca, a so radi premajhne reklame prav klavrni in niti omembe vredni; saj še iz sosednjih vasi ne vedo, da se tukaj vrše mesefi-ni semnji, kaj pa iz oddaljenih! Trebalo bi vsaj malo reklame po časopisih in kaj letakov, kot delajo drug« vasi potem bi morda že šlo bolje. Upamo in želimo, da bi g. novi ko misar upošteval želje in običaje Občinarjev ter nepristransko vodil posle občinskega komisarja v blaginjo cele občine, ker le s tem si pridobi zaupanje in spoštovanje vseh treza« in zdravo mislečih Občinarjev. Dekanski. IZ DOLA V ISTRI. Dolgo časa ni bilo v «Novicah» glasu iz naše vasi. Dovolite, g. urednik, da napišem par vrstic. Nikakor n« mislite, da smo izumrli, smo kakor pijanec v vreči. Kar nas najbolj tare so visoki davki in doklade. Radi slabega vremena je zastalo poljsko delo. Na nekaj ne smemo pozabiti. Imamo poljskega čuvaja, ki vrši svoj* službo z veliko, morda preveliko, gorečnostjo. Ljudje se včasih pritožujejo, doslej pa ni nič pomagalo. IZ ROČINJA. Po vseh vaseh so prej ali slej obnovili v vojni razrušene cerkve, nam se pa to do zadnjega časa ni posrečilo. Imeli smo mašo in vsa cerkvena opravila v zašilo zgrajeni leseni baraki. Sedaj smo po prizadevanj» našega gospoda župnika doživeli vendarle obnovitev cerkve. V pondeljek smo se zbrali vsi farani, da prisostvujemo neobičajni cerkveni slovesnosti. Prečastiti knezonadškof je ob prisotnosti duhovnikov iz sosednjih far in ob velikem številu vernikov posvetil naš novi božji hram. Čast našim pevcem, ki so z izbornim petjem pripomogli slavju do popolnega uspeha. Še mnogo let se bo vsak izmed nas spominjal tega dne. V naši vasi gre življenje kaj mirno mimo nas. Nekoliko ljudi se je izselilo tudi od tu, drugi pa živimo v delu in trudu. Imamo dve društvi, ki sta v zadnjem času obnovili delovanje. Tudi naše konsumno društvo dobro uspeva. Iz vseh krajev naše dežele smo čuli vesti o neuspehu kon-sumnih zadrug, tako da je že marsikdo začel dvomiti nad zadrugami. Mi smo pa prepričani in tudi vedno ostanemo da so vse zadruge, ki imajo zrelo članstvo in pametno vodstvo, ne samo možne, ampak velikega gospodarskega pomena. Poslano *) ZAHVALA. Podpisana Ana Cupin se tem potom iskreno zahvaljujem cenjenemu g-Dr. Albert Facchin-u ter njega cenj. gg. asistentom Dr. Josipu Suša in Dr. Lino Lion, ki so me s srečno in vestno izvršeno operacijo rešili trebušnega raka in dveh tvorov, ter me s tem rešili gotove smrti. Udana Ana Capin Rabujez št. 135 pri Plavjah. Za členke pod tem naslovom uredništvo odgevarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. JAKOB BEVC - TRST sirarna in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO taptsl® v vsaki množini po najvišjih cenah ICSlOtvE plačuje više kot vsi drugi gm" mzm M.S111& za birmance. w Pogrebno pomede „Mora Imiresf Odr.kevana z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo Cerso V. E. III 47 • TRST - Telefon št. 14-02 Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor ludi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori), Siliča Tesa žt«v. 31. - Telefon 14-02X2 : .'.-z'• . . Lastnik in upravitelj S4. STIBIEL. Razno Kako smo se klali v svetovni vojni O vseh mogočih stvareh so napravili statistike, pa so napravili tudi račune o načinih pobijanja med svetovno vojno. Na avstrijsko-srbski fronti je bilo na avstrijski strani od vseh ubitih 70—75 odstotkov ustreljenih s puškinimi kroglami; 20—22 odstot. jih je »mrlo vsled ran, povzročenih po šra-pnelih; granate pa so uničile 8—10 odstotkov vseh padlih. Na soški fronti pa so Avstrijci trpali drugačne zgube, kajti tu je 50 odstotkov ubitih zgubilo življenje radi granat in min, 28 odstotkov radi šrapnelov in 22 odstotkov od puškinih krogel. Na tej fronti pa jih je dosti a mrlo, zadetih od kamenja našega SraSa. Ko bi se ozirali na sledeče številke, M rekli, da se z noži nismo klali, kajti neki zdravnik, ki je imel v svoji oskrbi 1200 ranjencev, pravi, da je Slilo med temi samo pet ranjenih s sabljo in 7 z bajoneto; neki drugi pa Ssrdi, da je bilo od 12000 ranjencev, ki oo bili v njegovih bolnicah, le troje ranjenih s sabljo in 17 z bajoneto. Moramo pa pripomniti, da so bile rane od noža po večini smrtne in da so ranjenci umirali že na bojnem polju. Puške in šrapneli so povzročali v odstotkih 10 mrtvih, 10 težkih in 80 lahkih ran. Granate so zadale 10 odst. lahkih ran, 50 odst. težkih in 40 odst. smrtnih. Smrtnih slučajev radi ran, povzročenih po minah ali zadušitvi s dni je bilo le 2 odstotka. Tako smo se klali. Kdo je temu kriv, pa še sedaj ne vemo. Tudi amerikansko. Američani so v mnogih ozirih ljudje bre^ primere. Sveto jim je leto, kar jim polni žepe. Zato je pri njih reklama v tako velikih čislih kakor v nobeni drugi deželi na zemlji. Neki mož, ki se je očividno dolgočasil ter skušal ubiti čas z nabira-Bjem napisov po ameriških grobiščih, popisuje, kaj je odkril na pokopališčih in v grobnicah. Na nekem grobu je čital sledeče: «Tukaj počiva Annie Havkins. Umrla je v dobi, ko ni bila več lepa; če bi bila živela še naprej, pa. bi bila brez dvoma rabila za umivanje milo, ki ga izdeluje tvrdka Carton and Son.» Na drugem grobu je čital: «Tu bo snival svoj večni in poslednji sen Gioe Bern, najstarejši član tvrdke Bernestam and Chap, ki dandanes izvršuje naročila v največje zadovoljstvo svojih odjemalcev.» Na krematoriju v mestu Massa chussetts pa lahko bereš: «Ako želite, da ne zgorite prekmalu v plamenih. zabelite vašo salato, vsak dan s kisom, ki ga proizvaja tvornica Red-1’ill». Ti napisi pač dovolj izčrpno pojasnjujejo način ameriškega gledanja na življenje in posmrtnost. Zaplenjeni Ljenin. «Bosizdat», sovjetska državna založba v Moskvi, je natisnila veliko naklado papirnih preprog, ki jih zelo ■•adi kupujejo bogatejši ruski kmetje ' n premožnejši mali meščani za okras vojih stanovanj. Neki umetnik si je zmislil poseben jubilejni vzorec za pomin letošnje desete obletnice ru-ske revolucije, ki bo 10. marca. Vzorec ie prikazoval Ljeninovo sliko, letnici 1917-1927 ter sovjetski grb, obstoječ iz kladiva in srpa. Preproge so začeli prodajati, a nenadoma je bila zaloga zaplenjena in sicer po nalogu najvišje moskovske oblasti. Vodstvo ruske komunistične stranke je namreč izjavilo da se raz-amožitev Ljeninove slike na tapetih I nič ne sklada s komunistično etiko. Tovarna, ki je preproge izdelala, ima radi zaplembe 200.000 rubljev izgube. Ruski listi omenjajo, da je ta zaplemba prvi primer konfiskacije Lje-ninove slike v teku desetletnega obstoja sovjetske republike. Senatorjeva raztresenost. Pred kratkim so na Francoskem volili predsednika francoskega senata. In sicer je bil izvoljen z 238 glasovi Pavel Doumer. Razen tega je bilo pri volitvah oddanih 32 praznih glasovnic in .... ena novčanica za 20 fran-kov. Neki senator je namreč pripravil: dvoje kuvert. V eno je vtaknil 20 j Utrankov, ta je bila namenjena zbor- | ličnemu slugi za novoletno darilo, v j drugo pa je dal glasovnico za Pavla ’ Doumerja. V raztresenosti pa je obe kuverti zamenjal. In tako so dobili v žari bankovec I za 20 frankov; sluga ki je našel ku- i verto brez denarja, pa menda ni bil preveč dobre volje. Drobiž I Albanska vlada je podala ostav-jko. Ne zna se, zakaj se je to zgodilo. j Na škotskem je koncem preteklega meseca napravil vihar o-gromno škodo. V mestu Glasgow je bilo 8 človeških žrtev; okoli 100 |Oseb pa je bilo več ali manj ranjenih. I Frančiškansko leto se zaključi 4. oktobra 1927. Posebno sodišče za razpravo proti onim, ki so izvršili protidr-žavne zločine, je začelo poslovati ji. februarja. Sedaj je na dnevnem redu nekaj manj važnih razprav; 21. t. m. pa se prične razprava proti Zaniboniju, atentatorju na ministrskega predsednika. Kratko življenje prerokujejo novi jugoslovenski vladi: ima namreč samo dva glasova večine. Naj eden zboli, drugi naj obsedi v kavarni pa je večina — «fuč». V pokrajini Toskani imajo nič manj ko 390 časopisov. PEEDZNAMBA KMETIJSKIH PO-I TREBŠČIN j Semenski krompir iz Jugoslavije. i Prva pošiljatev semenskega krom-I pirja «Oneida» iz Jugoslavije je že oddana. Nadalnji p c šil j at vi, ki bo dospela koncem februarja bo cena j SO.— Lir franko, zacarinjeno zadnja j postaja naročnika. Cene krompirju rastejo. Zamudniki ne odlašajte z naročilom, ker ga proti koncu ne bo mogoče vod dobiti. j Žveplo in modra galica. Tega blaga 1 smo naročili le toliko, kolikor dobimo naročil. I Semenski oves iz češke. Bliža se čas setve, zato predznamujte se pi’a-vočasno. I Prednaročila sprejema: Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca 19. I — Seme solate augustane, Ta vrsta glavate solate je znana pod tem imenom le v tržaški okolici in tu pa tam na Goriškem. Ker se je v inozemstvu ni moglo dobiti, a pri nas se je to seme težko vzgojilo, je Tržaška kmetijska družba poslala vzorec tega semena na neke semeno-gojske postaje v Nemčijo. Vodja se-menogojske postaje je seme izredno hvalil in sklenil za prihodnje leto vzgojiti večjo množino. Letos smo prejeli okoli 20 kg tega semena, katerega imamo v razprodaji v naših skladiščih. Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca 19. Čevljarnlca Forcessin Miikevent insiiiaralgj rmtatrt t 6mmI z „Bipisre» tli ersi oresato" TRST * Via Ciuseppe Caprln Sten. S prS Sv. Jakobu > TRST Kdor tiče obuvalo ecatS a vendar lepo, ta bo pomisli) malo, ee kapi! bar na slepo! _®asro KesK. li> šel bo k .FORCESSINl)*, bi v Trste vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu --najboljše čevlje daj» .. . II (efljl n Isis L 48*- i Ni is iels L. 4»*— Kmetijski stroji Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti, TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torreblanca 19, in Raifineria?. Telefon 44-39. i « PO STOJIVA ® Sfitrsme bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. Zobozdravnik D- D. Sardoč špecijaiist za ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kiloiki ordinira v TRSTU Via Imbrlani 18/ill. (prti Vta S GtaBssi) od 9—12 In od 3—? ure Inženir Sfiligoj piša n v Gorici na Corsc s je preše i! s s oio ^rso V er 13 , II. DPCK'iaooononapnoonoonor onooCD ZDRAVNIK Obrati Cmhrožič se je stalno naselil v It. Petru na SCrani In ordinira vKcrc’CDvi fiši cßMZinOi! 13*15 SN! L A JOD listi kri PRSNI SiRQP izborno sredstvo proti kašlju EÜZIR CHINA najboljše okrcpčsvaino sredstvo LekaniaMtatli-TrsUiaGiDliaiii« Lastnik: P. BOLAFFIO. Zobozdravnik I sprejema u some! ne TrmnUKu 5 II. nadstropje V a i 1 3 0 3 0 3 2 3 0 3 3 2 3 0 3 3 3 3 C O o o regtetro»8»* i «»tipata porsftvsa uraduje v svoji lastni hiši tfika Torre bianca 19, L nad. Sprejema navadne hranilne vlope na knjižice, vloge na tek. račun ■ vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpaiago varnostne celice (safesj Uc irsta M e28Vt3J-l§ Ob nedeljah je urad zaprt Telefon itv. 2!V.S7. ffaJMti slaven, denarii ssvot! mm KERžE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše Ikai&äSwIsSf© in drug® ftižne h aiuminija, steklovine, lesa. emajlirane prsti Itd. '— CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. QtOVANNI St. . CiuouuciauuuauuoauaocioauDaoooD ,NUMDtGS‘ šivalni stroji lsG6pickeM dvokolesa, motorln! „FiAH" in kelsiJske puška se vMe le pri Josipa Kerševartiju GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA