UREDNIŠTVO ZARJE J« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8t. $ (tiskarna L nad str.)- Uradne ure za stranke so od 10. do 11. Popoldne In od 5. do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : sprejemajo : : t JlAROCNiNA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za ivstro-Ogrsko in Bosno K Žl'60. polletna K lOUO, četrtletna K 6’40, mesečna K 1-80; za Neneijo celoletno K 26*40; za : : ostalo inozemstvo In Ameriko celoletno K 36'—. ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje fri praznikov •* .* .* ob pol 11. dopoldne. •. ■. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, H., lif uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvetaf Inseratl: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan^ ::: in leklame 40 vir. — Inserate isprejen a ujravništvo. 1 Nelrankitana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajai Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 699. V Ljubljani, v petek dne 3. oktobra 1913. Leto III. ! Kranjski deželni zbof. V Ljubljani, 2. oktobra. Deželni zbor pada — pada — Človek bi mislil, da ni mogoče globokeje. Ali vse, prav vse le mogoče pri moralnem fenomenu, ki ga tvori večina kranjskega deželnega zbora. Tako nizkega nivoja si ni mogoče niti misliti, da bi ne mogli klerikalni komedijanti pasti nanj. Današnja seja Je prinesla momente, ob katerih človek obstrmi in se prijema za glavo, ker se mora absolutno s kakšnim fizičnim sredstvom prepričati, če res ne spi ali pa če ni blazen. Ve-iiko Je bilo komedije tudi danes dopoldne in popoldne. in Ce bi ostalo le pii tem, bi se človek tolažil, da mora imeti življenje tudi svojo smešno stran. Ali kar se Je mestoma mešalo v komičnost teh razcrav, ni moglo zbujati nič drugega kakor gnus. Krek in Lamoe sta pri neki priliki v debati govorila o barabstvu, ki vlada v našem javnem življenju. To je bila krepka beseda — če bi jo bil izrekel kdo, ki sedi na klopeh opozicije, bi Jo bil dr. Šušteršič gotovo s svojim afektiranim patosom grajal — ali beseda je zadela resnico, četudi ne v tem zmislu, kakor sta menila klerikalna moralista. Skrajna pokvarjenost našega Javnega mnenja prihaja ravno od tiste itrani, ki gode zdaj v deželi na prvo violino h kateri se kritika o spodobnosti kar curkoma cedi iz ust. Oblika boja, ki je bila danes zane-lena v deželni zbor, je tako skrajno surova, tako umazana in tako podla, da se človeku ustavljajo misli. Ce bi mu pripovedovali, da se Je to zgodilo kie drugod, bi dejal, da Je nemogoče. O kranjskem deželnem zboru bodo kmalu pesniki pavlihovskih in mtinchhausenskih pripetljajev lahko pripovedovali najgorostas-nejše buHce, pa se ne bo nihče upal dvomiti o njih resničnosti. Pod famoznim predsedništvom dr. Šušteršiča se mora ta parlament boljinbolj kvalificirati za podjetje, ki je predaleč od Latterman-novega drevoreda. Kadar začne ta dež. glavar /rajati, pa celo utemeljevati svoje disciplinarne klice, kadar se zravna v vsej svoji nebeški velikosti in zyoni, kakor da hoče priklicati mrliče h grobov, pa potem deklamira, zdaj o dostojnosti, zdai ° umazanosti, pa o deželni avtonomiji. pa o demokraciji, tedaj imajo bogovi prizor ob katerem lehko uživajo. Ce provocira Jliegova stranka debato, ki lezi na tisoče kilometrov daleč od tega deželnega zbora, pa začne filozofirati o načelih, s katerimi ima ta zbor-nicat oliko dejanskega stika kolikor z družabnimi razmerami na mesecu, pa se nenadoma sredi debate izkaže, da je yes čudni znanstveni in principielni balast le garnitura, izpod katere nenamoda pokuka rcajvsakdajnejši domači dogodek. tedaj izzove ta režija lehko na Olimpu največjo veselost. Ali če se potem razgrnejo detajli, če prezentira dr. Krek pod pretvezo učene razprave o temeljih porotnih sodišč svo-le razmerje do gospodične Karnile Theimerjeve in jame odsotno ženo, ki mu je bila nekdaj — in ne baš davno, vendar stokrat več od drugih ljudi, obmetavati z blatom, pomešanim s cest. odpadki, pa se zbero okrog njega njegovi klubski tovariši in rjovejo kakor žganjarji v ekstazi in aplavdirajo tako besno, kakor da jim Je najslavnejši zmagovalec skromno razložil svoje triumfe, tedaj odvrnejo klasični Olimp in vsi randemoniji do krščanskih nebes svoje obraze v največji bolesti od tega mučnega prizora, od tega neumevno klavrnega junaštva, ki sramoti človečnost s klofutami, s petami In s pljonki. Deželni glavar, ki se sicer zelo rad sili med bogove, pa ne najde ob taki priliki nobene božanske lastnosti v svoji duši.'Mirni ostanejo njegovi sicer tako senzitivni živci, če imenuje mož na javni seji pod zaščito syoje imunitete ženo, bivšo svojo ljubico, vlačugo. Njegova kri vzkipi šele tedaj, kadar kakšen opzicfona-|ec odvrne napad sirovosti iz vrst pobožne armade in Je pri tem prisiljen ponoviti brutalno besedo, ki je bila njegovi ženi katoliško vr-feena v obraz... O barabstvu v našem javnem življenju je rovoril Krek. Seje tega deželnega zbora krvavo potrjujejo njegove hude hesede... DOPOLDANSKO SEJO otvaria deželni glavar ob enajstih dopoldne in imenuje za zapisnikarja poslanca barona Borna in dr. Zajca. Dr. Triller in tovariši so vložili dVa nujna predloga, in sicer: 1. C. kr. deželna vlada se poživlja, da stori nemudoma pri c. kr. železniškem ministrstvu in na drugih pristojnih mestih vse potrebne korake v svrho. da se čim preje izvrši neodložna prezidava južnega kolodvora v Ljubljani v centralni kolodvor; 2. C. kr. deželna vlada se naproša, da izposluje na pristojnih mestih takojšnjo preureditev ljubljanske telefonske mreže in razširjenje telefonske centrale, za katera dela Je bil že leta 1912 sprejet v državni proračun kredit v znesku 250.000 kron. Posla'-nec Relsner in tovariši so vložili interpelacijo v zadevi takozvane doktor Zaplotnikove nemške premijske ustanove na deželnega predsednika. da izposluje to ustanovo c. kr. I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Posl. Pirc in tovariši so vložili naslednji nujni predlog: C. kr. deželna vlada se poživlja, da napravi pri c. kr. osrednji vladi nemudoma vse potrebne korake, da se čimpreje podržavi c. kr. poštni in brzojavni urad v Kranju. Deželni glavar naznani*, da je poslanec Oangl umaknil svoi predlog glede splošne in enake volilne pravice, a si Je pridržal, da izpre-govori o tej stvari v proračunski debati in da stavi tozadevne predloge. Poročila In predlogi ustavnega In občinskega odseka. Poročevalec posl. Zabret poroča o izpre-membi zakona glede občinskih posredovalnih uradov. Izprememba gre za tem. da se upeljejo občinski posredovalni uradi po vseh občinah obUgatorlčno. Dr. Novak: Nisem nasprotnik občinskih posredovalnih uradov, vendar se mi ne zdi. da bi v današnjih političnih razmerah v deželi uspešno funkcionirali ti uradi. Doslej se niso posredovalni uradi obnesli. Ne le mestne občine, tudi podeželne občine nasprotujejo tem uradom. Ljubljanska mestna občina bo moraifa ustanoviti poseben biro. ki bo obremenil občino s tisočaki. V mestih. kjer so že sodišča, bi bil proračun občutno obremenjen na korist državi. Stališče moje stranke je. da se brani nasilni uvedbi posredovalnih uradov in naš klub bo glasoval proti predlogu za obligatorično upeljavo. Dr. Eger: Za zakon glede občinskih posredovalnih uradov smo svoječasno glasovali, ali za nasilno upeljavo ne moremo glasovati. Ta sodišča so doslej poslovala v kazenskih in civilnih sodbah tako. da so nastali novi prepiri in niso bili sodniki po poklicu prav nič razbremenjeni. A tudi iz političnih vzrokov ne moremo glasovati za obligatorično uvedbo občinskih posredovalnih uradov. Poslanci Drobnič. Demšar, Dimnik in Per-havc hvalijo napravo posredovalnih uradov, zatrjujejo. da se zatekajo k tem uradom tudi pristaši narodno napredne stranke in da nasprotujejo tem uradom le advokatje. ki so vsled teh uradov prikrajšani pri svojih dohodkih. Poslanec dr. Eger zatrjuje še enkrat, da je klub nemških poslancev le proti obligatorični. nasilni upeljavi posredovalnih uradov. Poslanec Jarc predlaga naslednjo resolucijo: Deželni odbor naj izdela natančno statistiko vseh obravnav, ki so jih rešili doslei posredovalni uradi. Dr. Pegan: Dr. Novak je trdil, da so ti uradi karikatura. Če še niso. Da bodo. Oglasil sem se k besedi. da povem stališče ljudstva, ki ga zastopamo mi. Ljudstvo nam Je hvaležno za to napravo. Želi le. da bi imeli ti uradi še več pravic. Poskrbeli bomo. da izve ljudstvo, kdo ovira širši delokrog posredovalnih uradov. Nekoliko stvaren se mi zdi ugovor glede obremenitve občin. Gotovo je, da bodo uradi občine nekaj veliaH, a ne toliko, kolikor bi izdalo ljudstvo za pravde, ki bi se lehko rešile pred oosredo- Dogodki v deželnem zboru se razvijajo tako, da je potreba na javnem shodu »obračunati" z gospodarji kranjske dežele. Jugoslovanska socialno-demokratična stranka sklicuje v ta namen velik javen shod ki bo v nedeljo dne 5. oktobra ob 10. dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma. dnevni red: Kranjski deželni zbor. Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Vabimo na protest vse, ki obsojajo ravnanje v deželi in v deželnem zboru Kranjskem. valnim uradom. Na vsak način je treba posredovalne urade izvesti obligatorično. Na Pred-arlberškem imajo tudi obligatorično uvedbo in so se prav dobro obnesla. Lehko se več občin združi v en posredovalni urad in lehko imajo skupnega inštruktorja, ki poučuje zaupnike, s tem so stroški zmanjšani. Ker se mi zdi, da ie klub narodno-naprednih poslancev in klub nemških poslancev le iz političnih nagibov proti obligatorični upeljavi posredovalnih uradov, zato priporočam odsekov predlog. Nato glasuje zbornica o odsekovem predlogu za obligatorično upeljavo posredovalnih uradov po vseh občinah Kranjske. Z glasovi poslancev S. L. S. obvelja predlog. Kanalske pristojbine v Ljubljani. Posl. Jarc utemeljuje predlog ustavnega in občinskega odseka glede načrta zakona o pobiranju kanalske pristojbine v Ljubljani. Dr. Triller: Ne morem se sprijazniti s predlogom. Poročevalec je povedal, da se je odsek principielno izrekel za to. da ima občina pravico pobirati kanalsko pristojbino. Deset let se že bori mestna občina za to. zdaj naj se vrne zakon zopet deželnem odboru. Poročevalec pravi, da za to. ker ie vlada zahtevala različna pojasnila in da se tudi občinski svet ni mogel posvetovati, zato deželni odbor ni mogel rešiti zakona. Deželni odbor ie prav laksno postopal, sai >e bila občinska seja v septembru in vlada je zahtevala pojasnila 26. avgusta. Deželni odbor bi bil lehko pravočasno izvedel mnenje občine. Kanalska pristojbina naj bi se odmerila tako kakor go-staščina. Da bi se pa pri taki odmeri javna poslopja ne odtegnila analski pristojbini, predlagam. da se v § 1. zakonskega načrta nadomesti beseda lastnik z besedo poslopij in potom izvršilnega predpisa bi našla pravo pot za odmero pristojbin. V imenu kluba nuT.-narednih poslancev odklanjam odsekov predlog in predlagam, da preidemo v specialno debato o zakonskem načrtu. Dr. Gregorič: V društvu hišnih posestnikov smo se posvetovali o občinskem predlogu in prišli do zaključka. da ni sprejemljiv. S kanalsko pristojbino bo prizadet srednji stan in hišni posestniki bodo odvalili pristojbine na najemnike. Kakor gostaščina, tako naj se izračunavajo kanalske pristojbine. Občinski svet naj se prej ko mogoče bavi s tem vprašanjem in postavi za odmero drug temelj. Pri glasovanju sprejme zbornica odsekov predlog: 1. Predloga se vrne deželnem odboru z nalogom, da se še posvetuje o dopisu deželne vlade z dne 26. avgusta 1913, št. 2413 pr., in da zasliši o tem mnenje občinskega sveta ljubljanskega. 2. Zakonski načrt se naj bi tako izpre-menil. da se pobiranje kanalske pristojbine postavi na tako podlago, da bo zadela najemnike samo čista kanalska pristojbina. 3. Deželni odbor nai vse korake, potrebne v tem oziru tako pospeši, da se bo mogel deželni zbor s to zadevo pečati eventualno še v tem zasedanju. Poslanec Jaklič utemeljuje svoi samostalni predlog glede odprave »jezbic« v Čabranki in Kulpi in predlaga v imenu odseka: 1. Deželnem odboru se naroča, da ukrene vse potrebno, da se odpravijo »jezbice« v Čabranki in Kulpi. 2. Deželni odbor naj stopi v dogovor s hrvaško vlado, da se uravna struga Čabramke in Kulpe. — Sprejeto. Poslanec Povše utemeljuje v imenu upravnega odseka samostalni predlog posl. Jarca glede izpremembe voznega reda brzovlaka na progi Jesenice-Ljubljana in predlaga: C. kr. žel. ministrstvo se poživlja, naj vsai s 1. maj-nikom 1914 vozni red brzovlaka Jesenice-Ljubljana izpremeni tako. da se bo le-ta ustavljal tudi v Škofji Loki. — Sprejeto soglasno. Posl. Povše poroča v imenu upravnega odseka o dovolitvi za pobiranje nad 20 % doklad za cestne namene in predlaga: Okrajnim cestnim odborom na Bledu, v Cirknici. v Črnomlju, v Ilirski Bistrici, v Kamniku, v Kočevju, v Kranju, v Krškem, za Ljubljansko okolico. v Logatcu, v Ložu. v Metliki, v Novem mestu, v Radečah, v Radovljici, v Ribnici, v Škofji Loki v Trebnjem, v Tržiču, v Vel. Laščah, na Vrhniki in v Žužemberku, ki so dokazali. da z 20% okrajno cestno doklado ne morejo izhajati, se dovoli za leto 1913 pobiranje, 30, 25, 40, 33, 25, 30. 24. 39, 26, 40. 40, 30, 24, 25. 30, 50, 40, 22, 30, 50. 36. odnosno 50 % doklade na vse neposredne davke z dokladami vred razen osebne dohodnine. — Sprejeto. Poslanec Mulley poroča o vladni predlogi glede dopolnitve zemljiških knjig s sprejemom Javne imovine: Z ozirom na pravno naziranje. ki je vladalo za časa izdaje zakona z dne 25. marca 1874.. dež. zak. št. 12. o sestavi novih zemljiških knjig ln po katerem javna imovina v zmislu §§ 287. 288 spl. drž. zak. ne more biti v zasebnopravnem prometu In so nedopustne zasebne pravice na tej imovini, določa omenjeni zakon v § 2., da ie izključeno, da bi se sprejela taka imovina v zemljiško knjigo. Posledica tega Je bila. 'da si napravili pri zemljiških knjigah za te javne iim* vine sezname Po katastrskih občinah, ki so si* cer omenjali njihovo lastnost kot deželne ceš ste, občinski poti. reke. potoki itd., vendar psi1 ne omogočujejo nadaljni zemljeknjižni opis. Po* tem so to pravno naziranje opustili ter v teo^ riji. kakor tudi v razsojevalni praksi priznal^ da je lastninska pravica države, dežele, občin itd. na javni imovini ista. kakor je lastninska pravica zasebnika na njegovem posestvu, da obstoje in da se morejo ustanoviti druge privatne pravice na taki imovini in da ste oba omejeni le vsled splošne uporabe, kateri nal služi javna imovina. Kakor hitro pa odpade tjf splošna uporaba iz kateregakoli vzroka, pon stane lastnina neomejena in dotično zemljišče ja v splošnem prometu, kakor vsako drugo. Do^ sedanje zakonodajstvo ni zadoščalo temu ute^ meljenemu novemu pravnemu naziranju. ozi* roma je onemogočalo, da bi se to naziranje uveljavilo. Vsled tega je potrebno, da se zakoif o sestavljanju zemljiških knjig prilagodi teind pravnemu naziranju in izpremeni v toliko, da s^ omogoči sprejemanje javne imovine v zemlji-ško knjigo. Da se temu nedostatku odpoinore to namerava predloga c. kr. deželne vlade i dne 12. septembra 1912. št. 2826. O predmetu je nato govoril s pravniškega stališča vladni zastopnik dež. sod. svetni* Šturm. Nato je deželni glavar ob eni popoldne prekinil sejo do 4. popoldne. POPOLDANSKA SEJA, ki io glavar otvarja ob pol 5., se prične z na* daljevanjem razprave o vladni predlogi glede dopolnila zemljiških knjig s sprejetjem javna imovine. Najprej govorita po dvakrat poslane«! dr. Eger in vladni zastopnik Šturm. Dr. Eger pravi, da ustvarja načrt nekaj novega. ker ustvarja lastnike brez zemfjeknižne lastninske pravice. § 2. derogira državni zakonj' če se misli, da ima deželni zakon pravico dero-girati državni zakon, je to tudi nekakšno stališče. ali izreče naj se. Vladni zast. Šturm daje drju. Egeriu nekatera pojasnila, ki naj opravičijo stališče deželne vlade. Posl. Piber govori o predmetu. Po kratki opazki poročevalca se preide Vi špecialno debato. Dr. Lampe pravi k § 1.. da je zakonski načrt neiasen. ker se še juristi ne moreio sporazumeti o njem. V stvari je prizadeta dežela inf občine, ki imajo dosti javne lastnine. Pricipi-elno nima nič proti zakonu, želi pa izpopolnitve. Predlaga, da se izroči predloga deželnem odboru, ki naj jo do prihodnjega deželnozborskeg? zasedanja predloži s potrebnimi podatki. Vladni zast. Šturm polemizira s predgovornikom, češ da je stvar popolnoma jasna. Sprejme se predlog drja. Lampeta. Porota na zatožni klopi. Dež. preds. baron Schwarz odgovarja nr interpelacijo Ribnikar}® in tovarišev zaradi po-rotnlških imenikov. Deželni odbor — pravi — je izdal okrožnico, s katero So se županstva upo-zorila na zakonite določbe. Da se nai imenik predloži deželnem odboru, ni rečeno v okrožnici. nasprotno se opozarja na zakonito določilo, da se mora imenik pravočasno predložiti okr. glavarstvu. Okrožnico ie smatrati kot podporo zakonitega dela okrajnih glavarstev. I Poslanca Demšar in dr. Novak predlagata debato o odgovoru. Posl. dr. Krek predlaga resolucijo, da se 1. odgovor deželne vlade sprejme na znanje, 2. deželna vlada nai gleda, da se izpolnjuje zar kon. 3. vlada naj pospeši reformo, ki je sprejeta v gosposki zbornici. Porotna sodišča so se pri nas vpeljala po mnenju drja. Kreka le zato. ker sta se dva kriminalista prepirala o njih in ie zgovornejši zmagal. Izkazalo se je. da se porotna sodišča v mnogih ozirih niso obnesla. Zahteva po reformi porotnih sodišč je stara. V gosposki zbornici imamo že sklenjeno reformo kazenskega postopanja. Odklanjati moramo nazore tistih, ki pravijo, da se lajiški element ne sme upoštevati v pravosodju. Lajiški prisedniki so se pri obrtnih, trgovskih sodiščih itd. jako dobro obnesli. Seveda so tam strokovnjaki. Kjer Pa je potreben le zdrav razum, se morajo izkazati tudi nestrokovnjaki. Misel je ta. naj se namesto, porotnih sodišč uvedejo »prisedniška«. Porot-; niki sodijo sami brez posredovanla. prisedniki; pa sodijo po pogovoru s sodniki in moralo na-: vesti tudi razloge sodbe. Ugovarjalo se je prej, j da se bodo dali prisedniki vedno pregovoriti ooj sodnikov. Ali zdaf imamo splošno volilno pra-« vico, imamo organizacije, danes so sodniki dru-t gačni kakor nekdaj, so neodvisni, pa tudi ljudU' stvo Je drugačno in mu ne imponiraio sodbe sodnikov. Razlaga reformo, ki ie bila sprejeta v gosposki zbornici. Pomanjkljiva je tehnika, porotnih sodišč, ker stoje pogostoma pod suge*, stijo zagovornika in vplivnih oseb. Porotnik pr J j gotovih rečeh prerad oprošča. To Je včasi lo«|j kalnega jnačaiai, Zato vrte drž. pr^vdniki vča*i: jkak ziočin na vse strani, da ga1 spravijo izpreči porotnih sodišč. Najhujše se počutijo porotniki pri tiskovnih pravdah. V drž. zboru se je našla v odseku velika večina za to, da se tiskovne pravde izločijo iz porotnih zadev. Naše javno življenje ne bo prišlo iz barabstva. dokler se imuniteta Kotovih obtožencev pred poroto ne konča. Pravi, da hoče demonstrirati škodljivost porotnih sodišč na konkretnem slučaju. Ta konkretni slučaj je — Theimer-Krekova aiera. Pravi, da se delajo cele mesece krvave klobase iz deželnega glavarja, on — Krek — pa se slika kot don Juan. Vehementno napada Kamilo Tliei-merjevo. pri kateri da ie moral igrati vlogo zdravnika. Sumniči njen boj in pravi, da ga vodi le zato. ker se zanaša na poroto. Rekla je baje, da ie poučena, da se ii ne more nič zgoditi, češ da ie med 36 porotniki kvečjemu osem klerikalcev. Ona ie bolna in se mu smili (!!) Klečala je pred njim. ko ii ie očital, da laže in jo imenoval vlačugo! On je bil kavalir, ampak če skoči v človeka in mu ne pusti dihati, potem — kavalirstvo sem, kavalirstvo tja. Tu stoji imuniteta poslanca proti imuniteti liberalnega časopisja. Tudi porotna pravica in pravica prised-nikov gre tudi proletarcu, ki nič ne plačuje. Deželni odbor ie le zahteval od županov, da izvršujem zakon in da o tem poročajo. Posl. dr. Novak: Smatram porotniško sodišče za važno ustanovo in za del ljudskih pravic. in klerikalcem najmanje pristojajo taki napadi. O vprašanju porote so lehko razna mnenja: ali tukaj se to vprašani« ne bo rešilo. Napadi drja. Kreka na poroto so neosnovani. tudi tedal. če se gotovi uredniki izogibljejo zagovoru pred poroto. Deželni predsednik ni prečital vsebine okrožnice. V okrožnici se zahtevajo raporti od županov in se jim grozi z globami. Ta treno-tek je deželni odbor prekoračil svoj delokrog, in mi pozivamo deželno vlado, da ščiti zakon Po svoii dolžnosti. Dež. glavar dr. Šušteršič kliče navidezno razburjen govornika patetično na red. češ da nc more v tei zbornici dopuščati napadov na avtonomiio deželnega odbora. Dr. Novak: Kadar bom videl, da se krši zakon, bom vedno pozival tisto inštanco, ki }e poklicana, da ga ščiti. Dr. Šušteršič: Deželni odbor ie odgovoren ! tel zbornici in nobeni vladi ne. Še nikdar se ni zgodilo v tei zbornici, da bi bila tako napadena deželna avtonomija. Dr. Novak: Deželna vlada . . . Dr. Šušteršič: Ta zadeva je zdai končana, sem dejal. Dr. Novak: Besedo imam jaz. in posluževal se bom svoje pravice. Če Vam ni prav. mi pa vzemite besedo. Dr. Šušteršič: Kličem Vas še enkrat na red. Dr. Novak: Razmerje, o katerem ie .govoril dr. Krek, da ga ie imel z neko histerično damo. bi me lehko zanimalo kot človeka, pa ne 'kot poslanca. Zato ne bom reagiral na to. Odgovora ne morem vzeti na znanie. Predlagam graio deželnem odboru zaradi okrožnice. Dr. Pegan: Ker sem Krekov zastopnik, bom tudi jaz nekai povedal. Izgubil sem spoštovanje 'do porote, ko sem iz ust enega liberalnih voditeljev slišal po končani razpravi, da porota kaže. da ie Ljubljana še liberalna. Silno človeško ie. Če se klerikalen urednik boji liberalnih porotnikov. Poslanec Demšar predlaga konec debate. Sprejeto. Posl. grof Barbo misli, da ie debata o Schwarzovem odgovoru nepotrebna. V postranske prikazni te debate se ne bo spuščal. Deželni odbor se ni s svojo okrožnico nič pregrešil, ker si ni ničesar arogiral, kar mu ne pristoja. Žuganje z globo je morda malo prestrogo, ampak župane ie treba tudi vzgajati. Glasoval bo. da se sprejme odgovor na znanje. Kar se tiče porot, ie znano, da imajo mnogo napak. Zlasti ie napaka, da pride vse. kar ie v časopisih, pred poroto. Reforma ie potrebna, zato bo glasoval tudi za drugi del Krekovega predloga. Dr. Lampe: Ta debata ie naredila konec gonji, ki se ie vršila cele mesece Po deželi. O (Jorotah imam prakso. Bil sem obsoien na več mesecev (dr. Tavčar: Ker ste Dsovali naše žene). Okrožnica ne zahteva od župane nič 'druzega kakor izvrševanje zakona. Dr. Tavčar ie pri obravnavi sedel in gledal porotnike in jih teroriziral. Notico, ki ie žalila Tavčarjevo gospo. je spisal človek, ki je danes dopisnik »Sl. Naroda«. Jaz sem bil po nedolžnem obsoien. (Dr. Tavčar: Drž. zbor še danes ni izročil Gostinčarja. čeprav je »Naša Moč« pisala, da ie moja žena kurba.) Šušteršič graja ta izraz. češ. kam pa pridemo, če se bo tako govorilo. Dr. Lampe: Gonja zadnjih mesecev ie bila nečuvena. Nihče izmed liberalcev ni imel poguma. da bi vzel odgovornost nase, zato ste si naročili histerično žensko. (Protesti pri liberalcih.) Mi samo zahtevamo, da ne bodo naši ljudje po krivem sojeni. Napada zopet Milana Šukijeta in citira nekatere stavke iz njegovega Članka. Šušteršič graja, da se nekai tako umazanega čita v deželnem zboru. Dr. Lampe: Nam ni na tem. da bi se Vaše časopisje spremenilo. Dr. Krek nekai »stvarno« »popravlja«, razumeti pa ni ene besede. Pri glasovanju večina odklanja predlog drja. Novaka in sprejme Krekove predloge, in sicer prvi predlog s klerikalno-nemškimi glasovi; drugi enako, tretii pa soglasno. Deželni glavar odkazuje neke peticije in predloge odsekom. Potem se nadaljuje dnevni red. Prošnja občine Tomišelj. oziroma vaščanov iz vasi Jezero za uravnavo odtoka vode Iz Jezerca pri tei vasi, se odstopi deželnem odboru, da o priliki uradnega posla deželnega hidrotehnika v tei pokrajini ta preišče navedene razmere in potem poroča ter o tem stavi svole predloge, Zakonu o uravnavi Sež. ceste CrnomeU-Vinica v črnomaljskem cestnem skladnem okraju se v zmislu besedila dež. odbora pritrdi. Zakonu o zgradbi vodovoda v občinah Stari trg in Dolenja Podgora se v zmislu besedila dež. odbora pritrdi. Prošnja vasi Javorovica, občina St. Jernej, za napravo vodovoda se odstopi deželnem odboru z naročilom, da primerno ukrene. Državna pollciia v Ljubljani. Posl. Jaklič poroča o samostalnem predlogu poslanca dr. Pegana o ureditvi osebnih zadev c kr državne policije v Ljubljani in predlaga za upravni odsek: C. kr. deželna vlada se pozivlje, da čim-preje započne na pristojnih mestih vse potrebne korake, da se osebne zadeve c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani podredijo stvarno pristojni deželni politični oblasti, ozir. da se ustanovi za osobje c. kr. policije v Ljubljani samostojen štatut, ki uveljavlja tudi slovenski poslovni jezik. V Ljbljani mora biti policaj trojezičen, ker se zahteva od njega tudi znanje italijanskega jezika. Vse uradovanje ie nemško. Predlog je opravičen. Deželni predsednik baron Schwarz: Pose* ben uradniški štatus bi bil zaradi malega števila uradnikov združen s težavami zlasti glede na avanzma. Zato so se policijski uradniki sosednih dežel združili s tržaškim štatusom. Kar se tiče moštva, je predlog brez predmeta, ker je ministrstvo ukazalo, da naj ljubljansko moštvo tvori poseben kor. Kar se tiče posebnega štatusa in slovenskega poslovnega jezika, spada to v delokrog centralne vlade. Posl. Gale predlaga izpremembo predloga, da se vlada pozove, naj opusti zahtevo po znanju italijanskega jezika, če je dosti domačih prosilcev. Posl. Ribnikar: Mi smo na prvi seji nujno predlagali slovenski uradni jezik. Ali naši nujni predlogi še niso prišli na razpravo. Vlada širi v naših kraiih sistematično germanizacijo. Temu ima služiti tudi ljubljanska državna poM-ciia. Policaj pač izprašuje aretiranca slovensko, poročati pa mora nemško, in lehko si je misliti, kakšno je to poročanje. Stvar se mora presojati tudi s socialnega, s pravnega stališča. Na podlagi slovenskih zaslišavanj se izdelujejo nemški protokoli, in to služi potem za podlago sodnemu postopanju. Za inšpektorje so nastavljeni Nemci, ki prezirajo naše ljudi. Tudi občinstvu se zdi. če prestopi prag policije, ka-kor v tujini. (Lampe: Ne pusti vam šip pobijati.) Jaz se nisem odtegnil sodnikom. Ljubljana daje 80.000 kron letnega prispevka za policijo. Če je bil slovenski jezik dober za mestno policijo. bi bil lehko dober tudi uri državni. Pred kratkem je tujec vprašal, zakaj v Ljubljani ob 11. vse spi. Neki stražnik je nato dejal, da mora tuj Nemec vzeti stražnika s seboj, če hoče biti v Ljubljani varen. Glasovali bomo torej za predlog, ki zahteva slovenski poslovni jezik. Dež. predsednik Schwarz šepeče nekaj, da ni pri policiji germanizacije in da so vsi na-stavljenci Slovenci. Zapisnik se^dela z vsakim v njegovem materinem jeziku. Cudi se. da ima posi. Ribnikar take dobre informacije o policiji. Posl. Ribnikar vzdržuje svoje besede o zapisnikih in citira slučaje. Posl. Pegan je bil sam v slučaju, da so stranke pri sodišču izjavile, da niso nikdar tega dejale, kar je v nemških protokolih policije. Predlog zahteva, naj bo policija podrejena deželni vladi: štatus naj bo kakršenkoli. Popolnoma usposobljenim fantom iz naše dežele se je odgovorilo, da ne bodo sprejeti, ker ne znajo italijansko. V interno jezikovno uradovanje se ne vtikamo. Hočemo le, da se od moštva ne zahteva, da pišejo raporte v jeziku, ki ga ne znajo dobro. Poročevalec Jaklič odklanja Galetov predlog. za katerega glasujejo samo Nemci. Odsekov predlog se sprejme s slovenskimi glasovi. Posl. Novak utemeljuje nujni predlog, da naj se Kranjska izloči iz okrožja delavske zavarovalnice v Trstu. Pravi, da je veliko pritožb. Včasi zavarovalnica do 8 mesecev ne reši zadev naših delavcev. Leto za letom romajo stotisočaki v Trst, od katerih nima Kranjska nič. Denar je naložen v Trstu in o varnosti bi se dalo govoriti. Nujnost se mu zdi opravi-£ena Nujnost je sprejeta s slovenskimi glasovi. Predlog odkazuje dež. glavar ustavnemu odseku. Deželna banka. Posl. Žitnik obširno poroča o račun, zaključku deželne banke za 1. poslovno leto 1912 (dež. od. št. 127) in polemizira z govori liberalnih poslancev pred ustanovitvijo banke. V imenu finančnega odseka predlaga; 1. Računski zaključek Kranjske deželne banke v Ljubljani za I. poslovno leto 1912 z upravnim prebitkom v znesku 31.120 K 38 h se odobri in ra-čunodajalcem podeli absolutorij. 2 Predlogam kuratorija dež. banke, odnosno dež. odbora glede razdelitve upravnega prebitka v letu 1912 se pritrdi. 3. V pokritje upravnih stroškov za leto 1913 plača deželna banka deželnemu zakladu 16.000 K. „ . ' Posl. Jarc izreka zahvalo kuratoriju. Predlog finančnega odseka se sprejme soglasno. Posl. Žitnik poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem« v Ljubljani (pet. št. 122, 133. 135) ter predlaga: Zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani se s tekočim letom 1913 letni vzdrževalni deželni prispevek zviša od 8000 K na 12.000 K. Predlog je sprejet. Deželni računi. Krek poroča o deželnih računih za leto 1911 in 1912 in pravi če delajo druge dežele dolgove, je to dokaz, da tudi mi ne moremo izhajati brez njih. Izobrazba v nasi deželi tako napreduje', 38 se TeTHcfa staflsffčno dtStaž*, Na eno osebo prihaja pri nas po pošti devet časopisov, skoraj toliko kolikor v najrazvitejših deželah. Napredovali smo tudi v šolstvu. Umrljivost otrok je pri nas pač velika ali ljudstvo ima v sebi zdravo moč in narašča. Najplodovi-tejši narod so Jugoslovani. Za zdravstvo izdajamo več kakor češka. Hujši od deficita v proračunu je deficit, ki ga imamo vsled izseljevanja. Razvoj železnic je na Kranjskem slabši kakor v vseh deželah razun Dalmacije in Pred-arlske. Kljub temu je še naša trgovska bilanca aktivna. Les izvažamo, ampak ga ne obdelamo. Kmetijstvo je le zanemarjeno, pogoji za razvoj so pa ugodni. Živinoreja je za nas piece de resistence. Zanjo moramo storiti vse. Ce bi bili -'Miženi s Hrvati, nam ne bi bilo treba pred-_gati tako klavrnih računskih zaključkov. Predlaga, da se deželni račun za leto 1911 in 1912 z razkazom deželne imovine in deželnih dolgov ob koncu leta 1911 oziroma 1912 odobri. Deželni glavar Šušteršič prekine razpravo, napove seje nekaterih odsekov in zaključuje današnjo sejo. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. ________________ Dnevne beležke. — Sodrug Štebl nam piše: Cenjeni sodrug urednik! Morda ste pričakovali, da obširno od-govorim na sirovi napad krščanskih intehgen-tov deželnega odbora. V resnici bi sam sebe preveč podcenjevat če bi odgovarjal obširneje na izbruhe drja. Lampeta. Opomnim le sledeče: V svoji praksi sem imel opraviti z velikim številom hidroelektričnih central in je še danes to moi glavni delokrog. Razlika je mogoče le ta da imam opraviti z načrti večjega obsega, kakor ie oni Završnice. In niti v enem slučaju se ni osmelil netehnlk kvariti tehnično Izvršbo načrtov ali se sploh vmešavati v stvari, katerih ne more razumeti. Kolikor mi je znano, ie Za-vršnica prvi slučaj, da morajo »zapriseženi« tehniki oddati tehnično imciiativo igralcu. A nai bo kakorkoli 1 Ne bi mi prišlo na um. grajati delo, ako bi bilo isto v redu m st ničnega stališča kritike nepotrebno. Sam sem neštevilnokrat propagiral idejo za izrabo naš h vodnih moči in delam to še danes — seveda le na trdni ekonomski podlagi. In tudi način izpeljave potom dežele ml ie vrlo simpatičen, ako bi faktična izpeilava ne bila tako nesrečno zavožena. Tehnično popolna izvršitev m gospodarsko sposobno podjetje ie moja edina vodjna smer. Ako tega podjetje ne dokaze že v n^‘u' se mora sleči do nazega ut če pri teni še toliko trpi malenkost slučajnega proponenta. Ze pred desetimi leti. takoj ko sem dovršil svoje tehnične študije, sem se z velikim veseljem PosvetilI študiju naših gorenjskih vodnih moči. Moja teda-nia služba mi je nudila dovelj prilike, ne samo da sem spoznal vrednost teh vodnih moči. ampak da sem jih večinoma tudi natančno izmeril. In od tedai sem deloma javno deloma na tihem, kier mi je bilo le mogoče, delal na to. da se izrabijo v povzdigo domače industrije in vsej deželi v korist te vodne moči. Da se to m izpeljalo na edino zdravi podlagi iavne konkurence, to gotovo m moja ^ivda.nl krivda pravih prijateljev povzdige naših na-rodnostospodarskih interesov ,n ni krivda> kritikov »nezapriseženih« tehnikov. Ampak krivda leži'gotovo tam. kjer ie bila ^reča_ porojena In tudi letos (pred enim mesecem) sem pora bil deloma svoj dopust v to. da sem,s, natančno ogledal sedanje stanje del na Zavrsmci. Zakaj pač? Gotovo iz naiglobokejšega interesa tehnika — drugih interesov itak nimam •Preskrbljen sem materielno doveJl d°bra Ja mi mti »ravnateljska« mesta ne delajo sko • . puščam močem, ki ne najdejo'Svojim sposobnostmi drugega delokroga, kot varn zijo ob koritu duševne impotence. O Zavrsmci ?n o kranjskih podeželnih električnih projek ih Vam obljubim v kratkem nadaljevanje svojih započetih člankov. Da na stvarna razmotnva-nja ne dobim stvarnih odgovorov, to ze danes vem; stvarnega odgovora ne bom dobil od.deželnih izvedencev in njihovega seta Ker tega pač ne risklrajo. da bi razkrili resnico. Štor ■pa to vseeno, ker sem prepričan, da je ljudstvo boli zdrave poštenosti, kakor ona kršč*nska inteligenca. kateri je pljuvanje stvarna Polemika. Končno nai pribijem še neko Veres-?lcj? ^ ' nega nadtehnika. Nikdar v svoiern :Hvljeni'* nisem imel časti osebno spoznati goso. dr Lam-peta ali ž njim govoriti. Ako te on z manoi govoril celo celih pet minut, ie moralo pač to bito v sanjah, ali pa ie ta gospod vedoma lagaL.Žal mi je le danes, da nisem prej spoznal tu nadtehnika. ker najbrže bi se bile moie zmo/nosh potem povsem drugače izpopolnile — v£ e povzpele. In ako bi mi tehnika ne dala diplome, bi to gotovo pri tem gospodu z lahkoto dosegel II koncu pa le še omenim, da sem zelo srečen danes, ko sem precej daleč od te smrdljive domovine, kajti prav imaš prijatelj Cankar domovina, ti si kakor vlačuga! — V Sarajevu. 28. septembra 1913. — Inženir A. Stebi. — Afer Krek - Themier nas ves čas mtoliko zanimala, da bi bili svoje čitateUe nadle-govali z ljubezenskimi zgodbami iz “kj^jene sobe. katere praga ne morejo nikdar prestopiti, ne da bi se oškropile z blatom. Nikdar natn n prihajalo na misel, da bi mešali intimne pripe -Ijaje, ki so lc last direktno prizadetih oseb, z javnim življenjem; nikdar nismo zam rii -hovniku, če je njegova človeškanaturaiodila po ravnih potih, in nikdar ne bi bili smatrali Themier - Krekovo afero za kai drugega kakor za to. kar bi morala biti namreč za afero izmed Kreka in Theimerjeve, ki nas nič ne srbi, če je ne bi bil Krek sam vedoma m namenoma spravil v najjavnejšo javnost s tem, da jo je obravnaval na tribuni deželnega zbora vojvodine Kranjske. Zdaj se Krek ne sme čuditi, če se postavlja zoper njegovo prizadeto soano neprizadeta sodba javnosti in odgovori na niegov nekvalificirani izliv teatralno pripravljenega efekta ter mu pove. da m bil ponižan takrat, ko je svet izvedel, da ima kri tudi v njegovih žilah normalno femplfr'jrttir(3; 'ffifnpak dS. Se jff sam ponižal do skrajonsti, ko je v javni zbornici. zaščiten s poslaniško imuniteto opljuval ženo. od katere Je bil vzel, kar more žena dati možu. Nekdaj so mislili, da je Krek tudi v črni suknji ostal človek in mož. ki pač doprmašsi svoji stranki neizogibne koncesije, vendar m ne ugaša ognja višje človečnosti v svoji duši. Včerai pa je Krek v deželnem zboru pokazal, da je izgorelo vse, in da je v dolgih letih katoliške prakse tudi sam postal — far. Zdaj je izgubljeno vsako ■ j. Mož, ki more ženi. k*, tero je ljubi ,e njega ljubila še ves čas jx)tem, ko so s, , izkopali globoka brezna med njima, ki ga je opravičevala v svoji bolesti in v svjem obupu, v javni zbornici zalučati »vlačugo« v obraz, je pozabil, kai je človeško — ne da bi govorilio tem kaj je »fair«. Morda se je Kreku zdelo, da je junak, ko je svojo intimnost pomolil škandala željni javnsti pod nos, seveda na škodo drugega dela; ali mi smo videli okro« njegovega junaškega vratu verigo, katere se nikdar več ne iznebi. Vlekla ga bo po poti duševne sužnosti, s katere ne bo nikdar več Povratka v svobodo prepričanja. Dozdevni junak je definitivno postal hlapec. — Seja občinskega sveta bo z ozirom na zasedanje deželnega zbora šele v torek. 14. t.m — Iz Kandije pri Novem mestu nam poročajo: Dne 30. septembra je umrl v Kandiii sodrug Karl Osterman, glavni uradnik večje bolniške blagajne za novomeški okraj 46 let star. za jetiko. Bil je sociaJni demokrat "priznaval to že v času. ko se je na Slovenskem redko kdo drugj polp'7 Železnikarja javno priznaval, da i® to Mož ie bil. preden je prevzel službo v bolniški blagajni, solicitator v veliki advokatski pisarni. Delal je z vso mogočo natančnostjo in vestnostjo. Poverovale so se mu večkrat velike svote, imel ie dosti s tujim denarjem opraviti nikdar ga ni motilo v zvestobi poželjenie PO tujem denarju, dasi je moral skrbeti za sestro in mater s skromnimi denarnimi sredstvi Osterman ni imel sovražnika, on ni mogel žaliti, bil je predober tovariš. Ljubo se ga bodo spom1* njali vsi njegovi znanci in prijatelji — Člani slov. deželnega gledališča prirede Jutri m v nedeljo dve predstavi Jutri uprizore živJjensko sliko v treh dejanjih »Ženina krivda« Y nedeljo pa ljudsko igro v treh dejanjih spodje sinovi«. Obakrat začetek ob pol osmih zvečer. Pri predstavah bodo igrali bivši godbeniki »Slovenske Filharmonije« — Pozor člani k0»s. društva za LjuWi3fl0 in okolico v kolodvorskem okraju' Danes- v petek, zvečer shod članov ? kolodvorskem okraju. Pridite vsi! Pripeljite še žene s seboj-Lokal: Gostilna Novakovič v SodSi V' 4 (poleg prodajalne kons. društva) — Spodnja Šiška. Nocoj ob 8. bo vpf^ nh lokalne organizacije, kolodvorska ce5fa 56. I. sestanek sdružic in sodrugov ki bodo sodelovali na vinski trgatvi lokalne orsranizaci)*' prosimo polnoštevilno udeležbo — Lokalna organizacija v Spodnji ^ priredi v soboto, dne 4. oktobra 1913 v gostih »pri Anžoku« (I. Reberščak) v Sp. Šiški ve^ vinsko trgatev. Vstopnina za osebo 30 vinarjev-Blagajna se otvorHočno ob pol 8 zvečer. 0 9. prihod župana Štempiharja iz žabie vas< v spremstvu županje in občinskega ‘»#ar’!3 Packe«, kakor tudi velikega števila viničar^ in viničarjev v gmajnski vinograd ki ga straž' nočni čuvaj Zaspane. Župan pozdravi navz^e in poda besedo Šlibarju, ki prebere gmajn$ke paragrafe; nakar je trgatev otvorjena Po tr* gatvi ples do ranega jutra. Svira salonski orkester iz Žabje vasi. — Godba. — pies _ šali'va pošta. K obilni udeležbi vabi lokalna organi cija v Spodnji Šiški. »Gledališko društvo« na |esenicah n®* znanja, da uprizori v nedeljo 5 t’ m ob P°! zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi °bče priznano tridejansko farso »Pohuišante v d0" lini šentflorjanski«, spisal Iv. Cankar 2e 'I1’e Cankar zadošča, da omikanega človeka n&rav" nost pozove k posetu te predstave 7ato uPalTl°* da bo udeležba obilna in prosimo točnega pc^ seta ker ni naša krivda, ako moramo z začetkom včasih do osmih, ampak onih- "a katere moramo Čakati. To je prva izvirna Pfl* reditev letošnje sezije in opozarjamo posebn0 na njo one. ki ljubiio poleg druzesra tudi zabavo^ — Kinematograf »Ideal«, v netek 3. oktobra specialni večer. 1. Na obrežju Ska^a-(Potovalni film.) 2. Usodepolna fotografi3-(Krasna veseloigra Nordiskfilm Co) 3. Pn,a‘ teljska usluga. (Amer. drama.) — Samo zvečer od 7. naprej. 4. Skrbno negovanie (Veselo'^1? Nordiskfilm Co.) — Samo zvečer od 7 n*pre!' 5* ?!:arn? v starem mlinu. (Senzacionalni maticm igrokaz Nordiskfilm Co v 2. dejani1" z Lili Beck.) — Priv seh predstavah. 6. Strofa roka. (Amerikanska humoreska) V soboto. 4. oktobra: Kadar zvone zvonovi (Pretresljiv3 življenska slika s Hanny Wiesse) Od torka >• do četrtka 9. oktobra. Senzacijska veseloigra-Njegova komorna strežnica (7 Mici Par'a ^ glavni vlogi.) Od 10. do 13. oktobra: Živi mrtvec. (Avtorski film Leva Tolstega.) Od l4-16. oktobra: Protea. (Senzacijska detektivska komedija.) Od 17. do 23. oktobra- 7 dni! velika senzaciia! Poslednji dnevi Pompeja. (Prs“” vajanje traja 2 uri.) Predstave vsaki dan ob 5.. 7.. 9. — Kadar zvone zvonovi, najbolj pretresljiva drama, ki se je doslej kazala, umetnica Hannv Wiesse v glavni vlogi. Predvaja se oa sobote do pondeljka. Danes Nordisk drama »Drama v starem mlinu«. V torek najboljša veseloigra tega leta »Njega komorna sobanca*‘ Drugi teden: »Živi mrtvec« po Tolstoja ro-manu. ,»■ Goriško. — Podgora. Dne 18. septembra 1.1. Je Preteklo tri leta. odkar so se vršile pri nas občinsKO volitve. V predzadnji dobi so sedeli gospodje v starešinstvu dobra štiri leta in kakor kaže. 1™-, sdijo tudi sedaJ sedeti, dokler jim bo kazalo. Do-slel se nič ne sliši, če so že začeH z delom Z3 razpis novih volitev; če so Pa začeli so začeli blagajni socialističnega vodstva", bi bilo na tl- 'I soče delavcev, ki ne bi uživali dobrot bolniškega zavarovanja. Število delodajalcev, ki ne vpisujejo delavcev v nobeno društvo, ne v bolniško blagajno, je še vedno veliko in se pri tem slovenski delodajalci nrav nič ne razlikujejo od svojih italijanskih kompanjonov. »Edinost« brani delodajalce, kadar jih kdo prime za vrat in si niti od daleč ne misli, da vrši to bolniška blagajna dogovorno z vsemi podpornimi društvi, torej tudi z obema slovenskima. Odkar ie prešla uprava bolniške blagajne v roke socialističnih delavcev, se venomer boljša gospodarski položaj blagajne, kakor tudi se godi bolnikom vedno bolje. Odstotek dohodkov, ki se porabi v prid delavcem, je vedno večji. In kako bi šele bilo. da ne bi bilo raznih podpornih društev. Zakaj? Podporna društva sprejemajo le take člane, ki iih zdravnik prizna za zdrave. Bolniški blagajni se torej na ta način odvzamejo dohodki zdravih članov, ostane ji pa ogromna množina bolnih delavcev. Zaradi vsega tega bi bilo pričakovati, da bi podporna društva daiala članom nekai več kakor bolniška blagajna. Pa je narobe. »Edinosti« bi svetovali. nai molči in naj se ne sili v polemiko, za-kai imela je še povsod hude izkušnje. — Zborovanje uslužbencev v glavnih skladiščih se ie vršilo v sredo 1. t. m ob 8. zvečer v gostilni »International« v ulici Boccaccio. Zborovanje ie otvoril v imenu skupine imenovanih delavcev sodrug Potrata. V kratkih besedah je označil pomen shoda. Vsem uslužbencem v glavnih skladiščih se godi slabo. Nihče ni in ne more biti zadovoljen s sedanjimi razmerami, ki se pa ne bodo zboljšale, dokler bodo delavci nesložni, dokler se ne bodo združili v resnično delavsko organizacijo. Za njim je poročal so-drug Regent, ki je pozval navzoče na skupno delo. Mnogo je že delavcev, ki so se od poslednjega shoda v gostilni »Alla Orotta« pridružili naši organizaciji. Mnogo Jih je že. ki so krenili ' na pravo pot. Dovoli jih ie Pa takih, ki tavajo v temi in se ogibljejo naše organizacije. Te ie trebas praviti k pameti, treba jih ie priklopiti mogočni družini mednarodno organiziranega proletariata. Sodrug Mezinec je takisto pozval delavce in tovariše na skuono delo in je upravičeno dejal, da je N. D. O. dekla političnega društva ! »Edinosti«. Govorili so še sodrug Podgornik, pa za'njim delavec Kožuh in drugi. Poslednji je menil, da bi morali stopati skupno z N. D. O. Odgovoril mu je sodrug Regent rekoč, da se to ne bo nikdar zgodilo. Nihče ne more zalite- i vati od zavednih delavcev, da bi podali roko ! N. D. O., ki Je bila ustanovljena proti delav-cem in ki na svojih shodih uči krive nauke In blati naše organizacije. Shod je poteke) precej živo. Prišlo je do besed med našimi in narodnimi delavci. Vendar se je vršila precej lepa razprava, ki bo brezdvomno obrodila bogate sadove. Shod je zaključil sodrug Potrata ob 10. zvečer. Sedaj pa vsi na veselo delo pogumno in vztrajno! Nai Jugu. Belgrad. 3. Srbski oddelki, ki operirajo proti Ohridu in Strugi, so razpršili bolgarske ko-mitadžije.' Njih vodja Čavlev je baje pobegnil čez mejo. V ljumskem okraju se boji neprenehoma nadaljujejo; spopadi imajo resen značaj. ALBANIJA. Odkod orožje? Solun, 3. Tukai pravijo, da je italijanska vlada odklonila albanski provizorični vladi dobavo 12.000 Mauzerjevih pušk in da se bo potrebni vojni materijal za Albanijo sedaj dodal iz Avstrije. Himara. Solun. 3. Oblasti v Valoni računajo, da bo mednarodna komisija ukazala, naj grška posadka zapusti Himaro in priznala mesto Albaniji. Zato je že 70 albanskih žandarjev odposlanih v Himaro. Provizorična vlada in Esad. Valona, 2. Vest dunajske »Alb. Korr.«. da so odšli člani provizorične vlade v Drač, da se pogajajo z Esadom, ie izmišljena. GRŠKA. Valona. 2. Grški dezerterji pripovedujejo, da ne morejo več prenašati vojnih štrapac in da ni v grški armadi nobene discipline več. Dr. J. Demšar ordinira odslej od 2.—4. popoldne. Na svidenje! Kdor pijačo dobro si želi, ta takoj pohiti na Glince k Bobenčku na kozarček dobrega vina in se veseli dobre vinske kapljice. Se priporoča M. F. Rallia. zaradi odpotovanja za svojim možem v Ameriko po jako ugodni ceni. Hiša, gospodarsko poslopje obstoječe iz bleva za govejo živino, svinjaka in kozolca. Polje obstoji Iz treh njiv, vrta, travnika in gozda v Kotredežu pri Zagorju ob SavL' Več se poizve pri Frančiški Beber. Ko* tred-- registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej Q hranilne vloge članov po o 2 " V- J RS! m od dne vloge 0 do dne dviga. n v , _______________________________________ t . . R Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.. 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski « 1 nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta, na Viču, v lržiču, J na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. r Nadzorstvo. Načelstvo.