PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postali I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 132 (8848) TRST, torek, 18. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRESENETLJIVI IZIDI DEŽELNIH VOLITEV NA SARDINIJI Hud poraz krščanske demokracije Močno napredovanje PSI in KPI Fašisti so izgubili me glasove, ki so jih pridobili na zadnjih političnih volitvah ■ Uveljavili so se tudi socialdemokrati, republikanci pa po daljšem času nazadovali - Liberalci dejansko izginili RIM, 17. — Izi3i sardinskih volitev so presenetili tudi naivecje optimiste v taboru levičarskih strank. Sardinski volivci so poti-d'li, da tnaio temeljito presoditi obstoječi položaj v državi in se odločiti za {'«e stranke, ki se odločno bojujejo za gospodarsko m socialno preo-wazbo za napredek delavskih množic. Volilni izidi niso samo Potr' «lili izidov glasovanja referenduma o razporoki, ki je obsodilo krčansko demokracijo in fašiste, ampak dokazujejo, da je bila krscan-*l(a demokracija še bolj hudo poražena. Obenem so bili poraženi ,u6i fašisti, ki so na otoku izgubili več, kot so pridobili na zadnjih Političnih volitvah. Sardinski volivci so najprej odpravili z desnico, saj so liberalci •koraj popolnoma izginili, hkrati pa *° omejili oblast in hegemonijo krčanske demokracije, ki jih je v v*eh povojnih letih, še posebno Pa^ v zadnjih petih letih, hudo ra-*očarala. Sardinski volivci so izrasli svoje zaupanje levim strankam, *® posebno pa socialistom in komunistom. Značilno je, da so republikanci, ki so v zadnjih letih "a vseh volitvah vztrajno napredovali, tokrat prvič izgubili glaso-Ve. To pomeni, da sardinski voliv-c' obsojajo ne samo demokristjan-*ko gospodarsko politiko, ampak Judi gospodarsko politiko republikanske stranke, ki se je opredeli-*a tako imenovano politiko dogodkov, se pravi za večjo davčno obremenitev plač in za zmanjša-hJ® družinske potrošnje. V teh pogojih in v pogojih sploš-nega gospodarskega in socialnega nazadovanja v Italiji, ki je izraz Zgrešene gospodarske politike krčanske demokracije, se je velik del volivcev na otoku sedaj odločil Za napredne stranke. Sardinski volilni izidi bodo gotovo vPlivali tudi na jutrišnje pogovore da vrhu med strankami leve sredine, na katerih bodo skušali poravnati spore, ki so povzročili vladno krizo in ki se nanašajo predvsem na način vodenja gospodarske poetike. Volilni izidi bodo močna opora argumentom socialistične ntranke. Pozno ponoči še nismo dobili dokončnih izidov. Dobili pa smo krat-.o sporočilo agencije ANSA, ki ob-lavlja izide 1.709 volišč na skupno V&l volišč: KD 302.457 glasov £*8.4 odst.), MSI - DN 61.387 (7,8), KPI 210.810 (26,8), Servire il popolo 7.637 (C,9), PLI 21.837 (2,8), ^I 20.394 (2,6), PSD’AZ 24.491 (3.1), PSDI 46.459 (5,9) in PSI 91 «soč 902 (11,7). Na teh volitvah je afščanska demokracija, kot je raz-vidno iz gornjih številk, zdrknila n? 38,4 odst., kar niso pričakovali niti največji demokristjanski pesimisti. Poraz krščanske demokracije na deželnih volitvah na Sardiniji je Pantani odkrito priznal. Izjavil je: «Mučno zadnje petletje deželne u-Prave je vplivalo na sardinsko volilno kampanjo in omejilo učinko- datov, voditeljev in članov krščanske demokracije. Odločitev sardinskih volivcev bo morala vplivati na delo, ki čaka izvoljene deželne svetovalce na demokrščanski listi». Upravičeno zadovoljne so leve stranke. Še posebno zadovoljstvo za izid deželnih volitev na Sardiniji izražajo socialisti, ki so sorazmerno na svojo dosedanjo politično moč na otoku največ pridobili. Tajnik PSI De Martino je izjavil: «Velik uspeh PSI na sardinskih deželnih volitvah potrjuje nenehno napredovanje, ki je bilo zabeleženo na vo- dokazuje, da je vedno več ljudi, ki gleda v PSI. kot v odločujočo silo za obnovitev države. RIM, 18. — Tiskovni urad notra-njega ministrstva j'e objavil dokončne izide deželnih volitev na Sardiniji: KD 305.266 (38,3 odst.), 32 svetovalcev (pri prejšnjih volitvah 36) PSI 92.861 (11,7), 9 svet. (9 — skupno s PSDI) PSDI 46.927 (5,9), 3 svet. PRI 20.596 (2,6), 1 svet. (1) PSD'AZ 24.801 (3,1) 1 svet. (3) KPI 213.157 (A5,8), 22 svet. (15) PLI 22.166 (2,8), 1 svet. (3) MSI - DN 62.218 (7,8), 6 svet. (4) Servire il popolo 7.701 (1,0) — nobenega svetovalca Pri prejšnjih volitvah je nastopila tudi PSIUP, ki je imela 3 svetovalce, od katerih sta dva pristopila h KPI. litvah po političnih volitvah 1972 in ....■.■.■..mini....m................. DANES V VILI MADAMA Sestanek na vrhu vladne koalicije Kratka vladna seja - Razprava v zbornici o zavrnitvi odstopa vlade RIM, 17. — Predsednik vlade Rumor je sklical za jutri dopoldne v vili Madama v Rimu sestanek na vrhu strank leve sredine. Sestanka se bodo udeležili predsednik vlade in ministra za proračun in za zaklad, tajniki štirih strank in predsedniki senatnih in poslanskih skupin. Na sestanku bodo proučili možnost nadaljevanja sodelovanja v dosedanji peti Rumorjevi vladi, ki je sicer odstopila, a je predsednik republike Leone zavrnil odstop in jo povabil, naj nadaljuje s svojim delom, da se rešijo resna gospodarska vprašanja. V palači Chigi je bila danes popoldne kratka seja vlade, ki je trajala le nekaj minut, na kateri je predsednik Rumor formalno obvestil ministre o zavrnitvi mandata in o pozivu predsednika republike. O predsednikovem pozivu vladi in o zavrnitvi odstopa je bil govor tudi v poslanski zbornici, kjer je podpredsednik Zaccagnini prečital poslancem pismo predsednika vlade, ki ga obvešča o dogodkih v zvezi s poskusi, da se prepreči vladna kriza. Takoj nato se je za- čela razprava. Načelnik komunistične skupine poslanec Natta je predlagal, naj se razprava o sporočilu predsednika vlade odloži, dpkje£. ne bo vlada v stanju, da poroča parlamentu o nastalem položaju. Kmalu nato je bila seja zbornice odložena zaradi nezadostnega števila poslancev v avli. Poslanska zbornica bo imela sejo jutri popoldne. V zvezi z napori predsednika vlade in vodstev štirih levosredinskih strank, da poravnajo spore v vladi, ki so nastali glede gospodarskih vprašanj, tiskovna agencija Bertoldijeve struje PSI piše, da so socialisti pripravljeni dati koristen prispevek, da se premostijo težave, ki so spravile vlado v krizo. Obenem agencija meni, da za dosego tega ne zadostuje samo «dobra volja». Agencija poudarja, da se bodo spori poravnali samo pod pogojem, da se vsi zavedajo resnosti gospodarskega položaja, da pa je treba sprejeti takšne ukrepe, ki ne bodo prizadeli samo državljanov z dohodki od dela in ki bodo zavarovali proizvodnjo ter kupno moč delavskih plač in pokojnin. Hkrati pa izidi sardinskih volitev potrjujejo to, kar je bilo že razvidno ob referendumu, in sicer, napredek laičnih strank, nud poraz MSI in občutno nazadovanje krščanske demokracije. Po sardinskih volitvah ne bo mogoče več zatrjevati, da so bili izidi o glasovanju na referendumu osamljen dogodek, brez politične veljave, temveč bodo morali prizadeti priznati, da so bili poraženi». Tajnik KPI Berlinguer je prav tako dal navdušujočo izjavo, saj so komunisti na deželnih volitvah prav tako močno napredovali. Berlinguer je dejal: «Izid sardinskih volitev je lepa zmaga naše stranke, ki nevzdržno napreduje, v primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami in potrjuje moč glasov, ki smo jih dosegli na zadnjih političnih volitvah. Naserju uspehu se pridružuje tudi uspeh socialistične stranke. Krščanska demokracija povsod nazaduje in je bila prvič po toliko letih njena moč na Sardiniji znatno omejena. V deželnem svetu so fašisti izgubili skoraj vse volivce, ki so jih pridobili leta 1972. Kdor je hotel z glasovanjem na Sardiniji spraviti v senco zmago na referendumu in je za dosego tega cilja izkoristil tudi najbolj podla sredstva klientelističnega strumen-talizma in korupcije, je bil sedaj hudo kaznovan. Izidi sardinskih volitev potrjujejo osnovna politična napotila referenduma. Italija se je spremenila in spremenila sta se tudi Sardinija in Jug. Propad krščanske demokracije in njene hegemonije je stvarnost, ki se izraža tudi v sardinskih volitvah. Spor med starim razpadajočim političnim vodstvom in državo, ki gleda v prihodnost, ki stremi k enotnosti ljudskih sil, obnovitvi gospodarstva in socialnih razmer in obenem tudi politične morale se vedno bolj zaostruje. To je osnovna kontradikcija, ki jo je treba razvozlati v najkrajšem času. Za dosego tega obstajajo sedaj na Sardiniji vsi pogoji. Volilni izid nagrajuje pravilno politiko ter vztrajno in pametno prizadevanje naših organizacij na Sardiniji.» Tudi socialdemokrati so izredno zadovoljni z uspehom na otoku, saj so napredovali. Njihov tajnik Orlandi je izjavil: «Volilni izid na Sardiniji je za nas zadovoljiv: je zadovoljiv zato, ker je v težkih pogojih ohranil levosredinsko zvezo; je zadovoljiv ker je tudi dokazal, da se krog volivcev demokratskega socializma širi. To je uspeh, ki ima še poseben pomen, če ga uokvirimo v politični položaj dežele, kjer je bila PSDI osamljena, ker je nasprotovala odprtju na desno in na levo, kar je izpodjedalo moč levosredinske koalicije na Sardiniji.» Danes zaprte bencinske črpalke na avtocestah RIM, 17. — Upravitelji bencinskih črpalk na avtocestah sporočajo, da bodo jutri ves dan stavkali. Stav-da se začne jutri, torek, ob 6. uri zjutraj in se zaključi ob 6. uri zjutraj v sredo. Predsednik zveze upraviteljev bencinskih črpalk je izjavil, da stavkajo zaradi brezbrižnosti državne uprave, ki do sedaj še ni odgovorila na zahteve, ki so jih postavili, da se izboljšajo delovni pogoji. Westminstrska palača v plamenih V * f! - ^ -sf; ; RIM, 17. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu podpredsednico Argentine Mario Estelo Martinez Peron, ki je včeraj prispela na uradni obisk v Italijo. V angleškem parlamentu je pri kapelici sv. Štefana (St. Steplien’s chapel) eksplodirala bomba in povzro čila požar. Sedem ljudi je bilo ranjenih. Kdo je krivec: IRA ali protestantski skrajneži? Poročilo o dogodku berite na osmi strani vitost prizadevnih naporov kandi- DANES I Deželne volitve na Sardiniji so dejansko presenetile. Vsi so več *6 manj pričakovali, da bodo krščanska demokracija in fašisti, ki *o bili poraženi na referendumu, žRubili tudi na sardinskih dežel-nih volitvah. Nihče pa ni pričako-v®l tako velikega poraza. Krščan-*ka demokracija je izgubila veliko število glasov in je bila nje-da moč na otoku omejena na dekaj nad 38 odstotkov glasov, *® pravi na raven, ki jo niso Predvidevali niti največji črnogledi v vrstah večinske stranke. Ista Usoda je doletela fašiste. Po dru-8i strani pa so močno napredovali socialisti in komunisti, število Slasov so povečali tudi socialde-•dokrati, medtem ko so liberalci *koraj izginili. Značilno je, da so da teh volitvah po daljšem času pazadovali republikanci. Njim se i* gotovo maščevala reakcionarna gospodarska politika, ki jo v zad-djih mesecih vztrajno zagovarjajo. Ameriški predsednik Nixon bo danes zaključil svoje potovanje po Bližnjem vzhodu in se vrnil v domovino. Na poti domov se bo ustavil na Azorskih otokih, kjer Bo imel razgovor s predsednikom Portugalske generalom De Spinolo. V padovanskem sedežu MSI je prišlo do krvavega obračuna, pri katerem sta izgubila življenje dva dtisovska aktivista. Okoliščine u-diora so skrivnostne, saj sta žrtvi bili ubiti s strelom v tilnik. Policija in sodstvo vodita preiskave v vse smeri, ni pa dvoma, da •— mimo trditev Almiranteja, ki govori o «kampanji sovraštva do fašistov» in «državljanski vojni» —~ bodo morali padovanski preiskovalci preučiti predvsem ozadja ostrih sporov v že enkrat raz puščeni padovanski neofašistični organizaciji. 26. tržaški mednarodni velesejem I) Danes dopoldne «b 10-30 bo minister za odnose z deželami sen. M. Toros odprl 26. tržaški mednarodni velesejem. Na prireditvi sodeluje 1.194 ruzstavljalcev iz 28 držav. Razstavno prireditev, v okviru katere prednjači blago za široko potrošnjo, bodo spremljali strokovna srečanja in kongresi, med katerimi velja posebej o-r,leniti srečanja o lesu, o kavi,, o dietetiki, o jedrski energiji in o gospodarskih stikih z Ljudsko republiko Kitajsko. Na sejmu je danes «Dan Zahodne Nemčije», jutri bo na vrsti «Dan Jugoslavije», pojutrišnjem pa «Dan ‘ ' Avstrije». Sejem bo odprt do nedelje. 30. junija DANES KONEC TURNEJE AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA PO REIZNJEM VZHODU Nixon obljubil Izraelcem okrepitev vojaške pomoči Američani bodo dobavili tudi telavivski vladi jedrsko tehnologijo Ameriško-jordanski razgovori - Kissingerjeva tiskovna konferenca bene nevarnosti za Izrael tudi zaradi tega, ker bo prva jedrska centrala lahko dograjena šele čez šest ali osem let, ko pa bodo po njegovem mnenju že storjeni pomembni koraki na poti k miru. ......................................................................................................................mit,mu Končani iraško-jugoslovanski razgovori (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Med razgovori podpredsednika sveta revolucionarnega poveljstva Iraka Sadama Huseina in njegovih sodelavcev z vodilnimi jugoslovanskimi osebnostmi so bili, kot je razvidno iz skupnega sporočila, ki je bilo objavljeno sinoči, sklenjeni pomembni aranžma-ni, ki bodo še bolj pospešili razvoj medsebojnih gospodarskih odnosov. Podpisan je bil petletni sporazum o gospodarsko - tehničnem sodelovanju in dogovorjena udeležba jugoslovanskih gospodarskih organizacij v gospodarskem razvoju Iraka, med drugim na področju kmetijstva, gradbeništva, industrije in hidroenergije. Sprejeti so bili konkretni ukrepi za razvoj blagovne izmenjave, vštevšj večletno oskrbovanje Jugoslavije z iraško nafto. Določen je bil program tehničnega sodelovanja in ustanovljen mešani komite za gospodarsko sodelovanje. V razgovorih, ki so potekali v ozračju prijateljstva, medsebojnega zaupa nja in spoštovanja, je bila potrjena obojestranska želja po krepitvi vsestranskega sodelovanja v interesu obeh držav. Dobršen del razgovorov je bil posvečen tudi izmenjavi misli o aktualnem mednarodnem položaju, glede katerega je prišla do izraza enakost pogledov in ocen- Oboje stransko so bili odločno obsojeni poskusi imperialističnih sil, da zaustavijo borbo narodov in držav za mir, politično in gospodarsko neodvisnost; poudarjeno je bilo, da trajni , mir na Bližnjem vzhodu, ni mogoč brez odstranitve vseh oosle-dic izraelske agresije, vštevši zagotovitev pravic arabskega ljudstva Palestine: izražena je bila polna podpora vsem narodom, ki se bore za svojo nacionalno osvoboditev ter proti napadalnosti, imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, podpora posebno osvobodilnim gibanjem Afrike ter borbi ljudstva Vietnama, Laosa in Kambodže. Obe strani sodita, da bi Indijski ocean in zaliv z odstranjevanjem tujih oporišč morala postati področja miru. V skupnem sporočilu se nadalje ugotavlja, da so neuvrščene države po zadnji konferenci neuvrščenih postale priznani dejavnik mednarodnih odnosov, in poudarja potreba skupnih akcij nuevrščenih za u-resničenje sklepov četrte konference neuvrščenih v Alžiru. Predsednik zvznega izvršnega sveta Džemal Bijedic je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Irak. Datum obiska bo določen pozneje. B. B. TEL AVIV, 17. — Ameriški predsednik Nixon zaključuje svojo turnejo po Bližnjem vzhodu. Po obisku z Izraelu je danes popoldne pri-ku v Izraelu je danes popoldne pri-neformalni razgovor s kraljem Huseinom. Uradni ameriško - jordanski razgovori bodo na vrsti jutri jutra j, popoldne pa bo Nixon odpotoval v domovino. Ob zakljvčku Nixonovega obiska v Izraelu je bilo objavljeno skupno poročilo o razgovorih, ki v bistvu potrjuje, da je bila glavna Nixonova skrb pomiriti izraelske voditelje, ki so nemalo zaskrbljeni zaradi ugodnega razvoja odnosov med ZDA in arabskimi državami, predvsem z Egiptom. V skupnem poročilu je na uvodnem mestu rečeno, da je bil odobren nov program ameriške pomoči Izraelu na področju jedrske in vesoljske tehnologije ter dolgoročnega dobavljanja orožja Izraelu, ki naj ohrani — kot je rečeno v dokumetnu — «zadostno vojaško sposobnost za o-hranitev miru». Poročilo tudi navaja, da bo delegacija izraelskega o-brambnega ministrstva v najkrajšem času obiskala Washington, da bi se dogovorila o podrobnostih dobavljanja orožja in municije. Nixon je obljubil Izraelcem tudi jedrske reaktorje za proizvodnjo e-lektrične energije; sporočilo v tej zvezi poudarja, da so bila določena posebna jamstva za preprečitev, da bi bila ta sredstva uporablje' na v vojaške namene. Dalje so se Američani in Izraelci dogovorili o krepitvi ameriških zasebnih investicij x Izraelu in konec dvojne obdavčitve teh naložb, nadaljevanje dobavljanja petroleja in drugih surovin Izraelu, dobavljanje naprav za razsoljevanj» morske vode, iz-m en j a ve na kulturnem, prosvetnem m znanstvenem področju ter skupne načrte na področju vesoljske tehnologije. Pač pa je skupno poročilo zelo generično v zvezi s splošnim političnim položajem na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael soglašata — pravi dokument — da je mir na Bližnjem vzhodu bistvene važnosti za svetovni mir in da bo ta mir mogoče doseči s procesom nenehnih Pogajanj. Obe strani sta tudi obso dili _ nasilna dejanja in terorizem, končno pa so se ZDA obvezale, da bodo zajamčile izraelsko varnost v skladu z načelom, po katerem ima vsaka država pravico do obstoja znotraj varnih meja. Nixon je imel zjutraj drugi razgovor z izraelskimi voditelji, med katerimi so bili ministrski predsednik Rabin ter ministri za zunanje zadeve Alon, za obrambo Perez in za finance Witz ter vrhovni poveljnik vojske general Gur. Pogovora se je udeležil tudi ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki pa je kmalu nato zapustil Bližnji vzhod jn odpotoval v Ottawe, kjer se bo udeležil zasedanja zunanjih ministrov NATO. Še pred odhodom v Kanado je imel Kissinger improvizirano tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, da so arabske države, in tudi najbolj radikalne med njimi, kot je Sirija, znčrie ja sno govoriti o kontinuiteti izrael ske države ter se pripravljati na sožitje z njo. Kissinger je dejal, da se položaj na Bližnjem vzhodu spreminja in da je zdaj konec polarizacije na tem področju, ko je bila Sovjetska zveza na strani Arabcev, ZDA pa Izraela. Sedaj so odnosi bolj zapleteni, kar bo od Izraela terjalo težavno in morda tudi bolečo prilagoditev. Izrael mora tudi razumeti, da je njegova varnost v dolgem roku bolj učinkovito zaščitena v takem položaju. Pač pa je šef ameriške diplomacije izključil možnost novih izraelskih umikov v sedanji fazi, češ da se ZDA zavzemajo za to. da bi bil storjen en korak naenkrat. Kissinger je tudi demantiral pisanje nekaterih libanonskih listov, po katerih naj bi se v prejšnjih dneh sestal z zastopniki palestinskih organizacij. Končno je ameriški zunanji minister še poudaril, da sporazum o dobavi ameriške jedrske pomoči Egiptu ne pomeni prav no- NA AZORSKIH OTOKIH Danes srečanje Nixen-Spiinefa LIZBONA, 17. — V Lizboni so potrdili, da se bo predsednik Portugalske Antonio De Spinola sestal jutri na Azorskih otokih z ameriškim predsednikom Nixonom, ki se bo tu ustavil ob povratku z Bližnjega vzhoda v domovino. To bo prvi stik na najvišji ravni med ZDA in Portugalsko po državnem udaru, s katerim je bil 25. aprila strmoglavljen lizbonski fašistični režim. POD VODSTVOM ALOISA INDRE Delegacija skupščine ČSSR na obisku v Jugoslaviji Izražena želja po krepitvi odnosov med obema državama (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — V Beogradu so se danes začeli uradni razgovori med delegacijo skupščine SFRJ pod vodstvom predsednika Kira Gligorova in delegacijo češkoslovaške skupščine, ki je pod vodstvom predsednika parlamenta in člana predsedstva CK KP Češkoslovaške Aloisa Indre, prispela v Beograd. V razgovorih je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo, da je po daljšem času prišlo do sestanka zastopnikov obeh parlamentov in poudarjeno, da obe državi vežeta niti tradicionalnega prijateljstva iz preteklih časov in skupna borba proti fašizmu. Predsednik zvezne skupščine češkoslovaške je posebno poudaril, da predsednik 'Uto uživa v njihovi deželi velik ugled in spoštovanje uglednega revolucionarja borbe za mir in sporazumevanje narodov, za demokratizacijo in napredek na svetu. Indra je povabil delegacijo skupščine SFRJ, da obišče Češkoslovaško. Kiro Gligorov je izrazil željo po nadaljnji krepitvi sodelovanja med obema državama in poudaril, da je treba določene razlike v pogledih upoštevati ter da to ne bi smelo ovirati krepitev prijateljstva in vsestranskega razvoja B. B. Naloge SZDLJ BEOGRAD, 17. — Dejavnost zvezne konference SZDLJ bo, kot se ugotavlja v sklepih, ki so bili sprejeti na seji 14. t. m. ter objavljeni danes, usmerjena k doslednemu u-resničevanju ustave in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Predvsem bodo imele prednost naloge, ki so bile konkretizirane v dogovoru o dolgoročni razvojni politiki, o programu politike stabilizacije, v borbi proti inflaciji, za hitrejši razvoj nerazvitih področij, za povečanje življenjskega standarda, za zagotovitev družbenopolitičnih pogojev za dosledno konstituiranje in delovanje ustavnega sistema. V sklepih se podrobno navaja, katerim vprašanjem bo socialistična zveza v bodoče posvečala pozornost in za rešitev katerih vprašanj se bo zavzemala. Med drugim bo socialistična zveza posvetila posebno pozornost nadaljnjemu uveljavljanju osnovnih organizacij združenega dela in delegatskega sistema, samoupravnemu združevanju, izvajanju sklepov X. kongresa, borbi za izboljšanje življenjskega standarda, za uresničenje raznih smotrov socialne politike (vprašanju cen, življenjskih stroškov, gospodarskemu in socialnemu položaju družin z majhnimi prejemki, reševanju vprašanja zaposlenih žena. otroški zaščiti itd., itd.). Na področju mednarodne dejavnosti bo socialistična zveza razvijala odnose s strankami in gibanji neuvrščenih držav in krepila gospodarske odnose z njimi. Prav tako se bo nadaljevala politika sodelovanja z nacionalnimi osvobodilnimi gibanji in nadaljevala aktivna pomoč in podpora njihovi pravični borbi. Danes v Sofiji zasedanje SEV MOSKVA, 17. — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je odpotoval danes v Sofijo, kjer se bo udeležil zasedanja predsednikov vlad držav članic SEV. Na zasedanju bodo govorili predvsem o problemih praktične izvedbe že dogovorjenih sklepov, ki se tičejo socialistične gospodarske integracije in uskladitve nacionalnih načrtov razvoja za petletje 1976-1980. Ob tej priložnosti bodo tudi proslavili 25. obletnico ustanovitve SEV. RIM, 17. — Italijanski zunanji minister Moro je odpotoval v Ottawe, kjer se bo jutri udeležil spomladanskega zasedanja atlantskega sveta. DANES OB 10.30 PRI MONTEBELU V prisotnosti ministra Torosa slovesno odprtje 26. velesejma 1.194 razstavljalcev iz 28 držav - Jutri na sporedu «Dan Jugoslavije» Danes dopoldne ob 10.30 bodo pri Montebelu odprli 26. mednarodni velesejem. Slovesnosti se bodo udeležili najvišji predstavniki krajevnih in deželnih oblasti, vlado pa bo zastopal minister za odnose z deželami sen. M. Toros. Na razstavišču, ki obsega 35.000 kv. metrov površine sodeluje letos 1.194 razstavljalcev, od tega 731 iz naše dežele in iz notranjosti Italije in 463 iz tujine. Uradno in po svojih predstavnikih je pri Montebelu prisotnih 28 držav, kar ponovno potrjuje mednarodno vlogo Trsta in ziasti njegovega pristanišča. Uradno so na sejmu navzoče Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Portugalska. Brazilija, Burundi. Ljudska republika Kongo. Gana, Somalija in Uganda. Med tujimi državami, ki se sicer ne udeležujejo uradno naše prireditve naj posebej omenimo Ljudsko republiko Kitajsko, ki bo v središču pozornosti na posebnem strokovnem posvetovanju o gospodarskih stikih med Italijo in to vzhodno državo. Posvetovanje. ki so mu organizatorji nadeli naziv «Srečanje s Kitajsko», bo na sporedu prihodnji ponedeljek, 24. junija. Obiskovalce sejma naj na tem mestu seznanimo z umikom prireditve: ob delavnikih bo dostop na velesejem možen od 17. do 24. ure: v soboto, 22. junija, bo veljal naslednji umik: od 10. do 12.30 in od 14 30 do 24. ure. Ob nedeljah in praznikih bo sejmišče odprto od 10. do 24 ure. Danes, prvi dan sejma, si bo občinstvo lahko ogledalo paviljone od 10. do 12.30 in od 17- do 24. ure. Z današnjim dnem se začenja tudi vrsta sejemskih dnevov. posvečenih posameznim deželam, ki so na njem zastopane uradno. Danes je na sporedu «Dan Zahodne Nemčije». Ob tej priliki bosta generalni konzul Herman W. Korster in konzul v Trstu dr. R- Hausbrandt priredila drevi v nekem hotelu sprejem za predstavnike oblasti in deželnih poslovnih krogov. Nemška razstava na letošnjem sejmu, ki je nameščena v prvem nadstropju v Palači narodov, prikazuje predvsem igrače in predstavlja nekakšen izbor specializiranih razstav igrač, ki si vsako leto sledijo v Neurnbergu. Stand sta pripravila Italijansko-nemška trgovinska zbornica in Zahodnonemška zvezna uprava za turizem. Jutrišnji dan na sejmu bo posvečen Jugoslaviji. Sosedna republika se kakor znano udeležuje tržaških mednarodnih velesejmov od vsega začetka in spada torej v krog najzvestejših sodelavcev naše osrednje gospodarske manifestacije. Jugoslovanska podjetja nastopajo s kolektivno razstavo v Palači narodov, na mednarodni lesni razstavi in še na nekaterih drugih področjih, posebej pa naj omenimo razstavo slovenskih založb, za katero je poskrbela Trzaš ka knjigarna., ter turistično infor mativni urad, ki sta ga odprla Turistična zveza Slovenije in Turistični savez Hrvatske. V okviru «Dneva Jugoslavije» bodo dopotovali v naše mesto številni predstavniki vodilnih krogov iz sosedne republike. Najavljeni so podpredsednik Izvršnega sveta Miran Goslar. podpredsednik odbora za zunanjo trgovino pri IS Jan Jernej, načelnik urada za mednarodno sodelovanje pri IS Marjan Osolnik in predstavniki Gospodarske zbornice SR Slo. venije, predsednik odbora za zunanjo trgovino pri IS SR Hrvatske Ante Jelič, predstavniki Gospodarske zbornice SR Hrvatske, jugoslovanski ambasador v Rimu Miša Pavičevič, Obvestilo izletnikom na Dunaj Naše čitatelje, ki so se vpisali za prvi izlet na Dunaj (od 28. do 30. junija) prosimo, da dvignejo programe s številkami avtobusov in sedežev najkasneje do četrtka, 20, t.m., na upravi našega lista. Izletniki, ki potujejo z drugo skupino (od 5. do 7. julija), naj dvignejo programe naslednji teden, in sicer med 24. in 27. junijem. Za to potovanje je prostih še 9 mest in morebitne interesente prosimo, da se čimprej javijo na upravi našega lista (samo tisti, ki niso bili v Španiji!). Končno prosimo vse izletnike, ki še niso poravnali vpisnine za izlet, da to storijo v naslednjih (bieh. Istočasno tudi obveščamo, da bo moral vsakdo doplačati še 2.000 lir, in sicer na račun tečajne razlike, ki je nastala v času od objave izleta do danes na deviznem tržišču. Izletnike prosimo, da to blagohotno upoštevajo. UREDNIŠTVO pomočnik trgovinskega atašeja Božo Crnjak in številne druge osebnosti. Pred skupnim ogledom jugoslovanskega paviljona bo ob 10. uri srečanje s predstavniki tiska in oblasti, zvečer pa bo sprejem, ki ga prirejajo generalni konzul SFRJ v Trstu m predsednika gospodarskih zbornic iz Ljubljane in Zagreba. Na trgovinski zbornici v Trstu se bodo popoldne ob 17. uri sestali predstavniki italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in gospodarski operaterji iz dežele Furlanije - Julijske krajine, da bi skupno pregledali vrsto vprašanj skupnega interesa zlasti v zvezi s poslovanjem po avtonomnih računih in z najnovejšimi ukrepi italijanske vlade za zajezitev inflacije in premostitev gospodarskega zastoja. Ob današnjem odprtju velesejma je tržaška občina razširila lepak, v katerem poudarja pomen prireditve in pozdravlja domače in tuje razstav-Ijalce in operaterje, ki sodelujejo na sejmu. BRZOJAVKA DR. COMELLIJU Proti nezaslišanemu ukrepu v Ščiglah Udeleženci osrednje manifestacije, ki je bila v nedeljo v Dolini v okviru 14. festivala «Dela» so odločno obsodili nezaslišan ukrep videmskih policijskih organov, ki so odredili za prtje gostilne v Ščiglah, kjer so peli po slovensko člani pevskega zbora «Nediški poubi». Predsedniku deželnega odbora dr. Comelliju so poslali naslednjo brzojavko: «Udeleženci festivala «Dela» v Dolini se obračamo na vas. gospod predsednik deželnega odbora, s pozivom, da bi posredovali pristojnim oblastem naš odločen protest, ker so policijske oblasti odredile zaprtje gostilne v ščiglah, kjer so peli člani pevskega zbora «Nediški poubi» v slovenskem jeziku, ter našo zahtevo, naj se nemudoma umakne absurden in za slovensko manjšino žaljiv ukrep, da se ukrene vse potrebno, da se podobna diskriminacijska dejanja za vselej preprečijo, da se zajamčijo pripadnikom slovenske manjšine v Na-diških dolinah potrebne naprave (sedeži in dvorane), kjer bi mogli nemoteno razvijati kulturne in druge množične dejavnosti.» Okrogla miza ACLI ° m eočoo en or/ o sindikalni enotnosti Pokrajinsko predsedstvo ACM pri-, reja v petek. 21. junija ob 18.30 v dvorani «A. Grandi» v Istrski ulici 57 (ENAIP) okroglo mizo na temo «Delavsko gibanje pred sedanjim položajem v državi ter v perspektivi sindikalne enotnosti». Govoril bo glavni tajnik sindikata kovinarjev FLM Giorgio Benvenuto. JUTRI OD 10. DO 12. URE Stavka uslužbencev miljskega podjetja ACNA Uslužbenci občinskega avtobusnega podjetja ACNA iz Milj so na včerajšnji seji napovedali za jutri, 19. t.m. dveurno stavko od 10. do 12. ure. S to stavko hočejo opozoriti občinsko upravo, da bi morala nemudoma začeti skupno s sindikalnimi predstavniki razpravljati o perečem stanju podjetja, protestirati proti sklepu deželnega odbora. da še zmeraj podpira zasebna podjetja in proti vsem poskusom zavlačevanja ustanovitve pokrajinskega konzorcija. COMELLI NA MADŽARSKEM Protokol o sodelovanju v gospodarstvu in turizmu V nedeljo zvečer se je vrnilo deželno odposlanstvo, ki ga je vodil predsednik odbora Comedi in v katerem sta bila odbornik za industrijo in trgovino Stopper ter odbornik za šolstvo in kulturo Dal Mas. Odposlanstvo je na povabilo predsednika Bohma obiskalo madžarsko obmejno deželo Somogy. Na obisku, ki je trajal tri dni, so se člani deželnega odposlanstva sestali z najvišjimi predstavniki dežele Somogy ter si v njihovem spremstvu ogledali nekatera kmetijska podjetja in turistična središča. Predsednika Comelli in Bohm sta ob zaključku podpisala protokol, v katerem so nanizane nekatere pobude, ki naj bi vzpostavile sodelovanje med obema deželama. Protokol predvideva skorajšnjo izmenjavo skupin strokovnjakov s področja kmetijstva in lesne industrije, izmenjavo folklornih skupin (Madžari bi lahko nastopili že na festivalu v čenti, ki bo julija letos) in izmenjavo mladinskih turističnih grup. V protokolu se poleg tega obe deželi obvezujeta, da se bosta pri osrednjih vladnih organih zavzemali za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja, bodisi med Furlanijo-Julijsko krajine in Somogyjem. kakor tudi v širšem obsegu med Italijo in Madžarsko. NA GRADU SV. JUSTA OD 6. DO 13. JULIJA Zanimiv spored 12. testivaia znanstvenofantastičnega Ulma Predvajali bodo 27 dolgometražnih filmov iz desetih držav Čez nekaj tednov se bo na Gradu sv. Justa začel 12. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma, ki bo na sporedu od 6. do 13. julija. Predvajali bodo 27 filmov iz desetih držav in sicer iz Belgije, češkoslovaške, Francije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Jugoslavije, Poljske, Madžarske, Sovjetske zveze ter Združenih držav Amerike. Na sporedu bo tudi osem kratkometražnih filmov. Osnovna tema vseh predloženih filmov, četudi obravnavana iz različnih zornih kotov, je osuplost človeka pred neskončnim vsemirjem, ki obsega še toliko skrivnosti, ter njegova nezadržna želja, da bi s svojo znanostjo in tehniko prodrl čim globlje v te skrivnosti. Ta tema privlačuje številne filmske ustvarjalce. Glede filmov, ki jih bodo predvajali na letošnjem tržaškem festivalu, vlada največje pričakovanje za film ameriškega režiserja Johna Carpenterja «Dark Star», ki obravnava vsemirsko problematiko v satirični obliki. Pričakovanje zbuja tudi sovjetski film «Molk doktorja Ivensa» režiserja iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiritiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V NEDELJO V DEVINSKEM GRADU Zaključeno zasedanje o učnem načrtu mednarodnega zavoda UWC pri Sesljanu V učni program zavoda so vključili tudi slovenščino in srbohrvaščino S sestavo okvirnih predlogov za učni načrt se je v nedeljo v devinskem gradu zaključilo tridnevno zasedanje o bodočem mednarodnem zavodu UWC, ki bi moral začeti delovati že v jeseni leta 1976. Prvi zaključek nedeljskega zasedanja je uvedba učnega programa, ki ustreza programu mednarodne organizacije Baccalaureate International. Gre za program zrelostnega izpita, ki predvideva poznanje šestih predmetov: dveh jezikov, matematike, enega eksperimentalnega in enega klasičnega predmeta ter dodatnega predmeta, ki je lahko umetnost, glasba ali kak drug predmet. Glede na ta sklep je odločitev o učnem jeziku dokončno padla na angleščino. Sicer Baccalaureate predvideva tudi možnost polaganja jznitov v francoščini, vendar pa je izbira angleščine bolj zaželena. Tako bo angleščina tudi eden izmed jezikov, ki jih bodo poučevali. Ko govorimo o jezikilu-moramo poudariti, da ne gre zgolj za učenje jezika, temveč obsega spored tudi poučevanje kulture in zgodovine na- iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiimiiriiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii ZARADI MANJŠEGA DOVOZA NAFTE Blagovni promet v luki za 14,3 odst. manjši od lanskega Do konca maja 13,837.400 ton blaga Blagovni promet v tržaški luki je v preteklem maju dosegel skupno 2.842.232 ton, od tega 2,650.596 ton v dovozu in 191.636 ton v odvozu. Promet je bil za 169.229 ton (ali za 6,3 odst.) večji kakor v aprilu, v primeru z lanskim majem pa je bil manjši za 455.863 ton ali za 13,8 odst. Padec v prometu je treba pripisati manjšemu dovozu surovega petroleja za čezalpski naftovod. V prvih petih mesecih leta je promet dosegel 13,837.400 ton (od tega 12,782.389 ton v dovozu in 1,055.011 v odvozu). Od tega je na čezalpski naftovod odpadlo 10,192.567 ton (leto poprej 12,623.879 ton). Promet je bil za 2,310.680 ton ali za 14,3 odst. manjši od lanskega v istem razdobju. Tranzitni promet je do konca maja dosegel 1,052.643 ton ter je bil za 171.693 ton ali za 19.5 odst. večji od lanskega. Kosovne pošiljke so vrgle 761.328 ton (72,3 odst. vsega tranzitnega prometa), tako da je bila ustrezna postavka za 52.132 ton večja od lanske. Letos so se povečale tudi pošiljke žita in oljčnih semen (za 67.914 ton), lesa (za 31.199 ton), premoga in rude (za 19.926 ton) in potrebščin za posadke na ladjah (za 522 ton). V tržaški luki so do konca maja manipulirali 10.673 kontejnerjev. Radikalci prijavili karabinjerje sodišču Vsedržavni tajnik radikalne stranke Giulio Ercolessi je prijavil državnemu pravdništvu karabinjerje, ki so prejšnjo nedeljo posegli proti skupinici mladih radikalcev. Sled- Na Tržaškem velesejmu je reprezentativna razstava slovenske knjige Na ogled vas vabijo: Cankarjeva založba. Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga. Slovenska matica. Založba Lipa, Mohorjeva družba. Založba Obzorja, Založba Borec, Založništvo tržaškega tiska * In TRŽAŠKA KNJIGARNA nji so na povsem miren način delili protivojaške letake ob priliki izročitve bojne zastave rušilcu «Audace». Pri tem so karabinjerji aretirali mladoletnega Maria Busdachi-na in ga zaprli pod kopico obtožb. Po mnenju radikalcev so karabinjerji posegli s silo, ranili mladega radikalca, mu preprečili izvrševanje ustavne pravice, ga obrekovali, češ da jih je sam napadel, in ga niso poslali na zdravniški pregled. Tajnik Ercolessi je napovedal tudi, da bo prijavil pravdnika za mladoletnike višjemu sodnemu svetu, ker ni Busdachina takoj izpustil na svobodo, pač pa po komaj tednu dni. Sumljiva trojica za rešetkami Prejšnjo noč se je okrog Trga Libertà pred glavno železniško postajo odvil «lov» na tatove, ki je trajal poldrugo uro. Malo pred 2. uro je policijska izvidnica opazila v Ul. Tivamella tri sumljive moške, ko se jim je približala, pa so naglo zbežali. Policaji so ugotovili, da so nepridipravi skušali vdreti v gostilno «Marinella» in da so že delno odprli vhodna vrata. Agenti so jim sledili .dokler niso preskočili ograje bližnjega gradbišča na vogalu med Videmsko ulico in Ul. Pauliana, kjer so kljub posegu druge policijske enote izginili. Malo pozneje so agenti opazili na Trgu Libertà, blizu občinske menze, sumljive sence. Spet trojica, ki se je nemudoma poskrila med grmičevje. Policistom je tokrat uspelo, da so jih ujeli, vendar niso mogli dognati, ali gre za iste, ki so malo poprej poskusili vdreti v omenjeno gostilno. Identificirali so jih za 41-letnega Slavka Tučeva iz Vukovarja, za 22-letne-ga Savica Živkoviča iz Brodovaca in za 52-letnega Antona Javka z Reke. Pri slednjem so našli v plastični vrečici dva ukradena potna lista, nekaj drugega ukradenega blaga, več izvijačev, nožev in drugih «potrebščin» za tatinske podvige. Medtem ko je Javk zatrjeval, da je blago njegovo, je Živko-vič povedal agentom, da je vse to I nrav gotovo ukradel Javk. Zato so I slednjega odpeljali na kvesturo, I ker je osumljen za tatvino in ker ni imel dokumentov, Živkoviča so ] pridržali kot «pomembno pričo». Tu-! čeva pa zato, ker ni imel potnega lista. roda, ki govori ta jezik. Vprašanje pouka italijanščine je bilo prepuščeno delovnim komisijam, ki ga bodo natančneje proučile. Vsekakor je bila glavna o-rientacija udeležencev seminarja predhodni kratek tečaj italijanskega jezika. Italijanščina bi tako ne postala drugi obvezni jezik in bi imeli dijaki večje možnosti izbire tujih jezikov. Med jeziki, ki jih bodo poučevali v zavodu, bo tudi slovenščina. To je predlagala skupina absolventov podobnega zavoda v južnem Wale-su, predlog pa je potrdil funkcionar italijanskega zunanjega mini- strstva, ki vodi upravne posle v zvezi z gradnjo šole dr. Bonetti. Dejal je, da je v obmejnem pasu in na področju, kjer živijo prebivalci obeh narodnosti, nujna vključitev slovenščine v seznam jezikov, ki jih bodo poučevali v sesljanskem zavodu. Poleg francoščine in nemščine, ki sta običajna jezika v vseh zavodih UWC, bodo poučevali še ruščino in srbohrvaščino ter arabščino. Namen tržaškega zavoda je med drugim tudi ta, da privabi čim večje število dijakov iz vzhodnoevropskih držav in iz Sredozemlja; zato so v program vključili te tri jezike. Zanimiva je tudi razdelitev dijakov, ki bodo obiskovali ta zavod. 30 odstotkov bo Italijanov, od teh nekaj (vsaj 5 odst.) tudi iz naše dežele, 20 odst. iz držav ob Sredozemlju, razen Jugoslavije, 15 odst. iz Avstrije, Jugoslavije in drugih vzhodnoevropskih držav, 15 odst. iz ostalih evropskih držav in 20 odst. iz ostalega sveta. Med ostalimi predmeti, ki jih bodo proučevali v Sesljanu, naj navedemo morsko biologijo, umetnost, zgodovino civilizacij ob Sredozemskem morju, astronomijo in arheologijo, torej predmete, ki imajo neposreden stik z našim mestom, oziroma našo deželo. Ob koncu zasedanja je prisotne pozdravil predstavnik italijanske komisije za UWC posl. Belci, ki je poudaril, da je pobuda za zgradnjo zavoda naletela v Trstu na izredno zanimanje, še predvsem sedaj, ko je prebivalstvo obveščeno o nalogah in o delu bodoče šole. Omenimo naj še izredno zanimanje, ki so ga udeleženci zasedanja pokazali za manjšinska vprašanja. To velja predvsem za bivše dijake, pa tudi za profesorje angleškega zavoda. Ti so med drugim zaprosili za partituro dveh slovenskih pesmi, ki jih bo pevski zbor angleškega zavoda vključil v spored svojega koncerta, s katerim bo marca prihodnjega leta gostoval v Trstu. 180 mest za geometre pri poštni upravi Pokrajinska poštna uprava sporoča, da je bil v uradnem vestniku št. 2720 objavljen razpis javnega natečaja za 180 mest geometra v organiku poštne službe. Prošnje je treba odposlati s priporočenim pismom poštnemu ministrstvu, ali pa izročiti na sedežu pokrajinske poštne uprave do vključno 8. julija 1974. Prošnje lahko vložijo vsi tisti, ki še niso presegli 32. leta starosti in imajo diplomo šole za geometre ali pa umetnostnega liceja z usmeritvijo za arhitekte. ZADEVA MILJSKE LADJEDELNICE Enotno odposlanstvo bo odpotovalo v Rim Na sedežu deželnega sveta so se predstavniki tovarniškega sveta miljske ladjedelnice «Alto Adriatico» in sindikalnih organizacij včeraj sestali z načelniki svetovalskih skupin KD, PSI, KPI in PSDI. Na srečanju so razpravljali o položaju v ladjedelnici, ki je zašla v resne težave in ki deluje v režimu «nadzorovane uprave». Na včerajšnji seji so vprašanje osvetlili z raznih vidikov, danes popoldne pa bo novo srečanje, na katerem bodo prešli na določitev konkretnih ukrepov za rešitev ladjedelnice. Po vsej verjetnosti bo prodrl sklep o tem, da bi enotno deželno odposlanstvo odpotovalo v Rim, kjer naj bi se pri pristojnih oblasteh zavzelo za poseg javnih dejavnikov v korist miljskega o-brata. Budimirja Metalnicova. V tem filmu, v katerem nastopa znani igralec Bondarčku, se prepletata znanost in fantastika. Poleg predvajanja številnih žanr mivih igranih filmov bo na sporedu letošnjega festivala tudi vrsta raznih razstav. Nov deželni odbor sindikata časnikarjev V soboto in v nedeljo je bila redna skupščina sindikata časnikarjev Furlanije - Julijske krajine. V novi izvršni odbor so bili .izvoljeni naslednji časnikarji: Soli, Mo-linari, Curci, Abram, Parmeggia-ni, Niccolini, Spetič, Borisi in Blasom. Prvi neizvoljen je Marc. Za delegate na kongres vsedržavnega združenja so bili izvoljeni Soli, Molinari, Niccolini, Spetič in Pison. Funkcije v odboru časnikarske zbornice Včeraj se je sestal novoizvoljeni odbor časnikarske zbornice za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na dnevnem redu seje, ki jo je vodil Gianmaria Cojutti, je bila razdelitev funkcij v odboru. Za predsednika je bil potrjen dr. Ralo Soncini, podpredsednik je prof. Dino Menichini, tajnik Slavko Štoka, blagajnik pa Tullio Bemot. Predsednik nadzornega odbora je Bruno Natti. Po izvolitvi se je Soncini zahvalil za zaupanje in orisal smernice bodočega delovanja. OPOZORILO REJCEM ŽIVINE Jutri v Repnu važen sestanek Pokrajinsko združenje rejcev vabi vse rejce goveje živine, člane in nečlane, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 19. junija 1974, ob 21. uri v gostilni Križman v Repnu. Na sestanku bodo obravnavali deželni zakon štev. 18 za varstvo in razvoj živinoreje, ki je stopil v veljavo 24. maja. Dokazovanja o «coni B» pa taka... Ob zaključku akademskega leta združenja «Cenacolo triestino» je imel daljše predavanje znani zastopnik revanšističnih stališč odv. Lino Sardos Albertini. Govoril je seveda o «coni B ob luči jugoslovanskih stališč» in je: z juridičnega stališča «dokazoval» italijansko suverenost nad Koprščinb in Buj-ščino. Koliko so ta «dokazovanja» bila utemeljena1/ še je videlo V raž-1 pravi, ko je neki izvedenec mednarodnega prava v par stavkih likvidiral Sardos - Albertinijeve teze. iiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimimuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiununiMiniii» VČERAJ S PISMENO NALOGO IZ ITALIJANŠČINE Na enotnih srednjih šolah so se začeli zaključni izpiti Izpiti so v teh dneh tudi na osnovnih šolah ter na Strokovnem zavodu za industrijo in obrt Našemu delovnemu tovarišu Radivoju čaču je žena Sandra povila ljubko hčerkico 'talVI n IRENO Srečnima staršema iskre-no čestitajo kolegi-tiskarji in uprava ter uredništvo Primorskega dnevnika. kleta pisala nalogo iz knjigovodstva, fantje pa bodo imeli na sporedu tehnično risanje, jutri pa bo izpit iz prakse. Medtem ko se je večina dijakov, bolj ali manj zadovoljna z doseženimi rezultati, oddahnila od napornega šolskega truda, se za dijake zadnjih razredov začenja ravno v teh dneh najtežje obdobje šolskega leta. Pred profesorskimi komisijami morajo polagati obračun vsega dosedanjega šolskega leta. Tako so se včeraj začeli izpiti na osnovnih šolah, zaključne izpite pa polaga 147 dijakov enotnih srednjih šol. Zrelostni izpit na srednjih šolah se je začel s pismeno nalogo iz italijanščine, ki so jo določile posamezne komisije. Danes bo na vrsti pismena naloga iz slovenščine, jutri se bodo dijaki spoprijeli z nalogo v tujem jeziku, v četrtek bo na sporedu matematika, v petek likovna vaja, v soboto pa neobvezno latinščina. Ustni del izpitov se bo začel v ponedeljek ali v torek, vsekakor pa se bo moral zaključiti pred 28. junijem, ker se bo nato začela velika matura. Zaključni izpiti so se začeli včeraj tudi na Strokovnem zavodu za industrijo in obrt. Včeraj so dijaki pisali nalogo v slovenščini iz splošne izobrazbe. Danes bodo de- PRIREDITVE IN RAZSTAVE ROČNIH DEL Tekmovanje mladih glasov Pri Tržaškem združenju prijateljev operne glasbe se nadaljuje vpisovanje na tretje tekmovanje mladih glasov, ki bo v petek, 20. junija, ob 18. uri na sedežu Krožka za kulturo in umetnost na Verdijevem trgu 1. Kandidati se lahko prijavijo k tekmovanju tudi tik pred samim začetkom prireditve. Vpis v slovenske osnovne šole Didaktična ravnateljstva sporočajo, da je na vseh osnovnih šolah na Tržaškem vpisovanje učencev v 1. razred vsak dan od 9. do 12. ure. ŠOLA Šolska prireditev dne ob uri Razstava ročnih del dne od — do Nabrežinski okoliš BRIščKI ---- ---- 20. junija 9.00 — 12.00 Dolinski okoliš DOLINA MAČKOLJE 24.6. PESEK 23.6. ŽAVUE 23. junija 9.00 - 12.00 - 17.00 - 20.00 19.00 23. junija 9.00 12.00 - 17.00 -19.00 16 30 23. junija 9,00 - 12.00 23. junija 9.00 - 12.00 Šentjakobski okoliš SV. JAKOB ------- Ul. Frausin 12 «D. KETTE» ------ Ul. sv. Frančiška 25 DONADONI 24,6. Ul. Donadoni 28 SV. ANA -------- Ul. Fianona 1 SKEDENJ 20.6 Salita E. De Marchi 8 ---- 23. junija 9.00 - 12.00 — 16.00 - 19.00 ---- Od 16. do 20. junija po maši 22. junija 23. junija ---- 22. junija 23. junija 20.30 ---- v kinodvorani v Skednju 9.00 — 12.00 17.00 - 19.00 9.00 12.00 - 17.00 19.00 9.00 12.00 - 17.00 19.00 9.00 - 12.00 igra «Dve Marički» Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel» Trst, Ul. Ginnastica 72 — Campo S. Luigi 11, tel. 793.-167 in 722-246 prireja od 1. do 30. avgusta letos TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje vsak delovni dan od 9. do 12. in od 17. do 19. ure, do vključno 26. junija. Izleti SPDT priredi 29. in 30. junija t.l. dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe. Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski dolini in izleti v okolico. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dolino. Vpisovanje do 24. junija v uradu ZSšDl, Ulica Ceppa 9. Razna obvestila Danes, 18. t.m. bo ob 20.30 posvetovalni sestanek v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bo Angel Vremec pojasnil pogoje o pristopu članov k Združenju jusarskih upravičencev za Opčine m Bane. Vsi Openci in Banovci so vabljeni. da se posvetovalnega sestanka udeležijo. Prosvetno društvo «Kraški dom» vabi člane in prijatelje na pripravljalni sestanek za občinsko razstavo vina. Sestanek bo v četrtek, 20. t.m., ob 21. uri v prostorih občinske kopalnice v Velikem Repnu. Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča obiskovalce, da bo v dneh od ponedeljka. 17. junija do petka. 21. junija t.l. knjižnica od 12. do 14. ure zaprta. Mali oglasi TVRDKA CRASSO, pisarniški stroji. razstavlja na tržaškem velesejmu elektronske računalnike HEWLETT - PACKARD. Včeraj-danes Danes, TOREK, 18. junija BOGDAN Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 3.25 in zatone ob 19.17. Jutri, SREDA, 19. junija JULIJANA Vreme včeraj: naj višja temperatura 23,5 stopinje, najnižja 16,7, ob 19. uri 23 stopinj, zračni tlak 1011,3 mb. sta- oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,5 stopinje. • IjJl/ /.W+Ù'i •-* ž'y ,j ' ( . ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. in 17. junija 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 18 oseb. Umrli so: 69-letni Ernesto Lorenzi, 64-letni Luigi Cleopazzo, 88-letna Francesca Farci, 62-letna Maria Ghersinich vd. Boni, 71-letna Ines Nagode por. Piva, 79-letna Maria Giovannini, 81-letna Giuseppina Ra-potec, 65-letni Carlo Vaclik 80-ietna Giovanna Babich vd. Gašperini, 54-letni Pietro Cesca, 79-letni Giuseppe Pipan, 79-letna Lucia Deluca vd. Bernobich, 68-letna Serafina Milinovich por. Tonsa, 81-letna Antonia Marchesi vd. Cartoni, 88-letna Elisa Simoncich vd. Godnig, 83-letna Maria Ivanossich vd. Cortese, 50-letni Silvano Mottola, 84-iet-na Vittoria Di Bacco vd. Sferco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro. Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Ca-Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo. Ul Bernini 4; A. Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226 165); Opčine (tel. 211001); trosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 2<;0 121); Sesijan (tel. 209-197., Zavije 'tel. 213-137); Milie (tel. 27) 124). BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 'O 36-101. 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 656.— Funt iterling 1568,— Švicarski frank 219,50 Francoski frank 133,40 Nemika marka 259,20 Avstrijski šiling 35,80 Dinari debeli 42— drobni 42.— MENJALNICA vseh tujih valut Ravnateljstvo srednje šole Fran E-rjavec v Trstu vabi na ogled raz^ stave risb in drugih šolskih izdelko'' svojih učencev. Razstava bo odprta do sobote, 22. t.m., od 9. do 12- ure-od 9. do 12. ure. Na znanstvenem liceju «France Prešeren» dijaki razstavljajo svoje risarske izdelke do vključno sobote, 22. junija. Razstava bo odprta vsaž delavnik od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, oa se vstopni izpiti za posamezne razrede začno 17. junija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpore izpitov je razobešen na šolski oglas® deski. Učenci osnovne šole «A. Gradnik» na Repentabru vabijo na razstavo ris in ročnih del. Obenem bodo razstavili dokumente o poimenovanju šo e ob stoletnici ustanovitve in 30. let®" ci njene obnovitve. Razstava je prta še danes od 9. do 12. ure. Kino Ariston — I.N.C. 16.00 «Lancillotto e Ginevra». Lue Simon in Laura 1®' ke Condormnas. . Nazionale 16.00 «Li chiamavano i u.e moschettieri, ma invece erano Ionte' cario... Attenti a quei due». Tow Curtis in Roger Moore. Barvni fu®-Fenice 16.00-22.15 «Il suo nome riceva tremare... Interpol in allarmo»' Lee Van Cleef, Edwige Fenech. Eden 15.30-22.15 «Il portiere di notte» Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Rampling, Philippe t^" roy in Gabriele Ferzetti. PreP0, vedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Mani di ferro». Barv® film o karateju. Režira Doo Kwans Gee. Prepovedano mladini P°d * ' letom. Aurora 16.30—22.00 «Le cinque &oT' nate». Adriano Celentano. Barvm film. Prepovedano mladini pod 1 ' letom. Capito! 15.30 «Come eravamo». BaiV m film. R. Redford m B. Streisano-Cristallo 16.30 «1 tre avventurieri»-Alain Delon. Barvni film. Impero 16.30 «Mercoledì delle ceneri»' Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Le calde cU" gine». Nicole Debonne. Solange Pi® dez. Prepovedano mladini pod t ' letom. Moderno 16.30 «Una Rolls Royce gial" la». Barvni film. . Igrajo Inž®® Bergman, Alain Delon, Sherley Ne Laine. Ideale 16.00 «O.S.S. 117 - Segretissimo». Barvni film. Igrata KeiW® Matthews in Nadia Šanders. Vittorio Veneto 16.30 «Il caso Pisciata». Tony Musante in Carla Gra-- vina. Prepovedano mladini pod 1 , Abbazia 16.30 «Boccaccio». Bari’111 film. Igrajo: A. Noschese, E. Mon" teššno, S. Koscina. Prepovedane “'’ nilàdiiii pod 18. letom. Astra 16.30 «Da qui al!eternità». Barvni film. Igrajo Buri Lancaster. Montgomery Cliff, Deborah Kerr, Frank Sinatra. Radio 16.00 «L'uomo dalla mano 81 acciaio contro il Drago Rosso»-Barvni film o karateju. Igrajo Chang Ching in Cheng Ping. Razstave V Prosvetnem domu na Opčinah bodo v četrtek, 20. t.m.. ob 20.39 odprli razstavo del slovenskih slikarjev Cesarja, Černigoja, Hlavaty-ja, Palčiča, Spacala in Zajca. R®z' stava spad v okvir praznika komunističnega tiska in bo odprta vsak dan, do 25. junija, od 19- d0 22. ure. V umetnostni galeriji «C. Soflan®' pulo» (Trg Papa Giovanni, 6) so <>n-prli razstavo del slikarjev F. von Kirchmayra in C. Picerne. V galeriji «Rettori - Tribbio 2» n® Starem trgu 6 razstavlja svoja ce,a Milančanka Bruna Tavazzi. Razstava bo odprta do 5. julija. V galeriji «Torhandena» v istoimo'1 ski ulici razstavlja tržaški slikar Giordano Sedmak. V galeriji S Maria Maggioro- v Ul. Collegio 6 razstavlja svoja doa Mario Bessarione. Razstava bo od" prte do konca meseca. V razstavišču Galleria degli artisti-na Bencovem trgu 3 razstavlja tržaška slikarka, ki se podpisuje » menom Parna. Razstavljala bo o° " junija. V Rimu v galeriji «Colosseo» i® odpri razstavo svojih del naš rrzaški likovnik Demetrij Cej, ki bo razstavljal do 30. junija. V koprski galeriji «Meduza» sta odprla razstavo svojih grafik Stefan Galič in Marjan Kravos. V tržaški galeriji Tommaseo je odp® razstavo svojih del znani likovnik Enrico Paulucci. V občinski galeriji Megi PePeU razstavlja svoja dela. Prispevki ZA SPOMENIK PADLIH V NOB IZ KRIŽA V spomin pok. Ramila Sedmaka darujeta Martin in Marija Guštin 5.000 lir. POPRAVEK Namesto cvetja na grob Danila Pertota in ne Petarosa, kot je bilo objavljeno 16. t.m.. darujejo prija* tel ji 3.000 lir za prosvetno društvo «Barkovlje*. Dne 16. t.m. je preminil KAREL VACLIK Pogreb bo danes, 18 t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bol. mšmce naravnost v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: žena Avguština, hči Sonja ž možem Salvatorejem, sin Albin z ženo Sonjo, vnuki Karel. Fulvija, Sabrina in Valentina ter drugo sorodstvo Opčine, 18. junija 1974 Pogrebno podiotie. (II. Žonta 3, tel. 38006 primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 18. junija 1974 PRVIČ PO DOLGIH LETIH lep ljudski praznik v Medji vasi Turistom omogočiti prijetno počutje da bodo odhajali z lepimi spomini SESTANEK PRISTOJNIH USTANOV IN SLUŽB Va prazniku, ki so ga priredili Fantje izpod Grmade, so sode-lovali tudi šolski otroci ter pevska zbora iz Saleža in Nabrežine Z veseljem lahko ugotavljamo, da Se v devinsko - nabrežinski občini prosvetno in družabno življenje vse bolj bogati in uveljavlja. Zlasti pa 8re pohvaliti izredno živahno delo-Vanje v zahodnem delu občine, ki Je bil in je še vedno izpostavljen hudim raznarodovalnim pritiskom s strani novih priseljencev. Prosvetni delavci in izobraženci, ki živijo na tem delu našega Krasa, se problema vsekakor zelo dobro zavedajo in zato ni naključje, da so «Fantje izpod Grmade» sklenili pripraviti v Medji vasi bogat ljudski praznik z zanimivim kulturnim sporedom. Pirigent zbora Ivo Kralj je v svojem uvodnem pozdravu poudaril nujnost, da se tudi v še tako odda-ijenem kraju vaščani potrudijo, pripravijo ljudske praznike in s tem nudijo priložnost za prijetno zabavo in za razna srečanja. Igor iuta, ki je povezoval točke kultur-nega sporeda, pa je ob koncu omenil izredno važnost takih ljudskih shodov, ki s svojo množičnostjo kažejo na tesno povezanost slovenskih budi mimo raznih ideoloških razlik, »o se je treba zavzemati za svoje pravice, «če bi nas temne in zlonamerne sile hotele zbrisati s tega koščka naše zemlje, je naša dolžnost, da se jim postavimo po robu z utrjevanjem svoje zavesti, z množičnimi ljudskimi shodi in z bogatim kulturnim in športnim udejstvovanjem». Razveseljivo je zato vedeti, da v teh krajih nastajajo vedno nove pobude, od zborov «Iga Grudna», «Fantov izpod Grmade» in Dekliškega zbora iz Devina, pa do KK Devin - štivan in do ustanovitve skavtske skupine v Devinu. Kulturni program je zato skušal Prikazati kratek pregled čez krajevno prosvetno delovanje. Najprej so nastopili «Fantje izpod Grmade», ki s9 v okrnjeni postavi zapeli Vodopivčevo «Ob večerni uri» in ljudsko «To zlato sladko vince». Sledile so recitacije osnovnošolskih otrok iz Stivana in Medje vasi: Loredana Legiša z Vodnikovim «Dramilom», Boris Pernarčič. Majda Peric in Nevio Legiša z zborsko recitacijo Mejnika in Aleksander Kobal, Robert Antoni in Mauricij Peric z Aškerčevim «Janičarjem». , Kot gost je nastopil mešani zbor 'z Saleža, Rdeča zvezda, ki je pod Vodstvom Janka Obada zapel Ven-turinijevo «Pozdravljena domovina» in Adamičevo «Vesela pesem» ter znani partizanski pesmi «Hej brigade» in «Na juriš». Osnovnošolski otroci so nato spet presenetili s šaljivim prizorčkom «Izgubljena stava». Sledil je Dekliški zbor iz Devina, ki je pod vodstvom Her-hiana Antoniča zapel tri pesmi (Mili moj, Jurij Zeleni in Svatovska). S tremi pesmimi se je predstavil tudi moški zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča (Kaj ti je deklica, Teče mi vodica in z rusko ljudsko Pesmijo). Ob koncu je sklenil kulturni program zabavni ansambel Iga Radoviča z vrsto skladb. Isti ansambel je igral tudi pozno v noč in zabaval številne goste, ki so se v velikem številu zbrali z vseh koncev Tržaškega in Goriškega, zlasti pa seveda iz krajev zahodnega Krasa. Za to. da so ta ljudski praznik pripravili in za to, da je tako dobro uspel, je treba organizatorje vsekakor pohvaliti. številno občinstvo na prazniku v Medji vasi ..„„„„........ Učni uspehi na slovenskih srednjih šolah Kot smo že poročali, je znanstveni licej France Prešeren priredil v soboto v Kulturnem domu zaključno prireditev, med katero so nagradili najboljše dijake ter tiste, ki so dosegli najboljše uspehe iz slovenščine. V šolskem letu 1973/74 so bili na klasičnem in znanstvenem liceju najuspešnejši sledeči dijaki: Suzana Pertot (I. a), Franko Perco (II. a), Davor Pečenko (III. a). Jana Ban (IV. a), Suadam Kapič (V. razred), Rossanna Pettirosso (L b), Marko Filippi (II. b), Marija Dorotea Brecelj (HI b) in Ester Pregare (IV, b). Iz slovenščine pa so dosegli najboljše u-spehe Vera Crevatin (I. a), Nevo Radovič (H. a), Melita Valli (HI. a). Aurora Gabrovec (IV. a), Irena Sossi (V. razred), Verenka Ter-celli (I. b), Vida Legiša (II. b). Aleksej Kalc (HI. b) in Sergij Kukanja (IV. b). Na klasičnem liceju so bili najboljši: Vesna Sossi (IV. gimnazija), Erika Mesesnel (V. gimnazija), Vilma Kjuder (I. ki. 1.), Iztok Kodrič (II. ki. 1.) in Majda Tercion (III. ki. 1.). Najboljši uspeh iz slovenščine so dosegli Neva Regent (IV. gim.), Majda Kodrič (V gim.), Igor Vrabec (I. ki. 1.), Tanja Rebula (II. ki. 1.) in Alenka Legiša (IH. ki. L). Na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» so bili v letošnjem šolskem letu najboljši Danijel Go-misel (I. a), Marjan Versa (I. b), Walter Romano (II. a), Neva Rebula (II. b), Sabrina Franco (IH. a), Silvana Pieri (IH. b), Lučana Hrovatin (III. b), Silvija Bandi (IV. r.), Nevenka Pertot (IV. r.), Vanda Svara (V. a), Darinka Cossutta (V. b) in Fulvi ja Sancin (V. b). Najvišje srednje ocene imajo Silvana Pieri (8,75), Darinka Cossutta (8,55) in Vanda Švara (8.27). Na trgovskem tehničnem zavodu bo razdelitev spričeval in nagrad v petek, 21. junija, ob 10. uri. Nižja srednja šola «Sv. Cirila in Metoda» pri Sv. Ivanu 1. a — Izdelali so: Alfred Coce vari, Bogdan Rasem, Ticijana Fer- luga, Barbara Gruden, Elizabeta Luisa, Laura Maver, Ljubica Peric, Danijela Ruppel, Katja Škerk in Loredana Sassi. Trije dijaki imajo popravne izpite, trije pa so bili odklonjeni. L b — Izdelali so: Tomaž Saldassi, Igor Canciani, Dario Crociati, Egon Fonda, Franko Giudici Omar Husu, Franko Koren, Andrej Merku, Andrej Pegan, Igor Škamperle, Marko Stavar, Neva Bachi. Silvija Callin in Elizabeta Nacinovi - Zarco. Štirje dijaki imajo popravne izpite. H. a — Izdelali so: Alojz Milič, Egon Pertotti, Aleksander Sancin, Flavio Trampuš, Tanja Beuk, Helena Ciuch, Miriam Kandut, Gabrijela Paoli. Nives Racman, Nevija Ra-zem, Marija Ražem, Silvana Starez in Eleonora Zupančič. Štirje dijaki imajo popravne izpite, trije pa so bili odklonjeni. II. b — Izdelali so: Igor Brana, Fulvij Dovgan, Hugo Farneti. Fabij Mazzucca, Stanislav Possega, David Slobec, Marko Zubalic, Ana Marija Arcioni, Rosanna Franco. Neva Gregori, Tanja Gregori. Marija Tereza Pockar, Erika Tozon in Franca Zoch. Štirje dijaki imajo popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. Srednja šola «Cirila in Metoda» na Katinari I. razred, Izdelali so: Dario Olenik, Štefan Slamich, Aleksandra Kjuder. Elizabeta Lenardon, Nicoletta Mirasole, Tamara Vec-chiet. Popravne izpite imajo štirje dijaki. H. razred — Izdelali so: Renato Gombač, Ugo Simčič, Carla Cok, Odette Donati, Fulvia Olenich, Erna Osbich, Alenka Rapotec. En dijak ima popravni izpit, eden pa je bil odklonjen. III. razred — K zrelostnemu izpitu so bili prepuščeni: Franko Cej, Gualtiero Codarin. Alfio Donati, A-driana Cok, Rosita Glavina, Giuliana Pecchiar in Susanna Turco. Umrl je dr. Rudi Rutar ugledna gospodarska osebnost Preprečiti navijanje cen blaga in storitev - V Cradeiu kaznovanih z globo 50 oddajalcev sob, ker niso izobesili cenika ■ Opozorilne table glede omejitve hitrosti pohištvo r Samo 2 koraka od 26. tržaškega velesejma ! MOSTRA DEL MOBILE - UL Settefontane 58/62/64 na uradu protituberkuloznega zavoda do poldne 28. junija. Na o-menjenem uradu, ki se nahaja v Gorici na Korzu Italia 55, dobijo prosilci tudi druge informacije. MALI MATURI V GORICI Danes pismena naloga iz slovenščine Na slovenski nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Gorici in v tretjem razredu trgovske šole se danes nadaljujejo pismeni izpiti za malo maturo. Včeraj so dijaki obeh šol pisali nalogo iz italijanščine; na tr- Prometna varnost, javni mir ter zavarovanje domačih in tujih turistov pred nevarnostjo navijanja cen blaga in storitev, o vsem tem so se prejšnji dan v Gorici pogovarjali predstavniki zainteresiranih u-stanov in služb. Sestanek je vodil podprefekt Larosa, prisostvovali pa so mu poveljnik karabinjerske grupe Delirate, poveljnik cestne policije Dainotto, pomorski kapitan Aleg-giani, komandant tržiškega luškega področja, vicekvestor dr. Davi-ni, občinski odbornik iz Gorice Moi-se, občinski odbornik iz Tržiča Ni colettis, direktor področne carine dr. Bertè, predsednik turistične ustanove iz Gradišča Romanese, direktor Pokrajinske turistične ustanove Spangher in voditelj goriške obmejne policije dr. Vollono. Ta sestanek je bil nujno potreben ravno sedaj, ko se pričenja turistična sezona in ko prihaja v naše kraje in še prav posebno v Gradež veliko število posebno nemških in avstrijskih turistov, poleg njih pa bo prek naše dežele v naslednjih mesecih potovalo tudi dosti motoriziranih tujih turistov, ki jih je potrebno seznaniti z našimi predpisi. Posebno nujni so ti ukrepi za Gradež, kjer prihaja do pogostih primerov zlorabe, ker tujci nimajo zadostne prakse z denarjem in zato tudi ne poznajo cen določenih storitev. EPT je dal tiskati table, ki jih bo na vidnih krajih namestilo luško poveljstvo, da bodo turisti točno poznali cenik poglavitnih uslug kot so vstop v kopali šče, izposojanje senčnikov, ležalnikov, čolnov itd. Te table, ki bodo napisane v italijanščini in v nemščini, bodo razobesili tudi po hotelih in penzionih. Proti 50 osebam, ki oddajajo sobe, je EPT uvedel postopek ter so bile kaznovane globo, ker niso objavile, kot bi po zakonu morale, cene sob. Na mejnih prehodih bodo namestili vidne napise, ki bodo inozemske turiste opozarjali na omejitev brzine, ki je na navadnih cestah 100 km, na avtomobilskih cestah pa, kot je znano 120 km na uro. Izrečen je bil predlog, da bi v naših krajih, kjer je veliko vojašnic, opozorili vojake, naj takrat, ko imajo prost izhod, hodijo na cestah bolj uvidevni in naj ne zaustavljajo prometa. Ta potreba se tiče vseh večjih občin na Goriškem. Ker se bodo mesta ob počitnicah v precejšnji meri izpraznila, bo po trehno poskrbeti za varnost in zaščito premoženja državljanov. V tu rističnih krajih, kjer se bo število prebivalstva izredno povečalo in kjer bodo turisti hoteli imeti zagotovljen nočni mir, en del turistov zahteva, da bi zapirali nočne lokale pred drugo uro po polnoči. Takšne želje pa za enkrat nimajo namena upoštevati, ker bi nujno zapadli konkurenci Lignana, kjer si s temi težavami ne belijo glav, morda tudi zato ne, ker so že pri sami gradnji nočnih lokalov, plesišč in zabavišč upoštevali pravico turista do počitka in miru. V naši pokrajini, ki je ob meji, je odprto tudi vprašanje menjave denarja v nočnih urah, od 20. ure zvečer do 8. zjutraj. Takrat ni odprta nobena menjalnica, niti menjalnica avtomobilskega kluba pri Rdeči hiši. Težave, ki pri tem nastajajo, zmanjšuje dejstvo, da številni lastniki hotelov sprejemajo plačila tudi v tuji valuti. Turistična ustanova je sklenila vprašati hotelirje, če bi bili pripravljeni uradno prevzeti menjavo tujih valut. Če bi prevzeli skrb za to storilnost, potem zaradi birokratskih ovir te pobude ne bo mogoče uresničiti pred prihodnjim letom. Omenili smo le nekatere izmed tolikih predlogov, ki so jih bili izrekli udeleženci tega sestanka. Vsi ti predlogi hočejo zagotoviti gostom čimbolj prijetno počutje. Pokrajinski protituberkulozni zavod je razpisal natečaj za eno mesto tehnika iz zdravstvene radio logije z začasno zaposlitvijo. Interesenti morajo predstaviti prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir ___________________________________________ iiimiiMiiiiMmiiiiiiHimiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiimimmiiiiiiimiiiniiiiiimmiiiiiimiiiiiiimmiiuuiiiiiiiiiiiii DOLGOTRAJNI SPOR V TEKSTILNI SKUPINI SN!A Na pogajanjih v Rimu obrazložili svoje zahteve Sindikalisti zahtevajo naložbe za modernizacijo naprav govski šoli so dijaki (vsega skupaj jih je 12) imeli na razpolago tri naslove. Na trgovski šoli pišejo danes nalogo iz slovenščine. V naslednjih dneh pa bodo pisali naloge po naslednjem vrstnem redu: v sredo matematika, v četrtek nemščina ter v peteh srbohrvaščina. Ustni izpiti se bodo po vsej verjetnosti pričeli že v soboto zjutraj, nadaljevali pa se bodo ves prihodnji teden. Na nižji srednji šoli bo danes na vrsti pismena naloga iz slovenščine. Jutri bodo pisali nalogo iz nemščine, v četrtek iz matematike, v petek zjutraj bodo imeli risanje, popoldne telovadbo ter v soboto še pismeno nalogo iz latinščine. V Novi Gorici je predsinočnjim u-mrl po daljši bolezni v enainsedemdesetem letu starosti dr. Rudi Rutar, diplomiran ekonomist in pravnik, ki si je v povojnem obdobju pridobil precejšnje zasluge pri urejevanju obmejnih odnosov in za razvoj gospodarstva na severnem Primorskem. Pokojnik se je namreč v zadnjih letih ukvarjal tudi z obmejnimi vprašanji ter se kot strokovnjak udeležil mnogih posvetovanj med predstavniki novogoriške občinske skupščine ter goriške občinske in pokrajinske u-prave. Sodeloval je zlasti, ko je šlo za vprašanja infrastruktur ob meji. Za svoje plodovito delovanje je bil odlikovan z redom za delo z zlatim vencem. Dr. Rudi Rutar izhaja iz znane goriške družine. Po končani srednji šoli v Gorici je študiral na tu-rinski univerzi in je bil član akademskega kluba «Jadran» v Trstu. Po nastopu fašizma je moral kot demokratično nastrojen in narodnostno zaveden Slovenec emigrira-ti v Jugoslavijo. ........................nini............................................. S SOBOTNE TELOVADNE AKADEMIJE V GORICI Vzgajati mladino pomeni utrditi temelje naše narodnostne skupnosti Priznanje športnim delavcem prof. Ruplu, Češčutovi in Tomazinčiču Kot smo že na kratko poročali v nedeljski izdaji, je prejšnjo soboto bila v Gorici druga telovadna akademija, katero sta pripravili športno združenje «Dom» in komisija za doraščajočo mladino pri SKZG. Ker smo v nedeljski izdaji imeli skopo odmerjen prostor, je prav, da o tem dogodku napišemo še nekaj vrstic, naslednjih dneh pa bomo objavili še nekaj fotografskih posnetkov. Sobotna manifestacija je v prvi vrsti pomenila voljo naših ljudi nadaljevati z delom, ki so ga pred osemdesetimi leti pričeli pri Sokolu ter pozneje z ustanovitvijo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Ti dve organizaciji sta pomenili za goriški šport dva važna mejnika. Z njima se je pričelo organizirano delo, ki je dalo velike sadove. Kljub temu pa ni bilo delo v njih enostavno in lahko. To je poudaril tudi na sobotni prireditvi podpredsednik ZSŠDI Dino Roner, ki je med drugim rekel: «Premostiti smo morali hude težave, zlasti finančnega značaja, in sami, s prostovoljnim delom, gradili športne objekte. Iz javnih sredstev mnogo let nismo uživali ni-kake podpore in tudi sedanja je pičla, neustrezna številu aktivnih članov naših društev. Kljub vsem zaprekam in pomanjkanju prostorov se je v samem mestu uveljavilo športno združenje «Dom» z odbojko, košarko, namiznim tenisom in telovadbo. Ne smemo pri tem prezreti tudi pomena komisije za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno-gos rodarski zvezi, ki sledi in podpira vse pobude, koristne našim malčkom, ker se zaveda, da STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Gostovanj’e Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Jean Anouilh SKUŠNJA ALI KAZNOVANA LJUBEZEN Prevod: BRUNO HARTMAN Scena: NIKO MATUL Izbor kostumov: MILENA KUMAR Režija: DUŠAN MLAKAR Danes, 18. junija, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski) Umik avtobusa za okoliški a-bonma. Odhod iz Vrha ob 19.30 — gostilni Devetak - Grilj. Poljane ob 19.30 — gostilna Peric. Doberdob ob 19.35 pred občino. Jam-Ije ob 19.40 — gostilna Pahor. Dol, Boneti, Palkišče — gostilna Peric. Rupa in Peč ob 20. uri. Na ministrstvu za delo v Rimu so se pričela pogajanja med predstavniki skupine SNIA ter sindikalnimi koriščanju naprav z uvedbo štirih izmen, vendar ločeno za vsako podjetje posebej in hočejo na teh po- predstavniki tekstilne federacije FU | gajanjih govoriti tudi o naložbah T TA Orwro lor» Io or', tlArt-irv /-J«, * ™ „ .1___.•____• •• _I z. _1 _ LTA. Pogajanja se tičejo tudi delavcev obrata SNIA v Zdravščini, ki se že od prejšnjega meseca borijo za novo delovno pogodbo. Sestanek, ki so ga zahtevala izvoljena telesa v naši pokrajini in so ga podprli predstavniki dežele in parlamenta, je vodil podtajnik v ministrstvu za delo Corti. Predstavniki obrata SNIA so v obrazložitvi svojega stališča povedali, da zahtevajo uvedbo akordnega dela, uvedbo štirih izmen, ki bodo delale neprekinjeno 24 ur, ter namestitev delavcev in tehnikov po posameznih obratih skupine SNIA, razporejenih po vsej državi. Sindikalisti so zavrnili predlog lastnika glede uvedbe akordnega dela, ker zahtevajo ukinitev tega dela tudi v tistih obratih, kjer je upelja-no. Delavci so pripravljeni razpravljati o popolnem celotedenskem iz- in modernizaciji obratov, zlasti obrata v Zdravščini, ki je zastarel. V celoti pa so delavci zavrnili lastnikovo zahtevo o premeščanju delovne sile. Podtajnik Corti je lastnika seznanil z osnovnimi zahtevami sindikatov, ki lahko predstavljajo podlago za sklenitev sporazuma: izplačilo doklade za vse delavce skupine, kakršno so izplačali vsi tekstilni o-brati, tudi manjši, preureditev kategorij in izdelava novih meril za računanje draginjske doklade, odprava akordnega dela in izplačilo doklade, ki bo nadomestila to delo, zvišati doklade ter jih uvesti za nočne izmene in pravico do ustanovitve sindikalne organizacije v podjetju. Predstavniki lastnika so podtajniku odgovorili, da nimajo pooblastil, da bi takoj odgovorili na te zahteve in so zato pogajanja prekinili ter jih bodo nadaljevali prihodnji teden. Vpisovanje otrok v slovenske šole V vseh slovenskih šolah na Goriškem se bo vpisovanje v prvi razred pričelo 20. junija in bo trajalo do konca meseca Vpisovanje bo v šolskih poslopjih vsak dan od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1968. Pozivamo vse slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. bodo oni v bodočnosti žarišče dejavnosti našega življa. Iz leta v leto -nam razmah naše dejavnosti daje vedno bolj čutiti potrebo po lastnih prostorih, takih, kakršne smo v začetku stoletja že imeli s Trgovskim domom, ki so nam bili krivično odvzeti in nikoli povrnjeni. Ponovno smo Slovenci morali sami začeti akcijo za novo kulturno in športno središče, katerega smoter je krepitev vseh naših dejavnosti in preprečevanje odtujitve vseh naših ljudi. V upanju, da bodo čim-prej pričeli graditi ta objekt, v katerega so vloženi naši upi, se moramo trenutno zadovoljiti s tem, kar imamo. S hvaležnostjo dajemo priznanje tistim, ki jim je tudi s sedanjimi pičlimi športnimi sredstvi uspelo vzgajati našo mladino, to je prof. Ruplu, ki že šest let vodi šolske otroke, Mariji češčutove, ki je z nami tri leta in skrbi za malčke in za folklorno skupino in Martinu Tomažinčiču, ki s svojo neumorno delavnostjo povezuje naše športno delovanje.» ukeeUUitMi Najprej je bil zaposlen pri nekaterih podjetnikih, nato je dokončal odvetniško prakso in imel tudi nekaj časa v Beogradu svojo pisarno. Na mariborski trgovski a-kademiji pa je dve šolski leti tudi poučeval nekatere gospodarske predmete. Kazal je tudi nagnjenje k financam. Takoj po končani vojni se je vrnil na Primorsko. Najprej je delal na okrajnem izvršnem narodnoosvobodilnem odboru v Gorici in v Ajdovščini. Zatem je bil nekaj časa odgovorni delavec v tako imenovanem OKAP, novoustanovljenem podjetju za prevozništvo. Nato je odšel na Koprsko, kjer je opravljal odgovorno delo v državnih organih in pa v podjetju «In-terevropa». Iz Kopra se je 1952. leta vrnil na Goriško. Postal je načelnik okrajnega ljudskega odbora, kjer je odgovarjal za področje gospodarstva. V drugi polovici petdesetih let je bil nekaj časa tajnik, zatem pa predsednik gospodarske zbornice. Nato se je vrnil v upravno službo in ponovno prevzel mesto načelnika za gospodarstvo pri okrajnem ljudskem odboru, ki je obsegal celotno Primorsko. s sedežem v Kopru. Sredi šestdesetih let je bil upokojen. Dr. Rudi Rutar je bil med sodelavci zelo priljubljen zaradi plemenitega značaja, delovne vedrine in tovariškega odnosa do podrejenih. V času, ko je primanjkovalo strokovnjakov je opravljal izredno pomembno delo s prehajanjem gospodarstva iz upravno administrativnega vodenja k tržnosti je zlasti opozarjal na pomen ekonomskih analiz. Botroval je pri ustanavljanju marsikaterega podjel ja, ki se je razvilo v pomembno gospodarsko organizacijo. Vest o njegovi smrti je boleče odjeknila med vsem prebivalstvom na Goriškem. Pokopali ga bodo danes ob 16. uri na solkanskem pokopališču. Šolske vesti Carduecijeva ulica je polna lukenj Spoštovano uredništvo! Odkar so prekopali Carduccijevo ulico ter vanjo položili neke nove napeljave, prihaja v tej ulici do precejšnjih nevšečnosti. Cestišče so delavci slabo zakrpali, predvsem niso utrdili podlage ter so se granitne kocke precej udrle. V luknjah, ki so nastale vzdolž pločnika, se nabira voda, ki jo avtomobilisti škropijo na pešce in celo v izložbe trgovin, ki so na desni strani ceste v smeri od Travnika proti Kornu. Lastniki trgovin so se že pritožili na občinsko upravo in terjali od nje, da cestišče popravi. Z odstranitvijo lukenj na cestišču bo odstranjena nevarnost, da avtomobilisti oškropijo pešce in izložbena okna, prav tako pa bodo odstranjene tudi hude nevšečnosti, ki jih luknje povzročajo kolesarjem in motociklistom. Vozniki se namreč tem luknjam ne morejo izogniti, ker so na desnem robu ceste. Ker Gosposka cesta povezuje mestno središče s severnim delom mesta, je ponovna preureditev z granitnimi kockami tlakovanega cestišča nujna ter nanjo o-pozarjamo občinsko upravo. (Podpis) OB PRIČETKU IZLETNIŠKEGA RAZDOBJA DOBERDOBCI IZRAŽAJO SKRB ZA VARSTVO SVOJEGA OKOLJA Predvsem bi radi zavarovali okolje Dober-dobskega jezera, ki sodi v kraški rezervat Učenci slovenske osnovne šole v Ul. Randaccio v Gorici priredijo svojo zaključno prireditev, ki bo v četrtek ob 10.30. Na sporedu so petje, recitacije in igrice, ki jih bodo učenci izvajali pod vodstvom svojih učiteljic. Obenem bodo v četrtek, 20. t.m., priredili v šolskih prostorih tudi zaključno razstavo svojih risb in ročnih del, ki bo odprta do 19. ure, v petek ves dan in v soboto do 11. ure. Vodstvo šole in učenci vabijo starše in prijatelje, da pridejo na prireditev ter si ogledajo razstavo. Kino Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu so svetovalci razpravljali o zaščiti narave in okolja. Izrazili so zaskrbljenost, da bodo posekali topole, ki rastejo ob Do-berdobskem jezeru. Ta drevesa so sedaj stara 24 let, so povedali svetovalci (zasadili so jih kraški prebivalci, ki so bili takoj po vojni zaposleni v pogozdovalnih središčih) ter nudijo v poletnem času prijeten hlad. Pod njihovimi krošnjami se zbirajo izletniki, turisti, pa tudi udeleženci poletnih prireditev, ki se že dolgo vrsto let prirejajo ob jezeru. Topolei, ki so tudi zelo visoke, so vidne daleč naokoli ter so sestavni del pokrajine. Svetovalci so sklenili posredovati pri gozdni upravi, da ne dovoli sekanja drevja, čeprav se hkrati zavedajo, da je topol industrijsko drevo, ki ni zaščiteno. Druga skrb, ki je prav tako prišla na dan med sejno razpravo, se nanaša na zaščito okolja. Bližamo se poletni sezoni in s tem navalu turistov na Kras, Ker je tudi na Doberdobskem Kras precej onesnažen (ob poteh je videti najrazličnejše odpadke), so svetovalci pozvali svoje občane, naj smeti in neuporabnih predmetov ne odmetavajo kar tja v tri dni, ker bo na takšen način področje postalo veliko smetišče. Svetovalci pozivajo tudi izletnike, ki prihajajo na Kras z drugih krajev, naj ga ohranijo čimbolj snažnega, predvsem pa naj ne vdirajo na zasebne travnike in njive. Zlasti velja njihova skrb ohranitvi travnikov v bližini jezera, kjer se zbira največ izletnikov. Občinska uprava bi namreč rada jezero ohranila kot turistično privlačnost, saj je kot kraški pojav nekaj e- ! dinstvenega na spodnjem Krasu, i To območje sodi v kraški rezervat in je tudi s te strani zaščiteno. Ker pa niso še sprejeli ukrepov za njegovo dejansko varstvo, je potrebno v tej fazi zlasti sodelovanje občanov in izletnikov. POPRAVEK Iz seznama dijakov, ki so uspešno zaključili šolsko leto na slovenskih srednjih šolah v Gorici, objavljenem v nedeljo, je po pomoti izpadla dijakinja Katjuša Ožbat, u-čenka drugega letnika učiteljišča «Simon Gregorčič». Za napako se oproščamo. Gorica VERDI 20.30 Nastop Primorskeg dramskega gledališča iz Nove Go rice z delom «Skušnja, ali ka novana ljubezen». CORSO 15.15—22.00 «Pistaaa... ar va il gatto delle nevi». D. Jeamt in N. Olson Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA 17.30—22.00 «L’Aretino sui ragionamenti delle cortigiane, delle maritate’e... i cornuti contenti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30—21.30 «Cinque dita e una pistola». P. Chang. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 21.00 Koncert pop glasbe. PRINCIPE 18.00— 22.00 «La notte dell’ultimo giorno» Barvni film. Nova Gorica SOČA «Blažen med ženami», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Vzljubil boš mojo mater», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. PRVAČINA Prosto. RENČE «Decameron», italijanski barv. ni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ulica 1. maja, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Baldini, Korzo Italija 57, tel. 2879. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO Dne 16. junija nas je za vedno zapustil naš dragi in plemeniti soprog, brat. stric in svak dr. RUDI RUTAR višji upravni svetnik, ekonomist in pravnik Pogreb bo danes, 18. junija, ob 16. uri (po jug. času) iz mrtvašnice pokopališča v Solkanu (Nova Gorica). žalostno vest naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družine Rutar, Pazdera in Zaharija Nova Gorica, Gorica. Trst, Videm, 18. junija 1974 "V SOLSKE RAZSTAVE Kot vsako leto se tudi letos ob koncu šolskega leta kar vrstijo za-ključtit' razstave ročnih del in risb. .'a novi šoli na Colu pa so pripravili letos še posebuo razstavo, kajti med ročna dela in risbe so vključili tudi stare slovenske knjige, spričevala in dr igc dokumente, ki pričajo o starosti šole na Colu oziroma v Repnu. Izredno zanimiva razstava bo odprta še danes in zato pozivamo starše, naj si jo ogledajo V SUvnem so otroci dali na ogled vse, kar so med letom napravili Kotiček šolske razstave v Bazovici Pri Korošcih v Miljskih hribih ni veliko otrok, so pa zelo pridni Pridni so tudi otroci, ki obiskujejo šolo pri Domju Itifn. ki M Jo (Cipravili borstanski otroci, Jo zares bogata ZAKAJ ZASTOJ NA KONFERENCI V ŽENEVI Evropa pripravljena iakati Vzroki stagnacije - Tri merila o vojaški varnosti - Vloga izvenblokovskih držav Letos Evropa ne bo slavila največje diplomatske zmage vseh časov. Konferenca 35 držav, na kateri se je v Ženevi pripravljala nova listina» in na kateri bi morali določiti principe ter obveznosti glede bodočih, varnejših evrop. odnosov, ta konferenca napreduje izredno počasi. Spomladanska etapa se je spremenila v nekaj ,kar bi označili za zastoj. Prvotna želja pobudnika SZ in gostitelja Finske, da bi «finale» evropske konferen ce bil julija, praktično ni več u-resničljiva. Gostitelji Finci sploh ne goje več upanja, da bi se «evropski vrh» lahko naslednji mesec zbral v že davno pripravljeni palači «Finlandia», vtem ko je Ke-konnen izrazil željo, da bi do tega prišlo vsaj v «skorajšnji bodočnosti». Zato tudi prenočišča oziroma sobe v helsinških hotelih, ki so doslej bile rezerviran’ za tuje diplomate in časnikarje, zdaj že oddajajo običajnim turistom. Evropska «pomlad» se v Ženevi sploh ni razcvela, evropsko «finsko poletje» pa odlagajo za oktober ali november . . . Pomeni morda to neuspeh 35 držav, katerih diplomati se že skoraj 20 mesecev —- a od tega polovico v Ženevi — trudijo, da bi našli nekakšen skupen jezik v prid varnosti in sodelovanja na evropskih tleh? Danes, po tolikih izkušnjah, je gledanje na ta superpo-dvig treznejše kot pred kakimi desetimi leti, ko so poganjale prve ideje, ali pred tremi, ko so bila odposlana prva vabila na konferenco. Prevladalo je pojmovanje, da je važnejše soglasje vseh držav - udeleženk glede življenjskih vprašanj varnosti in sodelovanja v Evropi, kot pa to, da bi se konferenca za vsako ceno svečano zaključila. Zdaj niti sovjetski predstavniki, ki so še spomladi vztrajali na finalnem sestanku julija, tega roka več ne omenjajo. Domala neopazno in naporno diplomatsko delo 35 delegacij, izbranih najprej v Helsinkih in zdaj v Ženevi, se je preveč odmaknilo od izhodiščne točke in je preveč spremenilo način občevanja med državami, majhnimi in velikimi — v smislu enakopravnosti — da bi se sploh moglo o neuspehu govoriti. Odlaganje zaključne ceremonije nikakor ne pomeni neuspeh, kolikor bodo zaključni dokumenti, glede katerih se še vodi živahna diplomatska in politična borba, varovali življenjske interese skupnega partnerja v Evropi. Zastoj v Evropi so zadnje tedne povzročile številne motnje na svetovnem prizorišču, kot na primer: upočasnjeni tempo popuščanja spričo spopada velikih interesov na Bližnjem vzhodu, kritična razlikovanja v Zahodni Evropi, preurejevanje v Franciji po Pom-pidoujevi smrti ter v ZR Nemčiji po Brandtovi ostavki, vznemirjenost in nezaupanje manjših evropskih partnerjev zaradi «kondominija» in dvojnih aranžmajev med obema supersilama, SZ in ZDA, negotov zaključek watergatske krize za Nixona . . V tako vznemirljivem vzdušju, eni niso videli «pravih» partnerjev na drugi strani, drugi niso vložili zadostnih naporov za nadaljevanje konference, tretji niso videli potrebe po popu- .....................................................................ima NOVOST NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLKI MIŠKO KRANJEC: Anketni listi malega človeka Avtorja niti ni treba predstavljati, niti ni treba pisati, katera knjiga Miška Kranjca je že to. Zadošča naj, da zapišemo, da je Državna založba Slovenije izdala novo novelistično zbirko Miška Kranjca, zbirko, ki nosi naslov ANKETNI LISTI MALEGA ČLOVEKA. V nepreobšimi knjigi, ki jo je nič kaj duhovito opremil Rudi Španzel, je pisatelj, pripovednik, ki sodi med naše najbolj brane sodobne avtorje, zbral petnajst novel, ki so rezultat pisanja zadnjih petnajstih let, kot nam je pojasnil pisatelj sam- Nekatere od teh novel so bile objavljene že v raznih revijah, nekatere so povsem nove in neznane. Vse pa pomenijo pregled novelističnega u-stvarjanja Miška Kranjca zadnjih let, ustvarjanja, ki se mu pisatelj kljub nekaterim večjim tekstom ni nikoli odrekel. In res je, pravi pisatelj, da so ti teksti nastajali vzporedno z obsežnejšimi leposlovnimi deli, ki jih je v zadnjem desetletju napisal Miško Kranjec. Z njimi pa je pisatelj obdržal kontinuiteto s tistimi prejšnjimi novelami in zbirkami kratke proze, s katerimi si je pisatelj utrdil svoje mojstrstvo. Prav tako pa pisatelj tudi v novelah te knjige nadaljuje svojo tematiko in izpričuje zvestobo snovi, ki si jo je izbral že na začetku svoje literarne poti. Gre pa za malega človeka, kot pove že sam naslov knjige. Res je, da je Miško Kranjc začel z novelistiko in v svojih prvih krajših in daljših novelah vrika-zoval predvsem malega prekmurskega človeka. Prekmurje je dobilo v pisatelju svojega glasnika, kot so dobili tudi drugi predeli Slovenije svojo upodobitev v delih svojih pisateljev. Toda od takrat, ko je Miško Kranjec začel s pisanjem novel o prekmurskih ljudeh, je minilo že dolgo let. Naša družbena ureditev in naš razvoj sta pripomogla k temu, da so se razlike med posameznimi pokrajinami naše male domovine izbrisale ali pa vsaj močno zabrisale. Nič več ni tipično samo prekmurskega in štajerski človek je postal močnp podoben prekmurskemu ali dolenjski gorenjskemu. Spremenil pa se je tudi pisatelj. Čeprav se vedno vrača v svoje rodno Prekmurje, živi pisatelj v Ljubljani, živel je na Gorenjskem, pa morda misli iti še kam drugam. Miško Kranjec tako ni več samo glasnik prekmurskega človeka, postal je glasnik slovenskega malega človeka. In tako je v teh petnajstih novelah, ubranih na temo malega človeka, regionalna tematika pestra. Enkrat .srečamo še prekmursko, ihadžtifrško žeriicb, potem gorenjskega kmeta', pa štajerskega in malega človeka iz mesta in tako naprej. Poglavitno pa je, da svoje novele pisatelj posveča neznanim junakom, preprostim malim ljudem. Ti so se morda tolkli tiho in marljivo. Pa vendar niso to nobeni funkcionarji, nobeni junaki in v javnosti posebej upoštevam ljudje. To so mali, neznani junaki, mali delavci, bivši partizani, aktivisti, ki delajo, žive, ki imajo morda tudi svoj avto, da po delu odhite na njivo in tam garajo za boljši ali večji kos kruha. So pa še vedno anonimni mali ljudje, ki v samoupravni družbi današnjega časa predstavljajo morda protislovje, anahronizem, ki pa vendar so in obstajajo. Novelo o teh malih ljudeh je zapisal Kranjec, kot je sam pojasnil zato, da bo morda ta mali človek res izginil iz naše sredine in da objavlja to zbirko v želji, da bi bile te novele res slovo od njega. Ne moremo še soditi o tem. Toda v današnji družbeni stvarnosti je pisatelj s to knjigo resnično počastil neznanega malega človeka, ki živi in dela sredi med nami, pa ga kljub lepim besedam spregledamo in pozabimo nanj. Morda to izzveni bolj v tistih novelah, ki so aktualno družbene pobarvane in manj v tistih, ki so bolj občečloveške ali ljubezenske. Toda v vseh se kaže Miško Kranjec kot človek, ki ima za naše male ljudi po Vsej domovini ne samo toplo besedo, temveč resnično razumevanje in posluh, pa tudi vero v njih in upanje, da se bodo ti mali ljudje izenačili z velikimi ljudmi, ki jih .naša družba tudi pozna. In tako imamo pred seboj lepo knjigo Kranjčeve proze, knjigo novel o malih ljudeh za slovenske bralce, velike in male. Knjigo polno človeške topline in pristne umetniške izpovedi. SI. Ru. ščanju, dokler se vidiki ne bi razbistrili Ni nobenih možnosti,- da bi delegacije 35 držav zaključile ženevsko fazo pred poletnimi počitnicami, ker je bilo doslej doseženo soglasje samo v pogledu petih od desetih načel v zvezi s političnimi odnosi v Evropi, nadalje ni bil izdelan «ključ» za vzpostavitev bodočega zaupanja ter odpravo pritiska na manjše in male države s pomočjo vojaških manevrov ali premikov čet, ni bila sporazumno dogovorjena osnova širšega ekonomskega sodelovanja in ni bil odpravljen jez, ki še otežkoča humane stike, kulturno sodelovanje ter nemoteno izmenjavo informacij med državami, bloki in sistemi. Kako različni so si interesi, je v Ženevi razvidno tudi iz debat, glede kakšnih vojaških dejavnosti bi se morale države vzdržati v interesu bodočega vzdušja zaupanja v Evropi, številnih koristnih predlogov velike države nočejo upoštevati, jih ne sprejemajo, tako da se je rezultat debate omejil le na obveznost, da bo vsaka država v naprej prijavila premike svojih enot oziroma vojaške manevre. Toda tudi v tem pogledu sò mnenja in stališča razdeljena. Postavlja se, recimo, vprašanje, koliko časa prej je treba javiti vojaške premike. Sovjetska zveza pravi, da pet dni, izvenblokovske države 30, zahodne dežele pa 60 dni prej. Drugo vprašanje: od katere enote naprej je treba prijaviti njen premik? Zahod meni, da brž ko se premakne brigada, izvenblokovske dežele, ko gre za divizijo, vzhodne dežele pa, ko se premakne armadni korpus. Naposled: v kakšnem zemljepisnem prostoru? Zahod zahteva v tem primeru obvezno prijavo premikov čet po vsej Evropi ter evropskem delu SZ, izvenblokovske dežele v globini 500 km od meje, vtem ko Sovjetska zveza to obveznost označuje z nedoločenim mejnim področjem. Mozaik nekaj stotin predlogov o političnih in vojaških vidikih evropske varnosti, o gospodarskem in kulturno - humanitarnem sodelovanju, kot tudi o kontinuiteti «evropskega duha», je potemtakem še daleč od končnih formulacij, vendar pa kaže, da se je konferenca že iztrgala iz prvotnih utesnjenih šablon. Evropska konferenca dejansko dobiva svetovne dimenzije, razteza se tudi na Sredozemlje, jemlje v poštev dežele v razvoju, vtem ko je njen dnevni red izpopolnjen tudi z vrsto konkretnih tem, kot so n.pr. evropsko sodelovanje glede delovne sile, o nacionalnih manjšinah itd. Odstranjeni 'so’ bili pritiski glede umetnega zo-ževanja njenega delokroga, da bi se okrnili osnovnf-principi mednarodne Varnosti Vse nevarnosti v zvezi z zmanjšanjem dometa evropske konference 35 držav pa niso odpravljene. Potrebni še bodo obsežni in vztrajni diplomatski napori, preden bodo odstranjene vse zapreke, ki o-virajo napredovanje konference. Za zelo koristna so se doslej pokazala prizadevanja manjših in malih partnerjev, zlasti sedmih izvenblokovskih držav, ki mednje spadajo neuvrščeni Jugoslavija in Ciper, nevtralne Švedska, Finska, Švica, Avstrija, kot tudi sredozemska otoška država Malta. Za nadaljnji potek konference je nadvse pomembno razvijanje čim večje aktivnosti teh izvenblokovskih dežel. Desetmesečni razgovori v Ženevi niso zapravljen čas, dasiravno bi se bilo lahko opravilo več dela. Po drugi strani, pa bi sleherna pretirana naglica lahko samo škodovala evropskim interesom. NA FILMSKIH PLATNIH /?tjy Word Baker: «Varapire Lovers» Angleška hiša Hammer se je tokrat povezala z ameriško American International. «Vampire Lo-vers» (Vampiri amanti, 1970) je delo režiserja Roga Warda Rokerja, ki se skoraj vedno dobro odreže, čeprav ni velik avtor. «Vampire Lovers» vsebuje nekaj res lepih fantastičnih prizorov, kot je sanjski prizor pred naslovi. Vseskozi pa je prijeten film, ki poudarja erotične aspekte vampirizma, pri čemer mu verjetno pomaga že tekst, po katerem se zgleduje, Sheridana Le Fanuja «Carmilla». Poleg znanega Petra Cushinga in kratke vloge Dawn Addams nastopa v filmu cela vrsta lepih igralk; ne mislimo toliko na protagonistko Ingrid Pitt ki je vsekakor boljša kot v Sasdyje-vem «Countess Dracula», temveč na kratkomalo čudovite mladenke Kate O’Mara, Madelein Smith, Pippo Steele. Seveda ne gre za igralke, ki bi se (vsaj s tem samim nastopom) vključile v skupino ženskih zvezd fantastičnega filma, ki smo jih pred kratkim navedli, temveč predvsem (kot v primeru dvojčic Mary in Madelein Collinson) za lepe «koreografske» vloge. Gordon Hess ter : «Murders in the Rue Morgue» Gordon Hessler jo je tokrat zadel. Njegov «Murders in the Rue Morgue» (I terrificanti delitti degli assassini della Via Morgue, 1971), čeprav kroži v drugačni verziji, kot bi hotel avtor (nekaj prizorov je porezanih, sanjski prizori pa imajo enotno barvno prevleko), je povsem usvela zmes scen iz gledališke zvrsti «Grand Guignol» (vidimo igro, ki se zgleduje po Poejevi noveli) in zgodbe. katere temelj je nenehna erotična napetost. Res inteligenten scenarij Christopherja Wickinga in Henryja Slesarja! Hvalevredna je tudi interpretacija. Poleg Jasona Robardasa Herberta Loma, Adolfa Celija, Lilli Palmer, Marie Perschy in Michaela Dunna bi radi predvsem opozorili na nastop lepe Christine Kaufman, ki jo va res lahko (pomislimo tudi na baročni Schroeter-jev «Willow Springs») takoj dodamo v seznam najbolj očarljivih žensk fantastičnega filma, v katerega moramo dodati ( seveda poleg drugih, ki-jih gotovo nismo videli) tudi Browningovo žensko-vampira v «The Mark of the Vampire» Elizabeth Ailtm. (v tem primeru so slike' dovolj, čeprav filma ne poznamo) in morda tudi Jeanine Reynaud (čeprav jo je Franco slabo uporabil v «Delirium» alias «Necronomicon»). Jesus Franco: «El cen Je Dracula» Španec Jesus Franco (ki se podpisuje kot Jesse Franco, drugod pa še z drugimi psevdonimi) jo je spet polomil na terenu grozljivke. Njegov «El conde Dracula» (Il conte Dracula, 1970). navidezno zvest knjigi Brama Stoker-ja, je v resnici vrhunec dolgočasnosti in kičastih efektov. Le Christopher Lee je tu pa tam znosen; poleg njega nastopajo Herbet Lom, Klaus Kinski, Maria Rohm, Soledad Miranda. S. G. IIHIIIIIIIIIUIMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIII1III1IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHI1IIIIIIIIIIIIIIIIIII 53. I •fiiiiiiiiiiivminiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sklenili boste neko poklicno zavezništvo. Naj se kažejo še tako ugodne priložnosti, bodite oprezni. BIK (od 21.4. do 30.5.) V zvezi z neko pogodbo so potrebna jasna zagotovila. Razvoj čustvenega razmerja bo odvisen od vas. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Čeprav vam je sreča naklonjena, ne bodite preveč drzni. Posvetite večer dobri družbi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo napet za vse, ki zavzemajo vodilne položaje. Odločite se za potovanje, ki je za vas velike važnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne odklanjajte prijaznosti, ki vam jo nudi prijatelj. Deležni boste prijetnih pozornosti od strani osebe, ki vas ljubi. DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Nastopil bo trenutek, ko boste potrebni pomoči. Prejeli jo boste od starega prijatelja. Ugodno vzdušje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte proučevati svoja poslovna vprašanja bolj realistično. Ne grozi vam neuspeh, vendar. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Napetost na delovnem mestu, toda to vas ne bo zadevalo. Storili boste napačen korak čustvenega značaja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljen vam bo uspeh v finančnem podvigu. Ne bo pa tako v ljubezni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Jutro bo ugodno za dolgoročne načrte. Skušajte pogumno odpraviti neko dvoumno situacijo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svoj ugled boste zavarovali samo z ustreznimi dejanji. Odkrili boste zaroto proti vašemu poštenju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Seznanite se čimprej z nameni svojih sodelavcev. Odpravljen bo neki daljši čustven odpor. C. GALE V. HERCEG SOBOTA, 18. JUNIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Znanstvena antologija: ČLOVEŠKO TELO 12.55 Črnobelo 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.45 Poljudna znanost: KRONIKE S PLANETA ZEMLJA 19.15 Nabožna oddaja 20.00 DNEVNIK 20.40 «RDEČI ORKESTER» Nocoj bo na sporedu tretje nadaljevanje zgodovinskega prikaza ali točneje ankete o vohunski mreži, ki jo je Sovjetska zveza v času druge svetovne vojne razpredla v Bruslju in Parizu, oziroma v Belgiji in Franciji. Gre za slovito vohunsko mrežo, ki je nosila naslov «Rdeči orkester» in ki je med drugim zvedela za datum nacističnega napada na Sovjetsko zvezo, pa ji v Moskvi niso verjeli. Nemška vojaška protivohunska služba pa je zvedela za imena treh agentov «Rdečega orkestra» in sklenila poklicati na pomoč tudi nacistično policijo gestapo. Ta je prevzela pod kontrolo nekaj ljudi, hkrati pa so strokovnjaki nemškega vrhovnega štaba odkrili tudi šifro, s katero je «Rdeči orkester» pošiljal poročila v Moskvo. Zato so odkrili tudi imena treh berlinskih sodelavcev «Rdečega orkestra». Strokovnjak za de-šifriranje Horst Heilmann, ki je bil povezan s Schulzejem -Boyzenom, je skušal svojega tovariša pravočasno obvestiti o prodoru vohunske službe, toda mu ni uspelo in v nekaj dneh je gestapo aretirala 117 oseb, med katerimi sta bila tudi dva antinacistična begunca, ki so ju Sovjeti s padali odvrgli v Nemčijo, da bi pomagala «Rdečemu orkestru». 46 oseb je bilo obsojenih na smrt, na izrecno željo Hitlerja. Po uničenju berlinskega oddelka «Rdečega orkestra» je kapetan Piepe odšel v Pariz, da bi tu izsledil vrhovnega «dirigenta» «Rdečega orkestra». Skupaj s Karlom Gieringom mu skušata nastaviti past in sicer s pomočjo organizacije Todt, ki sodeluje z družbo Simex, ki jo je «vrhovni dirigent» sovjetski polkovnik Trepper ustanovil. Toda Trepperja nekdo pravočasno opozori in potem ko odslovi nekaj sodelovalcev, odpotuje v Marseilles, kjer ima še vedno na razpolago radiooddajno postajo za Moskvo 21.40 Odprte karte: HALLE SELASIE Nocoj bo v okviru oddaje «Odprte karte» govor o etiopskem cesarju Haileju Selasieju. Težko je bilo priti do tega starega afriškega vladarja, toda Mariu Soldatiju je to uspelo. Uspelo mu je priti v stik s človekom, ki predstavlja že nekakšno legendo črne celine, saj Haile Selasie meni, da on dejansko vodi usodo Afrike. Italijanski literat in režiser Mario Soldati je znal podati pravo sliko tega prav gotovo nevsakdanjega človeka, ki za marsikoga živi že izven svojega časa, kar pričajo tudi nedavni dogodki, do katerih je prišlo prav v Etiopiji zaradi velikanskih razlik med bogastvom in siromaštvom, zaradi neučinkovitosti državnih ustanov, o razmerah v tem delu Afrike 22.35 TV film: «IL GATTO Dl BREST» 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 16.55 Svetovno nogometno prvenstvo: ZAHODNA NEMČIJA - AVSTRALIJA Prenos v evroviziji iz Hamburga 18.45 Oddaja za gluhoneme 19.45 športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.25 Svetovno nogometno prvenstvo: ŠKOTSKA — BRAZILIJA ali ČILE — VZHODNA NEMČIJA 21.15 DNEVNIK 22.15 Glasbeno - govorni spored JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.25 Prigode neke, kapljice 18.40 Jazz na ekranu: KVINTET TERUMASA HINO Terumasa Hino je vodilni japonski jazzovski trobentač. Lani je nastopil na ljubljanskem festivalu v kvintetu japonskih jazzistov. Jazzovski strokovnjaki primerjajo Hina slovitemu Millesu Davisu 19.10 Marksizem v teoriji in praksi: MEDNARODNA DOGAJANJA IN ZUNANJA POLITIKA SFRJ Jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost izhaja iz realnosti sodobnega sveta in upošteva družbena, gospodarska, politič-na in drugačna nasprotja, ki so še vedno vir političnih in tudi vojaških spopadov v svetu. Hkrati pa Jugoslavija kot socialistična dežela podpira vse tiste sile, ki so nosilke družbenega napredka. Še posebej pa podpira ljudstva, ki se borijo za svojo narodno neodvisnost in za osvoboditev vseh oblik kolonializma, imperializma in kakršnih koli načinov narodnega zatiranja, podrejanja, izkoriščanja. O mednarodnih dogajanjih ter o jugoslovanski zunanji politiki bo govor v današnji oddaji, ko bo imel besedo o tem podpredsednik zveznega sveta skupščine Bogdan Osolnik 19.30 Risanka 19.45 DNEVNIK 20.20 Gelsenkirchen: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU: Prenos srečanja med JUGOSLAVIJO in ZAIRE 22.30 W. S. Reymont: Kmetje 23.20 DNEVNIK 23.35 Svetovno nogometno prvenstvo: ŠKOTSKA - BRAZILIJA (posnetek) KOPRSKA BARVNA T LEVIZIJA 20.00 Svetovno nogometno prvenstvo: JUGOSLAVIJA - ZAIRE 21.15 DNEVNIK 22.30 Svetovno nogometno prvenstvo: ŠKOTSKA — BRAZILIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 2015 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Dr. Fortunat Mikuletič; «Ključi»; 19.20 Program za mladino; 20.00 šport; 20.35 Bergova operna glasba; 22.15 Pesmi brez besed. TRST 12 15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Program po željah; 16.10 Deželni kulturni pregled; 19.30 Kronike. KOPER 7.30, 8.30. 13.30, 14 30, 15.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Jutranja glasba; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Jugoslavija v svetu; 17.40 Petje; 18.00 Program za mladino; 18.45 Harmonikarski orkester Miramar; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Naši pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 12.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 13.20 Strnjena komedija: 14.07 Glasba in kino; 14.40 Radijska priredba; 15.10 Program za otroke; 16.00 Sončnica; 17.40 Program za mladino; 19.30 Plesna glasba; 20.00 Operni koncert; 21.00 Roberto Mazzucco: La storia nel orecchio; 22.00 Ansambel Rolling Stones; 22.20 Ponovno na sporedu z Domenicom Modugnom. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.15 Svetovno nogometno prvenstvo; 7.40 Lahka glasba; 8 40 Kako in zakaj?; 8.50 Orke-**ri; 9.05 Pred nakupi;9.35 Radijska priredba; 10.35 Glasbeno -govorni spored z Bongiomom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Pisan spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.20 O svetovnem nogometnem prvenstvu: radijske kronike o tekmah; 22.50 človek v noči. Ml. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Ital. kvartet izvaja Mozarta; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simfonični koncert; 16.30 Klavirske skladbe; 17.25 Enotni razred; 17.40 Jazz: 18.30 Lahka glasba; 18.45 Anketa o Angliji; 19.15 Večerni koncert; 2015 Melodrama v diskoteki; 21.30 Nova glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Camille Saint Seans: živalski karneval: 10.35 Oktet Gallus iz Ljubljane; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporoča jo vam .. .; 15.10 Skladbe za mladino: 15.40 «Na poti s kitaro»; 16.40 Iz filmov in glasbenih revij; 17.00 Vrtiljak; 17.40 R. M. Lock-ley: Naš divji kunec; 18.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.30 V torek nasvidenje!; 20.00 Lahko noč, otroci!f 20.15 Ansambel Puharja; 21.00 Lahka glasba slov. avtorjev; 21.30 Ivan Potrč -Vladimir Frantar: «Na verne duše»; 22,25 Melodije; 23.15 Popevke; 24.05 J. W. Gothe: Pesmi; 24.15 Iz oper, ki jih redko slišimo. 26. mednarodni tržaški velesej em (18.-30. junij a 1974) Skupno prizadevanje za premostitev težav Vsakoletno srečanje poslovnih ljudi iz širšega sveta ob tržaškem velesejmu predstavlja že od nekdaj ugodno priložnost za okrepitev prijateljskih vezi, katere se odražajo tudi v plodnih gospodarskih odnosih. Letošnje srečanje pa zadobiva še večje obeležje zaradi solidarnostne prizadevnosti vseh ob tem težavnem trenutku, ko pretresajo notranje in mednarodna tržišča številne težave, ki jih je treba čim-prej premostiti. Denarni potresi in ustrezni protiukrepi so povsod krepko posegli v težko vzpostavljena sodelovanja med pomembnimi tržišči. Kljub tej stiski pa more tržaški velesejem ugotoviti, da so domači in tuji razstavljalci letos ponovno potrdili svoje zaupanje v vlogo tega pomembnega dejavnika za ohranitev in oživitev poslovnega sodelovanja med pomembnimi tržišči. Vsako omejevanje mednarodnega sodelovanja in trgovinske menjave nujno zaskrbljuje vse, ki verujejo v načela svobode tudi na poslovnem področju. Naše mesto, ki je bilo vedno občutljivo za probleme mednarodnega gospodarskega sodelovanja, izraža zato zlasti ob tej priložnosti pričakovanje in željo, da bi bile sedanje težave čimprej odstranjene in da bi tudi našemu emporiju kmalu zasijali boljši časi. Sejemske prireditve so nastale z namenom, da sprožijo in spodbujajo poslovne odnose med narodi. Sodelovanje številnih tujih dežel na letošnjem velesejmu potrjuje, da se te vezi kljub o-menjenim težavam niso zrahljale. Prav zato čutim dolžnost, da posebno toplo pozdravim najbolj zveste sodelavce naše osrednje gospodarske prireditve : Avstrijo, Jugoslavijo, Zahodno Nemčijo in Brazilijo ter novo pridobljene prijatelje — zlasti afriške dežele iz skupine EAMMA. V tej zvezi želim poudariti tudi pomen srečanja, ki ga bomo letos imeli s predstavniki Ljudske republike Kitajske. Na tem področju se za Trst odpirajo nove možnosti za vzpostavitev plodnih gospodarskih stikov s tem oddaljenim in pomembnim tržiščem. S ponovnim odprtjem Sueškege prekopa se bo promet lahko vrnil na staro pot — na najkrajšo relacijo med Evropo in Vzhodom, ki je že v preteklosti pomenila veliko pridobitev za Trst in za vse zaledne dežele, ki gravitirajo na našo luko. Na tržaških pomolih je že opaziti, da se pristojni krogi intenzivno pripravljajo na to, da se Trstu in njegovi luki zagotovi — ob konkretni podpori deželnih organov — tista konkurenčna sposobnost, ki je zlasti v tem trenutku neob-hodno potrebna za ponovno uveljavitev tranzitne vloge našega emporija. Kakor tržaški in deželni poslovni krogi, tako pričakuje z velikim zanimanjem ponovno odprtje Sueza tudi večina tujih dežel, ki nastopajo na letošnjem tržaškem velesejmu. Ta predgovor je bil potreben za to, da bi učinkoviteje prikazal našo prireditev. Vsakoletni tržaški velesejem se čedalje bolj usmerja k specializaciji v tistih panogah, ki najbolj ustrezajo strukturi našega emporija in v prvi vrsti specializaciji na področjih lesa in kave. Letos smo imeli za potrebno, da potisnemo še bolj v ospredje najpomembnejše značilnosti in potrebe tržišča in da okrepimo dejavnost v zvezi z mednarodnimi srečanji, ki leto za letom privabljajo v Trst predstavnike proizvodnje in trgovine ter znanstvenike in strokovnjake, da Se udeležijo razprav, ki so pogosto svetovnega dometa. Letos bomo med drugim razpravljali o ovrednotenju lesa v luči družbeno - gospodarskega razvoja afriških dežel, ki si prizadevajo za to, da bi se tudi same uvrstile med in- dustrijsko razvita področja. Ta srečanja predstavljajo naš prispevek k postopnemu ures-ričevanju njihovih prizadevanj. Nadaljnja zanimiva razprava na sporedu bo II. mednarodno srečanje o jedrski e-nergiji. Tržaški velesejem se je lansko leto prvič soočil s problemi jedrske energije, ko so znanstveniki, ki so se zbrali v našem mestu praktično iz vsega sveta, načeli vprašanje jedrskega pogona v pomorstvu. Letos se bo njihovo zanimanje osredotočilo na e-nergetski krizi, ki je nastopila zaradi pomanjkanja petroleja. Razprava bo zajela vprašanja, ki zadevajo vlogo električnih central na jedrski pogon za premostitev svetovne energetske krize. V tej zvezi velja omeniti, da se bodo znanstveniki sestali v prostorih Mednarodnega središča za teoretsko fiziko pri Miramaru, kar daje tej spremni prireditvi tržaškega velesejma še posebno obeležje. Preden zaključim, bi rad o-menil še zasedanje o prehrani v prvih letih življenja, s katerim bo povezana tudi prva seja novoustanovljenega Evropskega odbora za nadzorstvo nad standardi za proizvodnjo prehrambnih izdelkov za otroke. Pri tem prizadeva-nju nam bo ob strani tudi tržaška univerza. Vse te pobude, ki so zbudile zanimanje tako domačih kakor tudi tujih priznanih raziskovalcev in strokovnjakov, nas utrjujejo v prepričanju, da bo Trst tudi z letošnjim velesejmom pridobil na ugledu, ki ga uživa v mednarodnih krogih. Poleg tega moram izraziti zadovoljstvo prirediteljev letošnjih srečanj za hiter odziv, na katerega so njihova vabila naletela pri znanstvenih ustanovah in posameznih izvedencih. Hkrati pa moram žal poudariti, da naše sejmišče prav zaradi naraščajoče aktivnosti v zvezi z raznimi srečanji in kongresi ne zadostuje več. To vprašanje je naravnost življenjskega pomena za tržaški sejem. Mednarodna srečanja, ki jih prirejamo leto za letom in ki se bodo še pomnožila v prihodnosti, terjajo nove prostore in ustrezne naprave. Naš sejem ni več razstavna izložba, kakor je bil v prvih povojnih letih, ko so naša in tuje države uvažale praktično vse in ko je bilo povpraševanje daleč večje od ponudbe. Danes morajo spremljati sejemsko prireditev strokovna srečanja na visoki ravni in razne pobude za medsebojno spoznavanje, sporazumevanje ter za prikazovanje novih dosežkov na raznih področjih. Naš sejem je s svojimi pobudami dokazal, da more še naprej nuditi konkretne razvojne perspektive za Trst. Njegove zmožnosti in njegova prizadevanja v tej smeri pa čedalje bolj zavira pomanjkanje primernih sejemskih prostorov in zlasti pomanjkanje primernega kongresnega centra. Naša vsakoletna srečanja predstavljajo ugodne priložnosti za valorizacijo tržaškega emporija in jih je treba torej primemo razviti. Kakor sem že omenil, pa bo ves trud zaman, če se ne bomo dokopali do primernega razstavnega prostora in ustreznega kongresnega centra. Naša prizadevanja tečejo že nekaj let v tej smeri. Zato naj mi bo dovoljeno, da ob priliki slovesnega odprtja letošnjega 26. medna-rodnega velesejma ponovno izrazim upanje, da bo zamisel o ureditvi novega sejemskega kompleksa ob morju pri Barkovljah čimprej uresničena in da bo s tem rešen eden izmed bistvenih problemov našega mesta ter tržaškega in deželnega gospodarstva. Odv. Piero Slocovich Predsednik Neodvisne ustanove za tržaški veleiesem Letos v ospredju strokovna posvetovanja o lesu, kavi, dietetiki in jedrski energiji Letošnjega tržaškega velesejma se udeleži 1.194 razstavljavcev (463 inozemskih) v zastopstu 28 držav — mnoge od teh so navzoče uradno s kolektivnimi razstavami ter informacijskimi uradi trgovinske in turistične narave. Znova so uradno prisotne Avstrija. Jugoslavija, Poljska, ZR Nemčija, Brazilija (z «Institute Brasi-leiro do Caf è»), Portugalska («Bundo de Fomento e Propaganda do Ca (è»), Gana ter afriške države pridružene k Evropski gospodarski skupnosti — med temi Burundi, LR Kongo, Gabon in Somalija. Slednje so navzoče na sejmu petič zapo-vrstjo, in sicer s kolektivno razstavo v organizaciji pristojnih organov EGS; prisotni bodo tudi njihovi u-radni delegati. Italijansko zunanjetrgovinsko ministrstvo je financiralo prihod odnosianstva afriških o-peraterjev — tudi iz držav, k, na sejmu ne nastopajo uradno topr. Kamerun, Žaro in Slonokoš ena o-bala); ti bodo prisostvovali zasedanjem o lesu in kavi. Blagovni razpored je na tokratnem sejmu zelo bogat, saj obsega izdelke najbolj «i enomiranih» italijanskih in tujih industrijskih podjetij. Poudarek je pretežno na po-trošnem blagu (nekateri proizvajalci investicijskih dobrin so odsotni, kolikor bodo razstavljali na specializirani razstavi pomorsko - iadje-delniško - pristaniške narave TEC-NOMAR 74, od 8. do 13. septembra letos), vendar ne primanjkuje strojev in naprav oz. opreme za delavnice, trgovine in javne lokale; zlasti dobro zastopani so sektorji prehrane, obrti in stanovanjske o-preme. V okviru XXIII. mednarodne les- SEJEMSKI KOLEDAR 18. junij — torek otvoritev (ob 10.30) DAN ZR NEMČIJE 19. junij — sreda DAN JUGOSLAVIJE MEDNARODNI LESNI DNEVI (9. mednarodno zasedanje o lesni trgovini na temo: «Preskrba: položaj in perspektive. Leto pozneje» 20. junij — četrtek DAN AVSTRIJE MEDNARODNI LESNI DNEVI zasedanje o «tekoči operaciji za širjenje manj znanih vrst tropskega lesa». 21. junij — petek MEDNARODNI LESNI DNEVI (zasedanje o' «lesnih industrijskih obratih, ki bi lahko nastali v državah. pridruženih v Evropski skupnosti). DAN S.A.M.A (afriške države Malgaška republika in Mavri-cij, pridruženi k Evropski gospodarski skupnosti). 22. junij — sobota 10. MEDNARODNI DAN KAVE («Prihodnost kave v Evropi») 24. junij — ponedeljek ŠTUDIJSKI DAN «SREČANJE S KITAJSKO («Razvoj izmenjave s Kitajsko v okviru enotne trgovinske pohtike Evropske gospodarske skupnosti». Zasedanje bo v tržaški trgovinski zbornici) 28. junij — petek 2. DAN JEDRSKE ENERGIJE («Vloga jedrskih central v luči sedanje energetske krize». Zasedanje bo pri Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru). 28. junij — petek DAN PREHRANE (zasedanje ob okrogli mizi o prehrani v otroški dobi «Osnovne potrebe v prehrani v prvih letih življenja» — «Standardi in pokazatelji za o-troško prehrano, pripravljeno industrijsko. Zasedanje bo pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ter pod okriljem medicinske fakultete tržaške univerze in italijanske družbe za človeško prehrano (Società Italiana di Nutrizione U-mana). 29. junij — sobota SESTANEK EVROPSKEGA ODBORA za nadziranje proizvodnih standardov na področju otroške prehrane. 30. junij — nedelja Zaključek 26. mednarodnega velesejma. ne razstave so na ogledu predvsem polizdelki in končni izdelki. Razstavljajo podjetja iz Evrope in iz čezmorskih dežel. Vabljivi sta tudi razstava strukturnih in ambientalno - dekoracij-skih elementov (zložljiva stanovanjska oprema! ter zgodovinska razstava «Trst, podoba mesta v njegovih sejmih», ki ponazarja značilnosti novega razstavišča s kongresnim centrom v Barkovljah in zgodovinsko - gospodarsko ozadje dosedanjih tržaških sejemskih manifestacij. «Mednarodni lesni dnevi» bodo od 19. do 21. junija ob udeležbi najvišjih italijanskih in tujih pristojnih organov (tako tudi EGS), predstavnikov trgovskih in industrijskih podjetij, proizvajalcev ter porabnikov. Dne 19. junija bo 9. mednarodno zasedanje o temi «Preskrba: položaj in perspektive leto pozneje» pod pokroviteljstvom državne zveze trgovcev z lesom in pluto. Naslednjega dne bo zasedanje o «širjenju manj znanih sort tropskega lesa», ki se ga poleg drugih udeležijo predstavniki afriških držav, ki so pridružene k Evropski gospodarski skupnosti. Dne 21. junija pa bodo strokovnjaki obravnavali «možnosti ustanavljanja industrijskih lesnih podjetij» v ravnokar omenjenih deželah Afrike; navzoči bodo zastopniki oddelka za razvojno in študijsko politiko pri glavnem ravnateljstvu za razvoj in sodelovanje v sklopu EGS. Dne 21. junija bo tudi še «dan* posvečen afriškim državam, ki so pridružene k EGS; na sejmu bodo visoki diplomatski in vladni predstavniki. Sledil bo (22. junija) 10. mednarodni dan kave pod pokroviteljstvom odbora evropskih združenj za kavo in predsedstvom dr. Mariana Trombette; govor bo o «prihodnosti kave v Evropi». Uradno poročilo bo imel Francois Le Chevalier iz Le Havra, spregovoril pa bo tudi strokovnjak Richard Clark, predstavnik londonske publikacije «Coffee International». Navzoči bodo seveda zastopniki ICO — mterna-tional Coffee Organisation in EGS. Dan poprej se na tržaški trgovinski zbornici sestanejo glasniki italijanskega Comitato Italiane Caffè. Študijsko zasedanje «Srečanja s Kitajsko», pomembna novost za Trst, bo 24. junija prav tako na trgovinski zbornici, in sicer na po-nudo italijanske trgovinske zbornice za Kitajsko ter italijansko - kitajskega inštituta za gospodarske in kulturne izmenjave, katerima pred. reduje on. Vittorino Co’ombo. Prof. Edoardo Martino bo govoril o «razvoju izmenjave s Kitajsko v okviru skupne trgovinske politike EGS»; prireditev bo še zlasti zanimiva spričo skorajšnjega odprtja Sueškega prekopa — bistvenega dejavnika za nadaljnji razmah trgovskih poslov med Trstom in Vzhodom. O problemih jedrske energije bodo razpravljali 28. junija na zasedanju «Vloga jedrskih central v luči sedanje energetske krize» v organizaciji ustanov Forum Italiano E-nergia Nucleare in American Nu-clear Society — Section in Italy; zasedanje, ki bo pri Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru, bodo prisostvovali vidni stro kovnjaki z vsega sveta. Dne 28. junija bo tudi «dan prehrane», zopet novost, pod pokroviteljstvom naše deželne uprave in pod okriljem medicinske fakultete tržaške univerze ter družbe Socie- tà Italiana di Nutrizione Umana. Gre za «okroglo mizo» o vprašanjih prve otroške prehrane, na kateri bodo sodelovali številni italijanski in tuji izvedenci, industrij-ci, kliniki in docenti. Dan nato (29. junija) se prvič sestane novoustanovljeni evropski odbor za nadziranje proizvodnih standardov na področju otroških hranil s stalnim sedežem v Trstu. Nazadnje gre omeniti še «dneve» posvečene ZR Nemčiji (18. junij), Jugoslaviji (19. junij) ter Avstriji (20. junij); tedaj se bodo zbrala na sejmišču diplomatska in gospodarska odposlanstva omenjenih dežel. Med osnovnimi značilnostmi 26. tržaškega velesejma so specializirane razstave o PREHRANI, OBRTI in OPREMI. Razstava o prehrani, ki je bila prvič prirejena na lanski izvedbi velesejma, je naletela pri obisku valcih na veliko naklonjenost in pozornost, zato je bila letos razširjena in potencirana; tudi zato, ker se uvršča v niz pobud za zagon novega cikla specializiranih prireditev v organizaciji velesejemske uprave. Prvi korak na tej «obnovitveni» bo «Dan prehrane» (28. junija); na vrsti bosta tako razstava, kakor tudi pokušnja razstavljenih hranil, in sicer na vsem razstavnem pro stom v I. nadstropju paviljona E. Poleg širokega izbora vin, tako tudi italijanskih in tujih vin z za ščitenim poreklom (DOC — Deno minazione Origine Controllata) m likerjev so na ogledu še vzorci kave, zlasti brazilske (razstava IBC --Instituto Brasileiro do Cafè) in portugalske («Fundo do Fomento») ter francoske in zahodnomeške mesne delikatese. Zatem velja pritegniti pozornost na posebno razstavo «promocijske in didaktične» narave v organiza ciji glavnega ravnateljstva na ministrstvu za kmetijstvo in gozdar stvo na temo «Vse vrste mesa ko ristijo zdravju». Na založniškem področju prikazu je neka založba gastronomsko en ciklopedijo. Obrtništvo je prisotno predvsem z artikli sovjetske, indijske, pakistanske, perujske, japonske, izraelske in afriške obrti. Razumljivo je seveda, da so v precejšnjem številu prisotni tudi razstavljavci iz najrazličnejših krajev Italije, od Fur lanije - Julijske krajine pa do To skane in Sardinije. Tretji pomemben razstavni sek tor, ki se je prvič pojavil na sej mu lani, a je letos še ojačen, zade va stanovanjsko opremo, slonečo na zložljivih elementih, ki so postopoma nadomestili industrijsko izdelano pohištvo. V resnici so se zah teve potencialnih koristnikov tega blaga v zadnjih letih spremenile: danes je posamezniku bistvenega pomena zlasti funkcionalnost stanovanjske opreme; slednja ne sme biti standardna, temveč mora ustrezati «kulturnemu modelu» socialne ga okolja, v katerem dotični živi. Zato je sejemska uprava pripravila svojevrsten prikaz «strukturnih in ambientalno - dekoracijskih elementov» z nazivom «shopping goods», ki združuje bogastvo izbire s kakovostjo materialov in stilno fantazijo. Omenjena razstava je nameščena v paviljonu E, kjer se lahko seznanimo s «kamineti» (sodobnimi de koracijskimi, pa tudi delujočimi «ognjišči»), raznovrstnimi podi, vrati, okni, lestenci, zavesami, A C K VELETRGOVINA ADRIACOMMERCE KOPER EXPORT-IMPORT JUGOSLAVIJA Podjetje ustanovljeno 1949. teta mednarodni vzorčni » tržaški velesejem URNIK ZA OBISKOVALCE; od 17 h do 24 h — (SOBOTA, 22. JUNIJA od 10 do 12.30 in od 14.30 do 24 — OB NEDELJAH in v SOBOTO, 29. JUNIJA: od 10 h do 24 h) 18.-30. junija 1974 plastičnimi prevlekami, tapetnim papirjem, ploščicami, premičnimi stenami idr., vse to v italijanski in tuji izdelavi. Na sejmu tudi ne manjka artik lov, ki zanimajo bodisi gospodinjo bodisi tehnika: ogledali si bomo lahko najsodobnejši japonski šivalni stroj, kakor tudi najnovejše za-hodnonemške elektronske računa! nike in podobne naprave. Posebej za mlade: Japonci poskrbijo za bo gat izbor motociklov . . . Navdušencem modelizma je Zah Nemčija (preko mešane italijansko nemške trgovinske zbornice iz Milana) pripravila v I. nadstropju Palače narodov svojevrstni prikaz igrač, kakršne so bile razstavljene nedavno tega > Niirnbergu. Slednjič se letos (prvič v Trstu; lahko soočimo z eksotičnim okras nim rastlinjem, kakršnega lahko le zelo redko vidimo. LJUBLJANA KOLEKTIV Grand Hotela I/j\IO!\ SE PRIPOROČA ZA CENJEM OBISK V SVOJEM HOTELU, RES TA VRA d J L K A VA R M, SMREKA RJE VEM HR 1 MU IN TAVČARJEVEM HRAMU Vabilo Cenjeno občinstvo vabimo na ogled raznih jugoslovanskih proizvodov za osebno potrošnjo, kateri bodo razstavljeni na 28. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU od 18. do 30. junija 1974 — V Palači narodov; prehrambni proizvodi, tekstilni in kožni izdelki, okrasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem, itd. —- Na lesni razstavi; pohištvo — Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago v gastronomskem parku Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1974 gospodarskih zbornic SRS in SRH CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE w Zavod Cassa di Risparmio dì Trieste ima tudi letos v Upravni zgradbi tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma informacijsko pisarno za razstavljavce in obiskovalce export — imperi ZAGREB - Praika, 2/11 Telefonska centrala 419-65: IZVOZ Vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zimzelenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih, pasteriziranih in konserviranih sadnih sokov, krme in drugih poljedelskih pridelkov. UVOZ «VOCE» je specializirano podjetje, posebno za uvoz pomaranč, limon, banan, grapeli uita, suhega grozdja, drugega svežega in suhega sadja in zelenjave ter kolonialnega blaga in drugih prehrambnih proizvodov. Podjetje posluje v maloobmejnem prometu z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Poslovne enote s skladišči — Karlovac, Osijek, Slavonska Orahovica, Split, Šempeter (Nova Gorica), šid. Tovarna sadnih sokov in konzerv — «Stubičanka» Gornja Stubica in «Vitaminka» Banjaluka. Hladilniki — Banjaluka, Vrbovec. NOGOMET V zadnji tekmi remi in dolgčas V srečanju ekip, ki sta si že predčasno zagotovili «premik» vsaka v svojo smer, sta obe razočarali 70. JUBILEJNO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ZAHODNI NEMČIJI Značilnost letošnjega SP: izenačenost in malo (ali nič) golov v večini tekem Sodeč po igri v prvem kolu imajo večje možnosti od ostalih za napredovanje ZRN, Jugoslavija, Brazilija, Nizozemska, Italija in Poljska Italijanska nogometna prvenstva B 4,113 Ji IZIDI Arezzo — Reggiana 2:2 Atalanta — Bari 2:1 Brescia — Catanzaro 1:1 Ternana — Catania 2:1 Ascoli — Como 1:0 Novara — Spal 1:0 Palermo — Avellino 2:0 Perugia Parma 2:0 Reggina — Brindisi 1:0 Taranto — Varese 2:3 LESTVICA Varese in Ascoli 51, Ternana 50, Como 46, Parma, Taranto in Palermo 39, Novara in Spal 38, Arezzo 37, Atalanta in Brescia 36, Catanzaro in Avellino 35, Perugia, Reggiana, Brindisi in Reggina 34, Bari 28 in Catania 26. Varese in Ascoli sta se uvrstila v A ligo. Reggina, Bari in Catania so nazadovali v C ligo. A SKUPINA =g =: IZIDI elodiasottomarina - Seregno 0:0 Derthona — Udinese 0:0 Lecco — Gavinovese 3:0 Mantova — Legnano 1:0 Monza — Belluno 1:0 Pro Vercelli — Trento 2:1 Savona — Padova 1:0 Venezia — Solbiatese 3:0 Triestina — Alessandria 0:0 Vigevano — Bolzano 3:2 LESTVICA Alessandria 53, Udinese 47, Mon za in Venezia 46, Lecco 45, Sere-gno 44, Mantova 41, Pro Vercelli, Vigevano in Bolzano 39, Belluno >n Solbiatese 37, Trento in Padova 35, Legnano in Gavinovese 33, Clodia-sottomarina 32, Savona 31, Triestina 26 in Derthona 22. Alessandria je napredovala v B ligo. Savona, Triestina in Derthona so nazadovale v D ligo. Jugoslovanska nogometno prvenstva SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Kovinar — Drava 1:2 Slavija — Ilirija 1:1 Nafta — Izola 1:6 Šmartno — Slovan 3:1 Koper — Kladivar 0:1 Železničar — Rudar 1:1 Aluminij — Ljubljana 1:2 LESTVICA Rudar 35, Kladivar 34, Ljubljana 30, Železničar 29, Slovan 28, Koper 27, Ilirija 26, Slavija in Nafta 23, Kovinar 22, Drava 21, Izola 20, Šmartno 19 in Aluminij 13. PRIHODNJI? (ZADNJE) KOLO Drava — Aluminij, Ljubljana — Železničar, Rudar — Koper, Kladivar — Šmartno, Slovan — Nafta, Izola — Slavija, Ilirija — Kovinar. ZCNL IZIDI Sava (K) — Triglav 2:1 Vozila — Tabor 3:0 Usnjar — Sava (T) 3:0 Tolmin — Primorje 3:4 Jadran — Litija 2:1 Tržič — Adria LESTVICA 2:0 Vozila 35, Litija 30, Triglav 25, Usnjar in Sava (K) 24, Tržič 23, Primorje 21, Adria 20, Tabor 19, Jadran 18, Tolmin 13, Sava (T) 12. 1. — 1. Vaprio 2 2. Desiderio X 2. — 1. Premilcuore X 2. Bosforo 2 3. — 1. Otrizia X 2. Unike X 4. — 1. Leucippo 2. Ursus 1 5. — 1. Forese X 2. Erzurum X 8. — 1. Pamoa X 2. Pronunciation X KVOTE 12 — 4.521.853 lir 11 — 125.600 lir 10 — 10.800 lir Triestina — Alessandria 0:0 TRIESTINA: Marson (Grigollo), LucchettJa, Albicocco, De Luca, Riva, Piemonte, Marcato (Sabba-din), D’Alessi, Dri, Berti, Zanini, Coslovich. ALESSANDRIA: Croci, Maldera, Di Brino, Reja, Cribio, Colombo, Manueli, Volpato, Baisi, Faedda, Gobbetti (Mazzia). SODNIK: Martelli (Imola). Gledalcev: približno 1.000. Koti: 8:6 za Alessandrio. To je bilo tipično zaključno prvenstveno srečanje dveh ekip, ki končujeta tekmovanje na povsem Nad tretjeligaškim prvenstvom je v nedeljo padel zastor, ki je zakril nogometni oder, na katerem je Triestina odigrala tako sezono, kakršne ni noben njen pristaš ne le želel, ampak tudi ne pričakoval. V vsem prvenstvu je zbrala (v 38 tekmah) komaj šest borih zmag (med temi le dve na tujem), poražena pa je bila kar v 18 tekmah. Če k temu dodamo še podatek, da je imela, razen Derthone, najbolj neučinkovit napad (dala je le 22 golov) in eno najslabših obramb (prejela je kar 44 golov in sta več zadetkov od nje prejeli le Derthona in Gavinovese), potem kaj drugega kot izpad tudi ni bilo pričakovati. To pa tem bolj, ker je bilo tudi društveno vodstvo letos tako, da je le pripomoglo k nazadovanju že itak slabe enajsterice. Zadnje kolo na vrhu lestvice ni prineslo nobenega bistvenega premika, ker je bilo tam že predčasno vse odločeno, na dnu lestvice pa je bilo v zadnjem kolu le vprašanje, če bo (poleg Triestine in Derthone) izpadla še Savona ali elodiasottomarina. Zadnja pa si je v tekmi s Seregnom priborila remi, ki ji je zadostoval za obstanek in je z njim obsodila na nazadovanje tudi Savano. nasprotnih delih lestvice. Alessandria si je je že pred časom zagotovila napredovanje. Triestina pa, nasprotno, nazadovanje. Jasno te, da od take tekme ni bilo pričakovati kaj posebnega, kljub temu, pa lahko rečemo da je razočarala tudi tiste najzvestejše «poslednje mohikance» med tržaškimi navijači, ki so prišli na tribuno s skromno željo, da bi videli vsaj kakšno privlačno akcijo, če že na igro v celoti niso več računali. Obe enajsterici sta namreč pokazali povsem neborbeno tekmo in sta z ohlapnimi akcijami le opravljali birokratsko formalnost, ki je bila sama sebi namen. Igralci niso siedili le svojih nog (in jih skrbno varovali pred poškodbami) ampak so tudi na vso moč ekonomizirali s svojimi močmi, tako da niso bili ob koncu s-ečanja skoraj nič bolj utrujeni, kot v začetku. Skratka, tekma ni pokazala prav ničesar in je bila torej veren odraz celoletnih prizadevanj Triestine, ki tudi niso obrodile prav nobenega sadu, razen — nazadovanja. SAH Na turnirju v Bohinju Moštvo Idrije se je izkazalo Idrijski šahisti nadaljujejo z u spešno sezono. Po odličnih rezultatih na republiškem pionirskem in mladinskem ekipnem prvenstvu, kjer so osvojili tretje, oziroma drugo mesto, so tokrat na tridnevnem republiškem ekipnem sindikalnem prvenstvu v Bohinju dosegli izreden rezultat, ko so v konkurenci 21 šestčlanskih ekip osvo- jili odlično drugo mesto. Zmagala je ekipa RTV Ljubljana s 104,5 točke, 2. OSS Idrija 80, 3. TAM Maribor 79,5, 4. Litostroj Ljubljana 72,5 itd. Letošnji rezultati idrijskih šahi-stov so plod večletnega načrtnega dela. Čeprav idrijski šahisti nimajo lastnega prostora, da bi svoje delo še bolj uspešno propagirali med ljubitelji šahovske igre, imajo pionirji šahovski krožek na osnovni šoli, srednješolci se zbirajo v mladinski sobi v šolskem centru, medtem ko starejši igralci šahirajo v prostorih društva upokojencev. Letos so pritegnili k sodelovanju tudi šahiste ETA Cerkno, ki so dosegli že nekaj lepih rezultatov. Želja po lastnih prostorih je med šahisti v Idriji vedno bolj aktualna, saj jih zadnji rezultati obvezujejo, da tudi v prihodnje nadaljujejo z delom, katero je, kot vidimo, dobro zastavljeno. S. Kovač Sokol si je v Coneglianu Venetu zapravil edinstveno priložnost za napredovanje v C ligo, saj sta si od 3 nastopajočih ekip kar 2 priborili to pravico. Ekipa Sokola, ki je bila po letošnjem prvenstvu še nepremagana, se je predstavila na turnirju s popolno postavo in z veliko voljo do zmage. Žreb je določil, da igra naša ekipa drugo tekmo proti Moglia-nu, tretjo pa z Bolzanom. Po tem, kako so se odvijale stvari, lahko rečemo, da je bi žreb p-ecej nenaklonjen naši ekipi, saj so morala naša dekleta najprej nastopati proti res močni ekipi iz Mo-gliana, ki je v prvi tekmi z lahkoto premagala dekleta iz Bočna. Ekipa MoghaAa., je bila tako že dobro ogreta in je v začetku krepko povedla. Benečanke so igrale res dobro, tehnično dovršeno in inteligentno odbojko, tako da so spravile našo ekipo v resno zagato. Naše predstavnice so se uigrale šele tedaj, ko je imel nasprotnik že 14 točk. Prevzele so vajeti srečanja v svoje roke, diktirale tempo igre, nadoknadile 6 točk ter izenačile pri 14. točki. Pričakovati je bilo, da bodo naša dekleta po takem naletu tudi osvojile set, toda dve res nesrečni žogi sta zadeli Sokolovo igrišče In seta je bilo konec. Ta del igre je bil ključ za ves nedeljski nastop naše ekipe, saj se naša dekleta, ki niso bila navajena zgubljati setov pri tekmah, niso znala upreti poteku dogodkov. V nadaljevanju igre so zato zaigrale s preveliko Arezzo — Reggiana X Atalanta — Bari 1 Brescia — Catanzaro X Catania — Ternana 2 Como — Ascoli 2 Novara — Spal 1 Palermo — Avellino 1 Parma — Perugia 2 Reggina — Brindisi 1 Taranto — Varese X Mantova — Legnano 1 A. Montevar. — Massese X Salernitana — Acireale 1 KVOTE 13 — 304.500 lir 12 — 13.100 lir Danes se bo začelo drugo kolo prvega dela linalnega tekmovanja na svetovnem nogometnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji. Oglejmo si na kratko, kakšno je stanje pred nadaljevanjem te manifestacije, ki je že doslej privabila na stadione precej več gledalcev, kot na prvih osmih tekmah v Mehiki (344.000 : 297.000), da ne govorimo, seveda, o televizijskih gledalcih. 1. SKUPINA IZIDI ZRN — čile 1:0 NDR — Avstralija 2:0 LESTVICA Vzh. Nemčija in Zah. Nemčija 2 čile in Avstralija 0 tremo, preveč so se bale poraza, Kar jim je dobesedno «odrezalo noge». Tako so v drugem setu nabrale le 5 točk. Končni izid je bil torej 2:0 (16:14, 15:5) v korist Mo-gliana. S tem porazom pa ni bilo še nič izgubljeno, treba je bilo le premagati ekipo iz Bočna, ki je bila videti precej lahek in premagljiv nasprotnik. Naša dekleta so stopila na igrišče s trdno voljo do zmage, hotela so končno le pokazati vse kar znajo in niso podcenjevala nasprotnika. Že v prvih potezah pa se je pokazalo, da se niso otresla treme iz prve tekme. Zaigrala so preveč v strahu pred porazom, niso imela moči, da bi startale na vsako žogo, ki je prevečkrat padla na tla med dvema igralkama. Igra je bila tako precej raztrgana in tudi ko so naša dekleta lepo gradila akcije, so nasprotnice s precejšnjo dozo sreče vračale na njihovo igrišče žoge. Sokolove predstavnice so se trudile, toda zaželenih točk ni bilo. Taka je bila fizionomija obeh setov in tudi ta tekma se je končala z 2:0 (15:10, 15:11). Sokolovo potovanje v Conegliano Veneto se je torej končalo z dvema porazoma, ki sta bila morda sad prevelike teže odgovornosti za naše mlade igralke. Pokazalo se je, da so bile mlade in večji del še neizkušene igralke le nezrele za tako odločilne tekme. Z druge strani pa so pokazale Nabrežinke skozi vse prvenstvo veliko požrtvovalnost in voljo do igre, kar (u-pamo) bo spodbuda za nastope v prihodnji sezoni. V nedeljo v Ljubljani Pleško osvojil «Nagrado veteranov» LJUBLJANA, 17. - Mladi, 18-let-ni kolesar kranjske Save, Bojan Ropret je bil najbolj prizadeven na 9 dirki za «Nagrado veteranov». Mladi Kranjčan je prevozil več kot 70 km popolnoma sam in v velikem slogu. Pri tem podvigu si je pridobil tudi tri minute prednosti pred favoriti. Mladinci so vozili na progi od Ljubljane do Ribnice, čla ni pa so imeli obrat v Livoldu. Dirko članov je zasluženo dobil PREOSTALE TEKME Avstralija —■ ZRN (danes) Čile — NDR (danes) Avstralija — Čile (22. junija) NDR - ZRN (22. junija) STRELCI Breitner (ZRN) in Streich (NDR) 1 gol Curran (Avstralija) avtogol Kot v vseh ostalih skupinah je tudi ta potrdila, da v glavnem na letošnjem prvenstvu ni šibkih ekip, pač pa samo bolj ali manj izkušene. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da sta obe Nemčiji s precejšnjo težavo odpravili svoja nasprotnika. Če so imeli zahodni Nemci nekoliko težje delo s Čilenci, proti katerim še zdaleč niso pokazali tako hitre igre, kot smo jo bili navajeni član Astre iz Ljubljane Evgen Pleško, ki je še enkrat dokazal, da je med najboljšimi domačimi sprin-terji. Končni zmagovalec te devete preskušnje je bil med dirko tudi med najbolj prizadevnimi. Poleg njega so se odlikovali še Frelih, Leček, Zakotnik in Jože Valenčič. Glavnina je zaostala za 24 sekund. REZULTATI Člani: 1. Pleško (Astra) 3.16'57”, 2. Frelih (Rog), 3. Leček (Astra), 4. Bilič (Siropex), 5. Remar (Siro-pex). Mladinci: 1. Ropret (Sava) 2 uri 10'47”, 2. Fumič (Lokomotiva), 3. Krešič (Branik), 4. Terglav (Sava), 5. Krhlikar (Rog) vsi 3’01” zaost. DOLOČENI MLADINCI ZA EP PULJ, 17. — Po končani dirki od Pulja do Nedeščic je zvezni mladinski kapetan Edi Rajkovič določil 9 mladincev, ki bodo nastopili na mladinskem evropskem prvenstvu v Varšavi. Ti kolesarji so naslednji: Marinkovič (Avala), Ropret (Sava), Keršič (Branik), Moravec (Sloga Varaždin), Pucko (Branik), Fumič (Lokomotiva), Mrakeljc (A-stra), Krhlikar (Rog), in Radotič (Lokomotiva). Kolesarji se bodo zbrali na skupnih pripravah, ki bodo od 25. do 30. t.m. v Zagrebu. Vodil jih bo bivši zvezni kapetan Branko Bego-vič. BALINANJE Na prvenstvu SRS Sežanska Skala na prvem mestu Bahnarska zveza Slovenije je poverila organizacijo republiškega prvenstva v dvojicah klubu Skala iz Sežane. Sodelovalo je 24 klubov iz vse Slovenije. Tekmovali so na baliniščih v Sežani, Komnu in Tupelčah. Tekmovanje je organizacijsko zelo uspelo in uvrstitev primorskih klubov je bila zelo dobra. 1. Skala I. (Sežana) 2. šiška (Ljubljana) 3. Žaba (Ljubljana) 4. Skala II. Prvih sedem klubov tega nrven-stva se je uvrstilo na zvezno prvenstvo. Med temi je tudi balinarski klub iz Ilirske Bistrice. Edvard Čeh pri njih videti v zadnjih nastopih, pa so po drugi strani njihovi vzhodni rojaki piecej razočarali s svojim dokaj skromnim nogometom, saj so uspeli Avstralcem, ki v mednarodnem nogometu ne pomenijo skoraj ničesar, dati en sam gol (drugi je bil avtogol). Vsekakor, sodeč po prvih nastopih, ima Zah. Nemčija v tej skupini največ možnosti za napredovanje, za drugo mesto, ki bo prineslo napredovanje v četrtfinalni turnir, pa imata NDR in Čile precej enake možnosti, čeprav imajo trenutno Nemci dve točki več. 2. SKUPINA Ulul Brazilija — Jugoslavija 0:0 Škotska — Zaire 2:0 LESTVICA škotska 2 Brazilija in Jugoslavija 1 Zaire 0 PREOSTALE TEKME Jugoslavija — Zaire (danes) škotska — Brazilija (danes) Zaire — Brazilija (22. junija) škotska — Jugoslavija (22. junija) STRELCA Lorimer in Jordan (škotska) 1 V drugi skupini (enako kot v tretji) je padlo najmanj golov. Tekmo med obema glavnima kandidatoma za napredovanje, Brazilijo in Jugoslavijo so odigrali že v prvem dnevu in glede na sloves obeh ekip lahko rečemo, da je prinesla točko Jugoslaviji, Braziliji pa jo je odvzela (in le malo je manjkalo, da ni o-beh). Na vrhu lestvice so tako zdaj (po zmagi nad Zairejem) Škoti, kar pa ne pomeni ničesar. Jugoslovani so si, glede na nogomet, ki so ga pokazali, izredno povečali svoje možnosti za napredovanje in celo za visoko uvrstitev v zadnjem delu tekmovanja. Veliko uganko predstavlja v tej skupini škotska. Ne toliko zaradi kakovosti svoje igre, kot zaradi grobosti in surovosti njenih igralcev. Račun za tako igro je z 'nekaj poškodovanimi igralci že plačal Zaire, zdaj pa bomo videli, če se bo ta illiiiniiiifiiiiiiMiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinitiiii DANAŠNJI SPORED 1. SKUPINA 20.30 čile - Vzh. Nemčija 17.00 Avstralija — Zah. Nemčija 2. SKUPINA 20.30 Jugoslavija — Zaire 20.30 Brazilija — Škotska JUTRIŠNJI SPORED 3. SKUPINA 20.30 Nizozemska — Švedska 20.30 Bolgarija — Urugvaj 4. SKUPINA 20.30 Haiti — Poljska 20.30 Argentina — Italija DANES, 18. junija IT - 17.00 Avstralija — ZRN (II.) 20.30 Škotska — Brazilija (H. - ali Čile — NDR) JU - 20.20 Jugoslavija — Zaire (tudi TV Koper) 23.40 Škotska — Brazilija (posnetek) 22.30 Škotska — Brazilija (TV Koper) JUTRI, 19. junija IT - 14.00 Čile — NDR (I. posnetek - ali Škotska — Brazilija) 15.30 Jugoslavija — Zaire (1.) 20.30 Italija — Argentina (L) JU - 9.15 Jugoslavija — Zaire (posnetek) 17.15 Argentina — Italija (po snetek) 20.25 Argentina - Italija (TV Koper) 23.00 povzetek nekaterih tekem (TV Koper) «sistem» obnesel tudi proti Jugoslovanom in Brazilcem. Trenutno so tri možnosti: ali bo prevladala tehnika, grobost ali pa... splošni pretep na igrišču. Ob predpostavki, da bosta Jugoslavija in Brazilija premagali Zaire. Škoti za napredovanje nujno potrebujejo vsaj eno zmago nad enim od obeh preostalih nasprotnikov. Poraz bi jih skoraj gotovo že izločil, v primeru remiziranja z obema pa bi prišlo do zanimivega položaja, ko bi imele vse tri ekipe enako število štirih točk in odločali bi goli. če se bodo, seveda, igralci Zaireja s temi računi strinjali... 3. SKUPINA IZIDI Nizozemska — Urugvaj 2:0 švedska — Bolgarija 0:0 LESTVICA Nizozemska 2 švedska in Bolgarija 1 Urugvaj 0 PREOSTALA SREČANJA Nizozemska — Švedska (jutri) Bolgarija — Urugvaj (jutri) Bolgarija — Nizozemska (23. jun.) Švedska — Urugvaj (23. junija) STRELEC Rep (Nizozemska) 2. Ta skupina ima enega samega strelca, ki je že v začetnih minutah priboril svoji ekipi ne le zmago, ampak tudi vlogo favorita te skupine. Nizozemska je namreč pokazala tako igro, da ji napredovanje ne more uiti. če bo igrala še naprej tako. Kot vse kaže, sta tudi ostali dve evropski enajsterici dovolj močni, da jima nekoliko staromodni Urugvaj ne bo mogel do živega in zdaj tako Bolgarija, kot Švedska s precej enakimi možnostmi star-tata na 2. «napredovalno» mesto. Če sodimo po tem, kar smo videli, lahko morda prisodimo lažjo prednost Bolgarom, ki so zapustili v svojem prvem nastopu zelo dober vtis. 4. SKUPINA IZIDI Poljska — Argentina 3:2 Italija — Haiti 3:1 LESTVICA Italija in Poljska 2 Argentina in Haiti 0 PREOSTALE TEKME Haiti — Poljska (jutri) Argentina — Italija (jutri) Argentina — Haiti (23. junija) Italija — Poljska (23. junija) STRELCI Lato (Poljska) 2. Szarmach (Polj.), Rivera, Ana-stasi (oba It.), Babington, Heredia (oba Arg.) in Šanson (Haiti) 1. Nobenega dvoma ni, da bo Italija, ki je pritekla na igrišče s tako močnim «korejskim kompleksom», odslej igrala bolje. Če je v prvem polčasu tekme s Haitijem razočarala, pa je potem, ko je že bila v zaostanku z 0:1, znala ta šok odlično preboleti, kar jasno kaže, da sestavljajo njeno ekipo dobri, preskušeni in trdni igralci. «Azzurre» čaka zdaj ključno srečanje z Argentino. Zmaga nad njo bi jih dejansko že popeljala v četrtfinale, ne glede na izid tekme s Poljsko, ki bo verjetno precej težja. Poljaki so pravo odkritje zadnje evropske nogometne sezone, saj so zdaj v tekmi z Argentinci potrdili, da je bil njihov podvig, s katerim so Anglijo, nekdanjega svetovnega prvaka, izločili že v kvalifikacijah SP. vse prej kot pa slučajen. Kolikor bi v tekmi Italija — Argentina ne prišlo do presenečenja (manj verjetno je, da bi ga lahko komu pripravil Haiti) bi morala torej biti glavna favorita za napredovanje Italija in Poljska. * # * Kaj je pokazal dosedanji del SP kot celota? Predvsem te postavke: 1. dober nogomet igrajo danes že tudi v tistih državah, kjer ga do pred kratkim skorajda še sploh niso poznali; 2. šibkih ekip (kot smo jih poznali pred leti) na SP ni več. Vsaka je lahko vsakomur nevarna. Različna je le izkušenost; 3. vseh osem tekem prvega kola se je končalo z zelo tesnimi izidi; 4. v večini tekem je padlo zelo malo golov. Na podlagi teh točk lahko rečemo, da postaja streljanje golov vedno težje, da so zato posamezni zadetki vedno bolj dragoceni in seveda odločilni. Kar polovica dosedanjih tekem se je končala z remijem ali enim golom razlike in je (ali pa bi) torej en sam strel v mrežo odločal o točkah. Prav zato pa je to SP po prvem kolu še ve-! dno polno neznank in tako zanimivo, kot le malokdaj doslej. Oblak v ospredju pozornosti vseh Edini slovenski igralec, ki nastopa v jugoslovanski reprezentanci, je Brane Oblak, ki je dolgo časa igral za ljubljansko Olimpijo, zdaj pa brani barve Hajduka. V tekmi Jugoslavija - Brazilija je bil zaradi svoje odlične igre v središču pozornosti nogometnih strokovnjakov z vsega sveta. Zbrali smo nekaj mnenj o njegovi igri iz tujega tiska. NEP SPORT (Madž.): Oblak je bil izvrsten. BERLINER ZIUNG (Zah. Berlin): Ačimovič in Oblak sta bila gonilni sili Jugoslovanov. GUARDIAN (VB): Motor jugoslovanske reprezentance je bil nedvomno Oblak, ki je vso tekmo pokrival igrišče podolgem in počez. DALLY TELEGRAPH (VB) : Dva izredna igralca — Ačimovič in O-blak — sta vseh 90 minut držala igro trdno v svojih rokah. SUN (VB): Neumorni motor Jugoslovanov Oblak je vseh 90 rwnut «kosil travo» po vsem igrišču. Škoti morajo najbolj paziti nanj. kajti Oblak je stalna nevarnost za vse obrambe na SP. DAILY MAIL (VB): Jugoslovani so imeli na sredi igrišča briljantni tandem Oblak - Ačimovič. SVENSKA DAGBLADET (Šve.L Marič, Oblak, Džajič in Ačimovič so bili najsvetlejše točke v jugoslovanskem moštvu. JORNAL DO BRAZIL: Najboljši na igrišču je bil Oblak, točen v strelih, taktik, hiter, z velikim smislom za skupno igro in z odlično kontrolo nad žogo. CLARIN: Oblak je čudežni igralec. ki je zasenčil slovite Brazilce. Oblak in Ačimovič sta novi zvezdi. GAZZETTA DELLO SPORT: Sredino igrišča sta držala izredna » gralca Ačimovič in Oblak. SPORTSKE NOVOSTI (Jug.): blak je bil junak tekme. Brazilci se čudijo od kod mu toliko moči in kakšna pljuča ima. ODBOJKA NA KVALIFIKACIJSKEM ILRNIRJU SOKOL SE V CONEGLIANU VENETU NI UVRSTIL V PRVENSTVO C LIGE Dekleta so igrala zelo požrtvovalno, vendar jim (zaradi še premajhne izkušenosti) napredovanje ni uspelo TONE SVETINA Slaki je že videl padec In preplavil ga je strah. «Drži se!» je zakričal, «ostani na mestu!» «Padla bom! Ne bom mogla dolgo zdržati.» Plezal je tja in prav blizu nje zabil klin. Pomislil je, da bi se vrnila v votlino in da bi šel po pomoč. Sonce je zdrknilo za oblake in senca je še povečala stisko. Čop je slišal glasove. Vedel je, kaj se dogaja. Maščevalna sla ga je zapustila. Dvajset let se je odzival vsem klicem na pomoč... «Kdo vpije?! Kaj je?!» Sloki se mu je hlastno odzval. Povsem se je zavedal brezupnega položaja. Ko je namreč lezel k njej, ni čutil nobene moči ne v nogah ne v rokah. Joža je kmalu priplezal. «O, čop! Sam bog te je poslal! Pozdravljen!» ga je Sloki nagovoril tako prijazno in neprisiljeno, kot je znal le on. «Si se spet zaplezal?» ga je ošinil Joža z nevoljnim pogledom. «Jaz ne! Karmen! Tvoja klientka ne more prek traverze.» Ko je Karmen zagledala Joža, so se ji moči vrnile in strah skopnel. «Joža, boš pomagal?» «Seveda bom! Kdaj pa še nisem? Kar drži se in ne glej v dno!» Priplezal je do nje Tam, kjer Sloki ni mogel, je naglo zabil klin in jo zavaroval. Stisnila se je v steno. Tesno ob njej se je Joža izvesil in prešel na drugo stran, kjer je nekaj metrov od nje spet zabil klin in jo zavaroval. Varovana z obeh strani, pritisnjena k steni, je zdelala nevarno gredino. Kmalu so bili vsi na ravnici, kjer se je smer nadaljevala. Ob Jožu se je Sloki rešil vseh skrbi. Skušal se je opravičevati — nekje v srcu mu je glodala krivica, in vedel je, da sta sedaj popolnoma v njegovih rokah. «Vidiš, Čop, tako je! Šel si v Alpe, jaz pa nisem mogel odreči Karmen... čez mesec dni pojde v Pariz, pa si je zaželela gora. No ja, saj si sam predlagal, da bi vzela za vodnika mene... še branil sem, da bi šla na tvojo polico, pa si jo lani tako navdušil, da je morala tja...» 2 gostobesednostjo je skušal prikriti, kar se je dogodilo med njima. Njen obraz pa je bil od smrtnega strahu tako čist, da na njem ni bilo sledu greha. òtrme.a sta drug v drugega, preplašena, kriva, pa vendar zadovoljna Joža si je mislil svoje. Zaradi lepšega je rekel: «Nisem mogel drugače! Fantje so računali name. Sicer pa ni vsak dan priložnosti, da greš v gore onstran meja...» Sklenil je, da vzpona ne bodo nadaljevali. Izplezali so čez Zimmermanov previs in se prek ledenika napotili na Kredarico. «Kaj, za vraga, te je prineslo, Čop?» je spraševal Sloki, ona pa je molčala. Spomnila se je, kako jo je nosil čez ledenik, in nenadoma se je začela kesati vsega, kar se je zgodilo med njo in Slokim. «Izvedel sem, da sta šla v steno... pa sem se odpravil... tako, za vsak primer, če bi se kaj zgodilo...» «Vidiš, Karmen, vidva sta na telepatski zvezi! Kaj vse ne razumemo o človeku... Klicala si ga, ne da bi sama ve- dela za to, in prišel je... Kakorkoli že, hudo bi bilo sedaj viseti na vrvi ali v Rdeča votlini čakati na jutro. Ponoči bo deževalo... Okoli vrha Triglava so se zbirali gosti oblaki. V daljavi pa se je kar naprej svetlikalo. 10 V koči na Kredarici so skupaj povečerjali in popih steklenico vina. Čeprav so se pogovarjali, ko da se ne bi zgodilo nič posebnega, je vino pripomoglo, da je napetost med Jožem in Slokim rastla. Karmen je zaslutila, da bi lahko prišlo med njima do spora, zato je vstala in rekla : «Oprosti, Sloki, če te bova s Čopom pustila za nekaj časa samega. Rada bi se malo sprehodila po ledeniku in nekaj važnega pomenila______ Da ti bo čas hitreje minil, ti bom naro- čila še steklenico!» Sloki se je zarežal, ko so predenj prinesli polno steklenico. Ko sta odšla, si je mislil: «Naj se menita karkoli, kar je bilo, je bilo... Tudi tadva se gotovo nista ogledovala, ko sta plezala skupaj... Sprijazniti se je treba z dejstvom, da ženska za zadovoljitev svojih najglobljih strasti žrtvuje svojo čast in tvega svojo varnost. Saj ni edina — kadar zapre oči in razkreči noge, pozabi na vse in še nase. Vendar, če sem pravičen, ali smo moški kaj drugačni? V bistvu smo prav taki, morda pa še slabši...» Zdaj ko ga je ljubezenska omamljenost minila, je skušal misliti praktično in presoditi svoje razmerje z njo. Kdo je koga ujel, si je zastavil vprašanje. On je svoboden, ona pa je zaročena. Ljubezen je pravzaprav najprej stikahšče dveh fantazij, ki jih spočne iluzije. Nekaj si zaželiš, čeprav ne veš, če to res potrebuješ, in niti tega ne, če ti bo v škodo ali korist. Potem trčita skupaj dve samoljubji, kot sta pri njem in pri njej, in se kosata, dokler se eno vsaj navidezno ne u-kloni. Potem pa se začne pot k izravnavi. Razočaranje se spre- vrže v slo po maščevanju. Če je duh šibkejši, je maščevalna sla večja, čim večji je duh, tem večja je možnost za vzpostavitev sožitja, da se dva vsaj prenašata lahko, ko se drug drugega nasitita. Naj bo kakorkoli, pri njej je spoznal, da so vrata v človeško srce odprta samo tistim, ki imajo posluh za bolečino in skrito težnjo. Kaj je pokopalo čopa pri njej, ki je bila vsa nora nanj, je bila uganka. Upal je, da jo bo nekoč razvozlal. Če že ne zastran drugega pa zato, da se bo sam znal varovati. Visoko na nebu so utripale zvezde vijoličaste noči brez vetra. Večemik je razpodil oblake in pod koraki je brstel sneg ledenika. Počasi sta se Joža in Karmen pomikala proti mestu, kjer jo je bil nekoč spustil na tla. Vanju je dihal led, vrh gore pa je metal po sneždni težko senco. Ženske so kakor aprilsko vreme, si je mislil Joža in molčal. Hotel je biti vzvišen nad vso stvarjo. Njej je bilo nerodno, gledala je v tla in rekla: «Da ne bo med nama kaj nejasnega, bi rada govorila s teboj. Videla sem, da ti ni prav, da me vodi Sloki...» «Nimam pravice soditi, kaj je zate prav in kaj ni, in tudi ne sodim. Tvoja stvar je, koga izbiraš in izbereš. Vse drugo ni važno.» «Hudo mi je, toda čutim, da je zate in zame bolje, da nehava in pokopljeva svoja čustva. Veš, med moškim in žensko je tako: tisti trenutek, ko eden pomisli, da gresta lahko vsaksebi, ljubezen umre. Najini poti se niti srečali nista. Priznaj, ti ljubiš steno močneje od mene in kot boš ljubil katerokoli žensko. Nobena ti ne more dati tega, kar ti daje stena. In prav je tako. Ti pripadaš gori. Dobro, da sem se tega zavedela prej, preden bi bila preveč navezana nate...» Pogledal jo je očitajoče: «Ne razumem te. Ni ti dovolj, da te imam resnično rad, kot nisem imel še nikogar na svetu.» (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT OLIMPIADA V NICI Nepričakovana izločitev Kube «Krivec» za to je Finska, ki je presenetljivo remizirala z Jugoslavijo Zadnji dve koli polfinalnih bojev 21. šahovske olimpiade nista prinesli večjih presenečenj, če izvzamemo potek dvobojev v 3. skupini, kjer sta ekipi Italije in Kube, ki sta v začetku upravičeno naskakovali drugo mesto, bili izločeni na račun presenetljive Finske. Tudi Jugoslavija je nepričakovano samo remizirala s Finsko, kar predstavlja najnepovoljnejši rezultat za Gli-goričevo ekipo, ki računa na «srebro». Jugoslavija je sicer zasedla prvo mesto v svoji skupini, vendar se za finale šteje rezultat polfinalnega srečanja z drugo finalistko iz iste skupine. Ker sta ekipi v polfinalu med seboj igrali neodločeno, imata obe po 2 točki. Zanimivo je, da je Ljubojevič v svojem prvem nastopu utrpel poraz. Ljubojevič, najtispešnejši jugoslovanski šahist v mednarodni areni, je proti močnemu Fincu Vesterinemu zaigral zelo solidno in si je ustvaril nadmoč-no pozicijo. Toda ko je že bil na pragu zmage, je nenadoma popustil in naredil vrsto napak. V želji, da popravi storjene napake, je for-siral igro in kot se v takih primerih rado dogaja, tudi zgubil. E-dina olajševalna okolnost je, da po hudi prometni nesreči še ni povsem okreval in ima ramo v mavcu. Brez briljantne igre močnega Ljubojevi-ča bi bila ekipa Jugoslavije v finalu brez dvoma oslabljena. Že ta poraz proti Fincu bo vplival na končno lestvico. Rezultati zadnjega kola 3. skupine so odločali o drugi finalistki. Italija je premagala Kubg s , 3"-l> Finska pa Urugvaj s 4ft)'. Ob neodločenem izidu z Jugoslavijo je Finska za 0,5 točke prehitela Kui bo in jo izločila! !0'-> . > Po rezultatih iz predfinalnih skupin vodi SZ 4, sledijo ZDA, Bolgarija in Nizozemska po 3, Madžarska 2,5, Jugoslavija, Finska, ČSSR, Romunija, ZRN in Švedska po 2, Španija 1,5, Anglija in Argentina po 1, Wales 0. Izidi 1. kola finalnega dela: SKUPINA A: Madžarska — Argentina 1:0 (3), SZ — ČSSR 1,5:1,5 (2), Švedska — Nizozemska 1:1 (2), Finska — Wales 1,5:1,5 (2), ZDA proti ZRN 1,5:1,5, Bolgarija — Jugoslavija 2:2, Romunija — Anglija 2:2, Španija — Filipini 2:1 (1). - Sšk - MOTOCIKLIZEM Nov poraz Agostinija MISANO, 17. — Gianfranco Sonerà je na motorju MV na motociklistični dirki «Trofeo città di Forlì» nepričakovano spet premagal svetovnega prvaka Agostinija. Na tej tretji preskušnji za italijansko prvenstvo seniorjev so bili glavni favoriti motociklisti yamahe, ki so razpolagali z dobrimi motorji, vendar pa so se morali ukloniti odlični taktiki predstavnikov italijanske tovarne. Sonerà in Read, ki tekmu- zorovala Agostinija, kateremu ni nikdar uspelo, da bi ujel odlično razpoloženega Bonero. V kategoriji do 50 kubičnih centimetrov je nastopal tudi koprski motociklist Bernetič, ki se je uvrstil na peto mesto. TENIS WIMBLEDON, 17. — V ponedeljek, 24. junija, se bo pričel teniški turnir v Wimbledonu. Danes so že določili nosilce skupin, ki jih sestavlja 12 moških in 8 žensk. Prva sta Avstralec Newcombe pri moških in Američanka Billy Jean King pri ženskah, medtem ko je lanskoletni zmagovalec Čehoslovak Jan Kodeš nosilec šeste skupine. NOGOMET RIM, 17. — V prvi finalni nogometni tekmi turnirja ekip pod 23. letom starosti je Lazio premagal Fiorentino z 1:0. Povratno srečanje bo v petek na občinskem stadionu v Firencah. Po nedeljskem remiju z Ajellom mora sedaj tržaški drugoligaški nogometni klub Stock upati za prestop v prvo nogometno kategorijo le še na ugoden žreb, ki ga bodo opravili, potem ko so po končanih kvalifikacijah kar tri ekipe na prvem mestu z enakim številom točk. Čilski branilec Caszely (št. 7) in n eniški napadalec Heynches (št. 11) v boju za žogo. Caszely se je odlikoval v obrambi po svojih grobih posegih, tako da mu ni uspelo dokončati srečanja med Zah. Nemčijo in Čilom, saj ga je sodnik predčasno poslal v slačilnico NAMIZNI TENIS NA PRVENSTVU TREH BENEČIJ Krasove igralke v Nabrežini osvojile kar štiri prva mesta ■V Nastopalo je skoraj 200 igralcev in igralk - Številne nagrade V soboto in nedeljo se je v nabre-žinski občinski telovadnici odvijala druga izvedba namiznoteniškega prvenstva treh Benečij, ki ga je u-spešno organiziralo tržaško društvo Julia pod pokroviteljstvom deželne namiznoteniške zveze FITeT. Odziv tekmovalcev na to zadnje uradno tekmovanje v sezoni 1973-74 je bil zelo dober, saj se ga je udeležilo skoraj 200 igralk in igralcev, ki so nastopali v vseh možnih starostnih kategorijah. Najštevilnejše je bilo predstavništvo iz naše dežele, saj so nastopila vsa društva, ki gojijo namizni tenis, med temi tudi slovenski društvi Kras (v ženski konkurenci) in Sokol (v moškem tekmovanju). Poleg tega so nastopili še predstavniki iz Trevisa, Verone in Vicenze, medtem ko je nerazumljivo izostalo društvo Recoaro iz Bočna, ki bi se lahko edino upiralo premoči Krasovih deklet. Na splošno je bila prikazana kakovostna raven igre in v posameznih kategorijah ni prišlo do večjih presenečenj. V ženski konkurenci je po pričakovanju odnesel levji delež Kras iz zgoniške občine, ki je osvojil kar štiri prva mesta: Miličeva je bila prva v ženski absolutni kategoriji, kjer je v finalu porazila svojo klubsko soigralko Vesnaverjevo. V ženskih dvojicah se je prepričljivo obnesel par Milič - Vesnaver, med mladinkami pa Vesnaverjeva ni naletela na enakovredno nasprotnico. V ekipnem tekmovanju za mladinke so krasovke osvojile prvi dve mesti. uiiuiiiinviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunfiniiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiininiiifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiu ATLETIKA MEDNARODNI MITING V NEAPLJU Fava in Svet postavila državna rekorda nova V Atenah je tudi Suša n j popravil državni rekord Mednarodni atletski miting katerega so priredili v Neaplju je imel osrednjo točko v teku na 3000 čez zapreke, kjer sta padla dva državna rekorda. Zmagal je Finec Tapio Kantanen za njhp pa se je na drugo mesto uvrstil Italijan Franco Fava s časom 8’27”4 kar predstavlja nov italijanski rekprd. %fo'dgber je bil tudi Peter Svet, ki je s tretjim mestom dosegel tudi nov jugoslovanski rekord 8’33”6. Italijanski atleti niso na tekmovanju dosegli veliko, bili pa so tudi slabo zastopani. Večino zmag so zato osvojili tujci, čeprav rezultati niso bili nikjer izredni. Švedski metalec diska je, na primer, dosegel manj kot 65 metrov, medtem ko je obljubljal rekord blizu 70 m . Akii Bua je tudi slovesno obljubil čas pod 50 sekundami na 400 m čez ovire, dosegel pa je komaj 51”3. Razmeroma dober je bil Šved Isaksson, ki je s palico skočil 5,20 m. Odpadel je tudi veliki dvoboj na 5000 m med svetovnim rekorderjem Puttemansom in Angležem Bedfordom. Anglež nikakor ni bil v primerni formi in belgijski as je z lahkoto zmagal. Jugoslovansko predstavništvo se je izkazalo zelo dobro. Jože Medji-murec je bil drugi na 800 metrov s časom r48”5, Božinovič pa je 1500 metrov pretekel v 3'43"6. Goričan Edi Podberšček je v metu kladiva dosegel tretje mesto z rezultatom 61,38 m. Na tekmovanju v Atenah je Jugoslovan Luciano Sušanj že drugič v nekaj dneh popravil državni rekord v teku na 800 m. Njegova znamka znaša sedaj že r46”4. jeta skupaj, sta namreč stalno nad- AVTOMOBILIZEM 24 UR V LE MANSU Tretja zmaga Pescarola na vozilu matra-simca Francosko vozilo vodi tudi na lestvici za SP LE MANS, 17. — Pescarolo - Lar-rousse, na matri - simci sta zmagala na 24-urni avtomobilski dirki v Le Mansu. Njuna zmaga je bila izredno naporna, saj jima je grozilo, potem ko sta bila 'skoraj stalno v vodstvu, da bosta morala opustiti vsak up za osvojitev prvega mesta. Larousse je le s težavo pripeljal svoje vozilo do delavnic na progi, potem ko mu je počil menjalnik. Mehaniki so rabili skoraj eno uro, preden so okvaro popravili, medtem pa sta Miiller - Van Len-nep, ki sta zasledovala na drugem mestu, skoraj popolnoma nadoknadila šest krogov zamude. Ko je Lar-rousse bil spet na progi, je njegova prednost znašala le še eri krog, kar pa je bilo dovolj, da je osvojil končno prvo mesto. S to zmago so francoska vozila že tretje leto dosegla uspeh na tej naporni dirki (tretjič s Pescarolom ter drugič z Larroussom), ki velja tudi kot vožnja za svetovno prvenstvo znamk. Na nedeljski dirki ni bilo skoraj nobene borbe, saj so edini nasprotniki francoskih vozačev, fordi, bili prisiljeni kaj kmalu popustiti zaradi različnih okvar. Po tej vožnji je lestvica za svetovno prvenstvo znamk naslednja: 1. matra - simca 80 točk, 2. alfa romeo 50, 3. porsche 49, 4. gulf-ford 45, 5. ferrari 8 itd. VIDEM, 17. — Mauro Nesti je zmagal v deveti avtomobilski vzpon-ski dirki iz Vidma do Verzegnisa. Z vozilom march BMW je 6,200 km dolgo progo prevozil v 3’10 5 s poprečno hitrostjo 117,165 km na uro. Nesti je izboljšal rekord proge za šest sekund. Med uradnimi poskusnimi vožnjami v soboto je rekord proge izboljšal tudi Achille Marzi na chevronu 2000. TENIS PARIZ, 17. — Šved Bjorn Borg in Američanka Chris Evert sta zmagovalca mednarodnega teniškega turnirja v Franciji, švedski igralec je v finalu premagal Španca Manuela Orantesa z 2:6, 6:7, 6:0, 6:1 in 6:1, ameriška predstavnica pa je odpravila Sovjetinjo Morozo-vo v dveh setih s 6:1 in 6:2. Švab 16"8 Samo en slovenski nastop je skromen izkupiček nedeljskega atletskega tekmovanja v Gorici za «Pokal Schnabl». K sreči je bil nastop uspešen. Duško 'Švab je 110 m čez ovire pretekel v času 16” 8 in dosegel nov ošabni, rekord. Prejšnji je bil za deaetinko sekunde slabši. Uvrstitev je bila kljub dobremu času razmeroma slaba: komaj 12. mesto. To je pripisati izredno velikemu napredku te panoge v naši deželi prav med to sezono. k. h. KOLESARSTVO V CASTROCARU Nepričakovana zmaga Francesca Moserja CASTROCARO TERME, 17. — I-talijanski kolesar Francesco Moser je nepričakovano zmagal na nedeljski dirki na kronometer v Castro-caru. Po hudi borbi je premagal svetovnega prvaka in specialista v vožnji na kronometer Feliceja Gi-mondija, ki je na 76 km dolgi progi zaostal kar za 24 sekund. To je že drugič, da je v obdobju treh tednov mladi tridentinski vozač premagal Gimondija v vožnji na kronometer. Praktično pa je bila nedeljska dirka razdeljena na dva dela. V prvem sta se borila Gimondi in Moser, v drugem delu pa je nastopilo ostalih osem vozačev, ki so tekmovali na krožni progi v Castro-caru. Razlika med prvima dvema in Rodriguezom ter tovariši je bila prevelika, da bi lahko kdo ogrožal Moserjevo zmago. Vrstni red na cilju: 1. Francesco Moser, ki je 76,020 km prevozil v 1.53T7” s poprečno hitrostjo 40,263 km/h 2. Gimondi zaost. 24” 3. Rodriguez (Kol.) 4. Knudsen (Nor.) 5. Poggiali 6. Houbrechts (Bel.) 7. Fuente (šp.) 8. Borgognoni 9. De Muynck (Bel.) 10. Ritter (Dan.) 2'0r 2’43” 3'01” 3’10” 3’20” 3’27” 4’04” 4’38" ŽENEVA, 17. — španski kolesar Gonzalo Aja je zmagal v šesti etapi kolesarske dirke po Švici. 165 kilometrov dolgo progo od Bellin-zone do Natersa je prevozil v 5. urah 25’37” ter je v sprintu zmagal pred Italijanom Conti jem in Belgijcem Merckxom, ki je ohranil prvo mesto na skupni lestvici, kjer vodi s 36 sekundami prednosti, pred Švedom Gosto Petterssonom. V nedeljo po cestah F — JK Poprečen nastop kolesarjev Adrie Tudi ta nedelja je šla mimo, ne da bi se mladi kolesarji Adrie izkazali. Nastopali so na treh napornih dirkah v Furlaniji, nikjer pa jim ni uspelo, da bi se prerinili v Ospredje. Začetniki so tekmovali v Fellettu Umbertu pri Vidmu na dirki, ki je bila veljavna kot zadnja vožnja za trofejo Libertasa. To je osvojil mladi Canesin, član istoimenskega kluba, medtem ko je na dirki zmagal Fedrigo iz Bannie. Za Adrio pa sta tu nastopala Ota in Gorup. Sosič in Bonanno pa sta tekmovala na mladinski dirki od Vidma do Lignana, kjer je z manjšo prednostjo zmagal Benečan Trevellin, ki je 90 km dolgo progo prevozil v 2.9’. s. poprečno hitrostjo 41,680 km na uro. Petelin pa je z amaterji nastopal v 'San Vitu;, otj, Tilmentu, kjer je zmagal deželni prvak Santarossa, eden izmed najbolj pogumnih vozačev pri spustu s Clauzetta, ki je predstavljal edino resno zapreko na celotnem, 100 kilometrov dolgem tekmovanju. Potem ko so kolesarji po štiridesetih kilometrih vožnje privozili pod Clauzetto skupaj, se je začela ostra borba na več kot 10 kilometrov dolgem in napornem vzponu, kjer je bil Petelin med prvimi. Vendar pa je nato pri spustu po nemogoči cesti vozil nekoliko previdneje in zgubil povezavo s skupinico vodečih. Njegova previdnost pa je bila upravičena, saj je pri spustu proti cilju preluknjalo ali padlo približno petdeset kolesarjev, eden si je pri padcu hudo poškodoval obraz, tako da so ga pridržali v bolnišnici. Nekaj tekmovalcev pa se je pošteno potolklo, med njimi je bil tudi član tržaškega Hausbrandta Borghello, ki je zavozil preko enega izmed ponesrečencev ter si pri padcu poškodoval ramo. Od tržaških predstavnikov so trije Hausbrandtovi kolesarji odstopili (Tarlao, Sinigoi in Borghello), Ceschia je privozil na cilj zadnji, medtem ko je bil najboljši Interjev predstavnik žužič, ki je prispel na končni cilj kot petnajsti. Takoj za njim pa se je uvrstil Petelin. Startalo je 85 kolesarjev, pri spelo pa jih je 34. ZENSKI NOGOMET V REPNI/ Mlade Repenke trikrat do mreže Tekma je bila «maščevanje» za posedanje mož pred televizijskimi sprejemniki Repenski ženski spol je bil že naveličan televizijskih prenosov nogometnih tekem s svetovnega prvenstva. Moški so cele večere zgubljali pred televizorji, žene in dekleta pa zanemarjali. Pa so se slednje skrivaj domenile za nogometno tekmo med mladimi in starimi. Vse je bilo v slogu «blitzkriega». Med tednom zamisel, v nedeljo pa že-tekma. Tajnost je seveda kmalu šla po vodi, saj so se Repenči zaskrbljeno spraševali kam sopihajo vsak večer domače ženske v napolšportni opremi. Vest se je pa kmalu razširila in velika množica, ki se je zbrala ob robu občinskega igrišča je bila dostojen okvir organizacijskemu naporu. Harmonikar in sodnik Milan Rebcev sta na igrišče pripeljala naslednji postavi (z rezervami): MLADE: Sonja Tevčeva, Irenka Žeštkova, Vivjana Brščeva, Nadja Grgurjeva, Tatjana Žvanova, Silva Jernačeva, Sonja Muhovčeva, Tanja z oštarije, Marta z oštarije, Vesna Ovčarjeva, Nives Žvanova, Marina z oštarije. MALO MANJ MLADE: Marinka Pisani, Marija Batkpva, Mira Grgurjeva, Marija Lovriževa. Julka Plevančičeva, Majda Ovčarjeva, Marija Jernačeva, Stana Tevčeva, Irma Lazarjeva, Olga Stršinova, Anica Metevžinova, Marica Pekiče-va. Olga Kranjščena. Sodnikov žvižg je takoj sprožil prave bitke za črnobelo usnje. Mlade so bile nekaj boljše v napadu, manj mlade pa so odločno odbijale vse nevarne žoge in nekajkrat je Olga Strnišova nevarno prodrla v bližino vrat. Proti koncu polčasa so mlade posebno množično pritisnile in gol je bil «v zraku». Močan strel proti vratom je neka igralka ustavila z roko. Enajstmetrovka in strel s kakih 10 metrov mimo vrat. Vratarka je kratko odbila v polje. Podaja Nadji Grgurjevt; ki' !jČ'‘žo ! go lepo ustavila, premerila razdaljo, se odločila za krajši zalet in končno streljali,vTpvi krit: ISO. di lo je nekaj razburljivih trenutkov, v prvem delu pa ni bilo več golov. Po primernem počitku so se «sovražnosti» spet začele. Mlade so bile sedaj boljše, izkazala se je pa tudi vratarka Marinka, ki je nekajkrat drzno posegla pod noge nasprotnic. V eni takih akcij je bilo v kazenskem prostoru na kupu več kot pol vseh igralk, zgodilo pa se je tudi, da je sodnik piskal že drugo enajstmetrovko za mlade. Marsikdo je zaradi tega godrnjal. Streljala je Sonja Muhovčeva in podvojila. Mlade so zadele še eno vratnico, stare pa so se sedaj že s težavo premikale čez polovico. Razigrana, mlada repenska dekleta so tako dosegla s Sonjo Muhovčevo še tretji in zadnji gol. Premagane bi morale do vasi potiskati voz z zmagovalkami, toda ni bilo več dovolj moči. Zofka Je-kopinova jé tako pognala traktor in delo opravila kar sama. Zofka Trobčeva, ki je strokovno skrbela za zdravniško pomoč, je ob koncu izdala kratko, vendar jasno poročilo: «Vse so cele». V moški konkurenci se je Sokolov igralec Valter Pertot zelo dobro izkazal med tretjekategorniki, kjer je v polfinalu po ostri borbi premagal Cipollata, vendar je nato v finalu podlegel odličnemu Fraccaroliju iz Verone in se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Pri mladincih pa je Pertot naletel v četrtfinalu na poznejšega finalista Livolsija iz Trevisa. ki ga je izločil. V skupnem seštevku je po točkah osvojila prvo mesto ekipa S. Marco iz Verone, na drugo mesto pa se je zasluženo uvrstil Kras. Pri tem pa velja omeniti, da so si Veronča-ni zagotovili končno prvo mesto po zaslugi zelo številnega predstavništva v moški in ženski konkurenci (30 tekmovalcev), medtem ko je za Kras nastopilo le 10 igralk. Po zaključenem tekmovanju je sledilo svečano nagrajevanje. Vsi tekmovalci, ki so zasedli prva tri mesta, so dobili v dar pokale, plakete in kolajne. Poveljnik orožnikov v Nabrežini je podelil Sokolovemu igralcu Pertotu, kot najboljšemu mladincu iz naše dežele, poseben pokal, za katerega so prispevali prijatelji iz «Bar Lilijana» v Nabrežini ob nedavni presunljivi smrti orožnika Bojana Claudija. Organizator je podelil še lepo plaketo občinski u pravi devinsko - nabrežinske občine, ki je omogočila, da se je tekmovanje odvijalo v nabrežinski te lovadnici. Posebni priznanji sta pre jela tudi Kras in Sokol za tehnično pomoč pri organizaciji tekmovanja Podpredsednik državne namiznoteni ške zveze FITeT se je v zaključnem nagovoru zahvalil organizatorju in tekmovalcem za tako uspešno izved bo 2. prvenstva treh Benečij in je naznanil, da bo prihodnje leto tovrstno tekmovanje v južnem Poa dižju. Posamezni izidi in uvrstitve: ABSOLUTNA ŽENSKA KATEGORIJA 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:1 2:0 2:0 2:0 2:0 OBVESTILO ZSŠDl obvešča odbornike, da bo v sredo, 19. t. m. ob 19.30 seja odbora ra sedežu združenja v Ul. Ceppa 9. Ravini — Stubelj Žigon — Candiani Biggi — Purič Ravini — A. Rebula Vesnaver — Škrk Favero — Rebula Žigon — Biggi Vesnaver — Favero Hauser — Žigon Milič — Blažina Vesnaver — Hauser MILIČ — VESNAVER T pdivirn 1. Sonja Milič (Kras) 2. Silvana Vesnaver (Kras) 3. Badini in, Hauser (obe Julia) ŽENSKE DVOJICE Badini - Hauser — Škrk - Purič 2:0 Bi&sgiatfl, - Faygrq.,—. ,$tubelj -Blažina 2:1 Milič - Vesnaver — Ravini - Candiani 2:0 Badini - Hauser — Žigon - Rebula 2:1 Milič - Vesnaver — Bassiato -Fa vero 2:0 MILIČ - VESNAVER - BADINI - HAUSER 2:0 Lestvica 1. Milič in Vesnaver (Kras) 2. Badini in Hauser (Julia) 3. Žigon in Rebula (Kras) ter Bassiato in Favero (CSI Lupino Vicenza) MLADINKE EKIPNO Kras B — CSI Lupino 3:1 Kras A — Duomofolgore 3:0 KRAS A — KRAS B 3:1 Lestvica 1. Kras A (Žigon in Vesnaver) 2. Kras B (Blažina in Rebula) 3. Duomofolgore Treviso MLADINKE Žigon — Lasagna Blažina — S. Ravini Favero — Škrlj Negriolli — Rebula D. Ravini — Stubelj Žigon — Rosi Favero — Blažina Rebula — Basiatto Vesnaver — Ravini Favero — Žigon Vesnaver — Rebula 2:0 2:0 2:0 0:2 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:1 2:1 FAVERO 2:0 VESNAVER Lestvica 1. Vesnaver (Kras) 2. Favero (CSI Lupino Vicenza) 3. Žigon in Rebula (obe Kras) DEKLICE Purič — Rebula 2:0 R. Negriolli — Purič 2:0 A. Negriolli — Škrk 2:0 Les4 y icil 1. R. Negriolli (S. Marco Verona) 2. A. Negriolli (S. Marco Verona) 3. Škrk in Purič (obe Kras) MLADINCI EKIPNO S. Marko — Sokol Lestvica 1. S. Marco Verona A 2. S. Marco Verona B 3. Duomofolgore Treviso MLADINCI Pertot — Bergamini Pertot — Pilotto Livolsi — Pertot Lestvica 1. Bombacci (S. Marco Verona) 2. Livolsi (Duomofolgore Treviso) 3. Ciacciarelli (S. Marco Verona) TRETJEKATEGORNIKI 5:2 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 2:1 2:1 2:0 Dotto — Fabjan Pertot — Carmio Pertot — Renni Pertot — Dotto Pertot — Cipollai FRACCAROLI — PERTOT Lestvica 1. Fraccaroli (Duomofolgore Treviso) 2. Pertot (Sokol) 3. Cipollat (Ricreatori Trst) in Bettiol (Duomofolgore) Med družabnim srečanjem tekmovalcev in članov ŠZ Bor so položili tudi vetiee pred spomenik padlim pri Sv. Ivanu MOŠKE DVOJICE Venuti - Cipollat — Pertot -Fabjan 2:0 Lestvica 1. Bettiol - Trifoglio (Duomofolgore) 2. Bombacci in Tomiatti (S. Marco Verona) 3. Venuti - Cipollat (Ricreatori Floreani (CUS Trst) in Renni Trst) ABSOLUTNA MOŠKA KATEGORIJA Pertot — Dotto Tomiatti — Pertot Lestvica L Cipollat (Ricreatori) 2. Schuster (Ricreatori) 3. Trifoglio (Duomofolgore) in Venuti (CUS Trst) — bs — 2:0 2:0 m V predzadnjem kolu 1. divizije Zaslužen poraz Borove peterke GMT — Bor 59:57 (27:25) BOR: Francia 1, Vatovec 8, Ba-razzutti 4, Klobas 17, Kufersin I. 12, Oblak, J. Kufersin, Lakovič 5, Ambrožič 9. SODNIKA: Volpe in Dal Fovo iz Trsta. Urugvajskemu vratarju Mazurkiewiczu ni uspelo zaustaviti ostrega strela nizozemskega napadalca Repa, ki je dosegel oba nizozemska zadetka na sobotnem srečanju na svetovnem nogometnem prvenstvu med Urugvajem in Nizozemsko v Hannovru. Na desni urugvajski igralec Rotha nemočno gleda neuspel poseg svojega vratarja PROSTI METI: 11:28. V predzadnjem kolu prvenstva 1. divizije so borovci na lastnih tleh zgubili proti ekipi Grandi Motori. Čeprav so naši košarkarji podlegli le z dvema pikama razlike, so poraz pošteno zaslužili, Že v prvem polčasu so namreč igrali lagodno. Pod košema so bili nezanesljivi, v napadu. pa so igrali svojeglavo. Skratka, gostje so lahko udobno uhajali proti Borovemu košu in vse je kazalo, da bodo «plgvì» doživeli visok poraz. V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata. Naši košarkarji so končno začeli odločneje igrati v obrambi, v napadu pa je Klobas le našel pot do koša. «Plavi» so si tako priigrali prednost sedmih točk (49:42). Tedaj pa so začeli podcenjevati nasprotnika, ki je to tudi izkoristil in je v nekaj minutah stanje izenačil. Košarkarji GMT so v zadnji minuti dosegli še odločilni koš (59:57) in za borovce je bilo pre-kasno, da bi lahko stanje popravili v svojo korist. Vsekakor je bil to zaslužen poraz naših košarkarjev, ki naj jim bo v poduk, da je vsako podcenjevanje nevarno. Vsi borovci so igrali pod svojimi zmožnostmi. b. 1. SABLJANJE NEAPELJ, 17. - Mario Aldo Montano je ohranil naslov italijanskega prvaka v sabljanju po zmagi nad olimpijskim prvakom Maffeitm z rezultatom 5:4. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Narošnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 18. junija 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. _ . , j - j «» i Izdaja in tiska •r ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel r 1 FRANCOSKI IN KITAJSKI JEDRSKI POSKUSI V OZRAČJU V Sinkiangu in na otočju Mururoa eksplodirala dva jedrska naboja Protestni izjavi avstralske in novozelandske vlade SOCIETÀ ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO p. a. CON SEDE IN TORINO CAPITALE SOCIALE L. 560.000.000.000 Interamente versato, iscritta presso il Tribunale al n. 131/17 del Registro Società REDNI OBČNI ZBOR DELNIČARJEV DNE 12. JUNIJA 1974 SKLEPI OBČNEGA ZBORA Na dan 12. junija je bil v Turinu pod predsedstvom dr. inž. Carla Perroneja redni občni zbor družbe. Navzočih ali zastopanih je bilo 2.073 delničarjev za skupno 188 milijonov 717.554 delnic v višini 67,4 odst. glavnice. Občni zbor je odobril poročilo, ki ga je predJpjHI u^rgvni svet; ,bj,lancp. W, se je na dan 31. decembra 1973 zaključila z dobičkom 41.3 ' milijarde ^ lir; razdelitev kosmate dividende po 140 lir na nominalno delnico po 2.000 lir, kar je 7% nominalne vrednosti; dodelitev 128,5 milijarde lir v amortizacijski sklad ter za izrabo naprav. Občni zbor je nadalje izpopolnil upravni svet s tem, da je potrdil za svetnika družbe inž. Domenica Marvaldija, dr. Paola Puglie seja in dr. Federica Sutta, ki so bili svoje-časno v smislu čl. 2386 civilnega zakonika kooptirani. df Torino NOVI DELHI, 17. — Indijska vlada je sporočila, da je LR Kitajska opravila davi jedrski poskus v atmosferi v pokrajini Lop Nor v Sinkiangu. Šlo bi za petnajsto eksplozijo v vrsti kitajskih jedrskih poskusov. Eksplozijo so zabeležile nekatere indijske opazovalne postaje. Domnevajo, da gre za naboj, ki naj bi imel jakost ene megatone trotila. Zadnji kitajski jedrski poskus je bil 27. junija lanskega leta. WELLINGTON (Nova Zelandija), 17. — V svoji tiskovni konferenci je novozelandski premier Norman Kirk obsodil najnovejši francoski jedrski poskus na področju otočja Mururoa. Dodal je še, da v novozelandskih krogih domnevajo, da je bila eksplozija jakosti okoli 20 kiloton. Novozelandska vlada je že protestirala zaradi tega novega poskusa francoske vlade. Ti dve vesti, ki smo ju zgoraj navedli, jasno dokazujeta, da je v svetu oster in napet boj za odkrivanje^ najhujšega orožja, ki ga je človeštvo do sedaj poznalo in tudi spoznalo na svojo lastno kožo, se pravi jedrskega orožja. Doslej se še ne ve z gotovostjo, če sta bila res opravljena zadnja dva jedrska poskusa, to je kitajski in francoski. Vse pa kaže, da se je to res zgodilo. Ta trditev velja posebno za francoski poskus na otočju Mururoa. Avstralski prvi minister Whitlam je izjavil, da Avstralija lahko trdi z gotovostjo, da je eksplodirala francoska jedrska bomba na otročju Mururoa. Tako avstralske, kakor tudi novozelandske oblasti so že izjavile. da se je jedrsko žarčenje na obeh področjih povečalo, verjetno zaradi eksplozije francoske eksplozije. Francoska vlada je do sedaj zelo zadržana ter še ni javno izjavila, da je opravila poskus. Gotovo pa je, da zadnja eksplozija pri otočju Mururoa predstavlja prvi člen v vrsti petih, šestih ali sedmih eksplozij, ki jih Francija namerava opraviti letos na tistem področju. Po izjavah francoskih državnikov naj bi bili letošnji jedrski poskusi v zraku zadnji. Potem naj bi Francija opravljala le poskuse pod zemljo. Na kraju naj še omenimo, da tudi Pakistan namerava osvojiti jedrsko tehniko, baje zato, da bi se uspešno branil pred indijskimi napadi. GLAVNE REALIZACIJE V LETU 1973 (IN POVEČANJE GLEDE NA 1972. LETO) NALOŽBE: 648,2 milijarde lir POVEČANJE ŠTEVILA ABONENTOV: 801.210 ( + 10,5%) POVEČANJE ŠTEVILA APARATOV: 1.266.783 ( + 11,2%) ŠTEVILO ABONENTOV na dan 31. decembra 1973: 8.440.727 NAPELJANIH APARATOV na dan 31. decembra 1973: 12.615.905 TELEFONSKA GOSTOTA (aparatov na 100 prebivalcev): 22,9 POVEČANJE NAPELJAV IN NAPRAV — številk na centralah: 947.136 ( + 11,5%) — mestnih in področnih mrež: 4.153.344 km linij ( + 17,4%) — medmestna mreža: 1.525.807 km linij ( + 19,5%) IZVENMESTNI PROMET: 1.675,2 milijona razgovorov (+4,7%)*, od česar 1.641,8 v teleselekciji uporabnikov * V zvezi s preosnovo tarife je bil del izvenmestnega (področnega) prometa spremenjen v mestni telefonski promet. DEJAVNOST NA JUGU NALOŽBE: 210,3 milijarde lir POVEČANJE ŠTEVILA ABONENTOV: 260.157 ( + 14%) POVEČANJE ŠTEVILA APARATOV: 383.005 ( + 14,7%) ŠTEVILO ABONENTOV na dan 31. decembra 1973: 2.118.552 ŠTEVILO NAPELJANIH APARATOV na dan 31. decembra 1973: 2.995.757 TELEFONSKA GOSTOTA (aparatov na 100 prebivalcev): 14,7 POVEČANJE NAPELJAV IN NAPRAV — številk na centralah: 310.190 ( + 15%) — mestnih in področnih mrež: 1.417.910 km linij (+22,4%) — medmestne mreže: 950.834 km (+28,9%) MEDMESTNI PROMET: 404,8 milijona pogovorov (+7%)*, od česar 398,5 v teleselekciji uporabnikov. OBVESTILO DELNIČARJEM Zaostritev gverile v afriških kolonijah ALŽIR, 17. — Medtem ko se je v Mogadišu zaključila konferenca afriških državnikov, ki je še enkrat izrazila polno solidarnost osvobodilnim gibanjem v portugalskih kolonijah in opozorila Lizbono, da je od izida pogajanj za neodvisnost teh kolonij odvisna odprtost in sodelovanje Afrike z novim režimom na Portugalskem, se zunanji minister lizbonske vlade Mario Soa-res udeležuje zasedanja na «vrhu», ki ga je NATO priredila v kanadski prestolnici Ottawi. Polemika med Lizbono in osvobodilnim gibanjem Gvinejc-Bissau poteka kljub temu na razdaljo. Voditelji PAIGC obtožujejo Portugalsko, da je prekinila pogajanja na «važnih vprašanjih». To je zapisal alžirski dnevnik «El Moudjahid», ki poudarja, da gre za «uresničenje narodnih teženj ljudstva Gvineje -Bissau in Kapverdskih otokov». Po mnenju pogajalcev PAIGC se portugalska delegacija ni hotela v celoti angažirati na pogajanjih, kot če bi nričakovala nečesa. Alžirski dnevn'k dodaja, da prekinitev pogajanj za neodvisnost Gvineje - Bissau lahko prejudicira tudi možnost nadaljnjih pogajanj med Lizbono in ostalimi osvobodilnimi gibanji v Mozambiku in Angoli. V smislu sklepov rednega občnega zbora delničarjev z dne 12. junija 1974 se bo IZPLAČEVANJE DIVIDEND ZA POSLOVNO LETO 1973 začelo z dnem 19. junija 1974 in sicer po 140 kosmatih lir glede na zakonske odtegljaje, za delnico po nominalnih 2.000 lir. Izplačevanje se bo vršilo v smislu zakonskih predpisov z odtrganjem kupona štev. 20 pri blagajnah družbe v Turinu, Via S. Maria, 3 (Servizio Titoli) ali v Rimu, Via Flaminia 189, pri ŠTET — Società Finanziaria Telefonica p.a. v Turinu, Piazza Solferino 11, ali v Rimu, Via Aniene 31, kot tudi pri naslednjih pooblaščenih blagajnah: Banca Ccm-merciale Italiana, Credito Italiano, Banco di Roma, Banco di Napoli, Banco di Sicilia, Banca Nazionale del Lavoro, Istituto Bancario S. Paolo di Torino, Monte dei Paschi di Siena, Banco di Sardegna, Banca Nazionale dell’Agricoltura, Banco Ambrosiano, Banco di Santo Spirito. Banca d’America e d’Italia, Istituto Bancario Italiano, Banca Provinciale Lombarda, Banca Toscana, Credito Commerciale, Credito Romagnolo, Banca Cattolica del Veneto, Credito Varesino, Banca Unione, Banca S. Paolo-Brescia, Banco Lariano, Banca Agricola Milanese, Banca Nazionale delle Comunicazioni, Credito Bergamasco, Banca Privata Finanziaria, Banca Morgan Vonwiller, Banco di Chiavari e della Riviera Ligure, Credito Lombardo, Banca Lombarda di Depositi e Conti Correnti, Banca di legnano, Banca Alto Milanese, Banca Sella, Banca Mobiliare Piemontese, Banca Belinzaghi, Banca Manusardi & C, Banca Subalpina, Banca Cesare Ponti, Banca Pandore & C, Banca Industriale Gallaratese, Itabanca-Società Italiana di Credito, Banca Anonima di Credito, Banca Italo-lsraeliana, Cassa Lombarda, Banca C. Steihauslin & C FVst National City Bank, Istituto Centrale di Banche e Banchieri e Banche sue associai» Ranca Popolare di Novara, Banca Popolare di Milano, Banca Popolare di Bergamo, Panca Mutua Popolare di Verona, Banca Popolare di Padova e Treviso, Banca Poppare di Lecco, Banca Commercio e Industria, Banca Popolare di Sondrio, Banca Piccolo fi edito Valtellinese, Banca Popolare di Luino e di Varese, Banca Popolare del Polesine Banche associate all’Istituto Centrale delle Banche Popolari Italiane, Cassa di Risnc-mi delle Provincie Lombarde, Cassa di Risparmio di Torino, Cassa Centrale di Risparmi^ V.E per le Provincie Siciliane, Cassa di Risparmio di Roma, Cassa di Risparmi di Firenze, Cassa di Risparmio di Genova e Imperia, Cassa di Risparmio di Verona x/eerza e Belluno. Cassa di Risparmio di Padova e Rovigo, Cassa di Risparmio in B- '»gna. Cassa di Risparmio di Trieste, Cassa di Risparmio di Venezia, Cassa di Rispc-m-n della Marra Trivi-giana, Banca del Monte di Milano, Cassa di Risparmio di i, Banca del Monte di Credito di Pavia, Cassa di Risparmio e Monti di Credito «" Pegno associati all’Istituto di Credito delle Casse di Risparmio Italiane, La Centrale - Finanziaria Generale S p A. Cene petroleja na sedanji ravni OUiTO, 17. — Države članice OPEČ (organizacija držav, ki izvažajo petrolej) so sklenile, da bodo načelno ohranile v prihodnjih treh mesecih ceno surovega petroleja na sedanji ravni. Vendar pa bodo uvedle manjšo davščino za multinacionalne petrolejske družbe z namenom, da bi znižale njihove pretirane dobičke. Vest še ni uradna, potrdil pa jo je neki delegat, ki se je udeležil ministrske konference OPEK). ZAGREB, 17. — V zagrebški stolnici je profesor zgodovine umetnosti na zagrebškem vseučilišču Željko Jirovšek odkril tiptih Albrehta Duererja. Jirovšek je dokazal, da pripada triptih, na katerem so prikazani «križev pot», Golgota in «vstajenje» prav Duererju, čeprav so do sedaj menili, da je avtor neznan. Že konec 17. stoletja je hrvat-ski pisatelj Ritter - Vitezovič menil, da triptih pripada slavnemu nemškemu slikarju. Prav ta piša telj ie opazil v kotu tretjega dela triptiha napis «AD». Ta napis pa je s časom zginil. Sedaj ga ie Jirov šek odkril z radiografskim postop kom. LR Kitajska za razširitev ATENTAT NA ANGLEŠKI PARLAMENT Bomba v Westminstru: požar in sedem ranjenih Zbornica je nadaljevala svoje delo • IRA ali protestantski skrajneži? teritorialnih voda HONGKONG. 17. — Na predvečer tretje konference OZN o pomorskem pravu, ki se bo začela prihodnji četrtek v Caracasu, je LR Kitajska odločno zavzela stališče v korist dežel, ki zahtevajo naj se teritorialne vode razširijo do 200 morskih milj od obal. V tej zvezi je kitajska agencija «Nova Kitajska» objavila komentar, v katerem pravi, da se te države bojujejo proti pomorski hegemoniji dveh velikih sil, SZ in ZDA. Kitajska agencija pravi še, da bi ta ukrep, upoštevajoč naraščajoči pomorski imperializem teh dveh držav, utegnil zagotoviti obalnim državam z razširitvijo teritorialnih voda na 200 milj tako obrambo svoje suverenosti kot tudi zaščito svojega gospodarstva. LONDON, 17. — Davi ob 8.30 je v westminstrski palači, kjer ima svoj sedež angleška zbornica, eksplodirala desetkilska bomba. Do eksplozije je prišlo v bližini spodnjega doma, in sicer na nekem prehodu iz dvorane, ki povezuje West-minster hali s kapelico Sv. Štefana (Stephan’s chapel). Naboj je bil verjetno skrit v neki posodi za smeti. Zaradi eksplozije je bilo ranjenih sedem ljudi. Gre za uradnike, ki so delali v bližnjih prostorih. Šest ranjencev so pregledali v bolnišnici, toda so jih kmalu odpustili. Resneje je bila ranjena samo neka ženska, ki je dobila zloma na obeh nogah ter močan živčni šok. V bolnišnici so jo operirali, toda njeno življenje ni v nevarnosti. Zaradi eksplozije je nastal požar. še dolgo časa potem so se nad westminstrsko palačo vili oblaki dima. Gasilcem se je posrečilo zadušiti glavna žarišča v eni uri. Malo pred eksplozijo je neznanec telefoniral neki angleški krajevni agenciji, da bo eksplodirala bomba. Moški je govoril v irskem narečju. Policiji se ni posrečilo, da bi pravočasno evakuirala prostore v westminstrski palači. V SEDEŽU PAD0VANSKE MSI UBITA S STRELOM V TILNIK Skrivnostno ozadje umora dveh članov MSI v Padovi Abiurante govori o vzdušju «državljanske vojne», v resnici pa je v že razpuščeni federaciji vladala napetost V trenutku eksplozije je bilo * palači le malo poslancev. Predsednik zbornice Short se je takoj posvetoval z navzočimi poslanci in takoj potem, ko je Scotland Yard zagotovil, da ne obstaja nevarnost drugih eksplozij, je sklenil, da bo zbornica nadaljevala svoje delo. Policija je seveda sprejela številne varnostne ukrepe, zaslišala poslance, uradnike in delavce, toda doslej še niso našli nobene sledi za atentatorji. Scotland Yard pa je na vsak način izjavil, da ne more jamčiti za varnost v poslopju, ki Je odprto za tisoče turistov. Baje je mogoče kupiti vstopnico za vstop v palačo za borih 900 lir. PADOVA, 17. — Leglo «črnih mrež» padovski pokrajinski sedež MSI, je okrvavil nov zagoneten zločin, kateremu skušajo sodni preiskovalec dr. Aldo Fais in kvestor Manganella priti do dna: smrt dveh članov neofašistične stranke v uradih federacije MSI. Ura je bila skoraj 10. zjutraj, ko so številni obiskovalci spodnje ambulante zaslišali iz zgornjih prostorov, v ulici, kjer je svoj čas imel svojo knjigarno Franco Freda, poke strelnega orožja. Nekdo je klical «113», neki član stranke pa je stekel v sedež in odkril srhljivi prizor dveh o-krvavljenih trupel. V uradih sta ležala 60-letni čuvaj federacije MSI Giuseppe Mazzola in navadni član stranke Graziano Giralucci. Mazzolo je morilec ustrelil v tilnik, da je krogla izstopila skozi čelo. Bil je na mestu mrtev. Giralucci-ja pa je strel zadel v sence. Znanstveni oddelek policije je takoj začel preiskavo in se še posebej zanima za listek, ki ga je prvi aktivist MSI, ki je vstopil v sedež po zločinu — neki Cattaneo — videl pod podbojem priprtih vrat. Listek pm trenutek policisti niso našli: nekdo ga jè namreč po odkritju trupel raztrgal, našli pa so koščke lista med ležečima truploma. Agenti kvesture so tudi ukazali izvesti na petih, doslej neznanih osebah, preizkus s parafinom, ki omogoča odkritje znakov smodnika na osebah, ki so uporabljale strelno o-rožje. Agenti so ugotovili, da so neznani morilci streljali z dvema samokresoma. Oddali so vsega tri strele: dva sta ubila misovska aktivista, e-den pa je prebil okno. Vest je izkoristil Almirante. ki v svoji izjavi krivi «antifašizem», ki se je razbohotil po atentatu v Brescii». Almirante je govoril o pravi «državljanski vojni», ki naj bi bila v teku v Italiji proti antikomunistom. Vsekakor bo policijo in sodstvo, ki sicer dobro poznajo razmere v padovski MSI, zanimalo ozadje dogodka in razplet odnosov v tej pokrajinski federaciji, še pred nekaj dnevi je prišlo do ostrih polemik, ker je mi-sovski občinski svetovalec Massimiliano Fachini, sicer Fredov prijatelj in sodelavec (dr. D’Ambrosio ga je obtožil namernega umora v zvezi s smrtjo vratarja Murara. v Padovi) izzival na svečani seji počastitev spomina padlih v Brescii. Zaradi zadržanja Fachinija in njegove skupine fašistov je v padovski MSI prišlo do ostrih sporov, vzajemnih maščevanj in neznosne napetosti, kar je svoj čas prisililo Almiranteja, da je osebno razpustil kompromitirano federacijo MSI in izvedel nekakšno «čistko». Preiskovalci morda ne bodo izvzeli možnosti, da je šlo za medsebojno obračunavanje med fašisti, posebno če upoštevamo čudne okoliščine urno. ra: streli so bili oddani iz neposredne bližine, ljudje v ambulanti EN PAS pa niso slišali ropota, kot če bi kdo nasilno vdrl v sedež stranke in tam izzval pretep. Kaže, kot če bi žrtvi dobro poznali svoje krvnike in da nista ničesar slutili. O tem priča tudi dejstvo, da je Mazzola bil ustreljen v tilnik, se pravi izza hrbta, Giralucci pa v sence, prav tako od strani, Ce bi v sedež vdrli «nasprotniki» bi verjetno do streljanja prišlo čelno in na razdaljo, oddanih pa bi bilo več strelov, ne pa naravnost v glavo, na «killerski» način. Nova vlada v Kambodži PHNOM PENH, 17. - Kambodža ima od prejšnje polnoči novo vlado, katere predsednik je, kot prej, Long Boret. Ta je postal prvi minister v decembru lani ter je odstopil prejšnji četrtek, toda maršal Lon Noi mu je takoj poveril nalogo, naj sestavi novo vlado. Nova vlada je sestavljena iz 17 članov, 8 od katerih pripada socialrepubli-kanski stranki Lon Noia, 2 oboroženim silam, medtem ko ostalih 7 članov ne deluje v nobeni stranki. Republikanska stranka Sisowa-tha Sirika Mataka ni hotela stopiti v vlado, čeprav sta joipozvala Lon Noi in prvi minister Boret. Kriza v prejšnji Boretovi vladi je nastala prav zato, ker so štirje republikanski ministri odstopili. Umorjen argentinski sindikalni voditelj BUENOS AIRES, 17. - Policijski organi so našli nekega predstavnika sindikata argentinskih pristaniških delavcev, ki je bil ugrabljen prejšnjo soboto v bližini njegovega stanovanja, v buenosaireškem predmestju. Moški je bil prerešetan s streli. Gre za 48-letnega Carlosa Borro-nea, ki je bil kandidat za mesto generalnega tajnika sindikatov argentinskih pristaniščnikov na volitvah do katerih bi moralo priti letos. Borronea so smatrali za «pravovernega» peronista, ki je bil v opoziciji s sedanjim levičarskim vodstvom sindikata. Bombe na Cipru NIKOZIJA, 17. — Sedem bomb je v davišnjih zgodnjih urah eksplodiralo v raznih krajih na otoku Cipru ter ranilo dve osebi in povzročilo veliko gmotne škode. Manj avtomobilov RIM, 17. — Število avtomobilov, ki so jih v Italiji vpisali v javni register v prvih petih mesecih letošnjega leta se je znižalo za 6,89 odstotka v primerjavi z ustrezajočim razdobjem lanskega leta. Vest je sporočil statistični urad združenja «Automobile club d’Italia». Ta je sporočil, da so vpisali v register JADRAN IMPORT- EXPORT SEŽANA PARTIZANSKA, 9 TOZD ZUNANJA TRGOVINA IZVOV - UVOZ - ZASTOPSTVA - SKLADIŠČA - TRANSPORT Izvoz in uvoz po tržaškem in goriškem maloobmejnem sporazumu ter izven. Zastopniški program: Damperji PERLINI, Italija Stranski viličarji BATTIONI & PAGANI, Italija Nakladači in rovokopači FAI, Italija Avtodvigala za gradbeništvo CONTINENTAL, Italija Aparati za gostinstvo in mesnice LA MINERVA, Italija Aparati za kuhanje kave LA CIMBALI, Italija Stroji za pranje posode CIMSA, Italija Aparati za lakiranje SPRITZTECHNIK KOPPERSCHMIDT, Zapadna Nemčija Barvni in črno - beli TV aparati, radioaparati, tranzistorji in magnetofoni najsodobnejše izvedbe «LOEWE OPTA», Zapadna Nemčija 592.704 novih avtomobilov, oziroma 87,59 odstotka vseh vpisanih motornih vozil. To pomeni, da se je število na novo vpisanih avtomobilov znižalo za 4.111 enot. Število vpisanih avtobusov pa se je povečalo za 522 enot, oziroma za 36,02 odstotka; število industrijskih vozil se je zvišalo za 1.352 enot, o-ziroma za 22,71 odstotka; zvišalo se je tudi število motorjev, in sicer za 7.300 enot, oziroma za 21,18 odst. Prevladuje mnenje, da je atentat delo organizacije IRA. če je to res potem se lahko sprašujemo, zakaj je IRA nastopila v središču Londona s tako teroristično akcijo, prav v trenutku, ko ji je organizacija ulstrskih protestantov UDA (Ulster de-fenci army) ponudila možnost za medsebojne razgovore. Ali pa res drži, da so atentat pripravili pripadniki IRA in ne morda severnoirski protestantski skrajneži? PONUDBA OBČINSTVU Ik 200 MILIJARD LIR OBVEZNIC 1974-1981 'ENE L ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za povračilo kapitala do 115% nominale ter za izplačilo obresti do 10% nominale na leto NOMINALNA VREDNOST 1000 LIR IZDANE PO 985 LIR Užitek s 1. junijem 1974 — Šestmesečno izplačevanje obresti posticipirano s 1. junijem in 1. decembrom — Povračilo s šestmesečnimi izžrebanji, začenši s 1. junijem 1978 do 1. junija 1981 — Poprečno trajanje 5 let in 6 mesecev — Svežnji po 500 in 1.000 obveznic. DAVČNE OPROSTITVE Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni dohodninskega davka na fizične osebe, dohodninskega davka na juridične osebe ter krajevnega davka na dohodek. SPREMENLJIVE ŠESTMESEČNE OBRESTI Nominalne obresti posojila se bodo vsakih šest mesecev določale v zvezi z dejanskim šestmesečnim dohodkom — zaokroženim do 0,5% najbližjega — vzorca 47 obveznic, ki že kotirajo na borzi z zajamčenim najmanjšim dohodkom 4% na šest mesecev. Gornji dejanski poprečni dohodek bo ustanova ENEL objavljala v prvih petnajstih dneh maja in novembra pred dospetkom kuponov, ki bodo zapadli s 1. decembrom in 1. junijem vsakega leta. Vrednostni papirji, ki sestavljajo gornji vzorec, so označeni v pravilniku posojila, ki se dobi pri običajnih bančnih zavodih, in ne bodo zamenjani ves čas trajanja posojila: njihova nominalna vrednost v obtoku je konec aprila 1974 veljala skupno okoli 8.000 milijard. Ker se obrestna mera za prvih šest mesecev veljavnosti obveznic, se pravi za prvi kupon, ki je vnovčljiv s 1. decembrom 1974, ne more še primerjati z gornjim vzorcem, je bila določena na poprečje 4,50% (nominalnih 9% na leto, resnični dohodek 9,58%). Dejanski dohodek tvzorca» izračunava in tedensko objavlja MEDIOBANCA. VEČANJE KAPITALA V trenutku izplačila se bo kapital, ki se bo mora) izplačati, povečal z nagrado, ki je enaka poprečju vseh pozitivnih ali negativnih razlik glede na 4% že omenjenega dejanskega šestmesečnega dohodka, pomnoženega s številom šestmesečij, kolikor so bile izplačljive obveznice v obtoku. V primeru, če bi to poprečje bilo negativno, se bo dohodek izplačal «alla pari». DRUGE ZNAČILNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kvotirane na vseh italijanskih borzah. • • » Te obveznice, ki so del posojila v skupni vrednosti 400 milijard, daje na voljo občinstvu bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in sicer po gornjih cenah plus obresti. Naročila se sprejemajo od 18. junija do 19. julija 1974 pri običajnih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore. Prospekti emisije s pravilnikom posojila se dobijo pri istih zavodih.