Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek IS. maja 1957 Štev. 107. Leto XI. flCVSIi.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL IX / Tel. aredn. 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* te sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Ike King. London, 18. maja. Britski imperij je doživel včeraj svoj veliki triumf. Edinstven sijaj kronanjskih slovesnosti ni samo razultat tradicijskih sil britanskega imperija, ampak je nedvomno v sedanjem položaju potreben izraz veličine in moči britanskega imperija, katerega prestiža ni mogla spričo nedavne spremembe na britanskem prestolu, motiti niti najmanjša senca. Zbor knezov, državnikov in vodilnih osebnosti vsega sveta v Londonu priča o velikanskem vplivu, ki ga vrši London v svetovni politiki kot središče neke državne celote, ki zavzema četrtino sveta ■n katere deli so ubrani v tako čudovito harmonijo in soglasje. Zdi se, kakor da ie London stopil te dni na mesto Ženeve, saj nastopa v vsej opojnosti in pravičnem razkošju nesporno realna sila namesto druge sile, ki je še preveč zasidrana v idealnem svetu, da bi mogla učinkovito in krepko posegati v tok sve tovnih dogodkov. Na drugi strani pa Predstavlja Velika Britanija sama neke Vrste Društvo narodov in držav, ki bodo sedaj po končanih kronanjskih slovesnostih skušale urediti svoje medsebojne odnošaie in s tem skušale uspešneje kronati obred kronanja samega. Včerajšnjih kronanjskih svečanosti, ki izhodišče pomembnih razgovorov vseh državnikov sveta, so potekle v treh delih. Prvi del je tvoril triumfalni pohod kraljevske dvojice ob največjem navdušenju okoli 6 do 8 milijonov ljudi, od buckinghamskega dvora do westmfastr-ske opatije. Sledil Se drugi del, kronanj-ska svečanost v opatiji, in končno vrnitev kronanega kralja po londonskhj ull-cah v buckinghamski dvor, ki je tvorilo fretji del veličanstveitega slavja in triumfa. polne tri ure so trajati obredi krojenja, združeni s precejšnjim naporom ln Prepolni najrazličnejših elementov angleških tradicijskih poant. Ta napor je kakor simbol muke in odgovornosti, ki Se nanaša na kraljevo delovanje kotkro Janega kralja Vel ke' Britanije. Najsilnejši , t(s je predstavljal trenutek, ko je cau-®rburyski nadškof položil kralju Juriju na glavo krono in so si istočasno vsi 'ani doma lordov postavili na glavo , v°jo lordske krone, tako da se je zidelo, akor da je bila cerkev napolnjena s sto-”ami kraljev. Izvršeno kronanje je -nanlio 62 topovskih strelov s staro-..;avne londonske trdnjave. Kralj in kra-0,Ca sta zapustila westminstrsko opatijo v j, ki- uri in je nepregledna množica z sk *m navdušenjem vzklikala kraljev enm paru. Višek tega navdušenja in an°sti ljudskih množic pa je prinesel ®"utek, ko se je kralj in vladar brltske-< imperija pojavil ob oknu prvega nad-0 buckinghamsko palače v velikem kaVa ln s kraljevskimi znamenji v ro- J- Množic ni motilo v radostnem raz-o-h e,!iu Orecel močno deževje, zlasti ha»V^n kralja In kraljice v bucking-iG.os |Ja,aC’0, kamor sta prispela ob yjp° končanih slovesnostih Je kralj Jurij ^.fvori! iz buckinghamske palače po doslej !" ie n,ed drugim dejal: »Nikdar im 1 se. "1 mogel vladar britanskega hoda t istoi:‘aSR0 govoriti vsem svojim "kom, ne samo onim, ki so trenutni:/, °kroK nlega, nego vsem na «11 . 1 domovih potom radija. Zato tn- kronanje še nikdar imelo tako veP-Lai,«, rH>mena> kakor ga je imelo danes. *ki i° re^‘eni’ da le ves prostran) brit-mnertj prisostvoval temu slavnost- Hodža v Londonu: situaeiia le za nemške v Avftriii In čehoslovaškl preveč riskantna Odmevi senjslcttu dogodkov Radi Krvavega dogodka, ki se je odigral pri Senju, je policija uvedla najstrožjo preiskavo, da ugotovi prave kriv ce. Zagrebška policija je v tej zadevi mogla zvedeti naslednje podrobnosti, ki se nanašajo na same dogodke. Med LONDON, 13. maja. Veliko pozornost je zbudila v političnih krogih izjava umrlimi in ranjenimi, od katerih je bila češkoslovaškega predsednika vlade dr. Hodže, ki jo je dal diplomatičnemu večina znanih po svojem protidržavnem dopisniku »Mornbigpost«. Pozornost je tem večja, ker je Hodža vrgel na na- delu so tudi: Franjo jelača rodom iz Go slPv Nemčije teške očitke vojnih priprav proti Češkoslovaški. Uvodoma je spiča, ki je bil dosedaj večkrat policijsko Hodža priznal, da je obstojala od junija 1936 pa do februarja 1937 dejanska kaznovan radi komunistične akcije, Mar-nevarnost Incidenta ln da je ta nevarnost dosegla svoj višek v januarju v j ko Smolič iz Cestarice, občina Karlovac, zvezi z znanim Hitlerjevim govorom. Odtlej pa je ta napetost nekoliko popustila, nevarnost pa je odstranjena. Izgledi s obsedaj boljši. Na vprašanje, čemu pripisuje nastop zboljšanja položaja, je Hodža izjavil, da je prispevalo k ublažitvi napetosti predvsem angleško oboroževanje. Ni nobenega dvojka, da hočejo gotovi ekstremni elementi narodno socialistične stranke izvesti pustolovščino v Avstriji aU pa v Češkoslovaški. Nemci vidijo, kako se Anglija krepi, ln vidijo, da doživlja Francija moralični in politični preporod in da se tud Češkoslovaška pripravlja za samoobrambo. Spričo tega preroda mir želečih narodov smatra trenutek za pustolovščine kot preveč riskamten Še vedno pa bo treba veliko energije, da preživimo naslednja leta brez vojne. Zato pa sta potrebna dva predpogoja: Strnitev držav Srednje Evrope in budnost Francije in Velike Britanije. Mi ne zahtevamo od Anglije nekakšnih političnih jamstev, ker vemo, da se angleška vlada ne more angažirati v Srednji Evropi, ker angleški narod takšnih obveznosti ne bi mogel trpeti. Zahtevamo pa priznanje dejstva, da delujejo Češkoslovaška in vse druge države, ki se zavzemajo za status quo, obenem tudi za m>r in da jih je treba predvsem podpirati. Anglija žrtvuje ogromne vsote, da zajamči mir. Češkoslovaška pa deluje v isti smeri ter je tudi v angleškemu interesu, da ima pri tem takisto svoje uspehe. V nadaljnji izjavi se je Hodža zavzel za gospodarsko^ sodelovanje šestih podonavskih držav. Gospodarskemu sodelovanju bo nujno sledilo politično zbližanie fn Srednja Evropa bo vse pretrese lahko prestala. Odno-šaje napram Avstriji je označil dr. Hodža kot odlične, od Madžarske pa loči Čehoslovašuko vprašanje revizije pogodb, česar pa Češkoslovaška ne more priznati, pač pa morata skušati obe državi, da se medsebojno razumeta. — Nasprotja se ne smelo sprevračati v oviro. Cilj gospodarskega sodelovanja šestih podonavskih držav pa je mogoč le s pristankom Francije in Anglije in upati je da bosta obe državi. — Glede Heinleinove stranke je Hodža dejal da bodo občinske volitve v septembru nemara prinesle preokret v vplivu, ki ga sedaj vrši ta stranka. Heinleinova stranka ima nedvomno svoje zveze z berlinskimi narodnmi socialisti. Več kakor verjetno je, da obstojajo načrti, ki gredo za nemško intervencijo v Češkoslovaški. Uspeh take pustolovščina z vsemi posledicami pa je pretežno odvisen od stališča Anglije in Francije. ki je bil kaznovan po zakonu o zaščiti države ter je bil pogojno odpuščen kot mladoletnik, Nikola Bevandič prav tako rodom iz Gospiča. Ta je bil izključen iz vrst bivše hrvatske seljačke stranke ker se je ugotovilo, da je komunist. Pozneje je bil pogojno zopet sprejet v stranko. Nadalje Tomo Nikšič, prav tako iz Gospiča, bil je obsojen na leto dni zapora od državnega sodišča za zaščito države, in Branko Milinkovič, ki je bil kakor smo že poročali vmešan v dogodke, ki so se odigrali v Gospiču 3. maja lanskega leta in je bilo takrat umorjenih prav'tako 6 oseb. Doznava se, da je sorodnik znanega Juce Rukavina, ki je bil obsojen na smrt. Mlajši brat bivše cesarice Zite težko ranjen ši brat ranjenca princ Xaver, ki ga kandidirajo karlisti po smrti vojvode Alfonza San Jaime, ki je umrl 29. septembra SAN SEBASTJAN, 13. maja. »Diario Vasco« poroča, da je bil težko ranjen princ Gaetan Parma, najmlajši brat bivše cesarice Zite. Kakor znano, je starej- 1935, na španski prestol. Windsorski vojvoda gleda film kronanjskih slovesnosti vesnosti zaključene. Film ima dolžino 1800 m. Dočim bo službeni film o kronanju dolg 300 m ,ker bosta mnoge pri- Jurjevanje R-ešetarski Peter se je iznebil v zadnji številki mariborskega tednika Jugoslo-venske radikalne zajednice sledeče modrosti: »Zakaj ne praznujemo jurjevanja, ampak samo Srbi? Čisto razumljivo. Kje pa imamo mi jur je? Komaj kak dinar, jurje -imajo pa oni doli; ni čuda, da jih praznujejo!« Kaj ko bi striček Rešetar malo teh jurijev potom svojih prijateljev, ki so pri virih odločevanja, k nam »gori spravil«. ' * v ’ * 'j , ji , 1 i š j . .. -ča,. 1 11 v • i «. Ui ■ i, ,f v S f y v L < * v1; k i r i h' *• i Mi J A v? ) * ki * • >• V i i * | t 11 1 ^ «l i r i i u. i 1 Y r 4 '' t i Vi i' T 'V. J\ .-5 i' d A ►i ^ N •- J Al zore cenzurirala cantaburyski nadškof in vojvoda norfolški. LONDON, 13. maja. Havas poroča: Nj. kraljevsko Vis. vojvoda Windsor,ski je že včeraj zvečer gledal v dvorcu Can-de filmske posnetke kronanja Jurija VI. Ta film, ki ga je posebej naročil, mu je prineslo posebno letalo, čim so bile slo- Preko 1000 zažigalnih bomb na baskovske postojanke steli iz Hendaya je bilo ubitih nad 1000 ljudi, nad 2500 pa ranjenih. Po madridskih informacijah so se Baski po prvem MADRID, 13. maja, Radi neuspeha frankovskih silpriSoHubi so frankovske letalske sile z nemško letalsko eskadrilo »Kondor« izvedle iz maščevanja napad na baskovske postojanke. Pri tem napadu je sodelovalo nad 200 letal, ki so vrgla na baskovske utrdbe nad 1000 težkih jn majih bomb z vnetljivimi plini. Po ve- stralm takoj vrnili v svoje postojanke in odbili frankovske napade. Tudi se je včeraj nadaljevalo obstreljevanje Madrida, ki je trajalo od 7. zjutraj do 10. dopoldne. povezanost imperija s staro angleško kraljevino. Današnji doživljaji bodo vedno ohranjeni v mojem srcu in v srcu kraljce, ki imava edino željo, da bi bila vedno vredna simpatij in ljubezni, ki sva jih bila danes v tako obilni meri deležna. Iz vsega srca se oba, kraljica in Jaz, zahvaljujeva vsem, ki so nama danes ln sploh te dni želeli srečo. Naj jih • «o Bog blagoslovi!« Triumfalni potek kronanjskih sloves- Ufi-. ____„ »*«*» » w,— | - .» *» - - mš ____T..,,...... . . toteu In je tako tudi na ta način suostl* za katerih popularizacijo ln pubH- do posebnega izraza enotnost ln l clteto je skrbelo nad ‘1000 angleških in tujih novinarjev ob uporabi najmodernejših poročevalskih sredstev od letal pa do prenosa fotografskih posnetkov, pa ni Pokazal saino sile in veljave brit-skega imperij - ampak jo razodel tudi vse ono to”! • .stvovanje, kj v zvestobi udanosii. ubezni navdaja množice modro in « rno vladanega in vode- nega brits’ ( > imperija do svojega Kinga, kralja, ki je simbol tega edinstva, silne skupnosti ter občudovanja vredne povezanosti. Ima vremena Po nekem humorističnem listu povzemamo: Žiga Scholl (ožji Mačko-v sodelavec) je izjavil, da se njim ne mudi z rešitvijo hrvatskega vprašanja in da bodo radi tega počakali, da se voditelji udružene opozicije razgovarjajo še kai let. „Mala Guadalajara" Britanski tisk je v okviru poročil o baskovskih borbah razširil ('est, da se je tamkaj ponovila »mala Guadalajara«. Tako so »Times« priobčile vest svojega bilbajskega dopisnika, da so Baski izvabili v past okoli 6000 vojakov mešane italijansko španske brigade in sicer pri mestu Berneo ter jim prizddjali težke izgube, Le intervenciji Frankovega letalstva je pripisati, da niso Baski zadali tem četam usodnega udarca. »Daily Ex-press« je poročal, da so Italijani bežali v neredu. Laburistični »Daily Herald« je objavil razgovor svojega poročevalca z nekim laškim ujetnikom v Bilbau, ki je dejal, da se ne smatra za prostovoljca, ker to vojno vodi vlada, ne pa oni. Liberalni »Manchester Guardian« pa je napisal, da bo bilbajski poraz podkrepil guadalajarski nauk. Stran 2. Moeišsesši k& .4k^š§ks Mivkf VoKaini koncert društva ,,Jadran“ Mariborski »VeCern!k* Jutra *$me ***** •'^'mjttarnaam V Marii) o 1* u, dne 13. V. 1937. Kfc Po resni in temeljiti pripravi je naš Jadran« v soboto, dne 8. maja zapel v Unionski dvorani. Kdor pozna našo zborovsko literaturo, se je moral zavzeti že ob pogledu v spored, ki je naznanjal lako težke skladbe, da smo se v začudenju vpraševali, ali bo »Jadran« vse to /mogel. Pa smo že pri M. 2 e 1 e z n i k o v i iskreni Kmetovi molitvi« z veseljem ugo tovili. da ie zbor v šol! svojega vodje g. Ubalda Vrabca krepko napredoval. Ta naš vtis se je pri sledečih skladbah še stopnjeval. U. Vrabčev >'Prihod« je močna, učinkovita tvorba, J. G o t o v č e v a »Na Vardaru« zveni kakor ponosen dramatičen slavospev Vardaru in naši svobodi, Mirkova »Molitva« raste v neugnani izrazitosti do prebojnega konca. Najtežja skladba tega kon- Ne zamudite ogle-'-'@3aH0^Sr0in^^ i dati s: v moji izložbi zn Žane cene birmanskih daril: ure zlatnina in srebrnina. A. Hifffmann, Maribor Aleksandrova cesta 11, nasproti gostilne S p a t z e k. ‘2515 eerta pa je bil M. K o g o j c v »Re-quiem<;, ki stavi izvajajočemu zboru silno hudo nalogo. Ta umetnina jc polna neverjetno drznih menjav in prehodov ter ie grajena v izrazito modernem slogu. Pred »Jadranom« jo je izvajal samo še ljubljanski Akademski pevski zbor. — Zelo naporen pa učinkovit je tudi K. O d a k o v »Kovač«. Mladi konservato-rist. Mariborčan Drago C v e t k o je v svoji globoko občuteni skladbi »Oče naš« uporabil novodobna, a v splošnem nepretirana sredstva. M. T a j č e v ič .ie par makedonskih narodnih sijajno združil v »Pjesme od kola«. Posebno lepo je »Jadran« izvedel mehki, lirični del >f'l ajdete«. Druga polovica koncerta je pokazala lepoto jugoslovanske narodne pesmi. »Splavarska« (liarm. O. Dev) iz Savinjske doline vžiga povsod, pa so jo tudi »Jadranaši« morali ponoviti. V M i r -k o v i h priredbah bosanskih narodnih Oj jablane!« in »Stiže pramalječe« je tenorist Mirko Žižmond svojo samo-spevno vlogo zapel zelo naravno in prisrčno. koroška narodna »Pa tam dotita ies pojdam« (O. Dev) pa je dala baritonistu Dovjaku priliko, da se je izkazal s svojim prijetnim in neprisiljenim glasom. Oba solista naj se pridno izpopolnjujeta, pa ju bomo zmeraj in vedno bolj veseli. Z E. Adamičevo harmonizacijo narodne »Zdrava bodi, draga moja« (iz Cerovca) je bil zastopan severovzhodni del naše Slovenije, Bela Krajina pa z grotesknimi »Turo-poljci«, ki jim je zborovodja dal zelo nazorno podobo. Prav značilni sta istrski narodni: zategnjena, otožno zamišljena Tužna mladost moja!« in živahna »Bilo vavek veselo«, obe v zanimivi Adamičevi priredbi. Tak je bil spored. Prva koncertna polovica je vsebovala zelo kvalitetne primere iz naše najnovejše dobe. Med njimi ie več takih, da se jih lahko loti le pevovodja, ki zna te težke in komplicirane tvorbe dosti globoko doumeti, jih pravilno doživeti in jim z inteligentno in terpretacijo vliti pri izvajanju prepričevalne življenjske sile in izrazitosti. To pa seveda še ne zadostuje. Treba je zbora, ki je dovolj šolan, da skladbe v tehničnem pogledu zmaguje, da njihovo bistvo razume in da se dirigentu popolnoma in disciplinirano pokorava. — »Ja-dranovv.- zborovodja Ubald V r a b e c je v izvedbo položil svoje solidno znanje, mnogo neuklonljive vztrajnosti in požrtvovalne ljubezni. Od začetka do konca je vodil pevce z veliko zbranostjo. Da zbor pod njegovim vodstvom zdržema napreduje, smo že ponovno poudarjali. Tokrat je prišlo to dejstvo po sobno močno do izraza. Pomisliti je treba, da je »Jadran« dozdaj izvajal le laž-ie in srednje težke pesmi, pri tem koncertu pa se je v silnem vzponu dvignil do tako prvovrstnega sporeda. Pa so se pevci izredno potrudili. O njihovi neomajni pridnosti in požrtvovalnosti priča že samo dejstvo, da so vse skladbe »■ izvajali na pamet. Kar se izvedbe tiče. je jasno, da so pri lažjih pesmih razne finese prišle bolj do veljave, medtem ko je v kočljivejših skladbah moral vsak posamezen pevec in zbor kot celota dobršen del pažnje osredotočiti in usmeriti v čim večjo intonančno čistost. S tem pa nočemo reči, da so bili težji zbori površno izvedeni. Z veseljem priznavamo, da je bil ta koncert ogromna storitev. Če ta ali ona glasovna skupina na posameznih težjih mestih ni povsem enotno zvenela ali če sozvočje ni bilo povsod enako popolno, je treba to pripisati silnim težkočam, ki jih je bilo v mnogih skladbah kar na veliko. Z nadaljnjo vajo bo zbor zmagovito prešel tudi preko teh težav. Lažje pesmi pa so zaživele sproščeno in v čisti prisrčnosti. Pripomniti moramo, da so poslušalcem tudi moderne skladbe ugajale, čeprav so ! marsikomu težje razumljive. V tem po-' gledu bo treba seveda še do^ti vzgoj- nega dela, predno bodo ljudje na splošno dovzetni za sodobno moderno glasbo. »Jadran« si je s tem nastopom postavil važen mejnik v dobi svojega življenja in razvoja. Stopil je v vrsto resnih koncertnih zborov in je postal v vsakem oziru upoštevanja vreden kulturni čini-telj. Kar se obiska tiče, pa bomo rekli samo to: Tovarištvo je zelo lepa lastnost. Treba pa je to tovarištvo tudi v dejanju izvajati. Kadar je koncert kakšnega bratskega; zbora, naj tak dogodek privede v koncertno dvorano čim več pevcev, članov mariborskih in okoliških pevskih društev. Ti naj bodo obenem tudi vneti agitatorji za čim lepšo udeležbo. Nadalje poudarjamo narodno in kulturno dolžnost vse naše javnosti, da brez ozira na kakršnekoli predsodke podpre požrtvovalno narodno in prosvetno delo naših pevskih zborov. To oporo pa je treba našim pevcem dajati z lepim obiskom pri koncertih. Delajmo vsi, da se bo to uresničilo. Vam pa, dragi »Jadranaši«, ki neustrašeno korakate od uspeha do uspeha, želimo še mnogo sreče na poti, ki leži pred vami! —n—s— SUumm javiti tdavadni nastop tumfot-ske draške tufadiM Mariborski srednješolci in> srednješolke so se pri včerajšnjem popoldanskem javnem telovadnem nastopu na letnem telovadišču Sokola matice v Ljudskem vrtu prav imenitno odrezali. Temeljita in skrbna priprava pod strokovnjaškim vod stvom telovadnih učiteljev Engelmano-ve. Schaupa, Govekarja in Cestnika je zajamčila brezhibno, učinkovito izvedbo obširnega, spretno sestavljenega telovadnega sporeda. Po uvodnem pohodu vseh telovadcev in telovadk ob zvokih sokolske koračnice na telovadišče so se strumno, skladno in smotrno vrstile posamezne vaje, ki so mestoma bile precej težke in ki so zahtevale precej iz- vežbanosti, spretnosti ter gibčnosti. Na sporedu so bile proste, parterno gimnastične, redovne, gimnastične, oblikovalne proste ter orodne vaje. Slikovito pester zaključek so tvorila po dijakinjah realne gimnazije prožno izvajana narodna kola (kraljevo kolo, djačko kolo, zaplet). K odlično uspelemu javnemu telovadnemu nastopu mariborske srednješolske mladine so se v velikem številu zbrali predvsem starši in številni mladi-noljubi, ki niso štedili s toplim, prisrčnim aplavzom, prišli pa so tudi mariborski odličniki, ki so s svojo navzočnostjo toplo povzdignili -nastop naše vrle dijaške mladine. kateri v emigraciji Ženski krožek društva »Nanos« je priredil sinoči v okusno okrašeni dvorani Ljudske univerze lepo uspelo proslavo Materinskega dne. Uvodoma je neumorna predsednica ženskega krožka gdč. Slava Pahorjeva pozdravila vse navzoče, prav posebno toplo pa gospo Maistrovo kot zastopnico Zenskega društva priljubljeno gledališko igralko ter odlično recitatorko gdč. Elviro Kraljevo. Namen prireditve je bil, povdariti solidarnost žene v svobodi z materjo na naši rodni grudi. Pri proslavi so sodelovali gdč. Mirkova, marljivi ženski pevski zbor ter društveni funkcijonarji tov. Pečar, Hvala in Wilhclm. Mala Maraševa je korajžno in občuteno deklamirala pesnitev »čemu?«, nakar je predsednica gdč. Slava P a-ho r jeva v skrbno sestavljenem nagovoru prikazala vso dobroto naših mater, ki so- bile od nekdaj ono osišče, okrog katerega se je gibalo in se še giblje vse naše narodno in gospodarsko življenje. Sledile so deklamacije in recitacijo ter pevske točke krožkovega ženskega pevskega zbora. Višek proslave pa se je od-jražal v recitacijah Elvire Kraljeve, ki je bila deležna navdušenega priznanja. Elvira Kraljeva je recitirala Glaserjevo »Materi«, Zupančičevo »Pričakovanje«, Gasparijev »Raj« ter Cankarjevo »Tuja učenost«. G. P c č a r je recitiral Kocjančičevo »Poslednja cesta« in Cankarjevo »Mati v bolesti«. G. W i 1 h e 1 m Albert je izpopolnil program s Kosovelovo »■Mati čaka« iti Cankarjevo »O mati zdaj vem«. Pevski zbor jc odpel ix>d spretnim vodstvom svojega zborovodje g. H v a-1 a »Oj le šumi gozd zeleni...« in venček Šantlovih istrskih narodnih pesmi. Vse točke posrečeno izbranega programa so izzvenele v veliki ljubezeni emigracije do matere, ki je šla preko svetovne vojne do današnjih dni v bolesti in trpljenju skozi težko preizkušnjo in ki je ostala še danes zvesta svoji zemlji in svojemu rodu. Ob zaključku proslave je prečitala gdč. Pahorjeva obširno spomenico, katero naj bi podprle tudi vse ostale zenske organizacije in ki se zavze ma za svoboščine naših političnih kaznjencev v Italiji. Spomenica bo odposlana ministrskemu predsedniku in našemu notranjemu ministru. Neznana utopljenca v Muri V torek dne 11. majnika t. 1. popoldne so pasantje obmejnega murskega mosta pri G. Radgoni opazili ob levem bregu reke Mure na avstrijski strani mrtvo žensko truplo. Avstrijsko orožništvo je na ovinku pri melanjskem brodu izvleklo utopljenko na breg. Truplo dekleta v starosti okrog 20 let je bilo že v razkrajajočem stanju. Isti dan okrog 18. ure pa so deroči valovi reke Mure nosili s seboj moško truplo in sicer na jugoslov. strani. Orožništvu v Gor. Radgoni je uspelo izvleči truplo na breg pred železniškim mostom. Tudi to truplo je bilo že. v precej razkrajajočem stanju. Gre za moškega v starosti okrog 25 let. Imel je praznično obleko jz bombaževine sivkaste barve, svetlo srajco, temno kravato in visoke Črne eevjle. Združenje brivcev in frizerjev javi P-n. občinstvu in članom, da bodo brivnice in česalnice odprte na binkoštno nedeljo do 12. ure, binkoštni ponedeljek zaprto ves dan. Mesina podjetja, avtobusni prointi. sporoča cenj. občinstvu, da vozi mestni avtobus dne 15. t. m. ob 15. uri in dfi« 16. t. m. ob 5.30 na Pohorje. Odhod t-Glavnega trga. Vožnja se vrši samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Prijave sprejema prometna pisarna avtobusnega prometa na Gl' trgu tel. 22-75. Cena do vrh Pohorja Din 20.—. »Staribor« ima svoj sestanek danes > četrtek, dne 13. maja ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Uspel koncert zagrebških madrigalistov. Zagrebški madrigalisti so sinoči ob srednjem obisku koncertirali v kazinski dvorani s popolnim, umetniškim uspehom-Zbor je pokazal izredne vrline v izvajanju madrigalskih in drugih skladb. Posebnost zbora je, da pri petju sedi in da vodi dirigent Mladen Pozajic zbor iz njihove srede. Zbor odlikuje prepričevalna ghsbena inteligenca in čudovita zlitost ter ubranost glasov. Ugajale so zlasti skladbe jugoslovanskih skladateljev v zaključnem delu sporeda. Po koncertu so nekateri Mariborčani počakali pri »Orlu« pev-s1-" goste in prebili v njihovi družbi nekaj veselih uric do brzovlaka, s katerim so se odpeljali v Zagreb. Grob pri grobu. V Gregorčičevi ul. 23 je umrl v 45. letu starosti sodni uradnik Marij Pirc. žalujočim naše toplo sočutje! Sreča v nesreči. Sinoči okoli 19.30 se je pripetila pred železniškim prevozom Ob brodu avtobusna nezgoda, ki pa ni k sreči imela hujših posledic. V omenjenem času se je peljal v avtobusno garažo v Plinarniško ulico avtobus št. 2-506. Pred železniškim prevozom pa je avtobus izgubil desno prednje kolo, ki se je skotalilo po nasipu v Dravo. Po dolgem iskanju so naposled kolo našli ter ga */<>' pet namestili na avtobus, i Tatinske srake po stanovanjih. Zasebnik Ivan Dekleva, stanujoč na Aleksa«' drovi cesti 59, je prijavil policiji, da n«‘ je izginila iz sobe denarnica z okoli 100 dinarji gotovine ter nekateri drugi pred' meti v skupni vrednosti 350 dinarjev. Za tatom sedaj poizvedujejo. Zanimiva tihotapska zgodba ali škt»' jeločanOvi doživljali v Mariboru. Te d«1 1 se je pripeljal iz Škofjeloke v Maribof neki Ivan V. z namenom, da bi nakup'1 večjo količino saharina. Obiskal je nekega svojega znanca U., ki ga je napr°' sil, naj mu preskrbi 25 kg saharina, mu je dejal, da je pripravljen posrcdO' vati ter, da znaša kupnina za 25 kg saharina 9500 dinarjev. Ker pa je Ško»G' ločan imel pri sebi samo 5600 dinarjev-'sta se domenila, da bo saharin pripela 'v Škofjoktko neki motociklist, katere«« } naj Škofjeločan izroči pri dobavi salmr'" ‘na ostali znesek 3900 dinarjev. ŠkofJe' I ločan je izročil U. 5600 dinarjev na r ’ cun kupnine, ter sta se dogovorila, se sestaneta v torek zvečer ob 9. urn Poštna vest. Za pogodbeno poštarico v Markovcih je imenovana Marija Vesenjakova, poštna odpravnica v Središču. Kopališče na Mariborskem otoku se odpre v soboto dne 15. maja opoldne. Restavracija jc na novo pteurejena, redne avtobusne zveze od sobote dalje vsake pol ure z Glavnega trga do otoka. Največjo senzacijo v koncertnem življenju letošnjega leta pripravlja za kopneč meseca maja naša Glasbena Matica. Letos bo namreč prvič od svojega obstoja sem nastopila z vsem svojim ansamblom. Slišali se bodo izvrstno naštudirani otroški zbori, šolski orkester, mešan zbor velikih pevk in pevcev, na tem zboru nastopi cel orkester zase in skupno s pevskim zborom. Ta nastop bi naj pokazal Gl. Mat. koliko se v vseh panogah muzikaličnega študija trudi, kako bi povzdignila kulturni nivo našega ljudstva na severni meji in kakšni so pri knn njeni uspehi. Nastopilo bo nad 200 gojencev in članov. Erankopanovi cesti. Ob določenem asu jo tamkaj že čakal neki motociklist ' motorjem in prikolico, v kateri je bil « ki zaboj in je U. dejal, da je to sahar' U. jc še motociklistu dejal, da mora v žiti skozi betnavski gozd, češ da mu gače lahko financarji zaplenijo sajia ‘ Potem, ko je U. Škof jeločan u želel J> čno pot, sta se motociklist in Sko«e čan odpeljala z motornim kolesom, u- j jo vsedel na dvokolo in sc tudi odpe J Na Betnavski cesti pa je motorno k nenadoma odpovedalo in jc motociK rabil precej časa, da je mašinerijo % spravil v red. Končno sta se okoi* ^ ure zvečer zopet peljala naprej. tako peljala skoji betnavski gozd, je. vozil nasproti neki kolesar. M°wa^ je takoj ustavil vozilo ter zaklical: nancarji so, bežimo...« Škoijeloca -j planil v gozd, za njim pa motocik se pa je kmalu zopet vrnil k niot ^ se vsedel nanj in odpeljal nazaj v R bor. Škofjeločan je taval še ■[ v po gozdu, naposled se je tudi on . .^i Maribor. Naslednjega dne ie jj iri Škofjeločan zopet svojega znalK,. vi svol mu je prodal saharin ter mu ppv oravi' sinočnji doživljaj. U. pa se je 1 ^rt:vli-nevednega ter dejal, da so najbrgrofje* carji zaplenili motor in saharin. , ^ ločanu pa se je stvar zdela sin oVpra je na merodajnih mestih previt i šcval. Toda nikier niso vedeli .)0sileC* zaplenitvi ter se je škofjeločan f M a t i 1) o r u, dne 13. 'V. 1937. Mariborski »V e 5 c r n i k« Tatra Sfcran 3. Podal na policijo ter vso zadevo prijavil. Policija je pričela s poizvedovanjem ter dognala, da je bila zadeva o »zaplenitvi« fingirana, kakor je bila sploh vsa prodaja saharina fingirana. Motociklist in U. j se bosta morala radi goljufije zagovarjati pred sodniki. Tragična delavčeva smrt. V Stein-klauberjevi opekarni na Pragerskem se ie včeraj pripetila nesreča, ki je zalite-1 vala življenje 33 letnega delavca Franca Pukliča. Puklič je šel mimo velikega i stroja, pa se mu je nenadoma spodrsnilo, I tako da je padel. Pri tem je najbrže in-j •stinktivno prejel za transmisijo, ki je j Pukliča zagrabila ter ga s tako silo tre- j ščila med kolesje, da je obležal razme-| sarjen v mlaki krvi. Kolesje stroja mu, ie odtrgalo levo roko. Takoj so poklicali j zdravnika, toda vsa prizadevanja, da bi j ga ohranili pri življenju, je bilo zaman ■n je nesrečni Puklič, ki zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka, kmalu izdihnil. Kino Union. Danes zadnjič »Dama s kamelijami«. Petek dunajski veiefilm »Siluete«. BSnkošina številka Veternika0 ostane radi praznikov tri dni aktualna ter izide v povečani nakladi iti nudi poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo. Oglase za to številko bo sprejemala uprava »Večernika« v Gosposki ul. 11 do petka 14. maja do 18. ure. V izjemnih slučajih še v soboto 15. maja do o ure dopoldne. mi ;uspešne nege lepote brest dobrega mila ELIDA miCa ELIDA BELI SPANSKI BEZEG omamljivcga vonja — snežnobclc barve Tudi Vi se prepričajte pri urarju JOSiP JANKO Jurčičeva ulica 8 Ure, zlatnina in srebrnina po konkurenčnih cenah, »opravila zga.ancijo najceneje! Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva iti Vaupotova lekarna. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: 2elo oblačno, ponekod nekoliko dežja, ■nogočc z nevihtami, padec temperature, toda brez nevarnosti mraza. žrtev dela. V tukajšnji tekstilni tvorniki Doctor in drug je prišel danes dopoldne 28-letni delavec Karel Ruš z levo foko v neki valjar, ki mu je roko do komolca zmečkal Ruša so poklicani reše-'p'ci prepeljali v bolnišnico. Ob levo oko je prišel danes dopoldne 27-letni vratar Jakob Mlakar, uslužben v tvornici »Kovina«. Nekdo je namreč vr-preko zida železno žico, ki je tako »esrečno zadela Mlakarja v obraz, da se "tu je zapičila v levo oko. Poklicali so takoj mariborske reševalce, ki so Mlakarja nemudoma odpremili v tukajšnjo bol-"išnico. Sokolsko društvo Št. lij v Slovenskih Koricah priredi dne 23. maja 1937. okrožji zlet mariborskega sokolskega okrona, združen z otvoritvijo letnega telo-vadišča. Za ta zlet, ki se bo vršil na se-verni meji naše države, vlpda precejšnje ^uirnanje, saj bo prvi v letošnji sezoni, Ba tudi radi tega, ker je Št. lij zelo priljubljena izletna točka. Na zletu sodelujejo vsa sokolska društva mariborskega Orožja, sokolska konjenica, inženjers-ka Podoficirska šola iz Maribora, vojaška ?°dba in mnogo drugih nacionalnih društev. Po nastopu bo veselica. Razstava A. Sirka, našega znanega :il?ad. slikarja in profesorja, bo otvorjena nedeljo 16. maja ob 11. uri v kazinski korani. Razstavo bo otvoril predsednik ?W. odbora Jadranske straže dr. Franjo J*1 Pold. Razstava bo odprta od 16. do 27. vsak dan od 10. do 12.30 in od 15. do ure. Pomladanske konjske dirke bodo 23. ,\ni- s pričetkom ob 15. uri na Cvenu pri ^utonieru. Prireja jih Kolo jahačev in ^začev v Ljutomeru. Konje je prijaviti J: t. m. od 9. do 12. ure pri blagajniku mn Franju iz Ljutomera. Dirke so: ( llnger, Drav. banovina, Sreski kmet. bor Ljutomer, dr. Rossmanit. pozabi naročnine! NARODNO GLEDALIŠČE. Četrti, 13. maja ob 20. uri: »Dolarska princesa«. Red B. Sobota, 15. maja ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Gostovanje člana zagrebške opere Stjepana Ivelje. Zadnjič. — Znižane cene. Nedelja, 16. maja ob 15. uri: »Rdeči nageljni«. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Zadnjič Znižane cene. Ponedeljek, 17. maja ob 15. uri: »Dolarska princesa«. Znižane cene. Ob 20. uri: »DR«. Znižane cene. j Za Putnikov posebni vlak v Postojno I na binkoštno nedeljo, 16. t. m. je direkcija drž. železnic v Ljubljani določila odhod iz Maribora za 4.45 uro, torej 5 minut prej kakor je bilo v prospektih objavljeno, na kar opozarjamo izletnike. ;Tako odhaja ta posebni vlak v Postojno , iz Maribora ob 4.45, iz Pragerskega 5.08, 1 iz Slovenske Bistrice 5.17, iz Poljčan ob 5.27, iz Celja ob 6.05, iz Zidanega mosta ob 6.45, iz Ljubljane ob 7.58 in je v Postojni ob 9.48. Izletniki se opozarjajo, da bodo vsaj 20 minut pred določenim odhodom posebnega vlaka na postajah, da dobe nakazane sedeže. Istočasno prosi »Putnik«, da se izletniki ravnajo po funk-f cijonarjih, ki spremljajo vlak. Stavka v Konjicah V tovarni usnja Laurich v Konjicah so pričeli delavci stavkati radi 17 reduciranih delavcev. V tovarni sami je zaposlenih 191 delavcev in delavk, od katerih je 120 organiziranih (ki so se pred tednom dni organizirali pri »zeleni« i Zvezi združenih delavcev v Ljubljani). Tovarnar Laurich je bil radi pomanjkanja dela in padca odjema usnjarskih izdelkov primoran reducirati število svojega delavstva. Radi tega je del delavcev stopilo v stavko. 67 delavcev in delavk se je pozivu g. Lauricha odzvalo in pričelo z rednim delom, čeravno je ostalo stavkujoče delavstvo delavoljnemu delavstvu oviralo vstop v tovarno. V torek ob 8. uri zvečer je prispel iz Ljubljane delegat omenjene Zveze v svrho pogajanja s tovarnarjem Laurichom. Pogajanja so trajala od 8. ure zvečer do 12, toda vse brezuspešno. Včeraj ob 9. uri je imelo stavkujoče delavstvo ponoven sestanek v Katoliškem domu, katerega sta vodila tukajšnji odvetnik dr. Macarol Fr. in ljubljanski delegat. Dosedaj še ni prišlo do nobenega pozitivnega rezultata in sc pogajanja še nadaljujejo. Dosedaj vlada v Konjicah popoln mir in red, za kar gre vrlemu orožniškemu naredniku vsa pohvala. Včerajšnja pogajanja, ki so se pričela ob 16. uri, niso uspela. je šekgatome vesli 9500 ONESVEŠČEN1H, 200 TEŽJE POŠKODOVANIH. LONDON, 13. maja. Na Regent Street so r"«ožice v gneči ob prihodu kronanj-skega sprevoda dobesedno pohodile 19-letnega moškega. Sanitetne stanice so pomagale v 9500 slučajih nezavesti, okoli 200 oseb, katerih stanje je težjega zna-čaK na so morali prepeljati v bolnišnice. Večje tatvine so se pripetile le v treh slučajih in je v nekem slučaju izginila dragocenost v vrednosti preko tisoč funtov šterlingov. V grofiji Somerset je najstarejša Angležinja, stara 106 let, nasadila ob kronanjski proslavi spominski hrast. Navedena Angležinja je preživela šest angleških kraljev in se spominja treh kronanj. Film o kronanju so predvajala kinogledališča že sinoči in so ljudje silno navalili k predstavam. Ovacije pred buk-kinghamsko palačo so trajale pozno v noč in se je moral kralj s kraljico pokazati Londončanom na balkonu še ob pol 12. uri ponoči. ARETACIJA SUMLJIVEGA MOŽA NA BRIDGE STREETS. LONDON, 13. maja. Tukajšnja policija je včeraj v trenotku formiranja kronanj-skega sprevoda na povratku v buckinghamsko palačo aretirala na vogalu Brid-ges Streeta, kier je bila gneča naivečja, sumliivega moškega, ki je z vso silo rinil najprej in imel pri tem roko v žepu. D-*»ktiv ga je zgrabil za roko, vendar je moralo pomagati nekoliko mornarjev, da s« ga lahko odvedli v Yard. Po- drobnosti preiskave sc držijo v najstrožji tajnosti. STROKOVNJAKI: POPOLNOMA IZKLJUČENA NESREČA RADI PEKLENSKIH STROJEV. NEWYORK, 13. maja. Po ameriški vladi postavljena preiskovalna komisija radi »Hindsnburgove« katastrofe, je pričela s svojim delom. Zaslišan je bil poveljnik vojaških pristaniških oddelkov po-r^nik Tay!or, ki je izjavil, da je nastala eksplozija radi iskre, ki se je opazila ob obodu zrakoplova. Nemogoče je, da bi bil vzrok v motorjih. Tudi pristajalne vrvi so bile pravočasno spuščene. Ni torej mogoče, da bi se katastrofa pripetila radi atmosferične električnosti. Strokovnjaki, ki so preiskali pogorišče, so izjavili, da je popolnoma izključena nesreča radi peklenskih strojev. FRANKOVSKI BOMBNIKI SIPAJO BOMBE NA BILBAO. BILBAO, 13. maja. Frankovski bombniki so sipali včeraj dve uri neprekinjeno bombe na Bilbao, tako da so cele mestne četrti razdejane. Agencija Havas poroča, da so frankovci zasedli Amorebieto in s tem prodrli do zadnje obrambne linije pred Bilbaom. Pri Toledu so v teku srdite borbe in napadajo republikanci vedno znova frankovske postojanke. Franco je moral pritegniti na to fronto nove rezerve falangistov, marokancev in prostovoljcev. GoRING, NE HITLER. BERLIN, 13. maja. Tukajšnji politični krogi komentirajo vest o Hitlerjevem bin-koštnem potovanju v Benetke. Dejanski pojde ponovno v Italijo Goring. Razno POZOR VSI! Naš sladki kmečki kruh je res reklama, v trajnosti in vitaminih za zdravje to pomoč je sama. Pekarna Rakuša (Robaus), Koroška cesta. 2512 Službo dobi in BLAGAJNIČARKO resno, samostojno, sprejmem. Naslov v upravi »Večernika«. 2519 Kupujta svoje po* tr&toščine pri nailh inserentih > lEIBEEBBIEl&ISBHBBEin Naznanilo! Ne zamudite ogledati si v moji izložbi znižane cene birmanskih daril: ure, zlatnina in srebrnina. A. KIFFMANN, MARIBOR Aleksandrova cesta 11, nasproti gostilne Spatzek. 251<> Prodam GOSTILNIČARSKE STOLE mize hladilno omaro ter umi valnik z marmornato ploščo proda hotel »Zamorc«. 2511 Kupim HRANILNE KNJIŽICE Spodnještajerske posojilnice, kupim do 30.000 Din. Ponudbe poslati na Vrisk Ivan, Ma ribor, Dr. Verstovgkova ul. 4 A. 2519 Sobo odda ...... LEPO OPREMLJENA SOBA solnčna in zračna z razgledom na Pohorje in Kozjak, se odda. Uporaba kopalnice. Strossmaicrjeva 28, 11. nad-1 stropje; 9. vrata. 23061 Obrtniki! Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih oglasov v Veterniku" si lahko takoj pomagate, saj je „ Veternik“ kod eaini obmejni slovenski anevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. Zahval Za mnogoštevilne izraz.' globokega sočutja ob priliki smrti našega dobrega očeta Jožeta $@m