V Ljubljani, dne 30. aprila 1919. Izhaja vsako sredo. Leto XIV. Posamezna številka stane 40 vinarjev. gnmmitrnimnmmimmimmmnimimimimmmniiiimmiMtimimimtmmHi | Celoletna naročnina znaša K 12'— | polletna „ * . fr— g četrtletno „ » • 3*— SroiuimiuiiintmnmimiinmrmtminmimnmmtimtMnnMnmnmimimimi !n)tiiiHiitniiii>miiiitiiiiiiiiinmrniintiiiiiu!imtiitiiis:ii!i)iiiiiiiiiiiiiitnifitiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiitniiiiiinniiiiiniiiiuiin.i;:iiiiiiiui!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii:i[iiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiHiiniiiiiii!iiiii>iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiuitiin niiiiiiimiiinmiiiumiinmHiiiinmimiuiuitniiniii Uredništvo In upravništvo se nahaja v Ljubljani, jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora ftiimnMiiritr.mrmimmnmntmiitrmMinttiiinrr D klej še! Liberalizem gorn/ib. — Njegovo modrovanje. — Regent ia armada, — Notranja in zunanja politika, — Ljudsko in bolgarsko vprašanje, — Liberalizem dolnjih — boljševizem. Doklej še nam bodo vodili politično ladjo tisti, ki jih vodi pri urejevanju držav sebičnost? Ali naj toliko pristašev socialne pravičnosti, ki so bili stopili na plan, ko je zazoril jugoslovanski dan, to mirno gleda? Ali naj politični liberalizem, ki se je kopal v gorki krvi vojska francoske revolucije in v postoterjeni meri zadnja štiri leta, spet zavlada? Jugoslavijo imamo in v tej državi naj spet liberalizem gornjih, katerim že stopa za vrat liberalizem dolnjih — socializem, določa čustva? Saj za pamet se danes tako malokdo zmeni, ampak kakor mu kdo naploza čustvovanje z govorom ali časnikom, tako pa dirja. Liberalizem gornjih ljubi nadkapital in prva mesta, ve pa, da je zasovražen pri vseh poštenih razumnikih, pri ljudstvu pa sploh — pri skvarjenem in pri neskvarje-nem, ker z ljudstvom je liberalizem gornjih podobno delal ko pajek z muho. Ta liberalizem gornjih, ki ga po celi Evropi srdito teptajo njegovi lastni otroci — pristaši liberalizma dolnjih — socialisti —- komunisti, hoče vladati za vsako ceno. Računa pa liberalizeip gornjih v svojih modrih glavah tako: Ako si bo. ljudstvo samo, nestrahovano po naših najemnikih in ne zapeljano po na&h časopisih — z lepimi imeni »Domovina«, Jugoslavija«, »Slovenski Narod«, določevalo vero in postave, bo določilo tako, da se bomo morali mi vsem krivičnim dobičkom in vsem nezasluženim visokim mestom odpovedati. — Da se to ne zgodi, postopajmo tako: sUtihota-pimo temu ljudstvu kralja. Nobene konsti-tuante naj ne bo in nobenega ljudskega glasovanja, tozadevno. S kraljem je zvezano vojaštvo. Vojaštvu bomo rekli: Glej, tvoj kralj! in vojaštvo bo bolj ponosno na kralia z zvezdami na prsih kot s kakim ocilindranim civilnim predsednikom na čelu, Naloga kralja bo, da bo ime nosil, vladali bomo mi. Kralju bomo dali vse drugo. Naslov: Njegovo veličanstvo — dohodke, da bo lahko zadovoljen — uniformo, kakršno bo hotel — v ostalem pa nam ne bo smel križati računov, če bo kaj hotel svo-jevolno, mu porečemo: Ah ne veš, komu imaš zahvaliti krono? Če se bo oziral kam Mpi se, duša. Večer... Na hribih leži še luč v dolgih pramenih kakor zlata pisava. Oblaček se dviga ko bliščeč klicaj. Tam mora biti konec besedi. Kaj neki piše Bog na naše hribe? bi ga bil vprašal kot otrok. Ne vem, če bi mi bil takrat odgovoril. Zato vprašam danes ,.. Kdo bi rešil vse pisave, ki stoje in se svetijo krog nas? Preveč je pisanega. Neprestano piše velika roka. Slepo hodimo mimo svetih knjig. Toda včasih odpre skrivnostna vihra pred nami list in v plamenečih črkah nam govori beseda. Takrat nam je, kakor da nas kdo prime za roko in pravi: pridi! In kar se potem zgodi, to je ono večno, neovrgljivo, edino resnično in vredno. * Kaj je zlato? Bebci, spravite vaše zlatnike! Ali (k to čisto zlato? Denar! Denarna vrednota! a ne zlato. Poglejte kvišku v ozračje. Tam... tam ... vsenaokrog,,, samo zlato! čisto zlato. Poglejte pomladno Čistoto ozračja, gorko pomežskavanje večernega solnca, poglejte te Z žarki Dreooiene višave, te drugam po rešitvi iz zlate sužnosti, mu pokažemo s prstom: Ali ne vidiš, kako so ti sovražni oni tam doli? Kaj ti grozi od njih? Tako bo spravljen v svetlem kroju in pozlačenem konaku in od časa do časa ga bomo poslali pokazat se v belo Ljubljano in nemirni Zagreb in v mahovito Sarajevo. Ljudstvo bo mislilo, da njega posluša, zlasti pa vojaki. Vojaki, teh nam je treba. Kdo bi nam sicer čuval naše nad-imetje in naša prva mesta? Brez voiakov in brez i»aklonjene nadroke si je treba vse to zaslužiti s trdim delom. Kdor bi godrnjal zoper naše kapitalistično in imperialistično staliSče, tega razglasimo, da je notranji sovražnik države in zoper notranje sovražnike je treba vendar vojakov s kraljem na čelu. Zoper zunanje sovražnike so nam potrebni le toliko, kolikor mora tudi inozemstvo podpirati naše veleimetje in priznavati našo nadmoč. Nezasužnjenih ljudi sploh ne maramo, ker svobodno in prostovoljno noče nihče služiti našim sebičnim namenom. Ali so nam naklonjene ljudske mase zatiranih slojev v sosednjih državah, nam ni mar; in če se dobi prijateljev med njimi za pravično stvar, nam tudi ni mar. Da bi bila naša država čim močnejša na 7-unaj, se ne brigamo, ker v ta namen bi bilo treba notranje razmere pravično urediti. Če to storimo, se nam novi državljani, kar ponujajo. Bolgari na primer bi radi v okvir Jugoslavije. Ali tega ne smemo storiti. S tem bi žrtvovali naše stališče. Z Bolgari bi nafastla v Jugoslaviji ljudska misel. Zato je treba Bolgare sovražiti, češ kakšna grozodejstva so delali v vojski, čeprav je res, da bi morali po tej logiki vso Evropo pobesiti, kakor to hočejo bo)j?evi-ki, Italijani bi radi šiloma in z vojskami naše Primorje. Mi pa imamo zartonj celo Bolgarijo obrobljeno s tremi morji in povrh je gotovo, cla bode imel italijanski liberalizem gornjih vse drugačen rešpekt pred našim Primorjem, če se pomnoži Jugoslavija še za vsoto Bolgarije in to na prostovoljen prijateljski način. Ljudstvo' nima proti bolgarskemu ljustvu ničesar, ampak le liberalizem gornjih, ki mu ljudske težnje mešajo račune. Glavni krivec je bil na Bolgarskem ko drugod liberalizem gornjih, ki je ljudstvo zrorjibil, na nič marf ši krive9 ni slovenski, hrvaški in srbski liberalizem gornjih, ki hoče celo jugoslovansko ljudstvo zlorabiti. Našemu čustvu se upira, da bi liberalizem gornjih nalagal nesrečnemu bolgarskemu ljudstvu kake blesteče mirne daljave, poglejte kako modrina izgublja barvo in se topi v zlato svetlobo in luč. To je zlato! Čisto 7M0! O to neizmerno kraljestvo - " ! Kakor daleč sega oko, vse se jrevija k počitku. Koprene sanjajočega večernega mjru se zgrinjajo, plapolajo, se trgajo v rahlem pomladnem dihu in se zopet spajajo. Dvigni se duša, poglej kvišku! Poglej, spremljaj na poti vriskajoče misli! Bodi pozdravljeno, nebo! Pomladni večerni dih veje. V mestnih drevoredih šepeče vse o ljubezni.., Ljubezen? Eva in smrt hodita po krajih strasti. Prastari memento mori o izgubljenem raju,---------- Dvigni se duh v zvezdnato noč! Tukaj si prost. Nobena ura ljubezni, o človek, ne odtehta čustva svobode. Ne pr vsej deželi, posebno pa Trstu, oddajale gonilno moč. Porabila bi se pa ta gonilna moč tudi za elektrificiranje železnic, ki bi vpeljale kratke, a zato pogoste vlake, s čimer bi se promet zelo povzdignil. V, to s vrbo bi se morale z daljnovodi zvezati elektrarne ob Soči, z elektrarnami na Savi in Dravi. Tako bi nastalo veliko omrežje, ki bi dajalo moč najrazličnejšim indu arijskim svrham, ki bi se uporabljala za razsvetljavo in kurjavo, sploh bi popolnoma izpodrinila premog. S tem bi postala električna moč obče- koristna m b* &rua aei najpou-ebnejtrn ljudskih potreb in bi zaradi tega morala biti v državni lasti in obratu ter bi donašala državni blagajni precejšnje vsote; skratka: država naj monopolizira vse vodne sile in elektrarne. Glavni činitelj gospodarskih do* hodkov pa je promet. Vzrok prometa tvori raznovrstnost pokrajin v zemlje-ličnem in zemljepisnem oziru. Zato narava zahteva, da se ta raznovrstnost zamenjuj* za razne prvine in sestavine drugih pokrajin. Te pokrajine so pa lahko okoliši enega gospodarskega okrožja ali pa pokrajine različnih geografičnih leg in oddaljenosti. Tako nastavi v prvem slučaju krajevni ali lokalni', v drugem pa daljni promet. Promet pa lahko tudi popolnoma prekorači gotove pokrajine. To je pa transitui ali prehodni promet. Prometu služijo ceste, železtilce3 kanali, jezera, reke, morja in v hajno-vejšem času zračne ladje — zrakoplovi* Ceste so upoštevane le široke drž. ceste, ki so utrjene in uglajene. Po njih ko pomikajo težki vozovi in drve v prah. zaviti težki avtomobili. Vojna, poleg nje slabih posledic in razrušenja, jo storila to dobro, da so oeste popravili, razširili, ponekod pa nove zgradili Za večji in daljni promet pač ne bodo upoštevane, ampak' le za krajevni. Za daljni promet imamo železnice. Železniško omrežje je slabo razpleteno posebno na Primorskem. Na Koroškem peljejo skoro vse nalik žarkom v Be« l|ak, ki je zbirališče vsega blaga, pred-no zapusti državno mejo, največ ssara-di colnine. Sicer peljejo po navadi vse železnice po načinu žarkov k državnemu centru,i to bi bii Dunaj, a na Ko* roškem je to nasprotje iz držav-no - finaucijelnih in geografskih razmer utemeljeno. Sevecla ni za nas Dunaj več merodajen, a sestav železniškega omrežja je bil zasnovan na Dunaju, zakar omenjamo to nasprotje. V Beljaku’'se stekajo: južna železnica Maribor—Franzensfeste, turska železnica, Št. Vid—Beljak—Pontafelj, lokalna, Šmohor—Trbiž—Beljak ter (Beljak) Trbiž—Ljubljana—Karlovac. Drugo križiščo jo St. Vid. Tu 9? spajati progi Beljak—Št. Vid—Št. Mohor—Dunaj in proga Trst—Jesenice— Podrožica — Celovec—št. Vid. Omeniti jo lokalna boroveljska proga in pa proga v labodski dolini. Na Primorskem sta glavni progi; Podrožica —Jesenice — Gorica—Trst in (južna železnica) Ljubljana.—št_ Pata* — Opčina — Nabrežina —Trst —Tržič— Gorica—Kormin. Omeniti je kontinentalno — iz vojnih ozirov —- progo: Divača — Pulj; ozkotirno Trst — Poreč, krajevno Gorica—Ajdovščina in proga Tržič — preko nižine — Furlanija—* Benečija. Iz vojnih ozirov se je zamislila in slednjič opustila krajevna proga’ Sv. Lucija—Tolmin—Kobarid. Glavne zvezne proge, ki jih bo upoštevala Jugoslavija so: Trst—Jesenica —Podrožica—Beljak, ozir. Celovec—Št* Vid, proga: Trst—Ljubljana—Maribor —Dunaj, proga: (Beljak) Trbiž—Ljubljana—Trst, o?;ir. Karlovec. Te bi služile za notranji daljni promet in obenem za tranzitni. Velikanskega pomena v prometnem oziru je za nas Beljak, centrum vseh prog. Če dobimo Beljak, potem je Trst samo jugoslovanski, ker bi država iz politično-gospodarskih ozirov ravnala ves promet na Trst, če pa ostane Be-* Ijak nemški — kar ne bo — bo pa Italija z ugodnimi voznimi tarifi pospeševala promet z Genovo in Benetkami, Trst pa pustila propasti. Če pa postane Beljak jugoslovanski in Trst italijanski, je pa njegova usoda že vnaprej zapečatena. Tranzitni promet iz severa bi Jugoslavija ravnala potom visokega cola napram Italiji (Trstu) in ugodnimi železniškimi tarifi v Reko in dalje v Split. Kar bi pa šlo blaga po progi Amstetten — Salzburg—Inomost—Verona ali pa Salzburg—Gastein—Spital-^ Franzensfe&te — Verona, pa bo vsled krajše poti do Genovo — za blago, ki gre »kozi Gibraltar — in pa do Benetk — za blago skozi Suez — Slo v Genove in Benetke. Laški Trst postan« s časom ribi&ka vas in n«, njegovo mesto stopi jugoslovanska Reka. Kanalov v teh deželah nimamo. Po jezerih se pa gibljejo le ribiški čolni in pa lahni čolnički za zabavo in šport. Reke rabimo samo z& splave, s katerimi prevažajo les, ker je ta način prevoza cenen, ker bi dragega les vsled nizke lastne 'cene ne prenesel. Imamo pa morje! Adrijol Nfcše i® In naše bo! Po njem se giblje na stotine ladij vsak dan. Trst—Pulj, Trst--Benetke, Trst—Zader, Trst—Reka, Trst —Dobrovnik—Kotor, Trst-Levanta, Trst —Suez—Indija—Kitajska, Trst—Gibrai* tar—Francija—Anglija—New York, Trst —Južna Amerika. To so glavne pomorske in prekmorske sveže cvetoč««® Trsta. Saj se je Trst v zadnjih, letih tako povzdignil, da je zavzel med evropskimi svetovnimi pristanišči (pred vojno) sedmo mesto in je vedno bolj ha-raščal. Posebno je cvel uvoz raznih produktov in sirovin, kot kava, čaj, to-i bak, kavčuk, meso, premog, bombaž, volna., žito itd. Staro pristanišče je že zdavnaj bilo premajhno in napravili so umetno novo pristanišče, ki je nastalo na ta način, da je na milijone kubičnih metrov kamenja izpodrinilo morje in napravilo suho obal. Pa tudi to že ne zadošča in začelo se je že pred vojno graditi veliko moderno pristanišče v Tržiču. Večja in manjša pristanišča ob vsej istrski obali. Na južnem rtu pa je sezidana in utrjena puljska luka, ki je vojna luka. Roko v roki & prometom gre trgovina, ki je z velikimi koraki prehajala v veletrgovino. Posebno Trst, Goriča, Beljak so ljubili trgovci in odpirali tam Svoja podjetja, ki so pridno trgovala s tujim svetom in si nabrali lepe denarje. Mhrljivo in žilavo so posegle v kupčijo tudi kapitalistične družbe. Trst je in bo vodil izvoz in uvoz. jCvetela je izvozna kupčija z lesom, vinom, stroji, Železjem. Železne izdelke smo prodajali daleč na vztok —- na Kitajsko in Malo Azijo. Na ta način bi bili dobili tudi svoje kupčijsko ozemlje, kakor j« bilo nameravano, v Ciliciji v Mali Azija, kjer je veliko sirovin, ki jih mi rabimo in kjer bi dokončane industrijske izdelke lahko razpečavali. Zemlja je velika za tri Kranjske, in rodovitna, da bi redila štirikrat toliko pridnih ljudi, kot je sedaj lenih Turkov. Uvažali bi iz raznih delov sveta, ■Amerike, Azije, Afrike in Evrope. Kjer bi se ceneje dobilo, tam bi pač kupili. Seznanili bi se na ta način s celim svetom in postali kul turne j ši. Kupovali, prodajali ali pa prepečavali bi, ali zase, ali ap za tujce, seveda z gotovim dobičkom. B e 1 j a k bo izpečaval svoje izdelke in psepečaval tuje blago. Ravno tako nalogo bi imel Vid in Celovec. Vzcvela bi veletrgovina. Oddajali bi pa tudi kmetske pridelke vseh vrst, kot žito, mleko, maslo, jajca, živino in les v tujino, ali pa v Jugoslavijo. To kupčijo naj bi prevzele ■ zadruge, da bi ltonsumenti dobili cenejše blago, kot pa od kapitalistov-fcrgovcev. Trgovina bi povzdignila narodno blagostanje in s tem tudi kulturo. Letni dobiček bi znašal precejšnje število milijonov kron. Omeniti je slednjič tujski p r o -tn e t. Lepa Koroška s svojimi prekrasnimi jezeri kot Vrbsko, Osojsko jezero bi mično vabila na tisoče tujcev na poletni odpočitek. Pa tudi zimski šport bi lepo vzcvetel. Prihajalo bi tudi nebroj trgovcev in posredovalcev v kupčij skih zadevah. Posebno Trst bi postal velikansko zbirališče trgovcev iz vseh delov sveta. Pa ne samo trgovci bi tvorili živ promet, ampak tudi potniki, izseljenci to priseljenci bi dajali Trstu obilo zaslužka. Letovišče Opatija bi postala jugoslovanska N izza. Gradež in Gorica bi bila priljubljena pdpočivališča dosluže-Pih mož iz vseh strok. Obiskavaii bi na Koroškem božje-potniki Gosposveto in Sv. Kri pri Beljaku. Sv. Gora bi se zopet dvignila iz ruševin in oznanjala svobodo preko Goriško. Radovedneži bi obiskovali razdrti-je in vojna pogorišča, strelske jarke, utrdbe, kjer je razsajala bitka in boj za Življenje in narodni obstoj. Sv. Gora, Sv. Gabrijel, Sabotin, St. Mihael, goriške razvaline bi tvorile živo zanimanje in bi bile trumoma obiskovane. imamo pa Se naše lepe, čudovite in kakor zaklete gradove očarujoče podzemeVjske jame in ponikajoče reke in vode. Znanstveniki bi imeli mnogo posla in truda in hvaležnega dela. Obiskovali bi še naprej oglejske znamenitosti. Marsikdo si bo ogledal vojno luko Pulj s svojimi znamenitostmi in vojnih mi ladjami. Vse te pokrajine morajo biti združene v Jugoslavijo. Njih gospodarsko življenje bo le takrat in tedaj cvetelo, če bodo združene v Jugoslavijo. Za to zvezo pa ni merodajen le gospodarski ozir, ampak v največji meri narodnostni. Na Koroškem do Št. Vida in še nad Beljakom bivajo Slovenci, na Goriškem je vse prebivalstvo razen par priseljencev v mestih slovensko, le furlanska nižina je obljudena po Furlanih. Trst ima skoro polovico slovanskih prebivalcev, druga polovica se pa tvori zopet iz priseljenih Italijanov, Nemcev, Grkov in drugih; le malo je pravih italijanskih meščanskih rodbin. Istra je naseljena S Hrvati in Slovenci, le v mestih na za-padni morski obali so mesta s starimi ItaliianAko-beneČanskimi rodbinami. Od Italijanov se zavzemajo najbolj za Italijo nalašč zato plačani in priseljeni elementi, dočim italijanske trgovske in stalno v Trstu stanujočo rodbino niso laških odrešiteljev nič kaj vesele, ker vedo, da bi utegnili v italijan-skom Trstu gmotno in kulturno propasti. Za Jugoslavijo sta Koroškn in Primorska življenjskega pomena, posebno pa za Slovence, ker bi bili sicer od svetovnega prometa popolnoma odrezani in bi ves promet in trgovina šla preko Hrvatske na Reko ali dalje v Split in bi bila Slovenija izročena gospodarskemu in kulturnemu poginu. Svobodo in samoodločbo malih narodov, torej tudi Slovencev, zahtevamo in ne pustimo, da bi ostal kak kos naše zemlje narodnemu neprijatelju v rokah, ampak združeni hočemo biti in združeni tudi bomo vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi v skupni, neodvisni, demokratični državi Jugoslaviji, ki naj živi in raste. Kaj je kapitalizem? I. Nekatere besede imajo svojo posebno usodo, bodisi ker imajo več pomenov ali pa ker jih večina napačno tolmači. V to vrsto štejemo tudi besede »kapital«, »kapitalizem«, »kapitalistično« in vse skovanke, katerih koren je »kapital«. Enako večpomembna je tudi beseda »socializem«, radi katere so se vneli že razni prepiri v časnikih in knjigah, Ti prepiri so seveda nastali radi teoretičnega neumeva-nja besede, dasi moramo žalibog pribiti, da je njeno praktično neumevanje in napačno pojmovanje dokaj bolj razširjeno. So ljudje, ki te besede v resnici ne pojmujejo prav, še več pa je tistih, ki jim je pojem socializma znan, vendar pa ga praktično nočejo izvajati, kljub temu, da so ga celo vzeli na Čelo svojega programa. Kakor socializem tako tudi kapitalizem mnogim ni določno jasen, saj pa tudi pomen te besede ni tako splošno pojasnjen, kakor se zdi na prvi hip, če sc sodi po njeni pogosti rabi. Mnogo jih je, ki mislijo, da so poklicani zabavljati »na kapitalistično izkoriščanje«, ne da bi do dobra premislili, kaj pravzaprav hočejo povedati. V najboljšem slučaju kvečjemu temno slutijo, da hočejo z izrazi »kapitalizem, kapitalistično« imenovati in'označiti nekaj, kar ni povsem v redu, kar nebismelobiti, neko hibo, pogrešek, neko temno točko v našem današnjem gospodarskem razvoju. Zelo malo pa jih je, ki bi bili v stanu preudarno in temeljito analizirati (razkrojiti, razkladati) to pogosto rabljeno besedo. Predvsem je treba, da ovržemo tisto pojmovanje, ki ne razločuje med kapitalizmom in kapitalom. Razmerje med tema dvema pojmoma si mislijo nekateri tako, da se lastnik kapitala, kapitalist, ravna v uporabi svoje kapitalne posesti po tistem sistemu (sestavu), ki ga označujemo kot kapitalizem. Seveda smemo imenovati vsako količkaj razvito gospodarsko stopnjo kapitalistično, ker je za vsako količkaj razvito gospodarsko stopnjo treba kapitala. Na podlagi takega razumevanja bi smeti označiti tudi socializem ko nekaj kapitalističnega, ker se z ozirom na načrt gospodarskega reda ne more in noče odreči kapitalu. Da je med kapitalom in kapitalizmom gotovo neka zveza, to nam potrdi že izvajanje besede (etimologija); vendar pa je treba, da oboje jasno in določno razločujemo. Največ pisateljev razumeva pojem kapitala stvarno in zato uče, da so vse tiste posesti, ki služijo produkciji, torej produkcijsko orodje, surovine itd., same kapital. S tem pa se je zaneslo protislovje v razumevanje kapitala in v razmerje med znanstveno in poljudno rabo besede. V resnici se ne da tajiti, da se to razumevanje kapitala, ki ga večina zastopnikov znanosti in vede deli, oddalji od besedne rabe vsakdanjega življenja. V navadnem življenju se običajno govori: v tej hiši, graščini, trgovini, v tej hišni opremi, v tej zbirki, v teh draguljih »leži« toliko in toliko kapitala; ta ali oni ima svoj ka-pital »vtaknjen« v zemljiščih, hišah itd. Mislim, da ni treba nadaljnih dokazov, da vse to govorjenje nima smisla, ako se ustavimo pri razumevanju pojma o kapi. tahi, ki se ga poslužuje večina zastopnikov narodnega gospodarstva; zakaj vprašamo se: kateri kapital pa naj tiči v tej hiši, graščini, v tej tovarni ali v oni zalogi, ati pa v hišni opravi, v zbirki, v draguljih, če je že hiša, tfraščina, tovarna, zaloga sama kapital, Ta govorjenje pa postane takoj razumljivo, ako si predstavljamo razumevanje lajikov, Lajik razume še danes v besedi »kapital« v prvi vrsti takozvani »denarni kapital«, denarne vsote, ki se obrestujejo in naj si tudi pri tem ne misli ravno na posamezne novce, mu vendar stopi vsakokrat pred oči ^(večja) denarna (premoženjska) vrednota, ki v resnici daje dobiček ali bi ga vsaj lahko dajala. In to razumevanje nam ie tako globoko v krvi, Ida je veliko narodnih gospodarjev, ki v svojih spisih izrecno uče, da so dotična produktivna sredstva sama kapital, ki pa potem vendar zopet govore o kapitalijah, ki tiče v hišah, graščinah, ati ki se izpre-mere v stroje, bombaž ati v drugo blago. Ako hočemo dodobra premotriti naše vprašanje, se je treba zavedati, da podeli kapital svojemu posestniku gospodarsko in socialno moč. V današnjem narodnem gospodarstvu, ki je organizirano na podlagi zasebne lastnine in poedinega gospodarstva, ima kapital pomen, da je položena v roke vsakega kapitalista gotova moč in sila nad posestmi in delavnimi močmi, ki se nahajajo v deželi in da se je dotičnik lahko poljubno poslužuje v prid ati pa tudi v Škodo skupnosti. Vsak deset- ati dvaj-Setkronski bankovec, ki je na razpolago namenu dohodkov, podeli namreč svojemu lastniku moč, da lahko razpolaga en dan z delavno močjo enega delavca. Kdor ima tedaj v roki znatne razpoložljive vrednostne zneske, ali z drugo besedo, kdor razpolaga ž izdatnim kapitalom, Si lahko nabavi velike množine surovin in zaposli številno delavskih moči; lahko prične s produkcijo, ki je skupnosti v veliko korist, ki pa sc tudi lahko ponesreči in povzroči skupnosti veliko škodo. Kapital da moč — tega se je treba predvsem zavedati, ako hočemo razumeti sestav kapitalizma. (Dalje.) J. S. Z. . Delajte za »Jugoslovansko Strokovno Zvezo«! Zdaj ne more nihče reči: »Bo že Krek!« Zdaj moramo sami. V sosednjih krajih iščejo dogovora z nami. Iskali ga bodo tudi izven mej naše države. Nekatere delavske potrebe so take, da mora stati delavec rama ob rami po celi Evropi, da, po celem svetu. Pri nas bo vsak dan boljše. Ali neizmerno veliko zavisi od Jugoslovanske Strokovne Zveze njenih članov in organizacij, skupin in okrožij, da dobimo še, kar treba, in da ne izgubimo, kar smo si priborili. Ko stegujejo roke za pomoč naši bratje po slovanskem jugu, moramo gledati, da bo roka, ki jim jo mi podamo: trdna, zanesljiva, smotrena, dovolj mečna, da jih dvignemo nad njihove sovražnike, Da pa bo, zato storimo to: vse v naše vrste, kar jih je za pravo zboljšanje rodu in države; vse v naše vrste, kar je takih, da ne prodajajo vesti in duše; vse v naše vfste, kar jih ljubi resnico. Naš fant in mož pri organizaciji ima dvojno težavno pa edino pametno nalogo, da zboljšuje znotraj in pridobiva zunaj. Znotraj organizacije požrtvovalen in delaven. Pri časteh drugim prvo mesto, pri delu pa sebi! Zunaj organizacije srčen, odločen, neustrašen, ker tisti, ki so na pravi strani, ne smejo biti plašljivi! Tako bo rastla znotraj plemenitost, zunaj pa ugled, na obeh straneh pa zmaga, *, * * V Ljubljani je imel minister Gostinčar dva shoda. Enega za tobačno delavstvo, drugega za kršč, soc. delavstvo sploh. Ker mu je bil čas bivanja v Ljubljani prekratek, se ni mogel odzvati povabilom drugih skupin. Naj vzamejo skupine to na znanje. Izlet na Rožnik! 1. maja prirede ljubljanske skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze, tobačno in ostalo kršč. misleče delavstvo iz Ljubljane izlet na Rožnik. Ob 8. uri sveta maša na Rožniku, po maši shod na Gornjem Rožniku. Za popoldne se tam domenimo. Shod vpokojenega tobačnega delavstva, V nedeljo, dne 27. aprila t. 1. se je vršil v mati dvorani »Ljudskega doma« shod vpokojenega tobačnega delavstva ob zelo obilni udeležbi. Poročevalec je poročal, da od vlade Še dosedaj ni nič došlo. Poročal je tudi, da se je sporočilo na finančnem ravnateljstvu, da je še celo trimesečna draginjska doklada odpadla, ker te dež. vlada še ni pripoznala. Vpokojeno delavstvo je bilo vznemirjeno, bral se mu je srd z obraza. V teh groznih časih, ko niti ob dobri plači ni mogoče izhajati, gredo in jim odtegnejo Še te kronice, katere Še za stanovanje niso zadostovale. Val. Bahar in Hel. Dražil sta v svojih govorih žigosala te razmere in se zgražala nad postopanjem vlade, da jim še odtrga, mesto da bi jim pomagala iz tega bednega stanja. Ako nas nočejo vpoštevati kp prosimo mirnim potom, bodejo nas pa takrat, ko bomo v stotinah oblegali urade. Vpoko-jenci so skleniti počakati do 2. maja, ko 6e jim provizijo ati takozvano »miloščino« izplača in bodo videli ati vest odgovarja resnici. Vlada v Belgradu je Ugodila zahtevam tobačnega delavstva. Med tem je tudi zahteva pod točko 3., da se zviša vpokojen-cem pokojnina in trimesečne doklade po 100 odstotkov. A do danes ni- za vpoko-jence še nič odkazanega. Niti živil, ki so jih zahtevali, niso dobili. Vpokojenci so si postavili svoj odbor in ta bode skrbel, da se njih zahteve izpolnijo*. Mi svetujemo in Zahtevamo od vlade, 'da se takoj pobriga in zadovolji tobačne delavstvo. Položaj v Stražišču pri Kranju. V so* boto, 26. t. m., so imeti sitarji sestanek v Zadružnem domu v Kranju. Od 10. aprila so brez dela. Pred Veliko nočjo so prejeti izredno podporo 15 K na osebo. Deželna vlada je namreč nakazala 10.000 K izredne podpore, a ker živil ni bilo, so razdelil" ta denar med sitarje. Uvoz žime z Dunaja je ukinjen. Sitarskih izdelkov ima zadruga, kot ostali podjetniki, mnogo v zalogi, a ker ni izvozfc, zato so izjavili sitarji to: Do zdaj smo mirni, pokorni, a če ne bo eo nikoder pomoči, ne jamčimo za red in mir, Ljudstvo je obupano. Če bo trpelo glad ic pomanjkanje, ne bo poznalo mej in nastanejo lahko neljubi dogodki. Bela nedelja krščansko socialnega de« lavstva v Tržiču. To nedeljo si je izbralo krščansko socialno delavstvo kot svoj praznik. In letos je tudi bil. Zjutraj ob 8. sveta maša za J. S. Z. Pri tej je izborno popeval društveni zbor. Po maši je bil v Našem Domu shod, na katerem je govoril Ivan Gostinčar iz Ljubljane. Popoldne je bil občni zbor splošne delavske in bolniške podporne blagajne, Z vso silo so se vrgli rdečkarji na blagajno, hoteč jo vzeti nam krščanskim delavcem. Agitirali so na vso moč po trgu in okolici, V potu svojega obraza je letal okoli debeti Flis. Toda tudi mi nismo držati rok križem. Bil je prvi spopad med nami in rdečkarji, V svesti si svojo zmage, so nameravali v ponedeljek prenesti blagajno v svoje nove prostore, ki so biti kupljeni z delavskimi žulji, toda pošteno so se opekli. Podlegli so s štirim? glasovi manjšine. Mi smo zmagali na celi črti. Bila je res za nas krščansko socialne delavce bela nedelja v vseh ozirih. Združenj in edini bomo še mnogokrat poraziti socialiste. — Zvečer je bila v Našem Domu predstava, pri kateri so igrali fantjp Marijine družbe »Sinovo maščevanje«, udje društva sv. Jožefa pa enodejansko burko. Vsi so vrlo dobro rešiti svoje vloge. Tržič. Na belo nedeljo je priredila naša skupina zjutraj sveto mašo, po sveti maši pa se je vršil v Našem domu dobro obiskan shod, na katerem je govoril tovariš Ivan Gostinčar iz Ljubljane. Popoldne se je vršil občni zbor Splošne delavske bolniške in podporne blagajne V Tržiču. Vreme je bilo celi dan zelo slabo, zato se niso mogli člani te blagajne, ki stanujejo izven Tržiča, udeležiti občnega zbora, Socialisti in liberalci «o postaviti skupno tisto in delali na vse mogoče načine, da bi prodrli pri volitvah s svojo tisto. Toda ves trud je bil zaman. Dasiravno volijo v to bolniška blagajno sami moški in so ženske od volitve izključene, vendar so zmagali naši kandidatje. Zopet se je pokazalo, da Tržič ni rdeč, kakor trdijo socialisti, pač pa je res, da so socialisti v manjšini Čast našim vrlim somišljenikom! Proč t rdečim terorizmom! Iz Tržiča. Dne 6. marca je umrla naša ugledna članica Frančiška Šarabon. Ta članica ie bila res pravi vzor krščanskih žena. Bila je dolgo vrsto let članica naše Jugoslovanske Strokovne Zveze, zares v pravem pomenu besede »članica«, ki se je vedno zavedala dolžnosti do svoje organizacije. Ni jo bilo nikoli treba bodriti ati opominjati za kako dobro stvar, bila je sama čez vse vneta za našo skupino. Bila je pa tudi čez vse pridna in poštena delavka v tovarni gospoda Kozina. Bila je v tej tovarni, kar časa tovarna obstoji. Zato jo je po pravici cenil tovarnar Kozina. To je pokazal s tem, da ji je naročil pogreb prve vrste in vse stroške sam poravnal. Na dan pogreba je spustil vse delavstvo iz tovarne, da jo je spremilo k zadnjemu počitku. Tudi sam gosped Kozina so je udeležil pogreba. Kakor smo zvedeti od gotove strani, je nekoliko preskrbel tudi za njene tri nepreskrbljene otroke. Naša skupina J. S. Z. si šteje v dolžnost, da se javno zahvali za to dobrosrčnost g. tovarnarju Kozini in želimo, da bi to hvalevredno delo posnemale tudi druge tovarne. Bog naj vse tisočero povrne. — Odbor. V Mengšu je predaval v petek 25, 4* Kogej i* Ljubljane. V enournem govoru nam je razložil pomen in namen Jugoslovanske Strokovne Zveze. Predavanju se je sledilo z največjim zanimanjem. Sploh se pri nas opaža, odkar imamo skupino J. S. Z., da je zavel med nas sveži veter. Vse sc giblje in dela. Slamnikarska zadruga vedno bolj napreduje, Ob delavnih dneh kar mrgoli vse v zadružni delavnici. Ob prostem času se goji petje in godba. Peto nedeljo po Veliki noči priredi skupina igro in drugo zabavo. Pričakujemo obile ude» ležbe. V nedeljo, dne 4. maja napravimo popoldne izlet v Radomlje. Z nami gre tudi naša godba. Naši podjetni možje so ustanovili elektrarsko zadrugo. Po vseh hišah imajo že električno razsvetljavo, kar nam pride sedaj ob pomanjkanju petroleja zelo prav. Tudi v cerkvi se misli napraviti še več žarnic in tako olepšati božji hram, V najkrajšem1 času nam napeljejo električno razsvetljavo tudi po trgu. (Le tako naprej! Živela samopomoč in vzajemna pomoč! Op, ur„i / V Tržiču so se drli socialni demokrati, kako je Tržič rdeč, in giejte! V nedeljo, dne 27. aprila so bile volitve v bolniško blagajno in socialm demokrati so padli kakor so dolgi in široki, tako da so sedaj samo naši v odboru. Volili so samo moški. Pred volitvami naši niso niti upali na zmago, ker socialisti znajo delati tak šum, ko da jih je ves svet poln, ampak rekli so: mi bomo volili po svojem prepričanju, naj pride karkoli in zmagala je lista krščan-sko-socialna. Dohodkov splošne delavske bolniške in podporne blagajne v Tržiču je bilo v letu 1918. 9788 K 85 vin., stroškov pa 7195 K 3 vin. Stanje premoženja 31. dec, 1918 8495 K 41 vin. Stražišče pri Kranju. V Stražišču ne dobi delavska družina zlepa stanovanja. Zadnji čas se je dogodil zopet tak slučaj. Jugoslovanska Strokovna Zveza se je obrnila na vlado. Deželna vlada je na to uveljavila januarsko stanovanjsko naredbo, ki daje občinam pravico, da zasegajo stanovanja, za občino Stražišče. V Zagorju ob Savi kažejo s svojim postopanjem socialni demokrati, da jim ni v prvi vrsti za izboljšanje delavskega položaja, ampak da hočejo pred vsem utrditi svojo socialdemokraško stranko. V tem kraju so se delavci potegnili za izboljšanje svojih plač. Socialni demokrati hočejo to dejanje po vsej sili izkoribtiti ne za delavce, ampak za svojo socialno demo-kraško stranko. Svoj čas je liberalizem zastopal načelo, da mora biti delavec naprodaj za denar, in danes socialni demokrati, — Torej če so delali železnice po Slovenskem pod vodstvom nemškega mini* strstva sledi, da morajo vsi Slovenci postati Nemci. Tako pa delajo socialni demokrati. Če se kdo poteguje za izboljšanje delavskih plač, se mora zate, ker je delavski prijatelj, ne pa da bi delavca kupil m usužnjil. Delavci krščanskega prepričanja niso na prodaj! V Trbovljah vznemirjajo ljudi s tam, da pravijo: Kdor ne bo do 1, mata njihov član, naj ve, kaj se mu bo zgodilo. Zgubil bo delo. Socialni demokrati bi radi dobili rudnik v oblast in potem krotili usužnjene ljudi. Namesto bratstva, ljubezni in svobode uvajajo socialni demokrati nasiktvo, zatiranje in preganjanje. Zato pa njihova zgradba ne bo držala, če je šc kaj moštva v nas. Iz Idrije, Po dolgem času lahko zopet poročamo malo. Sedaj nam zamenjavajo krone za lire. Plače imamo v lirah, in sicer dobi najboljši delavec samo štiri lire. Koj, ko so nam zamenjali denar, je nastala zopet draginja. Rudnik vodijo še stari uradniki. Italijani so postavili k vodstvu rudnika dva italijanska inženirja. Inženir Šo-tola, po narodnosti Čeh, kakor tudi Dani-helka, nam ostaneta zaradi njiju postopanja neizbrisna v spominu ih bomo jima posvetili takoj, ako le pridemo še enkrat pod Jugoslavijo. Gerent Štravs jo je čisto po-' delal in z njim njegova stranka. Laški časopisi vlačijo slike gerentove šinjoze Strau-so in pa gerentove šinjorine. Še celo mater njegovo so spravili v časopise. Iz tega je razvidno, da se z italijanskimi oblastmi dobro pozna. Seveda, saj je intcrnaciona-list. Italijani uvajajo pijančevanje med delavstvo, V Antonijevi in Frančiškovi čakalnici imajo kantine in prodajajo alkoholne pijače. Delavstvo se teh pijač poslužuje. Vkljub slabim plačam se pije povsod. V celem mestu dobite prav malo izjem, drugače je pa povsod vse polno steklenic od vina kijantija. Ljubezen se prodaja kar na sežnje. Ona je baje tudi internacionalna. Ko so bili med vojsko tu Čehi, Nemci, Hrvati, Madžari, Slovenci, Poljaki, Ukrajinci, so bili vsi deležni srčne liubeznl idrijskih krasotic, ravno tako tudi I.ahi sedaj, in nič se nam ne zdi čudnega, ako nam naznanijo ob nedeljah s prižnice, ta in ta vzame Luigo Makaronija itd. Razmere postajajo vedno neznesnejše. Pijančevanje in nemo-ralost se širita, ljudstvu upada upanje, da še kdaj pridemo pod Jugoslavijo. Naši tukajšnji zastopniki so stisnili rep med noge. Šole so vse usiavl ene. Čez 16 sto otrok je brez šole in 40 učiteljev brez službe. To pa zato, ker učiteljstvo ni hotelo prositi službe pod italijansko vlado. Profesor Bal-bler, ravnatelj naše realke, je bil obso:en v pregnanstvo v Afriko, pa se mu je vkljub temu posrečilo še do časa pobegniti čez me’o, čeprav sta ga stražila vedno dva ka-rabinerja. Ubežal je brez pokrivala in površnika. Drugič kaj več poročila. Skupine J. S, Z-, spominjajte se svojega najumestnejšega tiskovnega ddada pri vseh izletih ir svojih praznikih! Socialni demokrati s begajo povsod nevedne ljudi in jim še vedno pretijo, da jih pcmečejo ven 'z tovarn in od drugega dela, ako ne postanejo njih člani. Kaj takega se ne bo dogodilo, ker njih moč ne sega še tako daleč, da bi kar na svojo pest odrtavljali svoje sotovarše, Čudno se pa ram zdi, da se deželna vlada za Slovenijo toliko časa obotavlja, izdati naredbo, s katero zabrani taka nasilstva. Saj je to v nje interesu in v interesu javnega mirt?. Socijalisti se posvužuiejo raznih zviiVoč, da vznemirjajo (iaie ljudi. Na primer, v Zagorju ob Savi trosijo vest, da bo- do pri izplačevanju odtrgali vsakemu delavcu brez razlike, kam pripada, mesečni prispevek za svojo organizacijo. Podpirajte delavski tiskovni skladi Naši denarni zavodi, Konsumna društva in vsi oni, katerim je kaj ležeče na izpre-membi sedanjega družabnega reda, ne pozabite na ta tako potrebni sklad. Za delavski tiskovni sklad Jug. Strok. Zveze so darovali: dr. Janežič 60 K, dr, M. Božič 10 K, neimenovani 10 K, Zvon Mirko 5 K, Skupaj 91 K. Bog plačaj! List se je podražil. Draginja je narekovala vsem uslužbencem večje plače. Tovarne so podražile papir med časom, ko je »Naša Moč« obdržala isto nizko naročnino za več sto procentov, za to je ostal za »Našo Moč« samo en izhod, s katerim je toliko časa odlašala, da zviša naročnino. Mesečno stane zdaj 1 krono, posamezna številka 40 vinarjev. Amerikanske podpore in okrajna komisija za preživljanje v Kranju. Preživljanska komisija v Kranju prav komodno postopa, kratkomalo vsako prošnjo za amerikansko podporo odkloni, češ, da je promet z Ameriko odprt, čeprav gospodje sami v te besede ne verujejo in dobro vedo, da to ni res. Nič ne pomislijo, da je bila družina na podporo iz Amerike navezana, da so otroci izpostavljeni bedi in pomanjkanju, če ne bo podpore, na račun revnih je treba štediti. Finance ne dopuščajo, da bi razsipali denar za uboge družine, katerih očetje so v Ameriki. Zakaj potem na.redba, da se mora po 15. januarjem vnovič prositi za amerikansko podporo. Čemu to, če je promet odprt in se vse prošnje kratkomalo odbijejo. Zakaj ljudi farbati! Marsikdo sam ni vajen delati prošenj in da zadnjo krono, da mu jo kdo spiše. Gospodje pri komisiji pač ne čutijo socialno. Res so tudi delavci pri ti komisiji, no, saj poznamo, kako se vrše take seje. Eden predlaga, drugi kimajo, ker je pač nemogoče študirati vsake posamezne prošnje in presoditi, če je potrebnost dana ali ne. To je stvar referenta oziroma predsednika komisije, in če ta greši, zapelje še ostale v greh. Kot je bivša Avstrija padla v ekstrem, da je splošno vsakomur priznala podporo, tako je zdaj naša komisija zavzela nasprotno ekstremno stališče in vse prošnje odbije. Potem ni čudno, da so mogoči slučaji, kjer se je mati s petimi otroci brez sredstev zavrnila, češ, da je promet odprt in da mož že lahko pošilja iz Amerike. Od česa naj se živi ta družina? Dokazano je, da jo je mož podpiral, a zdaj ne dobi ničesar; sama služit ne more iti, niti na dnino ne, ker ima še mladoletne otroke. Kdo bi tu tajil resno ogroženost preživljanja družine. Zastopnikom v komisiji pa svetujemo, da so bolj pezorni pri sejah in da zabra-nijo svoj podpis v podobnih slučajih. Vsi dobro vemo, da so podpore ljudi korum-pirale, množine bankovcev, ki so krožile mud ljudstvom, pa pospeševale draginjo in demoralizirale vse ozračje, toda to še ne opraviči zgornjega postopanja. Kjer so pogoji dani in je upravičenost do podpore očividna, tu ne gre odklanjati in zavračati s prazne pretvezo, ki ne drži. Če je previdnost in rigorozno postopanje pri prp5-njah za sinovi na mestu, je na drugi strani pri presojanju potrebnosti in upravičenosti prošenj za družinskimi očeti preveč ozkosrčno stališče naravnost krivično. Naj bi se storjene krivice popravile, naj bi le opazke pomagale, ker kdor se igra z ljudstvom, sega v žerjavico. Železničar. Vpokojeni železničarji. Ker je delavska zavarovalnica zoper nezgode, v Ljubljani prejela z Dunaja seznam železničarjev, ki so prejemali dosedaj nezgodne rente, 6e izvrši tekom prihodnega tedna nakazilo rent potom tukajšnjega čekovnega urada. Samo oni, ki do 1. maja še ne bi prejeli rente, naj se zglasijo pismeno ali ustmeno pri Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, Šolski drevored 2, kresija. Cestar. OBČNI ZBOR. Občni zbor cestarjev za Slo>*. ijo se vrši v nedeljo, dne 4. maja, v Ljubljani v »Ljudskem domu« ob 1. uri popoldne. Kapitalistična produkcija. (Konec.) Mojster: Ali si niso tudi drugi pridobili piemoženja z lastno delavnostjo. Torej morate vsem prizanesti in ne smete ničesar zaseči. 'Lojze: No, za svojo osebo naj si obdr-že. Toda ne smelo bi preiti na njihove dediče; vso podedevrlro pravico bi bilo t^č-b» sploh odpraviti; s smrtjo vsakega bi moralo zapasti celo njegovo premoženje skupnosti. Mojster: Veseli me, da sam uvidiš, da bi bilo zaseženje zasebne lasti blazno in nepravično, da se tore; hočeš zadovoljiti z odpravo dediških pravic, — Poglejmo torej še, kako je stvar z dediško pravico. Ali meniš, da bi skupnosti in posebno delavcem koristilo, če bi se razveljavilo dedi-ške pravice? Lojze: Na vsak način! Mojster: Bomo videli. Misliva si, da ve dediška pravica razveljavljena in velein-dustrijec K. ne bi mogel zapustiti svojega premoženja ne otrokom in ne komu drugemu. Jaz: mislim, da bi bil raje brez dela udobno sedel v naslonjaču, ko si je enkrat toliko pridobil, da je lahko živel. Saj vse drugo tako ali tako • pripade državi, Nedaljna posledica bi bila, da bi bilo vsled tega pri njem zaposlenih tisoče delrvccv manj, da bi bilo torej tisočo delavcev, ki imajo danes svoj kruh brez kruha; dalje pg. bi se sploh manj izdelovalo kakor danes. Trgovina, industrija in poljedelstvo, sploh vse gospodarsko življenje, bi bilo uničeno, ker bi ne-dostajalo nagibov za delo; ves narod bi bolj in bolj obubožal; imoviiih ljudi sploh ne bi hilo več, temveč vse prebivalstvo bi bilo uvrščeno med proletarijat, ki bi pa bilo na dokaj slabšem stališču, kakor je današnje delavstvo. Lojze: Ti sklepaš zelo čudno! Mojster: Ti sklepi pa so posledica; vaših čudnih načel. Kar vi socijalni demokrati brbljate o kapitalistični produkciji, je sama gola sleparija. Lojze: To je preveč! Ves delavski svet ječi pod pritiskom in premočjo kapitala in ti imenuješ to sleparijo. Mojster: Le počasi! Ni mi v mislih, da bi tajil premoč kapitala. Priznavam popolnoma, da so delavci po večini v nadvse slabem položaju in da jim mora država pomagati z vsemi sredstvi proti premoči kapitala, bolj kot je to storila doslej. Kar pa sem označil za sleparstvo, to so vaši socijalističru nauki, da le delo rodi vrednost in ne tudi kapital, da se mora zaseči vse zasebno premoženje ali pa da se mora vsaj dedna pravica odpraviti, Lojze: Če bi bilo vse to sleparija, kako je potem mogoče, da najdejo socialistična načela vedno večjo razširjenost in da se neprenehoma množe naše vrste? Mojster: To ti kaj laliko razjasnim. Vera v Boga in njegovih deset zapovedi se je bolj in bolj umaknila. Zato bogatinu ni več mar revež in revežu ne več bogatin. Veliko nevernih bogatih veleindustrijcev izkorišča in izsesava svoje delavce in naj ti tudi poginejo v bedi. Neverni delavci pa si tudi ne delajo vesti, da ne bi s pomočjo socijalne revolucije vsega razbili in uničili. Za trenotek vsaj bi takrat lahko razuzdano živeli. Kaj bi potem nastalo iz človeške družbe, to jih ne briga. Lojze: Ti si v resnici krivičen nasproti socijalnim demokratom! Oni hočejo pošteno ozdraviti socijalne bolezni. Mojster: Da mnogi iz delavske mase to pošteno hočejo, to ti rad verjamem. O socaialnodemokratičnih voditeljih pa tega ne verjamem. — Res je, da je med delavskimi sloji velika beda. Toda pot, po kateri hočejo socijalni demokrati odpomoči bedi, je povsem zgrešena. — Sodjalno demokratični voditelji se mi zde ko mazači Iz starih dob. Ti so se vozili v razkošno opremljenih vozovih, pred katerimi so bili vpreženi štirje konji, od mesta do mesta. Hvalili in ponujali so svoja zdravila na vse pretege in gostobesedno oznanjali, da znajo čudežno zdraviti. Ljudstvo je vrelo za njimi, zakaj bilo je vedno neštevilno mnogo bolnikov. Kupovali so njihova zdravila, ker so jim za trdno obljubljali zdravja. Konec pa je bil, da so se mazači odpeljali s polnimi mošnjami, bolniki pa, ki so se trumoma drvili za njimi, so si z zdravili pokvarili še to malo zdravja in izpraznili že itak prazne žepe še bolj. Razno. »Delavec«, socialnodemokratični tednik, se je zopet na jako neokusen način obregnil ob »Našo moč«. Vsebina našega delavskega glasila mu ne ugaja. To mu kaj radi verjamemo. Ako nasprotnik zabavlja, ne znači zmeraj, da grešimo. Zabavlja namreč zato, ker je nasprotnik. Kadar nas bo pa socialistični »Delavec« hvalil, tedaj vedite, da smo zgrešili svoj pravi cilj in ne delamo več za blaginjo našega ljudstva, pač pa za njegov pogin. Vendar pa se to ne bo nikdar zgodilo, ker bomo slejkoprej delali v našem znamenju in »v tem znamenju bomo zmagali«! Ustanavljanje društev. V zadnjem času se množe slučaji, da prijavljajo ljudje ustanovitev društev po predpisih starega avstrijskega zakona o društvenem pravu z 15. novembra 1800, št. 134 drž. zak., deželni vladi za Slovenijo, dasi je ta zakoh že davno razveljavljen in velja sedaj na-redba -Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 134 z dne 25. novembra 1918, Uradni list št, 14. Določbe te naredbe se glase; § 2. Društvo mora ustanovitev, pravila in sedež društva, dalje člane vodstva tekom treh dni naznaniti pristojni oblasti. Enako je naznaniti vsakokratno izpremembo teh okolnosti. § 5. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v mestih t lastnim Statutom magistrat, (Tam, kjer je v mestu policijsko ravnateljstvo, pa to.) § 6. Vse vloge društva so proste kolka. Občinstvo se opozarja na to naredbo, da se je drži in tako izogne časovnim zamudam in nepotrebnim stroškom. Državna posredovalnica za delo naznanja, da se je osrednji urad, kakor tudi podružnica za Ljubljano in okolico preselila s 26. aprilom v svoje nove, velike in moderno urejene prostore v Gradišču, nasproti dramskega gledališča (v Lukmanno-vo hišo). S tem bo posredovalnici v mnogo večji meri možno ustreči vsem interesentom. Uradne ure za stranke so od 9. do 1?. ure in od 2. do 4. ure. Ob nedeljah, praznikih in ob sobotah popoldne 6e ne uraduje. Državna posredovalnica za delo, po* družnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu (od 13, 4, do 19. 4. 1919) je iskalo delo 108 moških in 61 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 85 moških in 31 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 33. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 19. aprila 1919 iskalo delo 4991 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 4107 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1057. Delo iščejo pisarniške moči (213) ključavničarji, kovači, monterji, krojači, krznarji, peki, mlinarji, mesarji, mizarji, rudarji, navadni delavci, Šivilje, tov. delavke, natakarice, služkinje, trgovski uslužbenci (189), v delo pa sprejme posredovalnica zidarje, poljska delavce, delavce k zidanju, mizarje, tesarje, kolarje, strugarje, maserko, šiviljo, služkinje in razne druge obrtnike. Uredniki A nton K o m 1 a n e c, —- Izdajatelj: Mihael Moškerc. — liska Jugoslo* vanska tiskarna v Ljubljani, Delavci in delavke, priljubljene med svojimi sodelavci, dobe lahak postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ustmene in pismene ponudbe v upravi „Slovenc8“, Največja slovenska hranilnica I slu Hia liriij Ljubljana, Prešernova ulica št 3 je imela koncem 1.1918. vlog . K 80,000.000-.* rezervnega zaklada................ 2,600.000--. Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hrai mlnike. — Hranilnica je pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. — V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Gospodarska zveza centrala za sknpni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zaftr. x o, z. Stalna zaloga pofijedelj. strojev t motorjev, mlatilnic, vHeljev, slamo • In repo? esniic, brzoparllnikov, plugov, bran, ilstimlkov 1.1. d. Predaja: umafcih gnojil, kolanijalnega In ipecs* rlis»ega blaga ter poljskih pridelkov. Zaloga: pristnega domaCega in ogrskega vlnar žganja 1.1. d. Lastna Izdelovalnlca In prekajevalnica klobas. - Lastna željama. v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6 obrestujo hranilne vloge po čistih 3°|o Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja sloverska posojilnica in je imela koncem ieia 1918 nad «3 milijonov kron vlog In nad 1 milijon en> stot.soc kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo od 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod nepo-siednim državnim nadzorstvom.