’jh»ja vsaki četrtek ob 8. uh popoldne Rokopisi se ne vra-8ajo. Nfelrankovana pisma se ne spre-|ea«io. Cena listu z taša ta celo leto 4 krone, is pol leta 8 kroni. Za man premožne IS cuo leto 3 krone, ia pol leta K 1 BO. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Oorici, ulica Vet-mrini štev. 9. Naiočnirio in na-inanila sprejema upravnišlvo v Ooricr' Semenlška ul št. 16., Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9. v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponle Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni >Kat. tiskov, društva« ul. Canlucci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrlu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V Gorici, 27. junija 1913. 1 jgj, letnik.____________________________ Volivci splošne skupine! V dobrili 14 dneh, dne 13. julija, Vam bo stopiti na volišče ter oddati glas trem možem, v katere stavite svoje zaupanje. To bo važen in odgovora poln čin, o katerem bodete morali dati odgovor Bogu in svoji vesti. Zato treba, da natanko premislite, za koga boste glasovali. Stara struja S. L. S. je to stvar premislila na vse strani ter Vam priporoča, da se držite njenih nasvetov, ki so ob enem nasveti mož, ki delujejo že nad 30 let v blaginjo slovenskega naroda na Goriškem. Priporočajo se Vam v volitev naslednji možje: Anton Miinfreda, posestnik v Idrskem : Josip Fon,sodni svetnik v Gorici; Fran Grgič, župan v Velikem-dolu. Splošna volivna skupina obsega največje število volivcev. Tu pridejo do veljave delavci, kmetje in taki, ki v drugih skupinah nimajo volivne pravice. Zato je prav, da si volivci izberejo zastopnike iz svoje srede. Kmet kmeta in delavec delavca- naj zastopa v deželnem zboru m le v toliko naj se dopuščajo drugi (izobraženi) stanovi, v kolikor je to neobhodno potrebno. Zato naj bodo poslanci pete (splošne) kurije : kmeta Anton Manfreda in Franc Grgič ter sodni svetnik Josip Fon. Goriški fraka rji Vam ponujajo nekega zdravnika dr. Breclja, ki je s trebuhom za kruhom prišel iz kranjske dežele v Gorico. Mož je silno domišljav; misli, da je poslan za rešitelja in vzgojitelja goriških Slovencev, o katerih je o svojem času trdil, da so 50 let za Kraujci. Temu možu je treba pokazati, da ga ne potrebujemo. Ako hoče živeti kot drag zdravnik med nami, prosto mu; ako pa hoče nam zapovedovati in vmešavati se v naše domače, hišne zadeve, teuaj mu rečemo: Proč od nas; naj gre čez Hubelj, odkoder je prišel. Ako mu ne zadostuje beseda, mu pokažemo na drug način, kaj hočemo. Na svojih tleh, na svojem domu hočemo biti sami gospodarji in sl ne damo komandirati od privandrovcev. Ako ima sršene, naj si jih iztrese na Triglavu, a ne pri nas. Od Kranjca si Goričani ne damo komandirati. To naj si zapomni. Nič manj si ne do-mišljuje kot da je stvarjen za vrhovnega upravitelja goriške dežele. Ker ni upal, da bi uspel drugod, si je izbral za torišče svojega delovanja goriško deželo. S tem možem treba obračunlti, če tudi bi stalo največjih naporov. Sramota bi bila za Goriško, da bi ji tujec zapovedoval. Vodstvo S. L S. Zastopniki nove struje v vodstvu S. L. S. so sklicali na dan 26. t. m. zaupni shod svojih somišljenikov, na katerem so postavili sledeče kandidate: v splošni skupini: Dr. A. Brecelj, Josip Fon in Fran Grgič; v kmečkih občinah tolminskih: vikar Josip Abram in še-breljski župan Andrej Rejec ; v kmečkih občinah okolice goriške: župnik Ig. Leban, naprednjak J. Obljubek, tretji kandidat se še-le določi; v kmečkih občinah kraških bodo priporočali dr. Stepančiča, drugi kandidat se določi. Torej to je kunšt nove struje, da odstrani narodnega voditelja dr. Gre gorčiča, ki deluje neumorno in vspešuo nad 30 let za blaginjo slov. naroda na Goriškem in posebno v Goiici, ter da si pri klopi napreduj a k a Oblubka. Nova struja se je kar križala pred vsakim kompromisom ter poudarjala svoj čisti verski iu politični značaj; a pri tem zametuje dr. Gregorčiča ter se zaroča z naprednjakom Oblubkom. Voditelji včerajšnjega shoda so bili bojevitega duha; vendar so hoteli pokazati na zunaj nekako pomirljivost. Zato so poslali med zborovanjem k dr. Gregorčiču k t načelniku stare struje dvojno deputacijo. Dekan Berlot in župnik Rojec sta navedla pogoje, pod katerimi bi se dosegla sloga ob volitvi. Dr. Gregorčič jima je dal zadovoljiv odgovor. — Na to prideta dr. Brecelj in Josip Abram, ki razširita število pogojev za složno postopanje. Tudi njima odgovori dr. Gregorčič v istem smislu. Ko pa jima je odgovoril, da glede števila kandidatov nove struje, ki naj bi se sprejeli v volivno listo, najbrže ne bo težkoč, a da glede oseb, ki naj se sprejmejo, iu volivnih skupin ter okrajev, v katere naj se razvrstijo, mora govoriti s svojimi ožjimi somišljeniki, ker ni pooblaščen, da bi v tem oziru v imenu ožjih pristašev dal obvezno izjavo, je bilo odposlancema to zadosti, da sta izjavila : Torej boj. saj tudi med bojem se pogovori lahko nadaljujejo. . Pristaši so bili po sporočilu prvih odposlancev potlačeni, ker iz poročila je bilo posneti, da je kompromis mogoč. Ko jim je pa Jos Abram sporočil: „Boj prinesem”, bili so kakor elektrizirani, med tem ko zmerni elementi so se molče odstranili. Razkol je neopravičen! Z dežele. »Primorski List« je povedal v zadnji številki v uvodnem članku resnico, katera rti bila marsikomu ljuba. »Novi Čas« je odgovoril s »p e s m i j o o m i-r u in slog i«. Toda ravno mi smo tisti, ki pravimo: Proč s pesmimi, proč z romancami in baladami, ki jih razširjajo nekateri o naših poslancih in o možeh naše stranke n a m e n o m a. »Primorski List« je povedal, da kroži v zadnjem času proti našim zaslužnim možem cel roj očitkov, ki so vsi več ali manj brez podlage. V romancah in baladah so izmišljene reči, mi pa zahte- vamo golo prozo resnice in pravice, mi zahtevamo, naj neha vendar enkrat v naši stranki razširjanje izmišljenih in neresničnih vesti. Ko se to zgodi, nastane med nami spet mir in sloga, kajti podlaga in pogoj za mir in slogo je resnica in pravica. Kjer začenja laž in neresnica. tam začenja razkol. Ne posnemajte liberalcev, ki živijo od laži! Prav radi tega ni mogoča z liberalci iu med liberalci nobena sloga. Med katoličani pa je to mogoče, ker ie nam sveta dolžnost, da govorimo in pišemo resnico in delamo pravico. !)d gospodov okolu »Novega Časi ne zahtevamo drugega, ko da pišejo rc-nico. Ali je potrebno, da navaja »Soča« članke iz »Novega Časa« proti našim poslancem? »Soča« z dne 21. t. m. je pobrala n. pr. se slastjo iz »Novega Časa« članek: Pred volitvami, v katerem udarja pisec po krivici po naših deželnih poslancih. Na koncu tega članka dcsMvlja »Soča« jako pomenljive besede: '»No, glejte, to se člta, Kakor v »Soči«. Rc-snično je vse. Vendar enkrat, da se moramo strinjati z. »Novim Časom«. Naj le pridno čitajo »Sočo« in prav presojajo razmere v deželni hiši, potein bomo še večkrat soglašali drug z drugim!« Tako so sc našli ljudje, ki trdijo neresnico. Prav take neresnice se razširjajo o »Centralni posojilnici« o »Šolskem Homu« itd. Zato kličemo: Otresimo se pesmi, balad in romanc o mirit in slogi in jpb-primimo se proze čiste resnice, ki nam prinese pravo slogo in mir! Sloga je med nami na podlagi resnice mogoča, razkol v S. L. S. na Goriškem pa ie neopravičen. Ali je opravičeno, da zanikate zasluge za našo organizacijo starejšim gospodom, ki so v tem zmislu delovali in to organizacijo podpirali, še preden ste vi rojeni bili? Ali je opravičeno, da govorite, da s o n a m katoliška n a č c la p r o k I e t a, doeim smo mi vedno delovali in delujemo vedno za ista načela? Ali smo mi kedaj vam kaj takega očitali? Ali nismo vselej hvalili vaše delovanje razen osebnih spletk in zdražb? Zato kličemo: Proč z osebnostmi! Delajmo ne-vstrašeno le za sv. stvar! Proč s pesmimi, romancami in baladami novostru-jatskimi. Zavlada naj proza čiste resnice!! Radikalnost. Za ..radikalnost" Slovenci še prave besede nimamo — še najbolj podoben bi bil morda izraz „korenitost“. Če rečemo, da je kedo radikalen, hočemo reči, da je skozi in skozi odločen, dosleden, korenit. Ta odločnost je dobra v dobrem, če je v slabem, je pa slaba. Če smo katoličani, bodimo odločni, radikalni, Slovenci bodimo dosledni in stanovitni. 26. številka. Ta odločnost je tud' Kristus pov-darjal: ,„Kedor ne zbira z menoj, raz-tresajFtil .nihče ne more dvema gospodoma Služiti!“ Odločnost, ..radikalnost" je torej sama na sebi lepa, da, p o-trebna čednost, rekli bi jej lehko tudi navdušenost, značajnost. Ne smemo pa pozabiti, da so glavne krščanske čednosti štiri! Ni sama srčnost, temuč prva je modrost! Med darovi sv. Duha ni samo dar moči, temuč kot prvi je v katekizmu in prej že v sv. pismu naveden dar modro-s t i, koj nato dar u m n o s t i. Brez modrosti bi postalo vse delovanje človekovo neumnost, in če je to delovanje radikalno, bilo bi brez modrosti .radikalna" neumnost! Naj se torej nihče ne baha s svojo radikalnostjo - ako ne dokaže s svojim delovanjem, da ima tudi druge krščanske čednosti, modrost, zmernost in pravičnost, ki niso nič manj važne in manj potrebne, kakor srčnost. Bil je hišni posestnik, kateremu so se stenice zaredile v hiši. „Čakaj, jaz ti bom pomagal radikalno (korenito)!" tako reče, gre in hišo zažge. Vse stenice so zgorele, res jih je temeljito pregnal! Ali ga boste posnemali? Kot najbolj radikalen zdravnik je znan v nemških povestih Dr. Eisenbart, ta je vsacega bolnika tako temeljito ozdravil, da ga ni nikoli nič več bolelo. Votel zob je iz ust kar s pištolo izstrelil, krof (debel vrat) je kar z vrvmi tako stisnil, da se je bolnik zadušil, nikoli ga ni več njegov vrat nadlegoval, to je bilo radikalno I Torej ne pozabiti tudi pri odločnosti, recimo pri radikalnosti drugih čednosti, modrosti, zmernosti in pravičnosti — pogledati naprej, kakšni bodo nasledki, kateri pripomočki pripeljejo do zaželjeuega cilja in sicer najložej in najhitreje. Vedno dober namen, primerna sredstva, vstrajnost in še — božji blagoslov, potem pridemo do srečnega konca ! Politični pregled. Državni zbor. \ četrtek se je vršila razprava o proračunskem provizoriju. Poročevalec o proračunskem provizoriju S t e i n \v e n d e r sc spozabi v svojem poročilu tako daleč, da pov-darja, da so v zbornici posamezne frakcije, ki niso nasprotne le nemškemu cesarju, marveč tudi zvezi z Nemčijo in sploh trozvezi. A hvala Bogu temelji trozveza in posebno zveza z Nemčijo na drugačnih temeljih kot posamezne parlamentarne frakcije. Ona temelji na potrebi, zvestobi in odločni volji onih narodov v monarhiji, ki sc lahko s ponosom imenujejo vzdrževatelje monarhije. Zaradi tega čestitke Avstrije nemškemu cesarju niso izostale, četudi jih parlament ni izrekel. Ta Stein\venderjeva izjava je vzbudila pri Slovanih hud vihar. Od strani vseh slovanskih strank se kriči in protestira. Čujejo se kriki »Živela Srbija!« »Živela Rusija!« »Euj Steinwender!« — »Doli ž njim!« »Sramota!« itd. Vihar je tak, da mora predsednik prekiniti sejo. Slovanske stranke so odločno izjavile. da toliko časa ne bodo dovolile vladi ničesar, dokler ne prekliče Stein-wender svojih besed in ne prosi slovanskih strank za odpuščanje. Med odmorom so se posvetovali klubovi načelniki, kako naj formulira Steimvcnder svoj preklic. Po odmoru izjavi Steinwender, da obžaluje, da je provzročil tak vihar, da je prekoračil svoj delokrog kot poročevalec, ker je izrazil zgolj svoje osebno mnenje. Slovanske stranke so se zadovoljile s to izjavo le zaraditega, da ne bi o-nemogočile nadaljne razprave. Nato se je vršilo glasovanje .Proračunski provizorij je bil vsprejet, a predlog glede zboljšanja plač železničarjem je propadel. V petek je domobranski minister odgovoril na razne interpelacije, posebno pa na one glede rezervistov, ki so bili in so še pod orožjem vsled balkanske krize. Rekel je, da je vojaška uprava storila, kar je bilo v njeni moči, da dob'.-sorodniki vpoklicanih rezervistov določene podpore. Ce se to ni storilo povsod takoj, je krivo ogromno število prošenj, ki se ne dado takoj rešiti. V Galiciji je n. pr. 50.000 takih prošenj. V Galiciji se je izdalo doslej 5 mil. kron za podpore. V Dalmaciji pa do koncem aprila 2'k mil. V tostranski državni polovici se je izplačalo skupno do konca aprila 12 mil. kron. Do konca junija bode znašala svota za podpore 15 milijonov. Minister je rekel, da se bode zanimal za vsako pritožbo, ker hoče, da ne bodo rezervisti v skrbeh za svojce. Nato se je vsprejel proračunski provizorij v tretjem čitanju. Zbornica je nato pričela razpravo o podaljšanju poslovniškega provizorija za zbornico. Poročal je posl. Exner, ki je predlagal, naj se podaljša provizorij zborničnega poslovnika do 15. maja 1914. Zbornica je nato vsprejela resolucijo, s katero se pozivlje vlada, naj predloži zakonski načrt glede spremembe dosedanjega zakona o poslanskih di-jetah ter resolucijo, ki pozivlje zborničnega predsednika, naj postavi v prihodnji seji kot prvo točko dnevnega reda definitivno reformo zborničnega poslovnika. Govorili so še razni drugi govorniki in vsprejeli so se tudi razni zakonski načrti, nakar je predsednik naznanil. da skliče prihodnjo sejo v sporazumu z načelniki strank ter je zaključil sejo ob 9 uri 15 min. ponoči, želeč poslancem vesele počitnice. Nove vojaške zahteve Avstrije. Vlada pripravlja za jesen dve no- vi vojaški predlogi. Prvič bo vlada zahtevala povišanje rekrutnega kontingenta za 15.000 mož za skupno armado in 10.000 mož za obe deželni brambi, in sicer polagoma, tako da bi leta 1917. znašalo efektivno število rekrutov 237.000 mož. Posebno se pomnoži artilerija in se predvsem zviša prezenčno stanje na južnih in severnih mejah. S tem se bodo izdatki povečali za 20 3o mlljonov kron. Mornariška predloga, ki pride pred delegaciji, pa zahteva 280,000.000 kron. ki se bodo dobili potom primerne operacije. Ta denar se porabi za tri nove dre-adnougbte, ki imajo nadomestiti zastareli „Monarch“ - razred, in se bosta dve ladji začeli takoj graditi v Trstu. Da se delegati preveč ne ustrašijo, bo vlada iz-početka zahtevala le pokritje prve rate. Balkanske zadeve. Uradni sofijski list poroča, da se Srbija in Bolgarija ne bodete več pogajali neposredno, marveč da ima vsaka teli dveh držav vposlati svoje zahteve Rusiji, ki je prevzela razsodišče v tem sporu. Bolgarija je že vposlala tozadevno noto v Peterburg. Vsled napetosti položaja nadzorujejo Srbi v okupiranem ozemlju vse bolgarske prebivalce. Vršijo se hišne preiskave, orožje iu municijo zarubljajo. Iz Belgrada poročajo, da je prišlo ob reki Zlatovi do spopada med bolgarskimi in srbskimi četami. Srbe so baje Bolgari napadli. Tržaška »Edinost« poroča celo, da je ena cela bolgarska divizija prekoračila reko ter v premoči napadla srbske čete. Srbi da so pognali celo divizijo nazaj. Ostala poročila o bolgarsko - srbskem sporu so večinoma ugodna in težko, da se bo posrečilo nemškim hujskačem. ki bi na vsak način radi videli, da se vprizori bratomorni boj med Bolgari in Srbi, imeti to veselje. Usmrtitev morilcev Mahimid Šefket paše. Sultan je z irado potrdil smrtno obsodbo proti 12 morilcem Mahmud Šefket paše, med katerimi se nahajata tudi Damod Šalili paša iu polkovnik Fuad. In coiitumaciam so pa na smrt obsodili 11 oseb. med njimi princa Sabah Edina. Šerif pašo, bivšega notranjega ministra Rešid beja, Kcmal Midhata, podpolkovnika Zekkija, Pertev Teofika in bivšega poslanca Izmaila. Dvanajst obsojencev so dne 24. t. m. usmrtili ob 4. uri zjutraj pred vojnim ministrom blizu kraja, kjer je bil Mahmuh Šefket paša ustreljen. Morišče je zastražil močen vojaški kordon. Obsojenci so sc izredno hladnokrvno obnašali. Mrliči so bili več ur razpostavljeni. Gledalcev je bilo veliko. Policija, orožništvo iu vojaštvo je vzdr-žavalo red. Domače in razne vest!. „0rll“ In ml. Z mnogih strani se sliši glas, da smo mi nasprotni »Otlav-ski“ organizaciji, in da mečemo polena pod noge tej organizaciji kjer moremo. Če bi dotičnike, ki take vesti trosijo po deželi, vprašali, naj nam navedejo konkreten dokaz za to, bi bili v težkem položaju. Ravno nasprotno je res, kar nekateri trdijo. Mnogi duhovniki na deželi, pristaši stare struje, so mnogo žrtvovali za »orlovsko" organizacijo. Poleg tega je tudi starostrujarska »Centralna poso-jilnica“ odmaknila vsako leto mnogo kronic za .orlovsko" organizacijo poleg raznih drugih ugodnosti, katere so imeli „Orli“ v preddvorani »Centrala". — Naši listi so vedno lojalno priobčevali vsako poslano jim vabilo k »orlovskim" prireditvam, agitirali so za obilno udeležbo pri »orlovskih" veselicah in potem tudi poročali o takih nastopih in mnogokrat navduševali mladino, naj po tej poti koraka naprej. Nikakor pa nismo pisali proti »orlovski" organizaciji. V zahvalo za to pa je dobil ravno „ Primorski List" bunke po hrbtu, da so nekateri člani »orlovske" organizacije agitirali proti »Primorskemu Listu" in mu izpodjedali naročnike ter na vse pretege usiljevali „Novi Čas“. To je dobil »Primorski List" v zahvalo. — Naj omenimo še to le, da »orlovsko" glasilo „Novi Čas" ni nikoli priobčilo priporočilnebesede, ko so imele naše krščansko socialne organizacije kako prireditev v mestu ali na deželi. To je resnica, ki se ne da utajiti. — Proti „Orlom" pa nismo nikoli nastopili, pač pa smo jih vsestransko podpirali. Preddvcrana »Central« in »Orli«. K članku v zadnji »Gorici« in v »Prim. Li.-tu« (št. 25 a.) nam od merodajne strani še poročajo: »Noben pameten gospodar ne bi bil mogel dalje kaj takega trpeti, kar se je godilo v »Centra-lu«. Na odru so včasih napravili stranišče in so enkrat pomazali z blatom celo dragoceno obleko, ki se je hranila za veselico drugi dan. Pod odrom je bil cel kup blata. Klavir, ki je bil na odru, je bil raztolčen v pravem pomenu besede in se mu je celo noga odtrgala. — Kdo je vse to storil, ni mogoče dokaza ti. »Orli« so nam zatrjevali, da so nedolžni. Mi lahko to tudi verujemo, a za nas je bilo jasno, da tako ni mogoče naprej zlasti ker ni bilo mogoče najti krivcev! I Naj omenimo še, da je »Centralna posojilnica«, ko je zadnjič terjala tia-jemščino za preddvorano dobila porogljiv odgovor, da niso bili dani pogoji od strani S. K. S. Z. nikdar sprejeti, do-čim imamo v rokah dokaz, da je načelstvo S. K. S. Z. dane pogoje sprejelo Naivni strujarji zahtevajo odločno, naj se “delegacija S. L. S. v deželnem zboru združi s furlansko ljudsko stran ko. Niso pa še povedali, ali bi naše poslance furlanska ljudska stranka sprejela? Ali naj se naši poslanci vsiljujejo iu obešajo komu na rep? Mi vemo pozitivnega vira, da je furlanska ljudska stranka hotela sedaj pred volitvami skleniti zvezo in kompromis z laško liberalno stranko in da bi se bila tudi /. njo združila, ko bi ne bila liberalna laška stranka postavila kot pogoj neke o-sebnosti. (Torej tudi tu odločujejo k: osebnosti!) Mi vemo tudi iz pozitivnega vira, da hoče furlanska ljudska stranka delati v deželnem zboru politiko od slučaja do slučaja, ne pa načelne politike, češ da je taka načelna politika v goriš-kem deželnem zboru nemogoča. Iz tega je razvidno, kako naivni so naši strujarji, ki hočejo že pred volitvami sklepati zvezo z določenimi osebami. ne da bi vedeli, kdo bo sploh izvoljen. Vprašamo, ali bi bilo modro take naivne strujarje voliti v deželni zbor, kjer morajo sedeti le zreli in razumni možje?! Iz učiteljskih krogov. (Učitelji i n d r. T u m a.) Kakor se je bralo, poziva nek učitelj ta rus — svoje tovariše na Krasu, naj volijo pri deželuo-zborskili volitvah socialistične kandidate, ker da dr. Gregorin ni njih pravi poslanec. Ali mislite, gg. učitelji, da bi bii dr. Tuma in drugi rdeči pravi za vas? Jako sc motite! Povem vam nekaj na uho, kaj bi naredil dr. Tuma za vas. o-ziroma tudi za naše slovensko ljudstvo. To pa' je on sam, rdeči general in prerok, povedal na nekem shodu: Slovenci so nekulturni in neizobraženi; /ato pa morajo postati socialisti in zatajiti svojo narodnost, potem šele postanejo kulturni, ko bodo enkrat tudi rdeči. Deželni zbor se mora sploh odpraviti. Torej odpraviti se mora deželni zbor! Pr. Tuma pa vseeno kandidira. Z odpravo dež. zbora bi nam bila odvzeta še ta trohica avtonomije v narodnem iu gospodarskem oziru iu Slovenci bi bili pahnjeni v laško, oziroma nemško nenasitno žrelo. Popolnoma premišljen načrt, kako bi nas prej požrli. Kaj pa je piisodil učiteljem? Vsi naj bi postali državni sluge. Potem še le bi portale vse naše dežele tužni Korotan. Vlada t. j. Nemci bi postavljali Slovencem šole in tudi učitelje, ki bi jim bili ljubi. »Volksrat« bi bil še najzado-voljnejši in bi vršil svojo kulturno misijo. Torej tako daleč bi nas radi priti-rali rdečkarji. In za te ljudi hočejo iti v boj naši učitelji. Proč od tega koraka, ker tudi rdeči nam ne morejo koristiti. Zato rajši vsi za naše kandidate, ki nam pribore sčasoma to, da prevzame vlada le saniranje učiteljskih plač. Imenovanje. Minister za javna dela je imenoval inženerja na tukajšnjem glavarstvu g. Oskarja Ro tli za nadin-ženerja. Svilodni trg. Cena svilodom je povprečno 3 K 4(> vin za kg. Vreme. V sredo ponoči je obilen dež vzbudil pri našem poljedelcu novo upanje za letino. Po dežju pa je divjala močna burja, da take še pozimi nismo imeli. Upamo, da burja ni napravila kdove kake škode. Avtoinobilna dirka preko Alp. V četrtek okolo 2. ure popoludne je šlo skozi naše mesto nad 30 avtomobilov, ki se udeležujejo dirke od Dunaja preko Alp do Lupoglave v Istri. Od tam preko Učke, skozi Ilir. Bistrico zopet v Gorico in od tu po Vipavski dolini proti severu. Skozi Gorico bodo vozili v nedeljo. Aretirali so Andreja Kosič iz Mirna. ker je prosjačil. Vojaka je »špllal« Izidor Zimcc iz Podgore. Oblekel je mornariško uniformo na dopustu se nahajajočega brata ter se pustil občudovati v cesarski suknji. Toda orožništvo je vedelo, da nima pravice nositi vojaškega oblačila, in ga jeprivedlovvojašnico naTravnik. kjer je moral obleči civilno obleko. • Zimca so naznanili. Zaradi tatvine je bil obsojen na en mesec zapora Marij Vogrič iz Čepova-na, uposlen v podgorski popirnici. Iz preiskovalnega zapora so izpustili črevljarskega mojstra iz Mirna Antona Povodnik, ki je bil aretiran zaradi goljufije. V Gorico mora biti zaljubljen Jurij Vidmar z Otlice, kajti kljub temu. da mu je mesto prepovedano, se je zopet v njem prikazal. Zato so ga pa zaprli. Nepoboljšljiv je Valentin Lapanja iz Cerknega. Pred časom je bil aretiran zaradi tatvine tobaka, a preiskovalni sodnik ga je izpustil iz zaporov. V torek pa je preiskovalni sodnik doznal za druge tatvine, ki jili je v tem času izvršil Lapanja iu je zopet odredil aretacijo Lapanje. Orožniki so ga tudi prepeljali v goriške zapore. V Zdravščini so Nemci prodali tvornico za izdelovanje Žide Italijanom. Vsled tega je bilo mnogo delavcev odpuščenih. Razpis natečaja. Pri deželnem odboru v Gorici je razpisano mesto ravnatelja (oskrbnika) urada za vnovče-vanje živine. Prosilci morajo dokazati, da so tehnično in trgovsko zadostno podkovani in da so zmožni deželnih jezikov. Prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, naj se vložijo na deželni odbor do 15. julija t. 1. Natančnejša pojasnila še dobijo pri tajništvu deželnega odbora. Socialist žažgal križ. V ulici Rena v Trstu se je nahajal na hiši št. 404 starodaven križ, katerega pa je pred dnevi zažgal socialist Julij Tavčar iz Trsta in sicer zaraditega, ker je zmagal pri občinskih volitvah župan. Tavčar se bo seveda zaradi tega zločina moral zagovarjati pped sodniki. Tamošnje prebivalstvo je zbog tega čina hudo razburjeno. Strela v cerkvi. V Hrušici pri Podgradu v Istri je v soboto, dne 21. t. m., med šolsko sveto mašo treščilo v cerkev, ko je bilo nad 200 ljudi pri maši. Strela je priletela po lestencu, treščila ob tla. od koder je zletela pod kor obiskat obe spovednici, ter potem pri stranskih vratih ven. Otroke, ki so bili v klopeh, oziroma ob klopeh in druge, je vrglo ob tla. Poškodovan, hvala Bogu, ni nihče. Rojak ustrelil rojaka. V Red Lodge Mont. v Ameriki je ustrelil rojak Alojzij Berčič, doma nekje na Gorenjskem, rojaka Antona Stergulca s Primorskega. Star je bil šele 25 let. Morilca doslej še niso zasledili. Demonstracije proti državni policiji na Reki. V torek zvečer ob 8. uri je dospela na Reko državna policija, ki je bila na novo uvedena. Pred postajo je čakala ogromna množica, ki je vsprejela policiste z vriščem in žvižganjem. Prišlo je do spopada med policijo in občinstvom. Izvršile so se mnoge aretacije. Nemiri so trajali do pozno v noč. Priloga »Primorskega Lisfa" št. 26 z dne 27. junija 1913. 60SP0P0V DAN. OZNANILO. 30. jim. Spomin sv. Pavla, ap., Marcijal šk., Lticina, Oton, sp.; 1. jul. Tcobald, pušč. (1066), Julij, Teo- dorili, sp.; 2. jul. Obiskovanje Mar. I)., Oton, šk. (1139), Proces, muč.; 3. jul. Heliodor, šk. (400), Anatol, šk. (250), Bertram, Evlogij, muč.; ‘1. jul. Urh, šk. (973), Berta, op. (725), Flavijan, šk. (518); 5. jul. Ciril, šk. (869), Mctodij, nadšk. (885), Domicij, šk.; . 6. jul. Dominika, dev., muč. (303), Iza- ija, prer.; Osma nedelja po Bink., evangelij o krivičnem hišniku. Javno č e š č c n j e N. a j s v e t c j-š e ga dne 6. julija v župnijski cerkvi sv. Ignacija (na Travniku) v Gorici. Papežev blagoslov. Na praznik sv. Petra in Pavla bo podelil prevzv. kne-zonadškof v stolni cerkvi po pontifikal-ni sv. maši »papežev blagoslov« vsem navzočim. S tem blagoslovom jc združen popolnoma odpustek za one, ki so vredno prejeli sv. zakramen te in molijo po namenu sv. Očeta. Ta »papežev blagoslov« bo podelil Prevzvišeni tudi po vseli cerkvah, katere bo letos obiskal, kar se godi pri pri ložnosti, ko se deli sv. birma — torej povsod, kjer bodo imeli letos sv. birmo, bodo lehko verniki prejeli popolnoma odpustek pod navadnimi pogoji. To oblast jc prejel od Sv. Očeta v zasebnem zaslišanju dne 29. maja. Verniki, okoristite se, porabite to nenavadno priložnost! Krivi preroki. Prerokov glavna naloga je bila, da so učili, opominjali, svarili pred grehom. Prerokovanje in dar čudežev, to jc bilo samo znamenje, po katerem sojih ljudje lehko spo.nali, da so res pravi preroki, poslani od Boga, znamenje, da jih smejo poslušati brez skrbi in da so celo zavezani poslušati jih. Onim, ki opravljajo dandanes službo prerokov, ni dal Bog enakih znamenj, kakor v stari zavezi, temuč drugačna. Kako znamenje pa mora biti in sicer očitno, jasno, gotovo, sicer bi tudi dobri ljudje ne vedeli, koga se jim je držati. Krivi preroki imajo navadno dober jezik, znajo se prilizovat', obetajo vso mogočo in nemogočo srečo, naglašujejo svojo ljubezen do bližnjega, svojo neseb.čnost, da bi jim res lehko verjel, kdor jih ne pozna. I)a bi se ljudje ne begali, ustanovil je Izveličar na svetu vidno cerkev, dal jej je vidnega glavarja sv. Petra, pridružil mu je apostole in učenci-; naročil, naj gredo po svetu in naj učijo, prevzel je sam zanje vso poroštvo, tako, da je enako poslušati poslance sv. Cerkve, ali pa Njega samega. Ena sama je ta cerkev, ne moremo se motiti, kjer je sv. Peter — po njegovi smrti, do konca sveta pa oni, ki njegovo mesto zavzema, kjer so nasledniki apostolov, potrjeni od vrhovnega glavarja, tam je cerkev Kristusova, tam vtljajo besede : „Kdor vas posluša, mene posluša". Od začetka sveta sein pa jc na svetu mnogo vsakovrstnih krivih prerokov — pustimo one st' re čase, glejmo na sedanjost! Kaj je vse obetal 1 i b e ra 1 i z e m! Prostost, omiko, napredek, nekak raj na sv^tu! Res, da dober kristjan ne pojde za njimi, ker posluha sv. cerkev in ve, da se ta ne more motiti, vendar nain je dal Kristus še eno znamenje, po katerem krivega preroka lehko spoznamo. Ne cvetje, ne listje (obljube) — po s a d u jih boste spoznali! Če gledaš, kak sad prinaša brezverstvo, svobodomiselnost - lehko opaziš: — su- rovost — brezobzirnost — zatiranje slabotnejših — krivice — goljufije zapeljevanje — nesramnost — brezvestnost - mnogokrat obup — no, taki, pri katerih se te lastnosti ta sad lehko že na zunaj vidi, š e niso najbolj nevarni — onih se jc še bolj b a-t i, ki so brezverni, a zna,o te sadove pred svetom skrivati! Pred takimi tudi Izveličar šc posebej svari; ne verjeti ovčjemu oblačilu! Iz enake korenike bo vedno enako drevo zrastlo, ki bo enake sadove rodilo se čudijo ljudje, če se kedaj zve kaj nerodnega o človeku, katerega so prej za poštenjaka imeli — ali je krive preroke poslušal, ali pa bil morda celo sam kriv prerok in sadovi niso izostali. Kak paradiž so obetali socialisti! Gledat bi šli v mesta, kjer oni gospodarijo! Pošten delavec, ki ne prisega na njihov evangelij niti dela ne dobi če bi ga hotel kak gospodar v službo, pa sc vsi »sodrugi« spuntajo! Ali imajo v takih krajih več denarja? Ali je mir tam? bratovstvo? vestnost? Ne zgubljaj časa in ne hodi iskat teh reči tje, kjer gospodarijo rudeči bratci! Da vam ne bo treba okušati sadov, ki zrastejo iz krivih naukov, ne dajte prostora v svojih hišah krivini prerokom! Ako bi bili ti sadovi samo grenki, naj bi že bilo, a so s t r u p e n i! Praznik sv. apostolov praznujmo s tem, da trdno sklenemo držati se vedno trdno in stanovitno skale, na katero je sv. cerkev zidana, pa nam krivi preroki ne bodo mogli škodovati! Iskrice. Cvetke naravne barve na solncu še le oživijo; u m e t n e, te pa — obledijo. Steni, da taji, kar namerava, da n i. p o š t e n o, s a m priznava. Na zlato vago ne devaj ženskih besedi, ko za en groš se jih toliko povsod dobi. Oni, ki najbolj zeva, ta je največa reva. Da misel je p r o s t a, se ve — n e u m n a pa biti n e s m e. Mušica v družbi rada se zabava, s a m pa mirno orel v zraku plava. Dolgovi stari — kaj pomaga, če se izbrisujejo? če pa novi dan na dan se zopet zapisujejo! ZA KRATEK ČAS. V družbi so se pogovarjali, kako je bilo včasih — bili so pa samo mladi ljudje. Starejši možiček posluša; za malo se mu zdi, da bi se tako mladi ponašali s svojimi spomini — molči nekaj časa, potem pa reče: »Ni čuda ,da toliko pomnite, saj ste v s i s k u p že več kakor dvesto let stari.« Kitajski pregovori. Norec sebe najbolj takrat občuduje, kadar je storil kaj neumnega. Največ pameti se potrebuje takrat, ko se ima opraviti z norcem. Iz gnjilega lesa se ne dado rezati podobe. Znanosti dado ljudem več barve kakor vse lepotičenje. Slonova kost se ne nahaja v podjunskem gobcu. Novi vek. Romantičen igrokaz v petih dejanjih. Spisal •/ (Dalje.) Martin I) o I j a k (jezno): Kar pojdimo! Praznoverja nočemo podpirati! Pritožili se bomo na kralja. .1 e r onim A 11 c m s; To smete ivsak čas. Ako dobimo od zgoraj prepoved. pa bomo delo ustavili. Martin 1) o I j a k: Napravite cerkev še Uršuli Ferligojcvi. (Sc smejejo.) I ojdimo. pojdimo! (Začnejo odhajati.) Primož Krivic; Čemu odhajate? Saj smo možje in se lahko mirno pogovorimo! Martin D o I j a k; Neumnost! Pojdimo! (Odpre vrata.) Le sklepajte sami, kakor hočete. Mi ugovarjamo proti temu slovesno. Tretji prizor. Prejšnji in Uršula. Uršula (ki je čakala pred vrati); Ne, ne pojdete! Jaz vas ne pustim. (Prime Štefana Gomiščeka za roko in ga pelje nazaj.) Prosim vas v imenu prečiste Device! (Možje se vstavijo. Uršula gre pred namestnika in pade predenj, mu objame roko proseč;) Gospod namestnik, usmilite sc. našega ljudstva! Radi težkih bremen, ki sc jim nakladajo, hočejo odpasti od sv. vere in zapustiti Devico Marijo, ki smo jo do zdaj vsi presrčno ljubili. Ako le eno bc-. sedo rečete, pa se bodo razmere za nas zboljšale. Jeronim A 11 e m s: Vstani, ljuba deklica! (Uršula vstane.) Kako naj bi jaz ne uslišal tvoje prošnje, saj sem se vedno potegoval za kmečko ljudstvo! Uršula: Robote jim olajšate, ker ne morejo več tega prenašati. Darovi. Jubilejni d a r o vi za »Slo v. S i r o t i š č e:« P. n. gg. Andrej Fajt, pekovski mojster 1 K; Rudolf Levpušček 2 K; Jug Jakob mizar 1 K; Josip Golja, župnik 4 K; Adolf Urbančič, mesar 1 K; v nabiralniku v gostilni g. Antona Pon 2 K 10 vin; Hran. in posojilnica v Biljani 25 K. Z a s k 1 a d »Slov. s i r o t i š č a«: P. n. gg. v Grahovem: iv. Rink 40 v, Pr. Golja 10 v, Mih. Peršolja 40 v, Andr. Rink 40 v, Ivan Florijančič 50 v, Mili. Florijančič 50 v, Iv. Lisjak 40 v, Kat. Močnik 10 v, Andr. Golja 20 v, Mart. Brovč 40 v, Peter Lesjak 20 v, Jan. Blazetič 30 v, .los. Cerv 40 v, l et. Šorli 30 v, Mar. Brovč (Koritnica) 1 K, Pr. Breščak 30 v, Andr. Močnik 1 K, Mart. Beguč 20 v, Andr. Mežnar 10 v, Jan. Florjančič 1 K, Pet. Brovč 20 v, Iv. Florijaiičič 60 v, Mar. Ortar 20 v, Marija Klavžar 50 v, Jan. Šorli 50 v, Fr. Šorli 30 v, Mih. Ortar 20 v, Fr. Cvek 60 v, Jernej Brovč 40 v, Ivan Brovč 40 v, lv. Šorli 20 v, Iv. Lesjak 40 v, Mih. Lesjak 20 v, Ana Golja 10 v, Marica Peric 2 K, Andr. Sattler 2 K, Fr. Florijaiičič 1 K, Anton Rutar 1 K, Jak. Hoschitsch 50 v, Iv. Pečen 2 K Andr. Budihna 1 K. (Dalje prih.) V Desklah se je nabralo 45 K 34 v. Mestne novice. m Porotno sodišče. V torek se jc vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska obravnava proti Josipu Silič iz Št. Petra, ki je bil osumljen, da jc v uoči od 23. na 24. aprila umoril svojo lastno mater. Iz obtožnice posnemljemo sledeče: V hiši št. 212 na Št. Peterski cesti seje nahajala gostilna, katero je vodila Katarina Silič. Pomagal ji je pri izvrševanj i gostilniške obrti večkrat njen sin Josip, ki je tudi stanoval v isti hiši. Ra-zun njiju ni stanoval nikdo v hiši. Josip Silič je izvrševal črevljarsko obrt, a if: delal le nekaj dni v tednu, ostali čas je popival po gostilnah s svojimi prijatelji. Med materjo in sinom jc vladala vedna napetost, tako da so sosedje obtožencu to večkrat očitali. Dogodilo se jc večkrat, da je sin mater pretepaval ter ji pljuval v obraz. Nekoč je v na zočnosti Josipa Batistič odprl materi usta ter ji pljunil notri. Te stvari so bile znane prebivalcem Št. I etra. Ni torej čuditi se, da jc javno mnenje dne 24. aprila, to je na dan, ko so našli Katarino Silič mrtvo, današnjega obtoženca osumilo kot krivca. Govorice, da bi si bila Katarina Silič pri padcu po stopnjicah razbila črepinjo, ni nikdo verjel in zato je sodnij-ska oblast pričela svoje postopanje. Pripomniti je, da sta Kataiiua Silič in njen sin živela sama v hiši in da tudi v noči, ko se je dovršila tragedija, ui bilo razim njiju žive duše v hiši. Zato bo ostala cela zadeva za vedno tajna. Priznati pa se mora, da je pokojna Silič bila udaiia pijači in da je vsled pijanosti zadobila večkrat več ran. Ta lastnost pokojnice bi lahko spravila v zmoto sodnijsko oblast. I >okazano pa je, da pokojnica onega večera ni bila pijana. Obtoženec opisuje dogodek na sledeči način: Onega dne se jc podal s Frančiškom Siličem v Vrtojbo, kjer sta pila v dveh krajih. Okolo 10. ure zv. sta se vrnila v Št. Peter in Frančišek Silič se je podal domov. Obtoženec sc je podal še v Černičevo gostilno. Ob 12. uri in pol se je podal domov. Ker so bila glavna vrata zaprta, stopil je v hišo od zadnje strani. Pijan ni bil in se vsega spo minja. Ko stopi pred stopnjice, najde na tleh ležečo svojo mater. Hotel jo je prenesti v verando, a truplo je bilo pretežko. Šel je v materino spalno sobo ter prinesel iz uje blazino in odejo. Pogrnil je mater ter ji položil blazino pod glavo. Nato se jc podal spat. Ob 8. uri in pol zjutraj se vzbudi, in ko se je hotel obleči, opazi, da so obleka in roke polne krvavih madežev. Šel je pogledat, kaj se je zgodilo materi in našel jo je vso krvavo in mrtvo. Poklical jc na pomoč soseda Brajdo ter naznanil stvar županu. Brajda je s pomočjo drugih prenesel truplo v sobo. Po izpovedbi obtoženca je njegova mati obležala vsled padca po stopnjicah. Sledeče okolnosti pa stavijo v dvom gorenavedeno: Tri priče, ki so bile zadnje v gostilni, izjavljajo, da je bila pokojnica due 23. aprila zvečer popolnoma trezna. Če bi bila padla po stopnjicah, bi imela rane na zadnjem delu telesa in ne na sprednjem. Sledovi krvi bi se morali najti tudi na stopnjicah, zato nastaja sum, da so rane provzročene s kakim trdim predmetom. Ker pa ni bilo nikake druge osebe v hiši, pade sum na obtoženca. Ta sum je podkrepljen z dejstvom da je obtoženec grdo ravnal s svojo materjo, in če je v stanu pljuniti ji v lista, je tudi v stanu umoriti jo. Obtoženec je tudi večkrat izrazil željo, da bi rad prišel do imetja pokojnice. To se je sklepalo tudi iz dejstva, da je koj po smrti matere nesel njeno zla-tenino hraniti Josipu Goljevšček. Vedenje obtoženčevo je tudi povekšalo sum. Na podlagi gorenavedenega je obtožen Josip Silič, rojen 1. 1875 v Št. Petru, da jc v noči na 24. aprila umoril svojo mater Katarino Silič in da je torej kriv zločina umora po par. 134. 135 in 136 k. z. Toliko iz obtožnice. Sodnemu dvoru jc predsedoval vi-šesodni svetnik Rutar; votanta: sodni svetnik Sterle in dr. Thoman. Obtožbo zastopa namestnik državnega pravdni-ka Zorzi. Zagovornik dr. Tuma. Zdravniška izvedenca dr. Pittamitz in dr. Bramo. Zagovornik zahteva, naj sc vrši pred razpravo komisionclni ogled na licu mesta. Sodni dvor unodi zahtev i. toda zahteva, naj se prej zaslišijo priče. Pri zaslišanju je obtoženec zanika! krivdo. Zanikal jc tudi da bi bil opljuval mater. Drugače je izpovedal, kakor so navedene njegove izpovedbe v obtožnici. Priče so vse izpovedale, da je bila pokojnica udana pijači. Izpovedale so tudi, da je obtoženec večkrat grdo ravnal /. njo. Priča Batistič je izpovedal, da Ha je pokojnica večkrat prosila, naj ostane v gostilni, ker se je bala, da jo obtoženec umori. O načinu, kako je nastala smrt, ne zna nikdo ničesar povedati. I opoludne se je vršil ogled na licu mesta. Zdravniška izvedenca sta bila v tem edina, da pokojnica ni umrla vsled padca, marveč da ji je bila smrt prizadejana z udarcem s trdim predmetom. Na poiotnike ste se stavili dve v-prašanji in sicer: ali je obtoženec ranil lastno mater z namenom, da jo ubije in v slučaju da se to vprašanje zanika: ali je obtoženec biez namena usmrtiti svojo mater, isto iz kakega drugega sovražnega lazloga ranil ter tako prov-zročil njeno smrt. Namestnik državnega pravdnika je v 20 r.inut trajajočem govoru izjavil, da sicet ui z gotovostjo dokazano, da bi bil obtoženec izvršil zločin umora, da pa pričajo vse okoliščine, da ne more nikd(. drugi biti ubijalec. Zagovornik je nato v svojem zagovoru rekel, da ni niti enega dokaza o obtoženčevi krivdi. Pač so okoliščine, ki pa ne moiejo dokazati krivde. Predlaga, naj se obe vprašanji zanikate. Predsednik je nato celo zadevo re-kapituliral ter dal porotnikom potrebna navodila. Izrek porotnikov se je glasil: za prvo vprašanje 12 ne, za drugo 9 ne in 3 da. Na podlagi tega izreka je bil obto ženec oproščen ter izpuščen iz preiskovalnega zapora. Za to obravnavo so bili določeni *ri dnevi, a se je končala v enem dnevu. Danes sc vrši obravnava proti Alfredu Lenassiju, katerega toži Peter Velico-gna zaradi i azžaljenja časti potom tiska. Vabilo k dijaškemu koncertu, ki se bo vršil v veliki dvorani »Trgovskega Doma« v soboto, dne 28. junija 1913. Vspored: 1. Dijaški zbor: a) O. Dev: »Kvišku plava«, b) J. Prochazka: »Vabilo«. c) V. Mirk: »Katrica«. 2. Klavir (šestošolec M. Kogoj): a) Rachmainoff: »Prelude«. b) A. Lajovic: »Sanjarija«, c) M. Reger: »Flegie«. 3. Bariton-solo (učiteljiščnik M. Šimenc): a) K. Savin: »Predsmrtniea«. b) Dr. O. Krek: »Prošnja«. c) M. Kogoj: »Stopil sem na tihe njive«. 4. Dijaški zbor: a) »Kako bom ljubila?« Slov, nar. b) »Mi smo pravi vinski bratje«. Slov. nar. c) »Oj dekle, kaj s’tak’žalostno?« Slov. nar. d) »Pesem mornarjev«. Novogrška nar. e) »Hrepenenje«. Švedska nar. 5. Klavir (M. Kogoj): a) Chopin: »Prelude«. b) M. Kogoj: »Tebi«, c) M. Kogoj: »Poslednji žarki«. (>. Dijaški zbor: a) (j. Prochaz-ka: »Moravska narodna«, b) Dr. A. Scliwab: »Večer na morju«, c) O. Dev: »Še ena«. — Vstopnina: Za osebo s sedežem v prvih treh vrstah 2 K 40 v, v 4. 5. in 6. vrsti 1 K 60 v; v naslednjih vrstah 1 K, stojišča 60 v, za dijake 40 v; sedeži na balkonu po 1 K 20 v. Cisti dobiček je namenjen za nakup knjig ubogim učencem slovenske gimnazije. m Zaključno dolsko slavnost v telovadnici c. kr. ženskega uiiteljišča prirede gojenci c. kr. moškega učiteljišča prihodnjo sredo ob 5. uri popoldne. Vspored je lep. m Odprti lekarni. Od 29. t. m. do 6. julija bodete imeli ponočno službo lekarni: Liberi - Fontoni. Oddaja konjskega gnoja. S 1. okt. t. I. je oddati konjski gnoj tukajšnjega konjeništva. Ponudbe do 30. t. m. poveljstvu 5. dragonskega polka. Iz goriške okolice. g Iz Št. Andreža. Še nobenega znamenja za volitve v deželni zbor ne opa- zujemo. Ljudje se skoro uiti ne spomnijo, da stojimo pred volitvami v deželni zbor. Neko mrtvilo vlada. Ljudje se pogovarjajo o vsem, le o volitvah ne. \ naši občini bodo dobili slučajni liberalni kandidatje za deželni zbor malo glasov. Več pa kandidati socialnih demokratov. Največ glasov seveda dobijo kandidati S. L. S. Krompirja smo še malo izkopali. Lansko leto se je sezona s krompirjem ob tem času skoraj že bližala svojemu koncu. Letos pa še začela ni. Krompir je droben in le malokateri ga je izkopal. Kmetovalci čakamo dež (ki je hvala Bogu tudi prišel), ki poživi naša polja. Kupčija s krompirjem se bo torej začela šele čez 14 dni. g Dornberg. Šolska veselica se je preteklo nedeljo prav dobro sponesla. Nekateri prizorčki in živa slika je jak ) ugajala. Najlepša pa je bila Sardenkova enodejanka: »Biseri in cekini«. V petek in soboto smo dobili precej dežja - hvala Bogu. 1 olje in vinogradi so kakor prerojeni. g Kojsko. Hranilnica in posojilnica v Kojksem, reg. zadr. z neom. zav., bo imela dne b. julija t. I. ob 31/2 uri pop. redni občni zbor v občinski pisarnici z navadnim dnevnim redom, h kateremu vabi vse člane odbor. g Poskušen samomor. V torek oko- lo poldneva se je vrgel pri postaji v Rubijah pod vlak potovaiec Jakob Weiss iz Požuna. V smrtnonevarnem stanju so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Vzrok tega koraka je neznan. g Kozana. Dne 9. t. m. se je vršila dražba del za podaljšanje naše cerkve. Delo je dobil podjetnik g. Anton Koršič, zidarski mojster iz Št. Ferjana, kar ie nas vseh razveselilo. Želimo gosp. Koršiču srečnega začetka in naj Bog blagoslovi njegovo delo. Iz tolminskega okraja. Protialkoholno društvo »Sveta vojska« v Tolminu, ima v nedeljo popolud-ne 29. t. m. ob 2h v ljudski šoli v Tolminu svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. K obilni vdeležbi vabi odbor. t Iz grahovske občine. Deželni odbor je izdal okrožnico za vsa župan stva, s katero jih pozivlje, da sestavijo izkaze, koliko oseb je zadobilo pristojnost v občini v dobi 1901-1911. Te podatke pošlje potem deželni odbor osrednji statistični komisiji na Dunaju, ki hoče dognati kakšen vspeh je dosegel novi domovinski zakon z dne 5. dec. 1896, državni zakonik št. 222. V grahovski občini so bile v gore-omenjeni dobi sledeče spremembe: 253 prošenj je bilo vloženih za vsprejetn v drugo občino. Od teh se je vsprejeb večinoma na Koroškem 147 družin. — Sedaj se nadaljujejo še poizvedbe po enih družinah, ki stanujejo že nad 10 let nepretrgoma v drugih avstrijskih občinah. V grahovsko občino se je vsprejelo 13 avstrijskih družin iz drugih občin iti eden Hrvat, ko je zadobil avstrijsko državljanstvo: novi domo- vinski zakon velja le za avstrijske občine in državljane. Naravno je, da se pri prošnjah od-potujočili domačinov za vsprejetn v druge občine ozira domača občina prav rada na to, da se odpravijo bolj revne družine iz občin ter da se tako ognejo raznim podporam in bolniškim stroškom. ki vedno bolj naraščajo. Zato pride večkrat do nesporazumljenj med občinami in morata razsojati okrajno glavarstvo in deželna vlada. Želeti bi bilo. da se stranke tudi '•ame brigajo za vsprejetje v občine, kjer stanujejo zakonito število let ter tako razbremenijo prvotno domačo občino. To se pa le redkokrat zgodi in bremena, ki jih pro-vzročajo take stranke pridejo na do- mačo občino, ki nima od takih strank prav nobenega dobička. Iz bovškega okraja. Zakaj peša bovška ovčjereja? (Konec.) Divja koza je tudi na naših gorah doma; ona živi in se hrani na enak način, kakor živi in sc hrani na prostem domača koza. Tudi njej diši jelovo in drugo mladje in kadar ne dobi druge hrane, gloda drevesni lub iu zlasti po zimi, kadar so gorski grebeni in planinske police zasute z debelo snežno plastjo, spuščajo se cela krdela v nižje lege in delajo prav to, kar dela domača koza, kadar se prikrade v mejo. A divja koza stoji pod varstvom zakona: Samo v to opravičeni lovci jo smejo preganjati pa le v gotovih dobah in po zakonih ustanovljenih pogojih. Zakon o varstvu divjačine skrbi za to, da se divja koza ohrani in množi — veliki g o-s podi v z ;i b a v o. In pomislite dobro, da divja koza ne nudi nobenih takih koristi, radi katerih bi zaslužila toliko milosti, toliko prizanašanja, kolikor jej naklanja zakon. Niti meso njeno ni tako slastna jedača, da bi se za nje Bog ve kako pe-liala gospoda, preprosto ljudstvo pa še manj; zimska koža služi ustrojena in obrobljena gospodi za preprogo; na-lirbtno dolgo dlako, v čopiče povezano, nosijo lovci za klobukom in z rožiči si uičijo svoje sobe.in predsobe. To je menda vse, kar imamo od divje koze, dočitti nam domača koza daja obilo dobrega, zdravega mleka za hrano, kozli-če za slastno pečenko, svoje meso za tečno hrano preprostemu ljudstvu, kožo za rokavice in najiinejšo obutev itd. Največ velja pa to, da si planinec izkupi za vse to lepih novcev in s tem olajša življenje. Zato ni nikakor opravičeno, da zakon ščiti divjo, a zatira domačo kozo. Toda predaleč me je zapeljala jadrna koza. Žalostno je, dp se na Bovškem od leta do leta krči število ovac iii da se opušča planina za planino, ker to pomenja nazadovanje — obubožanje. Ce je vladi in našim ljudskim zastopom kaj na tem, kakor jim mora biti, da se zboljšajo gospodarske razmere naših planincev in da se stalno zajezi njihovo izseljevanje na Nemško in v Ameriko, naj skrbe za to, da se v smislu novega kona zboljšajo njihove planine in da se poblažijo one naredbe, ki vrrjajo prosto pašo koza, kolikor j i h j e sploh m o g o č e p o b I a ž i t i, ne da bi se s tem v preveliko nevarnost postavile obstoječe gozdne kulture. Ce se to zgodi, potem se tudi ovčjereja pomakne zopet na prejšnjo stopinjo in se gotovo še više povzdigne in ? njo vred se zopet oživi in ojači planšarstvo na Bovškem. E. KI. b Pozor s patronami. Mladenič Andrej Mlekuž iz bovškega Kala je našel vojaško patrono ter se ž njo igral. Pa-trona je počila in pri tem razmesarila Mlekužu 4 prste leve roke ter mu pri-zadjala težko rano na licu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. — lo je v kratkem času že peti slučaj, da se igrajo mladeniči z našlimi vojaškimi patro-nami. Vojaška oblast bi lahko pazila, da ne izgubi vojaštvo tako pogostoma pa-trone. Iz cerkljanskega okraja e Novaki Tukajšnje K. S. I. D. ponovi v nedeljo, 29. t. m. ob 3. uri pop. igro: »V tem znamenju boš zmagal« v proslavo Konstantinovega jubileja. Na vsporedu je par pesmic in šaljivo sreč-kanje. K obilni udeležbi vabi odbor. c Otalež. Kmečka hranilnica in pos. v Otaležu, reg. zadr. z neom. zav., bo iinela svoj redni občni zbor za tretje poslovno leto v nedeljo, dne 6. julija 1.1. takoj po sv. maši v prostorih g. J. Jereba v < )taležu. h. št. 253 z usporedoin. kakor ga določa § .W. društvenih pra- vil. K polnoštevilni vdeležbi vabi vse svoje člane Načelstvo. Iz sežanskega okraja. s Skopo. Naš g. župnik boleha že 5 mesecev in ne more opravljati svoje službe. Priporočamo ga toplo njegovim sobratom v gorečo molitev. Sv. mašo daruje sedaj preč. g. Požar iz Koprive in sicer pred izpostavljenim Sv. R. T. To se v drugih duliovnijah ne godi, čeravno je bil to dovolil pokojni tržaški škof Šterk. s S Krasa. Močan dež, ki smo ga imeli ininole dni je na novo vzbudil naravo in tam, kjer suša ni popolnoma u-ničila pridelkov je nastalo upanje za dobro bodočnost. s Dutovlje. Naše liberalno društvo je priredilo dne 15. t. m. veselico z neizogibnim plesom. Veselica je bila taka, da so se celo liberalci zgražali. Zal jim je bilo za plačano vstopnino. Mrmra*e so zapustili veselični prostor. Nedeljo poprej je g. župnik svaril župljane pred pogubonosnim plesom in priporočal, naj se rajši udeležijo repentaborskega cerkvenega slavlja. Vse obsodbe vredno pa je, da je več deklet rajši plesalo nego da bi bile šle v Repentabor. s Repentabor. (Konstantinova slavnost.) V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršila na Repentabru velika slovesnost, katero so priredile Marijine družbe iz tržaške okolice, Istre, s Krasa, iz Vipavske doline in tržaško delavsko društvo. V veliki procesiji so se pomikala društva z zastavami s postaje proti cerkvi, pevajoč lepe pesmi. Ogromna množica ostalega ljudstva je spremljala procesijo. Sv. maša se je darovala takrat pred cerkvijo in sicer z izpostavljenim Svetim Ref njim Telesom. Sv. mašo je daroval dekan in kanonik iz Tomaja preč. g. Matija Sila. Pred sv. tnašo je imel en preč. g. kanonik iz Trsta govor o Marijinih družbah. Bil je vzvišen trenutek. Ob 3. uri pop. je bilo predavanje o osvoboditvi krščanstva po rimskem cesarju Konštantinu. Vse se je vršilo v najlepšem redu in z največjo pobožnostjo. Iz Iržiškega okraja. tr Z bodalom se je usmrtil zdravnik v Tržiču dr. Jeronim Lucchi. Trpel je na močni nevrasteniji. Drobtinice. Ruski balon v Galiciji. Pri Jaroslavu v Galiciji je zapazila orožniška pa-trola v neveliki višini balon. Dala je povelje, naj ga spuste na zemljo, inače bi nanj streljala, in balon se je spustil na zemljo. V njem je bil en stotnik ruskega generalnega štaba in en narednik, balon so zaplenili. Zrakoplovca sta izjavila, da ju je veter potisnil črez mejo. Po zaslisanju sta bila oba izpuščena in tudi balon se jima je vrnil. Bojazen pred vohunstvom. Častniki nekega polka v Sarajevu so opazili, da nosi neki rezervist, ki služi že delj časa v polku, vsak drugi dan na pošto večji ali manjši zavoj. Vsled tega so sumili, da so morda prišli na sled vohunu. tatu ali podobnemu in nekega dne je čakala vojaka pred pošto cela vojaška komisija, z majorjem in stotnikom na čelu. Ko so mu bili zavoj vzeli in odprli, so na svoje začudenje našli v njem skorje komisa, koščeke tnesa in pa 12 vinarjev. Vse to si je bil vojak prihranil od ust. pobiral pa je tudi ostanke hrane svojih tovarišev in to je redno pošiljal svoji ženi in otrokom. Ta dogodek je častnike globoko pretresel. Zbra- li so nekaj denarja in ga poslali rezervistovi ženi. Zdaj pa zopet novi križi in težave. Zena se je zelo razburila, kako bi ji mogel mož poslati tolikajšnjo svo-to. a rezervist sam pa na njeno pismo tudi ni vedel, pri čem da je. Šel je na pošto, kjer pa ni mogel zvedeti, kdo je denar poslal. Ker se je bal, da bi ga ne okrivili tatvine, se je podal k stotniku, ki ga je pa pomiril in mu rekel, naj le gre zopet k svoji stotniji. Cez nekaj dni so tega revnega rezervista spustili domov. Frančiškani v Niirnbergu. Bavarsko kralj, ministerstvo je dovolilo, da se v Niirnbergu zopet nastanejo Frančiškani, ki so bili v času reformacije iz tega mesta izgnani. Koliko ljudi se živi s poljedelstvom. Na to vprašanje odgovarja rusko trgovinsko ministerstvo tako-le: V Rusiji se živi 70.3'v prebivalstva s poljedelstvom. v Italiji 60%, v Avstro-Ogrski 53.9%, na Japonskem 50.2%, v Kanadi 40.7'', v Združenih državah 47.3%, na Francoskem 46.3%, na Banskem 38' '. v Nemčiji 35.5%, v Belgiji 21.7%. a na zadnjem mestu je treba navesti Anglij >, kjer se živi le 17% prebivalstva s kmetijstvom. Maestro Perosi zbolel. Bon Lorenzo I erosi, neutrudljivi komponist in ravnatelj sikstinskega pevskega zbora, je na živcih tako obolel, da se je moral svojim poslom popolnoma odtegniti. Avstrijska in nemška vojaška moč V Nemčiji je sprejel državni zbor novo vojaško postavo. Po tem zakonu bo imela Nemčija sledeče število vojakov: v miru 770.000 vojakov, v vojni 6,000,000. Po številu prebivalstva bi morala imeti Avstrija, ako bi hotela iti roko v roki z Nemčijo, v miru 650.000 služečih vojakov, v vojski pa 5,000.000 bojevnikov. V resnici nosi sedaj v miru vojaško suknjo 350.000 vojakov, v vojski pa bi prišli v poštev 3000.000. Italija, tretja zaveznica, ima v mirovnem stanju 280. tisoč, v vojski bi jih spravila skupaj dva in pol milijona Nemčija gleda baje svoji zaveznici zaradi njune vojaške neja-kosti postrani in pravijo, da bo zahtevala, da se tudi v Italiji in Avstriji število vojakov zviša. Stroge kazni vojaškim demonstrantom na Francoskem. Vojno sodišče je od 13 demonstrantov proti triletni vojaški službi obsodilo dva na petletno trdnjavsko ječo. Ostale pa v zapor od I mesecv do 5 let. Zobobol pride od prehlajenja ali le od zoba, to je od živca. Zobobol, ki pride od prehlajenja in se pojavi navadno' po celi strani čeljusti, preženeš le s toploto. Fazi, da imaš tople noge in da iic prideš prehitro iz tople sobe na mrzlo ali na prepih. Usta si izpiraj z mlačno vodo, v kateri si skuhal nekoliko kame lic, ajbiša ali žavbelna. — Ce te boli h: en sam zob. ker je postal gnil. izgine včasih bolečina popolnoma, ako držiš noge v mrzli vodi ali ako si narediš mrzli ovitek na vrat in istega pustiš 2 uri. Ne pozabi nikdar na izpiranje ust. tudi če imaš zdrave zobe. Zelo dobro je. pripraviti si vodo v steklenico in v isti raztopiti nekaj zrn hipermangankislega kalija, ki se dobi v lekarni in drogeriji za par vinarjev. Ce si zvečer ali zjutraj izmiješ zobe. kani v vodo par kapljic pripravljene raztopline. Ista odvzame ustom neprijeten duh in obvaruje zobe gnilobe. Madeže od rdečega vina ali sadnega soka pomoči s kislim mlekom in pusti mleko nekaj časa na madežih, potem izperi blago v mlačni vodi. Za lise od črnega vina zažgi malo žvepla ali žveplanih vžigalic in drži umazani del blaga nad žveplenim dimom, ki izvleče iz o-bleke vse madeže te vrste. Otroška zadrega. V neki šoli na Češkem se je nedavno pripetila ta-le do-godbica: Prišel je nadzornik in učitelj v I. razredu je z otroci izvajal nalogo I in I. Neki deklici pa stvar ni šla in ni šla od rok. to se pravi, z jezika. Naj se je učitelj še toliko trudil, da bi spravil iz nje. koliko je 1 in 1. otrok je ves zmeden molčal. Tedaj ji hoče pomagati šolski nadzornik in ji v znamenje dvigne dva prsta. Deklica se še bolj zmede in v svoji zadregi pogleduje enkrat učitelja, enkrat nadzornika. Končno pa boječe pove: »Gospod učitelj, ta-le gospod mora ven!« Gospodarsko. Naša trgovina z moko se je na Balkanu letos posebno dvignila. Seveda je treba razumeti, da je to le za sedaj, ko doma balkanski narodi niso utegnili skrbeti za obrt in industrijo. Prejšnja leta srno namreč prodali navadno jako malo, 5000 kvintalov ali kaj več na državo vsak mesec. V zadnjem času pa je šlo povprečno na mesec v Bulgarijo o-koli 45.000 kvintalov. Toda kakor rečeno, to ne bo trajalo več dolgo, ker bo domača industija na Balkanu kmalu spet oživela. Stanje žitnih polj v 1. pol. meseca junija. Pšenica kaže splošno dobro. V Galiciji in po Kranjskem je nekoliko polegla, na Štajerskem jo je prijela rija. Rž je po večini dobra, slama je letos bolj kratka kot navadno, klasje se razvija dobro. Nezgod ni bilo skoro nobenih. Ječmen in oves trpita vslcd suše. \ Galiciji in na Češkem delajo škodo posebno črvi. Koruza letos ni posebno ugodna. V nekaterih krajih je slabo kalila. drugod so delale vrane škodo. Pri nas na Goriškem kažejo vse žitne vrše še ugodno. V poletni vročini svinje pogosto bolehajo in crkajo. Tudi letos smo že slišali o nesrečah pri svinjah; zato zop.t opozarjamo, kako je ravnati, da se za-brani zlo. Povod boleznim, ki se pojavijo o tem času, je vročina. Vročina že sama na sebi ne prija svinjam, ki se po leti počutijo najbolj pri toplini 10—15 stopinj U. Potemtakem je v prvi vrsti skrbeti za hlad; to se vrši, ako se hlev na osojno stran odpira, na solnčno pa zapira, ako se dno hleva en- dvakrat na dan z mrzlo vodo oplahne, ako se spušča svinje v senčen okol, ako se jim tu daje prilike, kopati se. oziroma (kjer v okolu ni luže) ako se je vroče dni po en-ali dvakrat polije z vodo. ki je stala na solncu, in nato s slamo drga. Prvo- in drugokrat se živali vode ustrašijo, pozneje pa se že kar vležejo, ko se jim kdo z vodo bliža. Huda vročina pa provz-roča tudi druge izpremembe, ki so svinjam škodljive: gnoj v hlevu, ostanki v koritu, pomije v kuhinji se hitreje razkrajajo in živali žejajo. Zato je skrbeM za skrajno snago v hlevih in koritih: dno se naj vsak dan gnoja očisti in z vodo oplahne, korito izmije. Za pitje naj imajo živali vedno čiste vode na razpolago. Zelo je paziti, da se jim ne poklada nič skvarjenega, n. pr. kislega pomija; zato pa naj dobivajo vsak dan snažne, presne zelenjadi. Dobro je tudi. časi jim dati malo Glauberjeve ah tudi grenke soli. Pri takem ravnanju ne bodo svinje ne bolehale ne crkale. ZAHVALA. O priliki smrti in pogreba našega ljubega brata gospoda ANTONA BRATINA c. kr. ortžniiki postajevgdje v p. izrekamo svojo srčno zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo gg. orožnikom, upokojenim gg. orožnikom, vsem prijateljem in znancem. Bog vsem stotero poplačaj! Gorica, 23. junija 1913. Žalujoči ostali. Priporoča se. pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonend po dogovoru po zelo ugodnih cenah. : Najceneje kupite lasti ko za cepljenje trt „Excel5iOP“ pri tvrdki I. Drufovka, Gorica, Gosposka ul (nasproti „Monta“). Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 („Pri Lizi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v’ mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje ie najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP OIAROŠIČ. trgovec. TO TO Lekarna ^ A n < j r i ii* m •• A $ Ml M I« ^ Prave |n edine žel. kaplj|ce U W z znamko sv. Antona Pado- ^ vanskega m Zdravilna m o č teh kapljic je ne-prekosljiva. Te kapljice uredijo M redno prebav- TO Ijauje, če se jih m dvakrat na dan NK po jedno žličico V )||1 (Varstvena znamka) popije. Okrepi ^ ^ ielodec, storč, da iegine v krat- ^ ^ ketna iasu omotica in šivotna ^ ^ linost (mrtvosL) Te kapljice tudi ^ store, da človek raje je. IjJ & Cena steklen|ca 60 vin. jjjj Dr. Jušt Bačar zdravnik v Gorici, ulica Troh Kraljev 9 ordiuira id 10. Oi 11. it i 2.dt 3. ort. Prva «loTen»ka trsovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, » eojtiei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonija1 nega blaga. Vse blago prve vrste. 0 ifj Cene zmerne in nizke. Postrežba 0 točna in solidna. Na željo oJje-malcev v mestu se blago do- H Ostavlja na dom. 'f Pošilja se po železnici in pošti. W rooosoofH Najboljše in najmodernejše sukno m moške in volneno aa benske obleke ram-pošilja najceneje Jugoslov. raspošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 304. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj .... 31. 18. 32, 34, 81. Gradec .... 36, 45, 19, 49, 77. PRODA SE 1 rabljen in 1 popolnoma nov PISALNI STROJ pod zelo ugodnimi pogoji. Natančnejše se izve pri našem upravništvu. orao$iw Viktor Toffoli- Gorica prva zaloga oljkovega olja Via Tiatrt Mi. - Via Ssiimrio 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost Is Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Nisza, Oneglja. — —----- ---■■■ --- Cene so sledeče: Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrsko-oljkino olje . „ „ 1.28 Valona................„ ,. 1.40 Bari..................„ ,. 1.40 Oneglia...............„ ,. 1.60 Lucca ...............„ „ 2.— Nizza.................„ „ 2.40 Sprejema naročila tor pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države. Aleksander Ambrožič urar in juvelir O 0 R IO A, GOSPOSKA DLIOA št. 16. Zaloga različnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu uljudno priporoča. Očala-- A V/VMIUljčnjh k kovosti natanjčno poj zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino. žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. Usnje poti plati. Vrvarsko III lil MII lili III lllllllll MII lllllllll Hill IIIHIHIMIHH blago. I. Ilrufovka, Gorica lllllllllll llllllllllllllllilillllllllllllllllllllllllllllll nasproti „Monia“' oilli- IIIIII lililllllllllllllllllllllllll lllllllll llllllllllllllll kovana delavnica nadpla- hi m im ii 11 milimi iimii i iii mili i tu m i nun iiiih , tov. — Velika izbera obuvala. »•llllllll llllll MU••••••• IIMIIIlllllllll 1111» IIIllllll III Oinn f110*110’ zavrel° se popravi kakor ■ IIIU| tudi odvaame se prevelika mtto-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. Službo išče vrtnar ali uprav- n j b mladenič, vojaščine prost z do-IIIn brimi spričevali, najraje kje v okolici Gorice ali v kakem trgu na Primorskem. Naslov se dobi pri upravi „Prim. Lista". Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne Ho te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ In sladčlčarna ^ ^ * K. Draščik S ODLIKOVANA LEKARNA Sorici, vit Formlca ii priporoma za odjemaiij'' raziifpa peciva navad-nega in najfinpjšega. Pecivo je iiajboljSe. Priporočani ne cenj. odjemalcem za obilepoml n S Bpoitovanjem E. Jakin Svoji k svojim! Svoji k svojimi MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoči slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. v Gorici na Kornu (v lastni hlll) ♦ tmsuje naročilu vaakoTMtnrK!« peciva, torts, kolar’e >i birmano* In poroke, pince Itd. Prodaja ^ različna tlna vina in likerje na drobno ali orlg. buteljka!'. Pri- • poroča *e »1. občin*t-u. Cen« Jako ntzke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky t Gorici Da sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kra-| marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalce'. TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Qoriške ljudske p osojilnice11 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne napr.ive in upeiiave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna uprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ... Prosimo aahtevati list'e b ugajne radi kontrole. SP »CENTRALNA POSOJILNICA" i^EGiscROVflnfl zadruga z omEjeno z/wezo 5533 V GORICI obrestuje hranilne vloge po 5 Daje članom posojila na vknjižbo po G‘u, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v. lastni hiši Gorso Gl US. Verdi št. 32. I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. m. ;<9r- Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. $ Mariin Poveraj strokovni krojaški mojster TRAVNIK 5 — GORICA. X P* 7C C »N«. Vseh nas oblači po za