Adriatic zavarovalna družba d.d. BISTRIŠKA OSEBNOST LETA 1997 VOJKO ČELIGOJ ■ LJUBEZEN DO DOMAČEGA KRAJA Vsaka skupnost živi svoje življenje, ma lastno preteklost in sedanjost, Priljubljene in znane osebe, tu pa tam takšnega bolj ali manj znanega umetnika, D°litika ali znanstvenika. Vse te podobe Majhnega kraja pa z leti in menjavanjem generacij nemalokrat zbledijo in kot take utonejo v pozabo. Ostajajo le fotografije, na katerih so neznani obrazi in dokumenti, kl Pričajo o nekem življenju, ki se je nekoč rodilo, živelo in sklenilo svoj krog, ne da 0' za njim ostalo kaj več kot drobna sapica, Pa še to ne. Usodo takšnih skupnosti prav gotovo deH tudi Ilirska Bistrica z okolico. Nikoli velika in nikoli razvita in pomembna, kot oj si želela, je Bistrica živela in še živi svoje življenje na obrobju Snežnika, razpeta med Notranjsko in Primorsko. Bistričani ljubijo svoj kraj, čeprav to včasih kažejo prav na čudne načine, zseljenci se radi vračajo domov in obiskujejo žlahto'ter prijatelje iz mladosti. e v tujih krajih in deželah se med seboj lrnenujejo Bistričani, se zbirajo in vzdržujejo stike. . Ves utrip življenja, to podobo Bistrice, nlene preteklosti in sedanjosti, Bistričanov ln okoličanov s svojim delom zajema, Zapisuje, približuje in predstavlja javnosti ?r ohranja za bodoče rodove gospod Vojko e,'go/. Razveseljuje nas z vedno novimi zgodbami, opisi in podobami iz preteklega ztvljenja Bistrice in njene okolice. Iz nečesa, kar je bilo na začetku le majhna radovecjnost, ye zrasi0 v sistematično in t le*no taziskovanje domačega kraja. ako ie postal gospod Vojko poznavalec jgUar je povezano z Bistrico in njenimi . Navdušenje, ki ga je poln, ko PriPoveduje o dogodkih ali ljudeh, te ob Pogovoru z njim kaj kmalu prevzame in 0 suha goba vpijaš njegove besede, saj je gospod Vojko izredno dober Pupovedovalec. Ko sva se pred letom dni P^ed mikrofonom Radia 94 pogovarjala o m onem, o njem in njegovem delu, na nc.' 'n Bistričanih, je rekel, da je po ravi ^doveden, da pa je za vse to, kar P cne, v največji meri zasluga ljubezni do nas13^e^a kraja in njegovih ljudi ter ljudi »Nikoli,« pravi, »nikoli ne bi živel jugodkot tu.« In dodal: »Čepravpriznam, smo Bistričani v odnosu do svojega kraja e Prevečkrat brezbrižni in mačehovsko zpoi^nj Včasih me je kar sram, ko pisarn nekomu razkazati mesto z okolico, za tem. Pa naletim na dokaze riemarjenosti, ki očem naših gostov je p° P°dobo kraja takšnega, kot v resnici v - le8°va korespondenca je ogromna in d a, 'Je rekel, da bi poštar potreboval voz, 0O ! k njemu lahko pritovoril vso pošto. liuH'SUke■S' 5 Potomc' nekoč pomembnih sv ! Z B'str'škega, ki sedaj živijo po vsem ljjU' z nekdanjimi učenci in kolegi, z 'jejji starega denarja, znamk in še česa, na^t S0TO(^n,rn, dušami in še bi lahko s evali. Spisek je predolg. Imam občutek, oad & .vedno lahko najdeš na pošti, ko svt°Sl ka &ore Pisem na naslove po vsem ze ri ?°ma se 8a z^0 redko dobi. Mogoče °°daj zjutraj ali pozno zvečer, ves ostali ^možnost, cfg ga dobite po telefonu, »P aJoter!ia- Ati kot pravi gospa Sonja: * uP°kojitvijo, ko je še poučeval, sem I za tistih pet ur vedela, kje je. Sedaj pa Gospod Vojko Čeligoj, bistriška osebnost leta 1997 po izboru poslušalcev Radia 94, z odborniki filatelističnega krožka, ki že vrsto let uspešno deluje na OŠ Dragotina Ketteja in dosega lepe uspehe tudi v slovenskem prostoru. pobiram listke, na katerih mi pušča sporočila, in nikoli ne vem, kje se tisti hip nahaja.« Vedno na poti, vedno na sledi novicam, dogodkom, ljudem... Takšen je gospod Vojko. Povsod ga je polno, pa vendar je včasih prav neulovljiv. Za vsakega prijazna beseda, nasmeh in topel stisk roke. Zato ni nič presenetljiva novica, da so ga poslušalci Radia 94 uvrstili med tri osebnosti leta 7 997. S tem je njegov trud, ki se ga ne bo dalo nikoli v celoti ovrednotiti, kot mu gre, vsaj delno poplačan. Pohvala, ki so mu jo preko radijskih glasov posredovali ljudje iz njegovega ljubega Bistriškega in še od kod, je bila zanj nemalo presenečenje. Zanjo je izvedel tako rekoč zadnji, na razglasitvi. Čestitke od vsepovsod so začele deževati, njegovo presenečenje in veselje ob tem pa sta dala poleta novim zamislim in načrtom. Ko se pogovarjava po telefonu (končno mi ga je le uspelo dobiti), je tako kot ponavadi poln navdušenja, navdušenja nad sijajno prireditvijo, njenimi gosti in gostiteljem Radiem 94 ter njegovimi poslušalci. »Intervju)« se čudi. »Veš, nisem za te stvari. Raje se bova dobila in malo poklepetala o otrocih, vremenu in še čem. Toliko stvari je, o katerih se lahko veliko lepega in zanimivega pove, toda mene pustiva ob strani.« Mogoče ima prav in ni kaj dodati k temu. O dejstvu, da je na Bistriškem osebnost leta 1997, in o občutkih, ki so ga prežemali, ko je zaslišal svoje ime na svečani razglasitvi, pa nam je zaupal sledeče: »Vsekakor me je akcija postojnskega Radia 94 prijetno presenetila. Glasovanju res nisem sledil, zato sem bil toliko bolj začuden, ko me je direktor radia g. Sandi Curk povabil na zaključni večer, rekoč: 'Pridite no, tudi Vi ste dobili nekaj glasovi' Pravo presenečenje me je šele čakalo v Postojni. Radio 94 je pripravil resnično veličastno prireditev s številnimi pomembnimi gosti iz domačega gospodarskega življenja, nekaterimi slovenskimi ministri in predsednikom države na čelu. Nepričakovane pozornosti sem bil seveda vesel, vendar bi raje sam zaploskal komu drugemu. Na Bistriškem imamo gotovo še mnogo zaslužnejših. Sodelavcem radia iskrene čestitke za uspelo prireditev, vsem Bistričanom, poslušalcem postojnskega radia pa iskrena hvala za glasove, ki ste mi jih namenili. Postojnskemu radiu pa smo v družini hvaležni tudi za redno prenašanje opoldanskih poročil radia BBC iz Londona, tako da lahko skoraj vsak dan slišimo hčerko Metko, ki je na tem radiu zaposlena v govornem programu. Radiu 94 torej dvakrat hvala!« Srečni smo lahko krajani Bistrice in njene okolice, da je med nami nekdo, ki s takim veseljem in ljubeznijo skrbi, da podoba kraja takšnega, kakršen je bil in kakršen je danes, ne bo zbledela in utonila v pozabo. Vsak majhen podeželski kraj bi potreboval svojega 'gospoda Vojkota', saj so povsod okoli nas skrite podobe krajev in časa ter ljudi, ki so nekoč bili in ki so za seboj, če nič drugega, pustili ljubezen do domačega kraja in domačih ljudi. Ksenija Montani Vse o prireditvi si preberite na 2. strani. UVODNIK Z modernimi čas: demokracijo, Evropo in samostojnostjo se je potrošniška miselnost tudi v deželici na sončni strani Alp popolnoma prenovila in presegla vsa pričakovanja. Trgovine in trgovinice so se kar naenkrat razmnožile in zaživele v vsem svojem sijaju, s krasnimi izložbami in kopico takšnega ali drugačnega blaga z vsega sveta. Boj za potrošnika se je začel. Potrošniki pa, reveži, begamo od enega svetlečega izložbenega okna do drugega, polni strahu, da česa ne spregledamo in zamudimo. Razprodaje tu, popusti tam, kartice ugodnega nakupa, napisi 'kupiš tri, dobiš štiri' in razne reklamne nagradne igre so postali nepogrešljivi del življenja povprečnega človeka. In ker nam ponudba doma očitno ni dovolj pestra, se za nameček odpravimo še v Italijo ali Avstrijo. Primerjamo cene od tu in tam, računamo in si pulimo lase, ko se skušamo spomniti natančnega tečaja lire, marke ali šilinga preteklega dne. (Za primerjavo je dobro, da imamo tečaje vsaj ene banke in treh privatnih menjalnic.) Navsezadnje ugotovimo dvoje: da je blago pri nas cenejše ali dražje, vendar so bolj ugodni plačilni pogoji (kraljestvo za čeke!). Kakorkoli že, dnevi pred božično-novoletnimi prazniki so v znamenju paničnega nakupovanja. Sledijo jim dnevi praznovanja, ko si potrošniki nabiramo moči za nov boj s trgovskimi policami, trgovci, cenami, lastnimi potrebami in željami ter seveda s polno ali prazno denarnico, saj nas že v januarju nezadržno vabijo razprodaje. Naše malo mesto na sončni strani Snežnika seveda ni nobena izjema, mogoče sta nakupovalna mrzlica in število kupcev v domačih trgovinah manjša, saj Bistričani zelo radi kupujemo izven občinskih meja. Navsezadnje pa tudi kupna;moč prebivalcev naše občine zaradi velike brezposelnosti in nizkih dohodkov nima takšnega odziva, kot bi si ga želeli;lokalni trgovci. Kaj torej preostane potrošnikom, ki bi radi kupovali, pa ne zmorejo finančnega bremena, in trgovcem, ki bi radi prodajali, pa nimajo komu? Hja, ker sem del potrošniške množice, bom potrošnikom v tolažbo navedla sledeča pravila, ki jih je zapisal očitno nekdo, ki se je kot potrošnik večkrat opekel. Imenujejo se HERSHISERJEVA PRAVILA, pravijo pa takole: Vse, kar je označeno kot 'NOVO'ali 'MODERNO', ni ne novo ne moderno. Oznaki 'NOVO in 'MODERNO' pomenita, da je cena višja. Oznake 'NAJNOVEJŠE', 'POPOLNOMA NOVO' in 'NAJMODERNEJŠE' pomenijo, da je cena presegla vse razumne meje. Potrošnik, ki mu tudi zgornja:pravila ne pomagajo odvrniti pogleda in denarnice s trgovskih polic, naj se po tolažbo v skrajni sili zateče še k t.i. HADLEVJEVIM ZAKONOM: Če ti je všeč, nimajo tvoje številke. Če ti je všeč in imajo tvojo številko, ti ne pristoji. Če ti je všeč in ti pristoji, nimaš dovolj denarja. Če ti je všeč, ti pristoji in imaš dovolj denarja, se bo strgalo prvič, ko boš stvar oblekel. Trgovci in potrošniki, prodajalci in kupci - življenje se na koncu vedno izkaže kot trgovina: tu dam, tam dobim, tu kupim in tja prodam. Trgovsko blago je lahko različno: nasmeh, krtačka za zobe, žaljivka, dober ali slab nasvet, laž, štruca kruha ali avto, hiša, pokončna drža, znanje... Vsem, ki hote ali nehote sodelujemo v tej življenjski trgovini 'kupim, podarim, dobim, prodam'še zadnji filozofski nasvet iz zakladnice mojstra MURPHVA: Smehljaj se..., jutri bo slabše. K.M. ------------------------------------------------------------------------------j NAJUSPEŠNEJŠI PRIMORSKI GOSPODARSTVENIKI V ponedeljek, 26. januarja, so na slovesnosti v Kobjeglavi ob prisotnosti predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Joška Čuka podelili plakete trem najuspešnješim gospodarstvenikom Primorske v minulem letu. Zamisel je nastala na Radiu Koper-Capodistria, gospodarstvenike pa so izbrale tri regijske zbornice. Plakete so podelili predsedniku uprave Iskre Avtoelektrike Alešu Nemcu ter dvema Bistričanoma: direktorju sežanskega Mitola Marjanu Mateti in direktorju družbe Plama-pur Radošu Gregorčiču. Radoš Gregorčič je v Piami zaposlen več kot dvajset let. Leta 1980 je prevzel vodenje takratnegaTOZD-a Poliuretani, od leta 1992 pa je direktor družbe Plama-pur. Vodenje družbe je prevzel v času, ko stanje v podjetju ni bilo rožnato zaradi izgube jugoslovanskega tržišča. Vse do danes je družba Plama-pur pod njegovim vodstvom z agresivno marketinško politiko ter velikim poudarkom na izvozu in kakovosti svojih izdelkov uspela izvoziti dve tretjini proizvodnje, njen dobiček na kapital pa močno presega slovensko povprečje. V tem času je podjetje izpeljalo dve fazi modernizacije proizvodnih blokov, uvedli so nove vrste pen, modernizirali razrez, med prvimi v Evropi pa so speljali tudi nov način penjenja po postopku novaflex. Vrednost vseh posodobitev je več kot milijarda tolarjev. Rezultat dobrega vodenja družbe Plama-pur se izkazuje v tako v dobičku kot v kvaliteti njihovih izdelkov, vse to pa je pripomoglo tudi k pridobitvi certifikata ISO 9001 (septembra 1997). K.M. i NOVA KRAJEVNA SKUPNOST NA KOMUNIKACIJAH SVET SLONI Jasen, naselje v neposredni bližini Ilirske Bistrice, ki stoji ob cesti v Kočanijo, je postalo nova, že 21. krajevna skupnost ilirskobistriške občine. Njegova odcepitev od KS Vrbovo, kamor spadata tudi naselji Vrbica in Jablanica, je potekala neboleče. Po. leto in pol trajajočem procesu secesije (junij 1996 - večina J ase n cev se je na sestanku KS Vrbovo izrekla za odcepitev, december 1996 - referendum, kjer se je kar 112 od 121 udeležencev referenduma odločilo za odcepitev) so bistriški svetniki na svoji zadnji lanski seji z nekaterimi pomisleki upoštevali željo Jasencev in podprli ustanovitev nove krajevne skupnosti. Ta bo pravno formalno stopila na občinsko prizorišče šele konec tega leta, ko bodo na Bistriškem volitve v nove odbore krajevne samouprave. mkpress slika: P. Nikolič NOVE OBČINE IN KRAJEVNE SKUPNOSTI? 'Dokler se prerivajo v podpalubju, ima Drnovšek mir' in 'Nove občine' sta naslova iz osrednjega slovenskega dnevnika in Primorskih novic, ki sta me vzpodbudila k razmišljanju, kako smo navadni državljani (davkoplačevalci) dobesedno zafrustrirani z vsem, kar nam od zgoraj ponujajo - vsiljujejo. Včasih nas s ponujenim - vsiljenim preslepijo, včasih pa tudi ne. Teh 'kosti za glodanje'je bilo po letu 1991 kar lepo število. Nekatere med njimi so se kot zanalašč pojavile v času te ali one afere 'od zgoraj' (nabava policijskega čolna, afera z orožjem idr.) in odvrnile našo pozornost drugam. V parlamentu je bilo imenovanih kar nekaj komisij za reševanje teh afer. Na žalost pa nobena komisija ni razrešila niti enega primera. (Za to delo so poslanci baje posebej plačani.) Dovolj za začetek, čeprav si ob tem mislite karkoli - vsak po svoje. Tik pred novim tisočletjem je naša zemeljska obla ovita v mrežo neštetih žic, kablov, radijskih valov, televizijskih in satelitskih signalov. Komuniciranje z najbolj oddaljenimi kraji sveta je zaradi tega postalo mačji kašelj. Priča smo neverjetnemu razvoju računalniškega svetovnega omrežja Internet, ki se tudi v naših krajih počasi a vztrajno širi. Posledica množice satelitov, ki so nad nami, je satelitska antena na vsakem balkonu ali na vsaki strehi. S kabelsko televizijo pa se vse to lahko združi. Tema je nove občine in nove krajevne skupnosti. Ko je že kazalo, da bo naša občina (Ilirska Bistrica) ostala začrtana v mejah, določenih pred približno štirimi desetletji, se je zgodilo drugače. Prebivalci KS Podgrad so na referendumu izrazili željo po lastni občini Podgrad. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo pokazal čas. Nikakor ne moremo prezreti dejstva, da je v duhu demokracije to zagotovo ena od 'kosti', ki je v skladu z ustavo in zakonodajo, in tema, ki zaposluje in obremenjuje celotno bistriško občino. Vsi se seveda sklicujejo na pravico, ki jim pripada, kar je popolnoma razumljivo in neodtujljivo s politično-lokalnega vidika. Ob vsem tem pa se mi zdita veliko bolj pomembni drugi dve vprašanji, ki se ob tem pojavljata: 'KAKŠNE KORISTI BOMO IMELI ZARADI TEGA?' in 'KAKŠNI STROŠKI BODO NASTALI PRI TEM?'Obe vprašanji zahtevata jasne in natančne odgovore. Proces DELITVE PREMOŽENjA bo po nepotrebnem obremenjeval obe občini in bo trajal, glede na izkušnje drugih občin, vsaj eno leto. Občine (samoupravna lokalna skupnost po 134. členu ustave RS) so tudi v evropskem merilu najmanjše celice lokalne samouprave. Evropske države imajo z lokalno samoupravo stoletne izkušnje, zato lahko sklepamo, da je tradicija zelo pomembna. Število občin (nekaj več kot 60), ki smo jih imeli v Sloveniji pred reorganizacijo, je ustrezalo evropskim kriterijem, le da tega nihče od vodilnih državnih funkcionarjev ni hotel na glas povedati. Za vstop v Evropo mora biti urejena tudi lokalna samouprava, zato se z njo kdaj pa kdaj ukvarjajo tudi v parlamentu, ko urejajo ali bolj ne urejajo zadev s tega področja. Ministrstvo za lokalno samoupravo pa imamo v tem primeru bolj za to, da ne dela. Mislite si karkoli že ob branju teh vrstic, tema je vsekakor neizčrpna. Podobna problematika se pojavlja v krajevnih skupnostih. Naj pri tem omenim, da jim je v Ljubljani prav malo mar zanje. Bile so, so in verjetno bodo takšne, kot si jih želijo ljudje. V njihovih okvirih bodo krajani izvajali vse naloge, zapisane v statutih in planih. Bolj ali manj uspešno bodo razpisovali referendume za samoprispevke, krajevne skupnosti bodo lepo komunalno opremljene (po zaslugi posameznikov in na račun drugih), bodo razvite ali nerazvite. Krajani pa bodo seveda še naprej nezadovoljni (zadovoljni) s svojo občino. Četrtstoletne izkušnje nam kažejo, da prihodnost ne bo nič drugačna od preteklosti, če ne bo SISTEMSKE rešitve razvoja in delovanja lokalnih skupnosti, ki bi morale biti povezane s CENTROM. V leksikonu lahko preberemo, da ima mesto Ljubljana 137 krajevnih skupnosti. Ko sem skušal izvedeti, koliko ljubljanskih krajevnih skupnosti ima samoprispevek, mi je prijazen glas na drugi strani telefonske žice odgovoril, da je v njihovi evidenci samo 95 krajevnih skupnosti in da v NOBENI od teh nimajo samoprispevka. Ni kaj. Ni pomembna lokalna samouprava, nismo zanimivi kot občani, še manj kot krajani. Za državo smo zanimivi predvsem kot davkoplačevalci. Občutek imam, da nas hočejo na vsak način prepričati, da ni res, da riba smrdi pri glavi. Se vam ne zdi, da je tako? Viljem Grlj Ilirskobistriško podjetje Teles, ki so ga leta 1991 ustanovili oče Ivan ter sinova Tomaž in Andrej Bergoč, se je sprva ukvarjalo samo z vzdrževanjem in izgradnjo telefonskega omrežja; kot podizvajalec podjetja Telekom Slovenije skrbi za nemoten telefonski promet v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Kozina. Ker so ustanovitelji in lastniki podjetja Teles oče in oba sinova, lahko rečemo, da je to družinsko podjetje, ki je sicer še mlado, toda že dovolj izkušeno in znano. Zaposluje pet delavcev, februarja pa bodo zaposlili še enega pripravnika. Leta 1994 so pričeli z zbiranjem ustrezne dokumentacije za pripravo projekta kabelskega razdelilnega omrežja v Ilirski Bistrici, da so decembra 1995 nanj lahko priključili stanovalce v Vojkovem drevoredu 2 in pozneje prebivalce Župančičeve ulice. Širitev omrežja se je nadaljevala v Trnovo (Tomšičeva, Gubčeva in Maistrova ulica), v Bistrico (Rozmanova in del Bazoviške ulice) in v Koseze. Konec preteklega leta so imeli 230 naročnikov. Letos načrtujejo širitev omrežja na Partizanskem hribu, kjer dela že potekajo, ter po Podgrajski ulici do naselja Jasen. Televizijske programe pa bodo preko kabelskega omrežja letos lahko spremljali tudi prebivalci 'Guranjega kraja', Gabrja in Ulice 7. maja. Trenutno lahko naročniki spremljajo 27 domačih (SL01 IN SL02, POP TV, KANAL A, TV3, TV Koper-Capodistria) in tujih programov (HRT1, HRT2 IN HRT3, DISCOVERV, CARTOON NETVVORK, RAIUNO, RAIDUE, MTV, TNT ...), za katere imajo preko Združenja kabelskih operaterjev Slovenije sklenjene tudi ustrezne pogodbe o avtorskih pravicah. Njihova želja je, da bi ob zadostnem številu naročnikov (vsaj 500) ponovno obudili lokalni televizijski program. Pri oblikovanju njegovega programa bi se zgledovali pri drugih lokalnih televizijskih postajah. Gledalce pa bi seznanjal z aktualnimi informacijami iz življenja kraja in mogoče tudi s prenosi pomembnih domačih dogodkov. Kot nam je v pogovoru povedal Andrej Bergoč, direktor podjetja, kabelsko omrežje omogoča tudi dostop do storitev Interneta. V primerjavi z dostopom do Interneta, ki ga ponuja Telecom, je dostop do svetovnega spleta preko kabelskega omrežja mogoč 24 ur na dan, saj deluje kot prosta telefonska linija, poleg tega pa takšen način dostopa omogoča hitrejši prenos podatkov. VIDEO COMMAND - To je svojevrstna hišna videoteka. Uporabniki kabelskega omrežja bodo v prihodnosti lahko preko Interneta iz videoteke kabelskih operaterjev izbrali poljuben film in si ga ogledali na televizijskem aparatu. Odhod v videoteko bo tako postal nepotreben. Prihodnost je, po besedah Andreja Bergoča, v povezavi manjših kabelskih omrežij v večja. Najkasneje do leta 2000 bosta kabelski omrežji v Postojni in Ilirski Bistrici preko Pivke združeni z optičnim kablom. Prednost takšnega povezovanja pa je seveda predvsem v zmanjšanju stroškov vzdrževanja, nakupovanja nove opreme, plačevanja avtorskih pravic.... Na ta način so se že z velikim uspehom združila kabelska omrežja v Ljubljani in na slovenski obali. In še nekaj podatkov o tistem, kar najbolj zanima morebitne nove uporabnike kabelskega omrežja: cena tovrstne storitve. Naročnina znaša 8 DEM na mesec. Da pa lahko postanete naročnik, se morate na omrežje najprej priključiti. Gospodinjstva po blokih morajo za en etažni priključek odšteti, odvisno od odziva stanovalcev, med 350 in 450 DEM. Za individualne hiše je cena višja in znaša 650 DEM za dva TV priključka. Če je individualna hiša dvostanovanjska ter se obe gospodinjstvi odločita za priključek, je cena 500 DEM na gospodinjstvo. Iz Radio 94 d. o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 RAZGLASITEV OSEBNOSTI LETA '97 V soboto, 17. januarja, se je v postojnski Jamski restavraciji zbralo 450 gostov, ki so se odzvali povabilu Radia 94 in spremljali eno najodmevnejših prireditev na tem koncu Slovenije - OSEBNOST LETA 1997 in sklenitev akcije zbiranja denarja za nakup medicinskega aparata za postojnsko bolnišnico. Prireditev so lahko v neposrednem prenosu spremljali tudi poslušalci Radia 94. Na srečanje so poleg županov, gospodarstvenikov in gostov iz javnega in političnega življenja vseh občin, ki jih s svojim signalom pokriva Radio 94, prišli tudi ministri Marjan Senjur, Božo Grafenauer, Marjan Jereb in Pavle Gantar ter dva bivša ministra Jelko Kacin in Zoran Thaler. Najbolj ugleden gostje bil vsekakor predsednik države gospod Milan Kučan s soprogo Štefko. Predsednik Kučan je po izboru poslušalcev Radia 94 tudi najbolj priljubljena slovenska politična osebnost preteklega leta. Prireditev osebnost leta je Radio 94 organiziral že tretjič. Po dveh zdravnikih, leta 1995 Mate Gavran in leta 1996 Aleksander Merlo, so poslušalci za letošnjo osebnost leta izbrali postojnskega kaplana Zorka Bajca, ki se je ljudem priljubil ne le kot duhovnik ampak tudi kot fotograf in popotnik. Zorko Bajc se prireditve ni mogel udeležiti, ker je trenutno v Afriki s škofom Pirihom in arhitektom Kvaternikom. Na prireditvi so lahko gostje prisluhnili njegovi izjavi, ki so jo dan pred njegovim odhodom posneli na Radiu 94. Letos prvič pa so poleg osrednje osebnosti leta izbirali tudi osebnost leta s Cerkniškega in Bistriškega. Bistriška osebnost leta je vsestranski kulturnik Vojko Čeligoj, naj osebnost s Cerkniškega pa je župan občine Cerknica Valentin Schein. Že drugo leto zapored je na pobudo Radia 94 vzporedno z izborom osebnosti leta potekala tudi humanitarna akcija zbiranja sredstev za posodobitev opreme postojnske bolnišnice. Zbrano je bilo približno tri milijone tolarjev, več kot je potrebno za nakup novega EKG monitorja. Po besedah direktorja bolnišnice Aleksandra Merla, ki je z velikim zadovoljstvom objavil rezultat humanitarne akcije, pa bodo presežek porabili za nakup dodatne opreme. Slovesnost je vodila in povezovala glavna in odgovorna urednica Radia 94 Silva Bajc. Za prijeten večer pa so poskrbeli glasbeni gostje: Vita Mavrič, Damjana Golavšek, Stanka Kovačič, Rafko Irgolič ter Franc in Nina Kompare. Hudomušno iskrivost pa je med zbrane zanesel Tone Partljič. Obiskovalci so si bili enotni, da je Osebnost leta brezhibno organizirana in vsekakor ena najodmevnejših prireditev na našem koncu. J * GOZDARSTVO USPEŠNA SANACIJA POSLEDIC VEČSTRANSKA KORIST lzru Vano drevje v predelu Grda draga v revirju Okroglina. Decembra 1996 je med božičnimi prazniki in novim letom na južnih pobočjih Snežnika divjala orkanska burja. Ruvala je predvsem drevesa v revirjih Okroglina, Črni d°l in Gomance. Izruvana so bila najvitalnejša in debela drevesa iglavcev, ki 50 ssvojimi krošnjami nudila največji odpor Pobesneli burji. Po dimenzijah podrtega revja in obsegu škode ocenjujemo, da so Posamezni sunki burje dosegli tudi hitrost °^°ii 150 km/h. Delavci Zavoda za gozdove Slovenije smo se takoj po novem etu 1997 lotili izmere poškodovanega revja. Pri delu so nas ovirale predvsem zasnežene ceste in zmrznjena tla, ki so ovirala normalno gibanje. Izmerili smo, da J® bilo podrto 6.350 kubičnih metrov ,revK in sicer 5.050 kubičnih metrov v Državnih gozdovih in 1.300 kubičnih rnetrov v zasebnih gozdovih, kar Predstavlja več kot tretjino rednega letnega poseka. Skoda je bila največja v predelu rde drage, saj je bilo tam podrtih preko bo kubičnih metrov drevja, že v mesecu januarju je posledice p6 roboma saniralo Gozdno gospodarstvo s‘°jna, ki je s svojimi kooperanti Pospravilo do konca leta 1997 večino Poškodovanega drevja. Vetrolomu v 'sinskih gozdovih se je januarja 1997 PO ružil še žled, ki je prizadel predvsem lnevie v revirju Dletvo. Tu so bila izruvana Polomljena predvsem tanjša drevesa avcev Sanacija v Dletvu je pričela takoj, v H 6 staW ledeni oklep. Končana je bila 8 avnem že v prvi polovici leta. V revirju n ?!v.0 ie bilo podrtih ali polomljenih 'v lžno 3.300 kubičnih metrov drevja v ku^h gozdovih in približno 400 'enih metrov drevja v zasebnih gozdovih. S spravilom poškodovanih 1 avcev smo pohiteli, saj tako poškodovan ls[avcev izredno hitro propada in tako zgublja tržno vrednost. s uspešno zaključenem poseku in 2 a'Čl u podrtega drevja smo delav ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Večna pot 2.1000 Ljubljana tel : 061 123 54 32. Iax: 061 1 Zav i “ iJUUIlega arevja smo delavci p 0<:a za gozdove Slovenije, delavci GG so i 3 Pa tuc^' kmetje, lastniki prizadetih ra2Zm°V' delali v izredno otežkočenih jn erab zaradi težko prehodnega terena Do|neV|arnost' Pr' sečnji in spravilu Izka m I ene^a m P°škodovanega lesa. deja2a 1 sta se velika profesionalnost Usn Vcekv.gozdnega gospodarstva in dobra ene ° • enost zaseb>nih lastnikov. Razen re . e% poškodbe v zasebnem gozdu v J^Crni dol ni bilo večjih nezgod. Pri S|0acii.Dakšnih katastrof, ki so se zgodile v maVe?1!1' se je pri delu v gozdu zgodila Slors|katera nesreča. Zavod za gozdove st yeniieie preko svojih revirnih gozdarjev ne no °Pozarjal lastnike gozda na 2|0.arr]ostb izdal pa je tudi posebno Dna j°: Nevarnosti pri izdelavi P^odovanega drevja. PRI IZDELAVI POŠKODOVANEGA DREVJA Zloženk a Zavoda za gozdove Slovenije. S spravilom poškodovanega drevja smo gozdarji v preteklem letu uspešno končali prvo fazo sanacije prizadetih gozdov, v tekočem letu pa nas čaka še pogozditev najbolj prizadetih površin. Ocenjujemo, da bo za približno 10 hektarjev površine potrebno okrog 50.000 sadik gozdnega drevja. Tekst in slike: Ivan Česnik Sredi prejšnjega leta so pismonoše v Ilirski Bistrici dobili lepo izdelana "dvokolesa" (na sliki), ki so zamenjala Tomosove motorje. Očitna razlika med motorji in "dvokolesi" je majhna, oziroma je skorajda ni. Mladi pismonoše so se rešili težkih torb, ki so jih včasih vlekli s seboj. Dvokolesa imajo še eno dobro lastnost, saj zmanjšujejo onesnaženost zraka. Pomembno pa je tudi to, da pismonoše ne izgubljajo fizične kondicije, ki je vsem nam še kako potrebna. Tekst in slika: Petar Nikolič VOZNIK JE POBEGNIL - Policisti policijske postaje Ilirska Bistrica so v omenjenem obdobju obravnavali 10 prometnih nesreč z materialno škodo, eno prometno nesrečo s telesnimi poškodbami in eno, v kateri je pobegnil voznik, ki so ga pozneje izsledili. Vse kršitelje so predlagali v obravnavo sodniku za prekrške. POŠKODOVANA FASADA - Na področju kriminala so obravnavali eno tatvino zvočnikov iz vozila in dve poškodbi na vozilih. Kriminalisti še zbirajo obvestila o neznanih storilcih, ki so z barvami poškodvali fasado osnovne šole Dragotina Ketteja in povzročili materialno škodo v višini 200 tisoč tolarjev. Obravnavali so tudi pet kršitev javnega reda in miru. V dveh primerih so kršitelja pridržali do iztreznitve, ostali bodo morali obiskati sodnika za prekrške. ILEGALNI PREHODI MEJE - Pri varovanju državne meje je bilo prijetih osem iliegalcev; tri so odpeljali v prehodni dom za tujce v Ljubljani, ostale so vrnili hrvaškim mejnim organom. POŽAR NA STRELIŠČU - Od zanimivejših dogodkov so obravnavali večji požar na strelišču Bač, kjer je zgorelo okoli 250 hektarjev suhe trave in grmičevja. Med gašenjem sta bila poškodovana dva gasilca. V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA Mesec december je tudi za mlade iz našega društva "SOŽITJE" - društva za pomoč duševno prizadetim Ilirska Bistrica, iztekel v znamenju veselega pričakovanja novega - 1998. leta. V praznično okrašenih prostorih Varstveno-delovnega centra so se 22. decembra zbrali naši mladi prijatelji, da bi skupaj s svojimi starši in sorodniki proslavili slovo starega leta. Ob veselih zvokih harmonike, v plesnem ritmu valčka in polke je bilo tega popoldneva izrečeno mnogo toplih želja. Najbolj občutne pa so bile tiste neizrečene želje, o katerih so govorili le pogledi in božajoči dotiki. Nič ni bilo glasno izgovorjeno, nobenih besed, pa vendar so med nas prihajala tako globoko občutena in zaznana sporočila - "Lepo nam je, z nami so naši starši, z nami so mnogi, ob katerih nam je prijetno." Mira Lenarčič VETROLOMA IN ŽLEDOLOMA V SNEŽNIŠKIH GOZDOVIH Ob začetku novega leta se običajno ozremo na dogajanje v preteklem letu in prav je, da s pomembnimi dogodki seznanimo tudi širšo javnost. V prispevku bi rad predstavil posledice nevarne ujme, ki je prizadela snežniške gozdove ob koncu leta 1996 in uspešno sanacijo posledic v letu 1997. BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA Poleg same Borze je pomembna institucija tudi borzno posredniška hiša, ki se ukvarja s tigovanjem ter posredovanjem pri trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi. Borzno posredniška hiša mora biti član borze in član Klimiško depotne dntžbe (KDD), da lahko opravlja storitve, za katere je pristojna. Osnovne storitve se kažejo v posredovanju na borzi, kar pomeni, da borzni posrednik proda ali kupi želeni vrednostni papir. Pred prvim nakupom ali prodajo mora stranka podpisati pogodbo o borznem posredovanju, boizni posrednik pa jo mora seznaniti s splošnimi pogoji borzne hiše. Nato v borzni hiši odprejo trgovalni račun (preko informacijskega sistema KDD - KIS-a), ki je potreben za evidenco lastništva vrednostnih papirjev. Po teh ter drugih nujnih opravilih stranka poda borznemu posredniku naročilo, ki vsebuje temeljne podatke o bodočem borznem poslu (vrsta transakcije, način izvršila, vrsta vrednostnega papirja, število vrednostnih papirjev...). Pred pivo nakupno transakcijo ponavadi stranka vplača avans, ki služi kot nekakšno varovalo, sam znesek pa nato pokriva nakupno ceno vrednostnih papirjev ter stroške. Stroški, ki se pojavljajo pri samem posredovanju borznih naročil, se kažejo v stroških odprtja trgovalnega računa, uporabe BIS-a, KIS-a in borzne provizije. Poleg posredovanja lahko stranka koristi storitev investicijskega upravljanja, kar pomeni, da borzni hiši zaupa denar, le-ta pa ga nato v skladu z dogovorjeno strategijo upravlja. Upravljanje pomeni, da borzni posrednik sam odloča, kdaj in kaj bo kupil ali prodal, s transakcijami pa ustvarja dobiček, ki se nato deli v dogovorjenem razmerju. Ponavadi borzne hiše pri upravljanju ne računajo provizije, njihov dohodek se kaže le v pridelanem kapitalskem dobičku. Za upravljanje denarja obstajajo omejitve, kot na primer minimalni znesek, ki ga borzno posredniška hiša sprejme na upravljanje, čas upravljanja, itd. Nevednost stranke o vrednostnih papirjih se odpravi s pomočjo investicijskega svetovanja. Borzni posrednik seznanja stranko o splošnih zadevah, lahko pa ji z nasveti, ki temeljijo na različnih analizah, svetuje o primernosti naložb. Poleg naštetih storitev opravlja borzno posredniška hiša še storitve v zvezi s KDD-jem (opravljanje prenosa lastništva, vodenje delniške knjige...), izdajo vrednostnih papirjev itd. Borzno posredniška hiša služi predvsem kot posrednik pri kupovanju ali prodajanju vrednostnih papirjev. Sestavljena je po ključu direktor, borzni posredniki, analitiki, računovodstvo. Boizni posrednik ima poseben izpit, s katerim je pooblaščen, da lahko trguje na borzi. Računovodstvo se v borzni hiši imenuje žback offtee’ in z nalogo, da poravna vse posle in da vse trgovanje ustreza računovodskim in knjigovodskim predpisom. Analitiki ugotavljajo primernost posameznih naložb in so v veliko pomoč borznim posrednikom. Večina zaposlenih v borzni hiši ima visokošolsko izobrazbo, kar zagotavlja določeno kakovost in profesionalne storitve. Za borzno posredniško hišo je vsaka stranka pomembna, saj je od števila ter velikosti naročil odvisen zaslužek borzno posredniške hiše. Zato je zelo pomemben odnos med predstavnikom borzno posredniške hiše in stranko. Preko ugodne provizije ter profesionalnega pristopa se odnos krepi, zato ni strahu, da bi borzno . posredniška hiša izgubila stranko in s tem prihodek v obliki provizije. Le-te o odvisne od velikosti sklenjenega žjElftZposla in vrste vrednostnih papirjev, s katerimi je bil posel sklenjen. Ponavadi provizija znaša okoli en odstotek od celotnega sklenjenega posla, lahko pa je ta provizija tudi B drugačna, kar je posledica posebnega dogovora med stranko in borzno posredniško hišo. Matej Tomažin Borzno posredniška hiša ILIRIKA KMETIJSTVO POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA Primorske novice so 7.11.1997 objavile razpis sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Ilirska Bistrica. Sredstva v višini 18 milijonov SIT, ki jih je občina v sodelovanju z novogoriško banko VIRA namenila pospeševanju kmetijstva, je Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem dodelil sedmim prosilcem. Upravičenci bodo posojilo lahko vračali pet let, še prej pa morajo z Banko VIPA d.d. skleniti posojilno pogodbo. Vrednost investicij vseh sedmih prosilcev je nekaj manj kot 85 milijonov, skupno pa so zaprosili za sredstva v višini 26,4 milijona tolarjev, kar je z 8,4 milijona več od višine razpisanih sredstev. Sredstva, ki jih bodo s kreditom pridobili, pa bodo porabljena za različne namene, med njimi tudi za izgradnjo objektov, namenjenih kmečkemu turizmu, ureditvi objekta za predelavo in konzerviranje povrtnin ter nakup strojev za njihovo pakiranje, nakup plemenskih živali, nakup plastenjaka in kmetijskih strojev. POMOČ PRI UREDITVI TRAJNIH NASADOV IN TRAVNIKOV Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem je 6. januarja letos obravnaval prijave na razpis sredstev za dodelitev finančne pomoči za ureditev trajnih nasadov in travnikov. Razpis je bil 7.11.1997 objavljen v Primorskih novicah. Sredstva v višini enega milijona tolarjev, namenjena ureditvi trajnih nasadov, je odbor na podlagi predložene dokumentacije in mnenja Kmetijsko svetovalne službe razdelil desetim prijavljenim prosilcem, ki naj bi s temi sredstvi uredili 6,86 hektarjev veliko površino. Osmim prijavljenim prosilcem pa je odbor dodelil razpisana sredstva v višini pol milijona tolarjev za ureditev travnikov. Celotna površina travnikov, ki naj bi se s temi sredstvi uredila, je 10,32 hektarjev. POSTAJA BREZ NADSTREŠKA Železniška postaja, ki je postala celo obmejna, je ena redkejših, ki nimajo nadstreška. Potnikov je, kolikor jih je. Ampak med njimi se s te postaje že pol stoletja, iz dneva v dan, v času šolskega leta vozi na desetine dijakov, ki jim vse jugo in SLO oblasti doslej niso znale ali hotele omogočiti šolanja doma. Na misel jim nikoli ni prišlo niti to, da bi tem 'svojim občinskim otrokom' vsaj olajšali vsakodnevno čakanje na peronu pod milim nebom. Nikoli ni bilo namreč slišati, da bi železnici predlagali gradnjo nadstreška. In nikoli ni bilo slišati, da bi se na to kdaj spomnila železnica. Ce nadstreška niso vredni vsakodnevno čakajoči dijaki, jo bo morda vredna obmejna lega te postaje. Če ne zaradi obojega, pa vsaj zaradi 'ugleda radnje', kot mi je nekoč odgovoril nek trgovec, ko sem hotel kupiti neke stvari. »Kako, da jih ne 'držite', saj jih imate v izložbi.« »Pa tamo jih držim z bog ugleda radnje.« ispress H januar 1998 NA OBISKU PRI ANTONU - ALFREDU ČEKADI V Novokračinah sem obiskala Tonija Čekada, da bi mi povedal, kaj ga veseli in kako si zapolnjuje upokojenski dan, ki je lahko svetel, teman ali pa siv. Toni mi je povedal, da zelo rad poje. Je aktiven član pevskega zbora bistriških upokojencev. Prideluje sladki med, ki so ga zelo veseli njegovi vnuki. Kuhanje domačega brinjevca pa je Tonijeva največja ljubezen. Pravi, da bo to počel, dokler bo mogel. Kuhanje brinjevca je zahtevno delo. Potrebna sta potrpežljivosti in predanost človeka, da brinjevec postane to, kar je -žlahtno zdravilno žganje. Tema je že bila in lilo je kot iz škafa, ko sem prišla v Novokračine. Hiše, v kateri meje pričakoval Toni, mi ni bilo težko najti. Vstopila sem. Za kratek čas sem postala pri vratih, da sem se razgledala po prostoru. Presenetila sta me red in čistoča prostora. ga dam v dobro oprane sode. Glede na količino zmletega zrnja dodam vodo. Vsako zrno pa mora biti počeno, kajti le tako se sproži fermentiranje." Izkoristila sem premolk, in si zapisla, kar mi je povedal. "Proces fermentiranja je odvisen tudi od temperature zraka," je nadaljeval. "Višja temperatura omogoča hitrejše fermentiranje, nižja pa daljše. Dnevno mešanje brinjeve mase omogoča enakomerno fermentiranje in je tudi zaščita pred samovžigom. Fermentiranje je končano, ko je voda na vrhu." Ujamem Tonijeve besede in si jih zapisujem. Z jasnim glasom nadaljuje: "Prvo kuhanje nam da brinjevo Žonto. Shranim jo v sode in 'flaškone' ter jih dobro zaprem. Žonta zori deset dni. Nato začnem kuhati brinjevo žganje. Za pridobivanje brinjevega olja imam poseben lonček. Vanj priteka najprej Povabilo, naj prisedem sem z veseljem sprejela in si našla udobno mesto pri tistem čarobnem kotlu, ki se uporablja za kuhanje brinjevca. Toni je ravnokar zakuril ogenj. Vprašala sem ga, katera drva uporablja za kurjavo, pa mi je takoj povedal, da je ogenj zelo pomembna stvar. Premočan ogenj bi zažgal kuho, zato kuri z malokaloričnimi drvi leske in jelše. Gostilničar iz Jelšan Polde Mihačič, po domače Kernjokin, ga je naučil, kako vzdrževati pravšnji ogenj pod kotlom, da se Žonta ne bi zažgala. Zazrla sem se v ogenj in čakala, kaj mi bo Toni še povedal. Cisto očarana sem ga poslušala in gledala, kako je pripravljal kotel za kuho brinjevega žganja. Zbrano mi je začel pripovedovati. "Brinje začnem pobirati v začetku meseca septembra in oktobra. Nabiram ga tako, da ga smukam v raj to - sito z gosto mrežo. Modra zrna so najboljša, ker so najbolj zrela. Nabrano brinjevo zrnje prečistim z vejanjem." Vprašala sem ga, kaj to pomeni. S smehom in kretnjami mi je pokazal, kako se veje in nadaljeval s pripovedovanjem: "Čisto zrnje zmeljem in Žonta, na drugi strani lončka je ravna cev, iz katere teče dragoceno brinjevo žganje." Pijem sok in tiho sledim pripovedovanju, ki ves proces dogajanja povezuje v celoto. Pokaže mi prvi "deci" kuhanega brinjevca in nadaljuje: "Poglej, Neta, to je brinjev cvet. Odstranim ga, ker bi sicer pokvaril brinjevec in ves moj trud bi bil zaman." S tem je Toni zakjučil svojo pripoved. Še nakaj časa sem posedela, preden sem se poslovila. Zunaj je še vedno deževalo. Kako sem prevozila pot iz Novokračin do Bistrice, bo ostala uganka. Misli so mi brbotale v obilju vtisov. Počasi pa so se mi le uredile. Tonijev brinjevec cenijo in poznajo v Ameriki, Avstraliji, na Japonskem in v drugih državah, kjer živijo Slovenci. Med posamezniki, ki promovirajo slovenski narod, je tudi naš Toni. P.S. Toni ga ljubkovalno kliče njegova vnukinja Maja, ki ga ima zelo rada. Neta Vergan ZAVAROVALNIŠKA ULICA Bazoviška ulica teče približno od Vidma pa do koseškega mostu. Vsaj tisti njen del od Novega sveta pa do pošte bi lahko preimenovali v Zavarovalniško ulico, toliko zavarovalnic se je nakopičilo ob njenih ležečih bokih. Zavarovalnice se začnejo pri Novem svetu s prvo - Adriatic, nadaljujejo z mariborsko pod PD 'Snežnik', Slovenico pred bistrojem 'Galea' in se končujejo za bistrojem, kje drugje kot pri Triglavu. Pločnik od pošte proti gostilni 'Lovec', ki je bila nekoč hotel, je bil v hudih zimah leglo ledenih spotikanj. Sedaj takšnih navihanih zim, ki bi metale ljudi z nogami v zrak, ni.Četudi bi prišle, se bomo lahko po mili volji zavarovani in brez skrbi spotikali pod budnim očesom vseh štirih konkurentov. ispress Pogled na del 'Zavrovalniške ulice'. PRIHAJA BANKA VIPA Najbolj kričeč dokaz tega bližajočega se prihoda je nova fasada na 'stari sodniji'. Delo na njej se je zaradi neugodnega vremena nekoliko zavleklo, je pa končano. In naša 'stara sodnija' v novi preobleki s pridihom patine starih časov pričakuje novo Banko Vipa. Urediti in opremiti je treba samo še notranje prostore bivše papirnice 'Linea a rt', ki se je medtem že preselila na drugi konec stavbe, v Rozmanovo ulico. Za koprsko in SKB banko dobivamo še tretjo. 'Stara sodnija' pa bo poleg tam že delujočih lokalov pridobila še bančno dejavnost, ki ni le pridobitev za 'staro sodnijo' ampak tudi za naše kraje. Da pa sodni časi te starodavne stavbe ne bi bili povsem pozabljeni, skrbi v njej delujoča odvetniška pisarna. ispress BRUCOVANJE 97/98 V petek, 19. decembra 1997, je Klub študentov Ilirska Bistrica v MKNŽ-ju že tretje leto zapored priredil brucovanje za vse ilirskobistriške bruce, ki so v letošnjem letu pogumno in uspešno stopili po poteh študentskega življenja. Bruci so bili zelo opazni, saj so bili že ob prihodu v MKNŽ zaznamovani z napisom "BRUC", le-ta pa se je cel večer svetil na njihovih čelih. Da se ne bi bruci in množica drugih študentov ter radovednežev dolgočasili, je Klub študentov pripravil kar zanimiv program, v katerem so se morali bruci dokazovati v takšnih in drugačnih tekmovanjih. Tudi že tradicionalni "krst s kislim zeljem" ni ušel prav nikomur in lahko rečemo, da so tako vsi prisotni bruci postali "pravi študentje". Monika Urh SAMOPO- STREŽNA ZELENICA Samopostrežne zelenice seveda ni, je pa zelenica pred samopostrežno trgovino na poštnem trgu, ki ga tudi ni, je pa nekoč bil. čeprav je imel drugačno ime. V čigavi lasti je ta zelenica,za ta zapis ni tako pomembno. Pomembno pa je, da bf lastnik tej svoji::sramoti moral posvetiti tisto skrb, ki jo dolguje kut dober gospodar; la košček zanemarjenosti naj lastnik uredi, komu, ki jo bo znal urediti, . podari ali pa naj jo odnese v smetnjak, če mu je to najlažje, j Takšna kot je, ne sodi tja, kjer leži! V sramoto pa ni Je lastniku ampak vsem nam in tistim, ki bi morali kaj storiti za zunanjo podobo našega zanemarjenega kraja z zvenečim imenom mesto. ispress K Banka Koper Poslovna enota Ilirska Bistrica Več časa - več izbire BANKA KOPER d.d. ponuja danes svojim varčevalcem nad 80 različnih produktov, ki se jih poslužujejo varčevalci Banke Koper. V zadnjem času se je močno razširilo brezgotovinsko poslovanje, ki je postalo del vsakodnevnega življenja. Na tem področju lahko banka danes ponudi: - šest različnih plačilnih kartic blagovne znamke ACTIVA, - med njimi tudi plačilno kartico Actlva - Maestro. Ta kartica je brez zamika plačila, kar omogoča zelo enostavno vodenje stanja in vseh evidenc v zvezi s poslovanjem računa, - na voljo so tudi bankomati, kjer lahko opravimo dvig gotovine in pregledamo stanje na tekočem računu (na bankomatu agencije Trnovo v Gregorčičevi ulici 22 bo v kratkem možno polagati tudi gotovino in plačevati položnice), - trajni nalogi, ki predstavljajo pooblastilo banki, da s tekočega računa varčevalcu poravnava banka vse obveznosti (elektriko, RTV naročnino, plačilo telefona, naročnina za časopise in revije ter podobno), - storitev Banka na domu, kjer plačevanje računov ne predvideva obiska v banki. Še več, s pomočjo te storitve lahko: - položnice plačujemo kar od doma, - prejemamo obvestila o pokojnini na dom, - naročimo čekovne blankete na svoj naslov. - Banka Koper pravkar (od 1. februarja 1998 dalje) uvaja novo storitev DVIG GOTOVINE NA PRODAJNIH MESTIH, ki bodo omogočala dvigovanje manjših zneskov (od 1.000 do 15.000 SIT dnevno) na zato posebej označenih mestih v trgovinah, kjer je postavljen POS-terminal. Prednost pri uvajanju te storitve bodo imeli kraji, kjer ni bančne enote (Knežak, jelšane, Prem, Vrbovo, Zabiče, Podgraje in drugi). Uvajanje te nove storitve v krajih, kjer ni bančne enote, je toliko bolj pomembno, ker s I. februarjem 1998 ne bo več možno dvigovati gotovine s hranilnih knjižic In vnovčevanje čekov Banke Koper in tudi drugih (razen dveh) na okencih v enotah Pošte Slovenije. Banke v Sloveniji (razen dveh) niso (zaradi stroškov) obnovile pogodbe s PTT, ki omogoča dvig gotovine na okencih PTT. V Banki Koper se zavedamo, da bo prenehanje možnosti dviga gotovine na okencih PTT povzročilo težave določenemu delu naših dobrih komintentov. ZATO PRIPOROČAMO VSEM, ki so se doslej posluževali poštnih okenc za opravljanje bančnih storitev: - Čimprej se zglasite v eni od enot Banke Koper poslovne enote Ilirska Bistrica, kjer vam bomo podrobno predstavili vse možno5' sodelovanja z banko. - Čimprej odprite tekoči račun v Banki Koper ter nanj preusmeT nakazovanje vaših prejemkov (plače, pokojnine, štipendije...)-tekoči račun so vezana vsa brezgotovinska poslovanja v banki. - Naročite si eno od plačilnih kartic ACTIVA, ACTlVA-EUROCAl® MASTERCARD ali ACTIVA-MAESTRO. Plačevanje s kartico I' preprostejše kot z gotovino, sočasno pa van bo omogočilo obiskov na bančnih okencih. - Zaupajte banki, da vam poravnava vaše redne obveznosti (elektrik telefon, časopise, revije, posojila...) direktno z vašega tekočega račuP - Odločite se za storitev BANKA NA DOMU. Z njo vam banka omeg0*1 plačila položnic, tudi plačila PTT in elektro storitev. - Pooblastila na vaših računih (hranilni knjižici, tekočem računu, devizn® računu, žiro računu) nekoga, ki mu zaupate, in ki mu je opravlja11' bančnih storitev bolj pri roki. - Če se vam klub vsemu zgodi, da bančne storitve ne morete opta'* (zaradi bolezni ali nujnega primera), pokličite našo bančno enoto1 zadeve bomo rešili tudi z obiskom na domu. Podaljšali smo tudi čas vračanja posojil pri obstoječih vrstah: - gotovinska posojila: od 3 let na 4 leta - posojila za nakup avtomobila: od 4 na 5 let - posojila za nakup stanovanja in stanovanjske hiše ter nakup stavbnega zemljišča: od 10 na 15 let. Razširili smo namen posojil za investicije v nepremičnine, tj. za naktf gradnjo in prenovo nepremičnin z odplačilno dobo do 10 let. Po novem vam ponujamo tudi posojila za: - nakup kmetijskih zemljišč in gozdov - nakup, gradnjo in prenovo poslovnih prostorov - nakup, gradnjo in prenovo počitniških hiš in stanovanj. Uvedli smo tudi nove, ugodnejše pogoje za pridobitev posojil: V določenih primerih znašajo lahko mesečne anuitete polovico ’■* Pri namenskih posojilih lahko imate solidarne plačnike, ki niso nif ožji družinski člani. Sedanji in bodoči komintenti lahko dobijo na sedežu Banke KoP* poslovne enote Ilirska Bistrica, Bazoviška ul. 18., tel.: 067/41 98 U v AGENCIJI Trnovo, Gregorčičeva 22, tel.: 067/81 570 ter v AGEJv Podgrad, Podgrad 96, tel.: 067/85 036 vse podrobnejše informzc V zvezi s pestro ponudbo l< Banka Koper . Veselimo se srečanja z vami. I< Banka Kop6 Dokazujemo z der KAMORKOLI POGLEDAŠ V PUSTNEM ČASU, VSE NORI (n. kurit) V času rimskega imperija se je praznik Pozdravljanja pomladi in odganjanja zime razširil tudi na Slovensko. Ljudje so skušali vplivati na potek dogajanj v naravi s čarobnimi dejanji in zle duhove odganjati z gfdimi maskami. O tem nedvomno priča najznačilnejša slovenska maska kurent. Niko Kuret, ki v knjigi "Praznično leto Slovencev", kot sam pravi, opisuje starosvetne šege in navade Slovencev od pomladi do zime, začenja pripoved o tem Prvem spomladanskem prazniku takole: Kamor koli prideš pri nas v pustnih dneh, povsod začutiš svojevrstno vzdušje, ki se se °d pradavnih časov ni porazgubilo. Minevale so dobe, dobri in hudi časi, marsikaj se je opustilo, marsikaj sPremenil0/ marsikaj dodalo. Pustne norčije so ostale, čeprav jih marsikje Povzemajo otroci, starejši pa polagoma opuščajo." £***■* mama Mišonka in mala Miša, e °S Venčke Štemberger za vso družino. X Poglavju "Pustne norčije" je 0 l eniena tudi dolina Ilirske Bistrice, za ,$1 er° Pravi, da "so svoje dni napravili na nosd' fCTek ve^eSa slamnatega moža, ga f , z diskom in petjem po vaseh, potem N1 p Veliko več pozornosti in bolj ančen opis pa namenja "škoromatiji". 10 jst ■ ,se tlsto, kar je drugod v Slovenski i' obd r,anjeno ali mani v ostankih, so & Cest r' v Brkinih - med rečico Reko in /eo ° rst ■ Keka - do današnjih dni v dokaj jn pSar°svetni obliki, predvsem v Hrušici j v Pa tudi v javorju, v Obrovu, 5 'ško °e*-ab m i-očah. Tod še danes j od rc>rnf'i0' in sicer traja 'škoromatenje' J Pepenfn°VeSa (26. decembra) do fantj CrjG srede opoldne- P° stari šegi se vi 'Za^e.na štefanji dan zbero v gostilni in tam ,i ki ral?° pusta- Krčmar jim odpre račun, v 'e Potem do pepelnice. Poravnajo ga Prve , ? b° pepelnici. Fantje si na tem skrb? Zb°ru izvolijo dva 'kapota', ki bosta se tu? ? dobr' potek 'škoromatenja', in prav'' domenijo, 'du buo šu ze kej', se Skor [' kakšen škoromat bo kateri." pa °matov ie namreč več vrst: 'poberin' 'škor*e^°V sPremljevalec 's poberinom', . z u °mat.' 5 kotlenimi zvonci', 'škoromati 1,1 drugi n|vlr?'. zvonci'/škopiti', 'pležin' in škoro 1 '■ k' smo jih v letih, od kar nas sredj?-"131' redno obiskujejo v mestnem letne CU'tud' sam' dodobra spoznali in tudi V kaP0uedUiei°' da b0taka tradici" 'k'se Ponašajo z bogato pustno priDr, ° ln lzv'mimi maskami, se začnejo potrebno113 PU,St ,že zel° zg°dai' sai ie Postorit- , vsakokrat znova marsiakj j pUst. A dodelati ali dopolniti. Ker pa je da j3k°!ekoč Pred vrati, bo nemara prav, ki si ž(I,acnemo Pbpravlajti nanj tudi tisti, obraz 11710 vsai enkrat v letu nadeti drugi 1 severi' Se nekoliko poveseliti in pusta izdelam primerno zapiti. Različne že -1 ie mnne-rn?ske iz raznovrstnih materialov za Dusi°CeJlagajnice”. Kot poročajo Novice, smo se v na Slovenskem močno potrudili z ii Organizacijo številnih shodov, zborov in c sl°vesnosti v cesarjevo slavo. Slovesnost pa J® zasenčila velika žalost ob tragični novici, a naje prve dni septembra 1898 "anarhist a iškega rodu Luigi Lucheni" smrtno e ^abodel cesarico Elizabeto, ko se je e Drezskrbno sprehajala ob Lamanškem jezeru v Švici, kjer je bila na počitnicah, h Vse cesarstvo je žalovalo. Na slovesnostih o v cesarjevo čast pa so v njen "blagi spomin i. Prižigali številne sveče". dogajanju pri nas. Očitno ni bilo rednih dopisnikov. Škoda, saj bi lahko zvedeli kaj več o vsem, kar je našim ljudem prineslo leto 1898. Iz gospodarskih novic je gotovo najpomembnejša odločitev Deželnega zbora za Kranjsko, ki je na predlog poslanca Lenarčiča sprejel odločitev, da se iz deželne blagajne potroši 8000 goldinarjev za preureditev okrajne ceste Št. Peter - Trnovo "mej Globovnikom in Knežakom, po novi trasi od hišne številke 109 v Knežaku do parcele 1150 katastrske občine Topole pod Globovnikom". Domačini vedo, da teče meja med topolsko in trnovsko katastrsko občino po potoku Trnovšku, le dobrih sto metrov od znamenitega kamnitega "malega mostiča", ki še sedaj, po 160 letih, služi svojemu namenu. Zgrajen je bil ob rekonstrukciji ceste v letu 1838; danes je mostič proglašen za tehnični spomenik. Dela so stekla in v nekaj letih so bili globovniški klanci premagani. V statističnem pregledu Slovenskih posojilnic za preteklo leto 1897 sta omenjeni tudi posojilnici v Trnovem in Podgradu (v Istri). Četrto leto delovanja trnovske posojilnice je bilo dokaj uspešno, ______________________;___________________________________________________________j jllfn° Pred sto leti je v Harijah začela delovati enorazredna Ljudska šola. Pouk so imeli v stavbi danraŠČ‘ne' ki so i° kmalu Podrli ‘n v letu 1901 Postavili novo šolsko Posl°Pje> kot 8a poznamo še zn < S' °senrdesef let so otroci Harij, Tominj, Soz in Zaličev v tej stavbi nabirali svoja prva učiTr vse do ,eta 7978, ko je šolo obiskovalo le še 12 otrok, ki so bili skupaj z zadnjima ukin-ama dragico Gombač in Anico Primc prešolani v Trnovo. Harijska šola je bila "začasno Ha n*.a",n ie tako verjetno zaključila svoje šolsko poslanstvo. ljujlkl šolska stavba v harijah fotografirana v začetku šestdesetih let. Viden je še prvotni napis: novS"3 (ki so ga Italijani v svojem času prekrili s tablo Scuola elementare) pod njim pa 'e a ,a7>7a z napisom Osnovna šola. (Foto: Alojz Gombač, Harije) ‘■nam ■Ccrkcv na razglednici iz leta 1910, prizorišče "bogoropnega zločina" pred sto leti. p°sfav7;fl 'n znač/7n/ zvonik trnovske cerkve, ki tako lepo oblikuje panoramo starega Trnovega, -11 farani leta 1827. (Iz zbirke avtorja.) yeliKa yse.h slovenskih deželah je stekla sPornea va zbiranja denarja za postavitev Prešerni^a slovenskemu pesniku Francetu tern uU V Ljubljani. Slovenci so se prav v srnrtj U sP°minjali 50-letnice njegove saj je imela za 102.235 goldinarjev prometa in dobička 885 gld. V sklade pa so namenili 2.445 gld. Podgrajska hranilnica je v svojem tretjem letu delovanja imela 112.480 gld prometa, 402 gld dobička, za sklade pa je vložila 1.334 gld sredstev. Cesarjevemu jubileju v čast je bil sklican v Ljubljani konec julija tudi Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev. Trnovsko posojilnico je zastopal Ivan Valenčič, podgrajsklo pa Anton Štembergar. Na podobnih slovenskih shodih so se zbirali tudi drugi deželni stanovi, slovenski župani, učitelji idr. Županstvo v Podgradu je gotovo prizadela odločitev Istrskega deželnega odbora, da županstvo ne sme vlagati občinskega denarja v domačo posojilnico. O vzrokih za takšno prepoved Novice ne pišejo. Na šolskem področju je bila najbolj vesela novica za vaščane Harij in okolice, da se v njihovi vasi "ustanovi jednorazrednica". Učitelj Josip Kostanjevec, znani slovenski pisatelj, je v tem letu zapustil premsko šolo in prevzel službo nadučitelja v Litiji. Na Prem pa je za nadučitelja prišel konec leta iz Št. Vida pri Blokah Avgust Korbar. Knežani so izgubili učiteljico Viktorijo Juvančič, ki je bila premeščena v Postojno. O nezaslišanem “cerkvenem ropu” v trnovski cerkvi poročajo Novice 18. novembra 1898. “V noči med 14. in 15. tega meseca se je zgodil v Trnovem pri Ilirski Bistrici strašni bogoropni zločin. Roparji so vdrli v podstrešje cerkve, prebili strop pri orgijah in se po vrvi spustili v cerkev. Odnesli so ciborij, monštranco, nekaj kelihov in kovinskih oltarnih svečnikov ter nekaj denarja iz nabiralnika pri oltarju Matere Božje. Ljudstvo je ogorčeno. Prepričani pa so, da so storilci tujci, saj se je zločin zgodil pred semanjim dnem, ko pride v kraj dosti tujcev. Podoben rop so v trnovski cerkvi zabeležili tudi pred 26. leti.” Bodi za prijaznejši zaključek še vesela novica, da je v začetku novembra tržaška firma Gorup “potisnila v morje prvi slovenski parobrod, ki so mu dali ime TRIGLAV!" Le kako drugače? Za bralce Snežnika je Novice izpred sto let prelistal Vojko Čeligoj VENERA - LEPOTA Venera je dragulj neba. S svojim čudovitim sijajem premakne še tako zakrknjenega samca. V hipu ti razburka domišljijo in »pade ti mrak na oči«. S čarobno svetlobo te z lahkoto odpelje v svet, kjer ti takoj zmanjka tal po nogami. Nehote se predaš občutku omame in vrtinec te posrka v trenutek večnosti. Ko bi torej človek znal živeti iz trenutka v trenutek, bi živel večno... Venera je naši Zemlji najbližji planet. V lanski pozni jeseni se nam je prikazovala kot Večernica. Bila je naravnost izzivalna. V marcu bo vzhajala pred Soncem in videli jo bomo kot Danico. Venera se okoli Sonca vrti v elegantni krožnici. Rada si izbere razkošno gledališče in v tej predstavi enkratno odpleše dunajski valček. Svojo pozornost vzbuja tudi s tem, da se okoli svoje osi vrti obratno kot ostali planeti v sončnem sistemu. Nihče zagotovo ne ve zakaj. Morda se je to zgodilo v času potopa Atlantide in razstrelitve planeta, ki je takrat vladal Devici. Tako je nastal asteroidni pas med Marsom in Jupitrom. To so bili res kruti časi. Ker pa Venera vedno poskuša zasukati dogodke sebi v prid, jo je drugačnost od ostalih naredila še popularnejšo. Usoda je ubogi Devici vzela vladarja, zato je to vlogo prevzel Merkur. Te nebeške poti so res čudne. Ne razumem vsega, vendar se mi dozdeva, da se bo znašel tudi na nebu tisti, ki se znajde na Zemlji. Venera je boginja krasote in razkošja. Zlati lasje ji segajo do kolen. Iz njenih mirnih velikih oči pa sijeta ogenj in milost. Arhetipa njenih energij sta lepota in ljubezen. Venerine energije so v človeku zelo opazno prepletene mu dajejo izrazit ton na področju življenja ob trenutku njegovega rojstva. Ko smo se pogovarjali o Merkurju, smo ugotovili, daje logičen in razmišljujoč, da obvlada sintezo, analizo in organizacijo. Veneri je vse to španska vas. Vidimo, da jo zanimajo druge stvari. Kraljuje v svetu vrednostnih kategorij in harmonije, lepote in ljubezni. Kaže se nam v odnosu do sebe in v odnosu do drugih bitij, v katerih iščemo spontanost, pripadnost in sozvočje, da bi na ta način postali zadovoljni, izpolnjeni, srečni in sestavljeni. V tem iskanju svojega, nas Venera popelje skozi neskončnost svojih tančic od globokih razočaranj do sreče in ekstaze. Položaj in aspekti Venere v natalnem horoskopu kažejo, kako resnični smo in kako sproščeno vstopamo v te odnose in kakšni občutki se vzbujajo, ko prihajamo v ta stik. Venerina energija se torej zrcali v našem čustvenem odnosu do sebe in sveta. V njeni popolni domeni je tudi magični svet erotike. V tem vseobsegajočem spektru njenega delovanja ima Venera vse vitalne niti v svojih rokah. Zanikati ali upreti se tem energijam je iluzorno početje. Prej ali Sandro Botticelli, Venerino rojstvo - detajl (okrog 1480-1485). Spoštovani bralci Snežnika in vsi zaljubljenci v zvezde ste verjetno že opazili, da bo naš astrološki kotiček poslej malce drugačen. Zvezdoljubci bodo vanj pokukali sicer Vlil številki časopisa, vendar smo ga razdelili na dva dela. V enem delu borrio objavili horoskop enega:izmed vas, ki nas tako budno spremljate, v drugem delu pase boste lahko spoznavali z osnovam i astrologije. Torej, v naslednji številki bo naš: astrolog razkril horoskop enega izmed vas; v tej številki pa se posladkajte z Venero. Prijetne trenutke ob branju vam.želi uredništvo časopisa SNEŽNIK. KUPON januar 1998/2 Šifra:. Dan rojstva:....................... Čas rojstva: Kraj rojstva:..................... Spol:. Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, ZA HOROSKOP Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica slej se posledično pokažejo kot izkrivljena in razdiralna sila, ki uničujoče posega v človeške odnose in v življenje samo. Energije pač ni mogoče izničiti; lahko jo le usmerjamo ali pa transformiramo. V razvoju človeštva so se procesi in odnosi do teh energij vrednotili zelo različno. Religije so temu vedno dajale pečat. Stvari tudi danes ne stojijo kaj prida bolje. Vrste prepovedi, tabujev in strahu so se kot kolektivna podzavest prenašale iz generacije v generacijo, več ali manj v človeku enostavno so, ne da bi se jih posebej zavedal. Vzgoja in okolje pa marsikomu te vzorce še dodatno okrepita. Preveč je nenapisanih in neizrečenih življenjskih dram, ki nemo ostajajo skrite za zidovi spalnic in tudi svetišč. Kakorkoli že, živimo v času, ki obeta osvobajanje vzorcev sramu in obsojanja svojega telesa. Dva tisoč let Rib je mimo in tudi osnovna vzorca krščanskega sveta, kot sta: »Kriv sem in sram me je«, se počasi topita in dajejta prostor občutku svobode, ki prihaja z Vodnarjevo dobo kot nov veter v naše misli in telo. Zato ni slučajno, da nam otroci, ki danes prihajajo na ta svet, tako očitno kažejo ravno to odprtost, spontanost, originalnost in neposrednost. Ne moremo mimo tega svobodnega duha, ki ga izražajo. Za nas starše je to šansa, da se naučimo sprejemati to drugačnost, da otroka sprejmemo kot bitje in kot prijatelja in ne kot našo lastnino. Vse, kar v gnezdu potrebuje, sta varnost in ljubezen. Podpirajmo ga v njegovi nameri in ko bo v svojih krilih začutil veter, mu zaželimo varen let. Njegova lastna odločitev, da poleti v samostojnost, mu da občutek odgovornosti in v tem trenutku dobi vso potrebno energijo. »Ne vprašajte me zakaj«, bi dejal Don Juan, »vem le, da to tako deluje«. Namenoma sem se dotaknil tega občutljivega področja, kot sta religija in vzgoja, kajti odločujoče vplivamo na človeka, če kakorkoli posegamo v pretok njegovih Venerinih energij. Venera daje tisto individualnost, značilnost in posebnost, po,kateri se posameznik razlikuje od ostalih. Pri ugodnih aspektih se Venera na Ascendentu in v Prvi hiši izraža v lepoti telesa in skladnosti, družabnosti in veselju, umetnosti, glasbi, ritmu in tudi v ljubezenskih pustolovščinah, ali v zanemarjenosti, če so aspekti negativni. V Drugi hiši - finančni uspeh in protekcije. V Šesti hiši - poslovni uspehi, zdravje in lepa garderoba; pri neugodnih aspektih tudi venerične bolezni. V Deseti hiši -popularnost in prijateljske zveze ali pa škandali, odvisno od astroloških aspektov. In še kot primer za Dvanajsto hišo - tajne ljubezenske zveze. Ta prikaz je splošen. Namen je v tem, da dobimo občutek, kako različno se lahko kažejo Venerine energije. Industrijska »mašinerija« mode in kozmetike sta izrazit in večkrat tudi napadalen prikaz, kako globoko te energije sežejo. Danes je recimo zelo malo reklam brez erotičnih namigov, čeprav so ti včasih zelo prefinjeni. Ravno ti neopazni namigi pa delujejo podzavestno in so zato še bolj učinkoviti. Res je, da je nemogoče dojeti vso obsežnost Venere. Tudi ni potrebe, da bi si s tem razbijali glavo. Dovolj bo, če bomo do sebe in okolja sproščeni, spontani in resnični - ostalo pride samo. Prihodnjič se vidimo na Marsu. Imejte se radi. Fidele Vergan \ Občina Ilirska Bistrica VjXPlRN/C^ Jhnea&tit X6a-2Biy s 7 v V v v x c x z x cppiama-pur Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, te!efax: 067/81-042 G ek*xt grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2, Ilirska Bistrica ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 x~ FIZIOTERAPIJA KMS E TRG0VIM Rozmanova ul. 1 ♦v 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 • zelena zdravila • čaji in ogne mešanice • ortopedski pripomočki • ortopedski vzglavniki • madicinska kozmetika • preventivne in terapevtske kompresijske nogavice • obvezilni program • Chicco program za otroke in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). TOVUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 ■ i primorje Hj fifišajdovščinalia ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. PUR|0TEX \ Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 V "X COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19, tei/fax. 067/42-077 CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA Commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 \ TRGOVINA ANA Tl GREGORČIČEVA 2, ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239 m POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN ODPRTO: 900 - 1200 in 1500 - 1900 SOBOTA: 800 - 1300 F* JE T & O L TRANSPORT D X: irbis d.o.o. Mi ll »J KOSEZE 32C 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +386 (0)67/41-082 ... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbe z artikli za osebno in splošno higieno nudimo usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog URNIK VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8-12 Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 NOGOMET ALI BODO PONOVNO SKUPAJ? P° koncu prvega dela prvenstva J. SNI - Zahod v sezoni 1997/98 deseto mesto na lestvici ne daje Bistričanom veliko upanja za obstanek v tretji ligi. Poleg težke finančne Sltuacije (še vedno nimajo pokrovitelja) je klub ostal tudi brez uprave, ne pa tudi brez Predsednika Jožeta Ludvika. Mnogi se sprašujejo, ali bosta Joško Berginc in Bojan Mršnik P°novno zaigrala v klubskih dresih. To je tudi želja navijačev. Tekst in slika: Petar Nikolič SKUPŠČINA nogometnega kluba NK Ilirska Bistrica, ki igra v tretji ligi, preživlja težke čase. Ostal je r[.ez pokroviteljev in donatorjev in s tem brez sredstev za osnovno delo. Nič boljše ni stanje v ekipi, kjer menjava generacij poteka prepočasno, odgovornosti za to pa noče nihče prevzeti. Edina Svetla točka je delo z mladimi selekcijami. ,. Na letošnji skupščini se je proti pričakovanjem organizatorja - izvršnega i odbora NK - zbralo 33 Članov kluba, med njimi tudi Mitja Skerlavaj, Predsednik Športne zveze Ilirska Bistrica. Poročilo o delu v preteklem letu je Podal predsednik kluba Jože Ludvik, ki je na kratko povzel vse tegobe, ki tarejo klub. Poudaril je, da klub poleg pomanjkanja’ igralčev pesti tudi: Pomanjkanje finančnih sredstev, saj je dolgoletni pokrovitelj - podjetje Trans-P°rt- odpovedal pokroviteljstvo,: novega pokrovitelja pa niso uspeli dobiti, sredstva, ki so jih klubu namenili razni donatorji, so bila preskromna in menjava generaci je bo trajala dlje, kot so v klubu pričakoval i. Vse to je seveda vPbvalo na rezultat. O delu z mladimi selekcijami je spregovoril Aleš Zidar: "V: nogometni p' kl deluje že osem let, se jez junijem preteklega leta začelo delati bolj /ganizirano, kar je velika zasluga staršev in vseh trenerjev. Starejši dečki so ‘vd let uspešni v MNZ Koper, v pretekli polsezoni so dosegli 4. mesto. Sest ckov te generacije že nekoliko let nastopa za reprezentanco MNZ Kopvi , fvemje. Tudi mlajši dečki, čeprav na 6. mestu, so pokazali določeno a iteto, za razliko od kadetov, ki pod imenom sosednje Košane hišo upravičili aupanja v PNL. Mladinci, med katerimi je nekoliko izvrstnih nogometašev, f ,rst0 držijo drugo mesto na lestvici. Generacija, ki jo vodi Vojko Kalc, ne muje. Med njimi je tudi nekaj malčkov, ki sozelo nadarjeni. so (je.vzamemo v obzir; da uspešno delujejo tudi cicibani, lahko rečem, da m'ajše selekcije upravičile zaupanje." Besedo je povzel tudi Mitja Skerlavaj, predsednik Športne zveze, ki je P leg ostalega dejal: "Iz vsega tega je razvidno, da klub nujno potrebuje P moč. Jaz osebno in tudi Športna zveza bomo skušali klubu nuditi potrebno Pomoč, ki jo sedaj krvavo potrebuje) Pohvalno je, dav klubu dobro napreduje 0 z mladimi, saj klub brez tega nima perspektive." ()!,.tei priložnosti so prisotni potrdili novi statut. Na koncu so še izbrali oasni petčlanski izvršni odbor, ki bo vodil klub v naslednjih šestih mesecih. P. N. STRELJANJE USPESNO NA DVEH TIRIH Po svetovnem prvenstvu in aktivnem dvomesečnem odmoru je najboljši strelec na glinaste golobe - TRAP v Sloveniji in Bistričan Andraž Lipolt v drugi polovici januarja ponovno začel s pripravami. Prvi uradni trening je opravil v družbi svojih kolegov iz reprezentance na strelišču Črne njive pri Ilirski Bistrici. Na treningu so bili poleg strelcev tudi trener in selektor reprezentance Niko Mejaš in Željko Čurič, mož, ki skrbi za psihološko stabilnost reprezentantov. Trening je bil uspešen. Po rezultatih, ki so jih dosegli v serijah, so bili več kot dobri. ,8* g? trii 1P Lipolt v tem obdobju uspešno "vozi po dveh tirih", saj je poleg streljanja uspešen tudi pri opravljanju izpitov na strojni fakulteti v Ljubljani. Vzoren študent in dober strelec je tokratne priprave začel prej, razlog za to pa je tekmovanje v Egiptu - UAR, ki bo že v sredini meseca marca. Tekst in slika: Petar Nikolič Z NOVIMI MOČMI V NOVI SEZONI Ekipa ženskega rokometnega kluba Ilirska Bistrica tudi po končani sezoni ni prenehala z delom. V dvorani OŠ Antona Žnideršiča so dekleta, čeprav ne vedno v polni sestavi, nadaljevala s treningi, da bi novo sezono pričakala kar najbolje pripravljena. Uprava kluba je na izredni seji izbrala za novega predsednika Darka Štembergerja, ki ni stal križem rok. V klub je kot trenerja vključil svojega soigralca Vladimirja Dimnika, kateremu se je pridružil tudi Zoran Božič. Slednji bo treniral mlajše selekcije. V ekipi so ponovno zaigrale Petra Dimnik, Andreja Martinčič h Klara Tomažič, rokometašice, od katerih se zelo veliko pričakuje. Kako so naša dekleta pripravljena, bomo videli že v soboto, 31. januarja, ko se bodo v Kranju pomerila na prvi prvenstveni tekmi s tamkajšnjo ekipo Sava. P. N. LOKOSTRELSTVO USPEŠEN ZAČETEK SEZONE 210 MINUT ŽENSKEGA NOGOMETA lahko^°rtn'.^VOran' OŠ A. Žnideršiča smo nORomftrVIC V zg°dovini bistriškega n0gn a spremljali turnir v malem Kliuf= 6tU. za ženske v organizaciji TekmnaVniČarstvo Frank 'z Bitnje, s Po .,.anJe se je odvijalo v dveh skupinah Popoln' "I71* ek'Pam'- Skupina A ni bila dve 3' ker se tekmovanja nista udeležili PreseneČAnUi°Či LekipL Turnir ie na gleriau ")e vseh spremljalo preko 300 so p0N ev'■ Bistričanke, ki so prvič nastopile, tej zimslj3r S0^no nog0metno znanje. Po v vsakp' ^tekme 50 odigrane turnirsko, m mestu enkrat) ostaja odprto vprašanje, kdaj bo v Bistrici zaživel ženski nogomet. V 210 minutah so dekleta pokazala, da znajo igrati nogomet in da znan izrek "Igraš kot baba" v nobenem trenutku ni prišel v poštev. Igralo se je čvrsto in agresivno, zato so bila dekleta nagrajena z aplavzom. Igralke turnirja iz ekip Ilirije in Jarš so vsekakor izstopale. Od igralk pa moramo omeniti Violico Madžuk, ki je v zadnjih minutah igre dokazala, da lahko doseže gol, na katerega je lahko upravičeno ponosna in bi ji ga lahko marsikdo zavidal. Rezultati turnirja: B SKUPINA Škala : Pande 4 : 3 (2 : 1) Kungota : Ključ. Frank 10 : 1 (6 : 0) Skale : Kungota 2 : 1 (1 : 0) Pande : Ključ. Frank 5 : 0 (2 : 0) Ključ. Frank : Skale 1 : 5 (1 : 3) Kungota : Pande 5 : 0 (3 : 0) A SKUPINA Bife Jelen Jarše : Bul Ilirija 1 : 3 (0 : 1) Po turnirju v Bistrici bodo organizirali še en turnir, kjer se bodo v boju za prvo mesto srečale ekipe Pande, Kungote, Ilirije in Jarš. P. Nikolič V soboto, 10. januarja 1998, je začela nova lokostrelska sezona. Bistričani smo se udeležili tekme v Ljubljani. LLKje organiziral tekmo za šolsko mladino in tekmo za SLO pokal. Seveda smo se udeležili obeh. Naši najmlajši nadobudni lokostrelci so seveda tekmovali na tekmi za šolsko mladino in dosegli vzpodbudne rezultate. Popoldne so na tekmo za SP prišli ostali tekmovalci, ki imajo za seboj kar nekaj tekmovanj. Tudi ti tekmovalci so se dobro odrezali. Rezultati po kategorijah: deklice 1.-4. razred; goli lok Tjaša ČEKADA - 5. mesto Tina VALENČIČ-7. mesto dečki 1.-4. razred; goli lok Matej KREBELJ - 3. mesto Matjaž KREBELJ -10. mesto dečki 5. - 6. razred; goli lok Matija VRH - 5. mesto Martin ČEH -14. mesto Jaka MAHNIČ -16. mesto dečki 1.-4 razred; compound Teo ČEKADA - 4. mesto Rezultati za SP: deklice goli lok (BB) Sanja ŠTEMBERGAR -1. mesto Nina ROLIH - 4. mesto Sara ŠUŠTAR - 5. mesto dečki BB Jan ŠUŠTAR - 3. mesto Luka ROLIH - 6. mesto Edi HRVATIN - 7. mesto deklice OL Vanja ŠTEMBERGAR -1. mesto ROKOMET dečki OL Tomaž ROJC -1. mesto Josip MALJEVAC - 3. mesto Robert JAKSETJČ - 4. mesto Alen BAROVIČ - 5. mesto Tadej ROSA - 9. mesto deklice CU Sara VALENČIČ - 2. mesto dečki CU Luka VALENČIČ - 6. mesto kadetinje BB Urška HRVATIN - 3. mesto mladinke OL Dunja ŠTEMBERGAR -1. mesto kadeti OL Boštjan KALUŽA - 5. mesto kadeti CU Aljaž SIMONIČ - 3. mesto članice BB Dorjana ŠUŠTAR - 3. mesto Nada ROLIH - 4. mesto Mojca VALENČIČ - 6. mesto veterani CU Vojko ŠTEMBERGAR - 5. mesto Naslednjo nedeljo smo se v Novi Gorici udeležili izbirnega turnirja za evropsko prvenstvo v Nemčiji. Med reprezentanti smo dosegli dobre rezultate, saj je naših osem tekmovalcev odneslo kar pet medalj (Urška HRVATIN, Dunja ŠTEMBERGAR, Maja ŠTEFANČIČ, Dorjana ŠUŠTAR in Boštjan KALUŽA), kar kaže na odlično pripravljenost pred državnim prvenstvom. Ob tej priliki se opravičujemo našima dvojčicama Vanji in Sanji za neljubo pomoto. Pri razvrstitvi za slovenski pokal v članku prejšnje številke časopisa Snežnik, smo namreč zamenjali njuni imeni. META FRANK V REPREZENTANCI Ženski rokometni klub Ilirska Bistrica je veliko dosegel v svojem dveletnem delovanju. Igra, ki jo negujejo mlade Bistričanke, ni ostala neopazna. Pozornost pa so zbudile tudi kvalitetne posameznice, članice tega mladega kluba, ki tekmuje v II. SRL - zahod. Med njimi je tudi petnajstletna Meta Frank, ki je na presenečenje vseh, tudi uprave kluba, bila predlagana v širši izbor za mladinsko reprezentanco Slovenije. Nedavno je uspešno opravila prvi test (psiho-fizične pripravljenosti), sedaj mora svoje znanje potrditi tudi na parketu. O Meti Frank je trener Stipe Grubič dejal: "Od vsega začetka sem v njej videl velik talent. Povabilo v reprezentanco je za vse nas ugodno presenečenje in hkrati tudi priznanje vsem, ki se ukvarjamo s športom. Mislim, da ji bo uvrstitev v reprezentanco uspela, čeprav igra v majhnem klubu. Upam, da ne bo edina, ki bo nekega dne oblekla dres slovenske reprezentance!" Njene kolegice iz kluba želijo bodoči reprezentantki vse najboljše, rekoč: "Njen uspeh je hkrati tudi uspeh ženskega rokometa v Bistrici." P.N. KOŠARKA CICIBANI PRVIČ Košarkarski klub Plama-pur poleg uspešnega nastopa v 3. SKL - zahod 1 uspešno skrbi tudi za svoj podmladek. Na začetku šolskega leta so formirali najmlajšo selekcijo cicibanov, ki se pod vodstvom Leopolda Faturja učijo abecede košarke. Za cicibane OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja je bila prvič organizirana tudi tekma. Rezultat ni bil pomemben. Pomembno je, da 50 malčkov dobilo priložnost za igranje na svoji prvi tekmi. Po končanih tekmah so bili zadovoljni vsi, še posebej starši, ki so s svojo prisotnostjo poveličali veliki dogodek svojih sinov. P. N. Ekipe OŠ A. Žnideršiča in OŠ D. Ketteja. Slika: P. Nikolič ROMINA DOVGAN -MARATON V NOGAH Malokdo je v Ilirski Bistrici slišal, da je maraton na kratke proge popularen šport med mladimi, še manj pa je tistih, ki vedo, da je med mladimi njihova sedemnajstletna maratonka Romina Dovgan iz Ilirske Bistrice. V ta šport je prišla čisto po naključju. Obiskali smo jo pri njeni stari mami v Rozmanovi ulici. Kot trinajstletna deklica sem tekla na raznih šolskih in medšolskih tekmovanjih. Moja disciplina so bile kratke proge na 60 in 100 m. Tu sem dosegala lepe rezultate, nato pa so prihajale tudi prve diplome in medalje. Kako si začela z maratonom? V drugem letniku srednje šole sem večkrat opazovala svojega prijatelja, ki je z lahkoto pretekel kar nekaj kilometrov. Nagovoril me je, naj se mu pridružim in poskusim. Takoj sem začutila, da je to šport zame in začela sem z aktivnim treningom. A se je prvi sen uresničil? Seveda. Prejšnje leto sem se prijavila na 13. Petelinjski tek. Tekla sem na 10,5 km. To je bil moj prvi tek, zato nisem dosegla vidnih rezultatov. Srečna pa sem bila, ker sem prišla na cilj in še zadnja nisem bila. Ta tek mi je dal še več poleta. Po Petelinjah sem se za Maraton državnosti v Celju namesto teka odločila za hojo malega maratona v dolžini 21 km. Tu sem dosegla nekaj več. V močni konkurenci (kadetinje do 20 let) mi je uspelo progo obvladati v 3.30 h. To pa je bilo dovolj za drugo mesto in medaljo. Tvoj hiter vzpon in rezultati so ti omogočili povabilo na 13. maratonski pohod Celje-Logarska dolina. Kako je bilo tam? Tako je. Volja do dela, uspehi in predvsem naporni treningi so mi omogočili ta veliki maraton. V meni seje pojavila neka čudna sila, volja, da še enkrat pokažem, koliko zmorem. Hoja je bila naporna. Tisti, ki niso zdržali, so se med potjo ustavili na "postajah". Po 14.30 h sem kljub žuljem in neprespanosti prispela druga na cilj. Tvoji načrti za naprej? Predvsem ne smem zanemariti šole. Zimski dnevi so idealni za treninge, zato bom vsak trenutek izkoristila za trening in pripravljena pričakala začetek maratonskih tekov in pohodov. Poleg tega sanjam, da bi si v tem letu izborila povabilo na vsakoletni mednarodni maraton v Bielu v Švici. Tekst in slika: Petar Nikolič PO SLEDEH NEKE PESMI HARIJSKA Da je pesem v kakršni koli obliki takorekoč sopotnica slehernega izmed nas, je več ali manj znano. Na nekakšen subtilen način izraža naša čustva in razpoloženje ter obeleži čas, v katerem živimo. Pričujoča pesem je bila v času druge svetovne vojne zelo priljubljena na širšem brkinskem območju. Takoj po koncu vojne so jo zelo radi prepevali mladi harijski fantje, ki so jo imeli na repertoarju skoraj ob vsaki priložnosti. Prav zato se jo je prijel vzdevek "harijska". Zelo pogosto jo je na harmoniko igral in pel Tone Zalčov. ULICE SO TEMNE Ulice so temne, lučke ni, le korak se čuje v noči. O predraga moja zdrami se, še en poljub mi daj svoj vroči. Poljubov tvojih ust pozabil nikdar ne bom. Objema tvojega si še želim. Za te jaz vse bi dal, a tak hladna si mi. Zakaj ne ljubiš me, predraga ti? Sonce zasijalo bo, lička bodo zaža rela. Tvoje črne očke gledal bom, ko pri oknu boš slonela. Poljubov tvojih ust pozabil nikdar ne bom. Objema tvojega si še želim. Za te jaz vse bi dal, a tak hladna si mi. Zakaj ne ljubiš me, predraga ti? Avtor in čas nastanka nista znana. Prirejeno jo lahko v zadnjem času poslušamo v izvedbi ansambla Bistre. Kakršnega koli podatka, ki se nanjo nanaša, bomo v uredništvu časopisa SNEŽNIK zelo veseli. Viljem Grlj Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav Rentno zavarovanje Zavarovalnice Triglav pomeni premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, ki jo načrtujemo glede na pričakovane potrebe in sedanje plačilne zmožnosti; rentno zavarovanje je kapital, vložen v pričakovanje varne in bogate prihodnosti. Z njim si lahko zagotovite dodatno rento, ki jo boste prejemali do konca življenja. V osnovi ločimo dve obliki rentnega zavarovanja: v prvem primem je premija vplačana v enkratnem znesku, v drugem pa zavarovanec plačuje premijo v rednih mesečnih obrokih, pri čemer je njena višina odvisna od starosti in spola zavarovanca in od dolžine obdobja, v katerem se plačuje premija, to je najmanj 10 let in največ 40 let. Med plačevanjem mesečne premije je zavarovanec zavarovan za primer smrti. Zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto upravičencu, ki ga je določil zavarovanec. Po preteku obdobja začnejo pritekati izplačila zavarovalnice - renta, v rednih me- te ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST N n) < o> JO .O) ■' ^ $ln\cP postojna tradicija varnost znanje prijaznost sečnih obrokih vse do zavarovančeve smrti, vendar v nobenem primeru ne manj kot 10 let. Če je zavarovanec rento prejemal manj kot 10 let, je do nje, po njegovi smrti pa do izteka desetletnega obdobja, upravičena oseba, ki jo je zavarovanec določil v svoji polici. Renta v zavarovalni dobi in v času plačevanja premij ni f||f| ŽIVLJENJSKI KROG mrtev kapital, saj je mogoče polico rentnega zavarovanja zastaviti, pod določenimi pogoji pa je to zavarovanje mogoče tudi odkupiti. To pomeni, da zavarovanje predčasno preneha, zavarovalnica pa zavarovancu plača določeno vsoto. Zavarovalnica s sredstvi, zbranimi na račun rentnih zavarovanj, ustvarja tudi dobiček, ki je bil v zadnjih letih v celoti namenjen zavarovancem. Ta dobiček se pri rentnem zavarovanju lahko izplača na dva načina: naenkrat ob prvi renti ali v obliki povečane mesečne rente. Posebej pomembno je, da rentno zavarovanje sklenete pri dobri in trdni zavarovalnici. Že sama zakonodaja skrbi za varnost takšnih zavarovanj, saj zavarovalnici nalaga trdno in varno investicijsko politiko, poleg tega pa se vsa sredstva rentnih zavarovanj vodijo na posebnem računu zavarovalnice. Podrobnejše informacije dobite na območni enoti, v vseh predstavništvih Zavarovalnice Triglav in pri vašem zastopniku. Povprašajte nas in prijazno vam bomo pomagali. VESELI MUZIKANTI ■ \ j IB J Silvestrovanje s triom 'janeževo Brdo". (Sliko nam je za objavo odstopil V. Vinšek.) Janeževo Brdo je majhna vasica v Brkinih s trinajstimi domačijami in 28 vaščani. Nastala je pred 400 leti, znana je po kmetijstvu, predvsem po sadjarstvu. Svoje ime je dobila po nekem ovčarju Janezu, toda po celi Primorski in Notranjski jo poznajo ljudje, ki so amatersko vezani na narodno glasbo, pravzaprav na igranje harmonike, ki se je prenašalo iz roda v rod. Igrali so nanjo že njihovi dedje, pradedje, danes pa jih uspešno zamenjujejo oče Viljem in sin Stojan Fabjančič ter njun sosed Igor Bobek. Šesto desetletje v družbi harmonike Doma Fabjančičevih si ni mogel nihče predstavljati brez glasbe in harmonike. Da se ta tradicija res nadaljuje in da ta veriga ni prekinjena, nam govori najstarejši harmonikar na Janeževem Brdu Viljem Fabjančič, ki jedo svoje prve harmonike prišel leta 1941. V tem in z veseljem poslušal soseda Viljema. Vpij je zvoke sosedove frajtonarice in pre domačimi izrazil željo, da bo tudi on nekejj dne postal harmonikar. Do prve pfaVl harmonike bi prišel lahko le, če bi uspehi končal šolo. Pogoj, ki mu ga je postavil je bil izpolnjen in Igor je dobil harmonik0 Oče mu jo je prinesel iz Ljubljane, igrati pj se je učil sam. Čas za vajo je izkoristit takt3* ko je peljal krave na pašo. Dve leti in pol5! je tudi profesionalno ukvarjal z glasbo. Sedj tudi on igra le za svoj "gušt", včasih pa tuj na kakšni veselici od Jelšan, Kopra oj Ljubljane. Vsi trije harmonikarji pravijo: “l * Janeževega Brda vidiš cel svet in janeževl •' Brdo, na katerem bodo ljudje, glasba 0 I harmonika dajali ton življenju na Brkinih- Tekst-foto: Petar Nik^ Pogled na vas Janeževo Brdo času je bil njegov oče vojak v italijanski vojski. Ker je vedel, da je sin navdušen nad glasbo, mu je ob prihodu na dopust prinesel majhno toda glasno dvobasno frajtonarico. V tem času ni bilo glasbenih šol, zato je Viljem po vsakem opravljenem delu vzel v roke mali "meh". Igral je po posluhu. Volja in želja po uspehu pa sta bili tako veliki, da mu je šlo iz dneva v dan boljše. "Moj prvi javni nastop je bil na vaški poroki," pravi sam. "Z mojim igranjem so bili vsi zadovoljni, najbolj pa jaz, saj je bilo igranje pred vaščani Janeževega Brda zame velika čast, očetu pa v ponos. Led je bil prebit, meni pa se je odprl svet glasbe. Z njo se družim že sedeminpetdeset let. Nadaljeval bom, dokler bom lahko držal harmoniko v rokah in dokler bodo lahko prsti pritiskali po že zlizanih tipkah moje dvanajste harmonike." Danes Viljem igra za svojo dušo, za vnuke, vaščane in veliko prijateljev od Jelšan do Ljubljane. O lepih spominih še danes rad pripoveduje mladim. Za prihodnost in tradicijo igranja harmonike na Janeževem Brdu ga ne skrbi. jabolko ne pade daleč od drevesa Junior Stojan Fabjančič v začetku ni posvečal prav veliko pozornosti glasbi in harmoniki, zato ga tudi oče ni silil k igranju. Pusti! je, da je čas naredil svoje. In to se je tudi zgodilo. Pred dopolnjenim dvanajstim letom se je tudi sin prijjei harmonike. "Nisem se mogel upreti zvoku harmonike. Vedno sem občudoval in poslušal očeta, ko je začel igrati, kajti on to počne s takšnim užitkom, da ga je veselje poslušati. To veselje do glasbe je prenesel tudi name." Včasih sta oče in sin igrala na raznih veselicah, danes pa sta zaradi dela bolj redko skupaj. Ko pa raztegneta svoja "meha", ju je kar veselje poslušati. Elarmonika za uspešno končano šolo Dvainštirdesetletni Igor Bobek je človek iz tria veselih muzikantov. Vedno je pozorno Veseli muzikant - Viljem Fabjančič I LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR. GORENJE, FRUCTAL, LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN C, INTEREUROPA-B-C, DROGA B-ISTRABENZ-B * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935