xviii. letnik.	V	Godci,	13.	oktobra	1910.	štgvllka.
Dežefm^hoi' goriški " zaključen!
Z nekako nestrpnostjo pričakovali so volivci, da bode poklican deželni zbor goriški k nadaljevanju dela, katero je moral pretrgati proti koncu meseca februvarja tekočega leta, ker je bil sklican državni zbor.
Po daljšem pričakovanju in čakanju se je slednjič zaznalo, da visoka c. kr. vlada je odločila, naj se snide deželni zbor goriški k nadaljevanju svojega posla dne 5. oktobra.
Polni sladke nade iri dobre volje so se sešli poslanci dne 5. oktobra polnoštevilno ler so rešili po svoji vesti in zavesti dnevni red, ki jim je bi predložen.
Moteč zagotoviti mirno in plo-donosno delovanje deželnega zbora in poslužujoč se § 53. deželnega volilnega reda z dne 12. sept. 1907, dež. zak. št. 32, ki prisoja deželnemu zboru pravico in dolžnost, da odločuje ali na se dopusti izvoljeni poslanec v deželni zbor, a 1 i n e, je sklenila zbornica z 18 glasovi proti 3, da Andrej Gabršček, izvoljeni poslanec slovenskih trgov, mest in obrtnih krajev, se ne dopusti v deželni zbor, ker je bila zbornica prepričana, da ta mož ne bi pospeševal potrebnega dela, marveč je oviral, oteževal ali celo nemogoče storil.
Kdo ne bo odobraval skrbi deželne zbornice za d e I o m o ž n o s t deželnega zbora ter hvalil poguma deželnih poslancev, ki, ne zmeneč se za poulične napade »Soče" in „L’dinosti“, glasil Andreja Gab. in dr. Gustava Gregorina, katere je bilo pričakovati z matematično gotovostjo, so glasovali proti dopustitvi Andreja Gabrščeka v deželni 'bor ?
Komur je na srcu blaginja slovenskega naroda in kdor pozna razdirajoč talent A. Gab, ki zna dobili povod razporu in razkolu, kjer bi ga drug človek s poveličavnikom ne dobil, mora odobravali postopanje deželnega zbora ter pohvaliti pogumne deželne poslance, ki se niso bali oddati svojega glasu proti Andreju Gabrščeku.
Le eden je bil, kateremu to p o-stavno, v deželnem zakonu z a j a m-čeno postopanje deželnega zbora ni bilo po volji; in to je bila visoka c. kr. vlada.
Namesto da bi bila vesela takega deželnega zbora, ki, držeč se postave, z junaškim pogumom nastopa proti članu,
) katerem je prepričan, da ne bode pospeševal prepotrebnega, nakopičenega Jela. marveč je oviral in delal n e-nogoče, se c. kr. vlada huduje, da se takemu članu ne pusti p r o s to o v i-a n j e in o n e m o g o č e v a n j e par-amentarnega delovanja, češ, da motnje in oviranje je poslančeva pravica.
Vrag naj vzame take juriste, ki si ne štejejo v dolžnost ščititi poslance, katerim je na srcu blaginja dežele, marveč one, ki delajo razdor in razpor ter provzročajo kavs in ravs, kjer se prikažejo.
Sicer pa kaj ima c. kr. vlada v notranji zadevi deželnega zbora, katero je sodili in urejevati po obstoječem deželnem zakonu. — Kdo je dal c. kr. vladi oblast, da posega v deželno avtonomijo ter tira prec svoj sodni stol stvari, katere nikakor ne spadajo pred njen forum? — Skrbi naj, da svoje posle opravi, a v deželne stvari naj se ne umešava, ker nima do tega niti najmanjše pravice.
Pred leti je bil izvoljen v deželni zbor istrski c. kr. okrajni glavar v Pulju Conti. Deželni odbor je poroča deželnemu zboru, da volitev se je izvršila povsem pravilno. Vstal je deželni poslanec, ki jo opomnil, da do tedaj niso še imeli med ljudskimi zastopniki državnega uradnika, da to se mu zdi kot nekak vladni vohun (spia v zbornici, da takega poslanca ne morejo trpeti. Sledilo je glasovanje, s katerim je bila ovržena volitev c. kr. okrajnega glavarja. Ako bi se danes kaj takega zgodilo, bi nekateri najbrže zahtevali, da naj se dotični deželni zbor razpusti.
Takrat so c. kr. okrajnemu glavarju nekateri prijatelji prigovarjali, da treba zahtevati, da se razpusti zbornica, ki je pravilno i z v o I j e n ega poslanca postavila pod kap. Mož je odgovoril: Deželni zbor je avtonomen; pravično ali krivično, kar izreče, velja, naj je komu všeč ali ne. In c. kr. mirni s ter za notranje stvari je molčal, kakor da ne bi se bilo nič zgodilo.
Pri drugi priliki sta bila poslanca Mandič* in Jenko popolnoma pravilno izbrana, kakor je pričevalo o tem poročilo deželnega odbora istrskega; a njih izvolitev je bila od italijanske večine ovržena, in c. kr. vlada jek temu molčala, kakor da se ni nič zgodilo.
Pokojni Ivan Nabergoj, dika tržaških okoličanov, je bil, kakor obilo-krat p,ej. tako tudi pri zadnji volitvi povsem pravilno izvoljen, kakor , e bilo posneti iz dotičnega uradnega poročila in kakor bi mogel morda pričati tudi o d v e t n k dr. Gustav G r e-gorin; ali njegova volitev je bila v mestnem zastopu ovržena, in visoka c. kr. vlada je molčala, kakor grob.
Pred leti je po prizadevanju Andreja Gabrščeka. dr. Tume in dr. Graziadio Luzzalto, ki je pozneje počastil s svojo odlično navzočnostjo otok Krf (Corfu). deželni zbor goriški razveljavil izvolitev li. KI, ki po izpovedovanju vseh imenovanih je bila formalno
popolnoma pravilna in post a v n a. C. kr. vlada je pri tem molčala, kakor da ne zna govoriti.
Pred enim letom in pred dvema letoma se je Andreju Gabrščeku pripravljalo to, kar se mu je zdaj pri-godilo, kar visoki c. kr. vladi ni bilo prikrito, in visoka c. kr. vlada zoper to ni protestirala.
Letos pa, ko je bila volitev Andreja Gabrščeka ovržena, je visoka c. kr. vlada kar zagromela ter odločila, da deželni zbor ne sme delovati. Poslanci se potegujejo za delo možnost dež. zbora; vlada jih razžeiie, ko so najbolje pri delu.
Odkod ta premem ba v nazorih in postopanju? Iz pravnih študij golovo ne; kajti Ludovik G ti m-p I o v i c z, splošno priznani pravni strokovnjak, še vedno trdi v svojih spisih, da ljudski zastop sme izbacniti iz svoje srede one, ki njegovo delo ovirajo ali ViiA:mogučujejo.
Prememba izvira torej od drugod.
—	Vlada potrebuje Andreja Gabrščeka, ki je drag zaklad v njenih očeh. Česar do zdaj ni mogel še nikdo vprizoriti med goriškimi Slovenci, po-sreč lo se je njemu, zavezniku strank z lepo donečimi imeni. Zanetil je bratomorni prepir ter vzdržal ga skoz dvanajst let, kar daje upanje, da ga vzdrži še toliko časa, ako ne pride kaj vmes.
Ne skrb za čistost opravilnega reda in za pravilno postopanje deželnega zbora, marveč politični razlogi so vlado postavili na njeno sedanje stališče. Vtikati se je začela v domačo politiko ter hoče odločevati in zapovedovati, kako naj se ta vodi ter kakšnih oblik naj se poslužujeta deželni zastop in deželna uprava, ko rešujeta posle svojega delokroga. Te oblasti pa vladi ne priznavamo.
In pri teh svojih prizadevanjih se je naslonila na Andreja Gabršče-k a, katerega ščiti, za moža, čegar razdirajoče delo v socialnem, kulturnem, gospodarskem in verskem oziru je znano po vsi deželi. Ali ni prišel pri tem visoki vladi v spomin pregovor: Hog me varuj mojih prijateljev, svojih sovražnikov se bom varovala sama.
Kdor Sokol, fa Slovan ?
Kdor sodi po grdem in surovem obnašanju slovenskih »Sokolov", ki so je pokazali ob raznih naših prireditvah v zadnjem času, mora priti do zaključka, da je mej njemi mnogo propalic in iz-dajic. Kaj so vse počenjali ti ljudje na raznih krajih proti našim »Orlom*! Ljudstvo se sč studom odvrača od takega divjanja. Vsi boljši mladeniči uvidevajo, da njim ni mesta v taki družbi in pristopajo k »Orlom*. Kjer koli se je ustanovil »Orel", so takoj pristopili boljši mladeniči.
Pri »Sokolu" ostajajo le mladeniči, ki so zastrupljeni z »naprednim" berilom, ki je dobivajo v »Soči« itd. Najnovejši dogodki v Ljubljani nas potrjujejo v sodbi glede »Sokola". Znano je, da je starosta vseh slovenskih »Sokolov" dr. 0 ra že n v Ljubljani — naprednjak od nog do glave. V zadnjem času pa se je ta mož skregal z dr. Tavčarjem, voditeljem napredne stranke, in odložil deželnozbor-ski mandat, ki ga je bil prejel iz roke narodno-napredne stranke. Glasilo dr. Tavčarja »Slovenski Narod", ki je obenem glasilo narodno-napredne stranke, je takoj planilo po njem in odkrilo vse nečedne reči, ki so se skrivale pod njegovo sokolsko srajco. »Slovenski Narod" očita izdajstvo, ki je je dr. 0 raž en zagrešil nad slovenskim ljudstvom v Ljubljani v prilog Nemcem. »Slov. Narod" piše: Prodal je ob času, ko je aranžiral bojkotno gibanje proti Nemcem v Ljubljani, Auerjevo pivovarno Nemcem in s tem provzročil v slovenskih vrstah popolno demoralizacijo. Osmešil in uničil je s tem bojkotno gibanje. Sebi je s tem pač pridobil veliko premoženje, a narodni stvari in zlasti slovenskim trgovcem je škodil. Nemci so mu dali za pivovarno ogromno svoto, ker so hoteli s tem provzročiti občno demoralizacijo v slovenskih vrstah. Dalje piše »Slov. Narod":
»Ko so imeli Nemci dr. Oražna enkrat v žepu, se tudi niso prav nič ženirali povedati, da so kupili Aurovo pivovarno, ker so v dr. Oražnu videli voditelja bojkotnega gibanja in vsemu slovenstvu v zasmeh so dr. Oražna dolžili, da je bil 20. september sploh prirejen le za to, da bi dr. Oražen svojo pivovarno sijajno prodal. Toliko je vsekakor gotovo, da je dr. Oražen napravil več kot velikanski dobiček pri prodaji Aurove pivovarne, da je dobil veliko več za svoje podjetje, kakor je bilo vredno, in da tega ni dobil kot lastnik male pivovarno, nego kot politik, kot voditelj bojkotnega gibanja in vsled dogodkov
20.	septembra in njih posledic. Zato pa dr. Oražen nima nobene pravice trditi, da je za prodajo Aurove pivovarne odgovoren edinole sebi, kakor piše v svojem glasilu. Odgovoren je vsi slovenski javnosti, odgovoren toliko bolj. ker je svoje politično stališče izrabil, da jeza svojo pivovarno dobil veliko več. kakor je bila vredna, in ker je zaradi svojega osebnega dobička kompromitiral in ubil bojkotno gibanje in slovenski narodni stvari napravil velikansko škodo. Lepe bankovce je spravil dr. Oražen v svoj žep, s temi bankovci plačuje sedaj napade na osebno in stanavsko čast ne-omadeževanih ljudi, a slovenska javnost vidi vendar, da se teh bankovcev dr. iv. Oražna drži slovenska kri, ki je tekla 20. septembra l(>08.“
Tako pišejo liberalci sami o starosti in glavi vseh slovenskih »Sokolov"! Ako pa je glava »Sokolov" taka, kakšni
morajo bili še-le drugi I Ali so taki ljudje Slovani? Ne! Zato pa svetujemo vsem našim vrlim mladeničem, naj se oproste gnilega sokolstva in protestujemo slovesno proti »sokolskemu" geslu: Kdor »Sokol", ta Slovan!
Po revoluciji na Portugalskem.
Ferrerovi nauki so našli glasen odmev na Portugalskem. Tam so tudi dejanski izvršili te nauke, katerih glavna misel je ta, da ne sme obstojati na tem svetu nič lepega, rednega in nravnega. Sovraštvo ' portugalskih svobodomiselnih Ferrerovcev do prestola ni bilo edino, kar jih je nagnalo do revolucije. To je bil le most, črez katerega sopiišli do tega, kar so mislili in to je, da so prišli do možnosti, neovirano, očitno in dejanski bojevati se proti cerkvi, duhovnikom, redovnikom in sploh vse one osebe, ki so v službi sv. vere. A ne samo ti božji služabniki so jim bili trn v peti, marveč tudi oni redovi, ki so se bavili z izobrazbo, zdravilstvom in drugimi splošnemu blagostanju potrebnimi in koristnimi rečmi.
Kralja so svobodomiselci prisilili, da je zapustil domovino in prestol. Oborožili so se potem in v groznih činih izvršujejo nauke Ferrerove vere. Ponoči so napadli neoborožene usmi-miljene sestre v njih samostanu. Dvanajst od njih so jih ranili. Duhovniki ne smejo v svoji obleki po cestah, te kakega duhovnika zagledajo na cesti ali pa slutijo v kakem civilno oblečenem človeku duhovnika, ga napadejo in slabo se mu godi. Jezuitske samostane so napadli, jezuite pretepli ter jih potem zaprli. Ravnotako so zaprli nič manj kot 200 redovnic. Niti umetniškim izdelkom, ki so le mrtve stvari, ne prizanesejo. Že kruti Napoleon, ki je pred 100 leti razsajal po Fvropi, ni bil tak vandal, kot so ti novodobni svobodomiselni oboževalci Ferrerja.
Kake sadove rodi tako slabo seme, je razvidno od tega, da tudi vojaštvo, ki je z oficirji vred stopilo v republikansko stranko, ne spoštuje več svojih predstojnikov. Oficirji, sicer sedaj sami revolucijonarci, nimajo na svoje podložnike nobenega vpliva. Vojaki jih ne pozdravljajo in brez povelja in nadzorstva zdivjano uganjajo z drugimi revolucijonarci gori omenjena grozodejstva.
V	nekem samostanu so se redovniki pri napadu poskrili v nek hodnik. Toda divja tolpa jih je hotela zadušiti z dimom. Cerkvene dragocenosti poropajo. Cerkveno obleko prodajajo in več sto let stare samostanske knjige potržejo, pomažejo ter jih uničujejo.
A zdi se, da ne ostane to gibanje omejeno le na Portugal. Španska, onasvo-bodomiselna država, ki sama vodi boj proti duhovščini, je sedaj tudi v nevarnosti, da jo doseže ista usoda kot Portugal. Španski kralj, ki je pospeševal proticerkveni boj, postane žrtev svojih lastnih pristašev. Lepa sodrga to. Poizvedelo se je že, da so vtihotapili iz Francije na Špansko veliko orožja. Sicer upa španska vlada, da ostane vojaštvo zvesto vladarju, ali kdo se more zanesti na take izpridene elemente, ki niti svojim načelom zvesti ostati ne morejo.
To so sadovi one vzgoje, katere so deležni tudi nekateri naši mladeniči s lem, da se jim pusti čitati ..Svobodno misel" in drugo tako časopisje. Toda edino dobro je pri tem. da se orožje, ki ga stiskajo voditelji tega gibanja svojim poslušalcem v pest, obrne proti njim samim.
Mislimo, da se je kralj Manuel že skesal svojega delovanja proti veri in duhovščini, ker njegov vzgled in podpih ga je spravil ob vse.
Politični pregled.
Delegacije.
Včeraj popoludne sta se sešli avstrijska in ogrska delegacija. Avstrijska delegacija si je izvolila za predsednika prof. Ulombinski-ja, za podpredsednika dr. Baernreither-ja, ogrska pa za predsednika delegata Lang-a za podpredsednika pa grofa Zichy-ja.
Po prečitanju došlih vlog so bili izvoljeni razni odseki.
Zložena je bila tudi rdeča knjiga, vsebujoča 201 uradnih spisov, ki obsegajo čas od 3. oktobra 1908 do 28. maja 1909 in se nanašajo na pogajanja s kabineti o stvari aneksije Bosne in Hercegovine in dogodke, ki so jej sledili. —
Danes sta bili delegaciji sprejeti od cesarja.
Skupni proračun.
Skupni proračun, predložen delegacijam, iznaša čiste potrebščine 423,459.600 K. Po odbitih 160,911.229 K, preliminiranih od preostanka carin, o-stane še nepokritih 262,547.67! K, od teh odpade na Avstrijo 166,980.319 K. na Ogrsko 95,567.352 K.
Skupni stroški za Bosno in Hercegovino so proračunjeni na 74,251.960 K. Lastni dohodki so proračunjeni na 74,376.407 K, potemtakem se pokazuje prebitek 124.449 K.
Državni zbor.
„Prager Tagblatt" poroča, da bo sklican državni zbor še pred 10. novembrom.
Istrski deželni zbor.
Pondeljkova seja istrskega deželnega zbora je bila skrajno viharna. Hrvatsko-slo-venski poslanci so začeli obstruirati. Deželnega glavarja so prisilili z žvižganjem in petjem, da je moral p> ekiniti sejo. V zbornici je zadonela celo hrvatska himni: „Liepa naša domovina". Konečno so se začeli Italijani pogajati s Hrvati in Slovenci, tako da se je potem seja lahko mirno nadaljevala.
Črnogorski kralj na Dunaju.
Črnogorski kralj pride na Dunaj. Črnogorski kralj bode stanoval v cesarjevem dvorcu.
Zopet vstaja v Albaniji.
Iz Kosovega se poroča, da se je zbralo v gorovju Dibra kakih tisoč vsta-šev. Turški vojni minister jim je poslal devet bataljonov vojaštva nasproti, da jih razprši.
Sadovi portugalske vstaje.
Z groznimi silovitostmi proti katoličanom je pričela delovati portugalska republika. V Lizboni je prepovedano duhovnikom stopiti v duhovski obleki na cesto. Kdor se drzne pokazati se v duhovski obleki na cesto, ga sodrga napade in pretepe. Framasoni so nahujskali sodrgo na duhovščino. Republika nastopa proti katoliški cerkvi. Trije redovniki so bili od sodrge umorjeni na cesti. Razpustili so vse kongregacije. Redovniki so dobili ukaz, da morajo tekom 24 ur zapustiti državo. Jezuite izženejo. Pripravljajo ločitev cerkve od države. Napovedujejo tudi, da uvedejo brezversko šolo.
Protest sv. Stolice.
Sklicana je kongregacija za vnanje cerkvene stvari, da se posvetuje o položaju na Portugalskem in na španskem. Papež bo javno protestiral proti izgonu redov iz Portugalske in je ukazal nunciju v Lizboni, da nemudoma odpotuje.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Sioven-sko sirotišče".
P. n. Adolf Urbančič, mesar, za dobljeno stavo I K, nekdo v Gorici 20 v. v nabiralnikih: v gostilni g. Antona Fon 1 K 40 v, v gostilni pri „Zvezdi“
50 v, preč. g. Franjo Klanjšček, kurat v Lokovcu, ustanovnino za kuracijski urad 200 K. I. K. 1 K, konzorcij pekov v Gorici je daroval 10 kron namesto venca ua krsto ranjki Uršuli Toso, Ivan Gorjup, pekovski mojster, Gorica 2 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod Slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa Ll
Za »Šolski Do m" je daroval g. Anton Fon, trgovec v Gorici, mesto vstopnine k veselici »Legi-jonarji" 1 K.
Domače in razne vesli.
ČastltanJe Njega Prev-zvlšenostl knezonadškofa za £od. V soboto se je poklonila vsa mestna duhovščina Njega Prevzvi-šenosti ter mu izrazila iskrene ča-stitke o priliki praznika sv. Frančiška Borgia. Prevzvišeni se je s toplimi besedami zahvalil. V svojem govoru je priporočal č. duhovščini edinost in vstrajno delo za sv. vero, da nam ne zavladajo sovražniki krščanstva. Napovedal je tudi prevredbo v po-dučevanju krščanskega nauka zlasti v smislu najnovejših navodil rimskega papeža, po katerih bodo morali gg. katehetje pripravljati otroke od sedmega leta naprej za vredno prejemanje sv. obhajila.
Iskrenemu častitanju se pridružuje tudi „ Primorski list“ ter kliče svojemu višjemu pastirju: Na mnoga leta!
Nenadna smrt. — V Trstu je na državnem kolodvoru zadela kap slovenskega industrijca g. Fran Dollenz, med tem ko je čakal na vlak. Bil je takoj mrtev.
G. Fran Dollenz je bil 56 let star ter v Trstu dobro znana oseba. Bil je več let poprej mestni svetovalec ter zastopal Slovence iz skupine Rojan-Bar-kovlje. Pokojnik je bil blaga duša ter zapušča mnogobrojno dužino. N. p. v m.l
Tlpografia A. Gabršček — Gorlzla ima sušo. Ni čudo, da išče denarce tudi pri naših laških trgovcih, kljub temu, da je uže pred več leti vprizorila proti njim bojkotno gonjo. V „Soči" je vpila na vse grlo: boj laškim trgovcem, zahrbtno pa je razpošiljala okrožnice, tiskane v laškem jeziku, v katerih je pridušala laške trgovce, naj za božjo voljo inserirajo v A. Gabrščekovih podjetjih, ako hočejo vspevati, posebno odkar se je otvorila bohinjska železnica. Zagotavljala je „Tipografia A. Gabršček" laškim trgovcem dober zaslužek pri Slovencih, ako poštejejo lepo svotico kronic za inserate. To je resnično dejstvo! Ako bo skušala »Soča" to zanikati, ji poribamo pod nos dokaz, ki jo bo hudo srbel. — Tako je torej narodnjaštvo A. Gabrščekovih podjetij. - Za kronice stori vse. Po eni strani kriči: »Svoji k svojim", po drugi pa moleduje pri laških trgovcih, naj inserirajo pri njem, ker bo le v njih interesu. To je politično šarlatanstvo ! Slepci spreglejte I
»Soča" in zaključenje goriškega deželnega zbora. Kdo je najbolj vesel zaključenja goriškega deželnega zbora? A. Gabršček in njegova »Soča". Hozano poje »Soča* vladi, lista »Soča*, ki ni še nikoli hvalila vlade, ki nam ni bila še nikoli pravična, v katero je Gabršček in njegova »Soča" vedno metala kamenje in jo sramotila. Nakrat je postala nam Slovanom nasprotna vlada v »Sočinih" očeh junaška; pravična »Soča" piše ravno tako, kot kak podkupljen
vladin list. Dobro ji teknilo! Saj je bila za to dobro plačana I Njenemu gospodarju na ljubo, katerega še sami liberalci ne marajo — saj so ga iztisnili iz »Trgovsko obrtne zadruge" — je zaključila deželni zbor. Ako bodo naše občine trpele vsled tega, naj se zahvalijo A. Gabrščekovi srbovitosti in nam Slovanom dosledno nasprotni vladi. Kjer le more, udari vlada po nas. To pot ji je dobrodošel A. Gabršček. Njega se je oprijela Vladi je namreč najbolj na tem ležeče, da se Slovenci in sploh Slovani med seboj prepiramo. Sedanja Bie-nerthova vlada ve, da bi morala takoj izginiti s pozorišča, ako bi Slovani, ki tvo:ijo večino prebivalstva naše države, složno nastopili proti nji. Zato pa se oprime vsakogar, ki je količkaj sposoben, dajielimed Slovani prepir. Kot tako sredstvo je spoznala med goriškimi Slovenci A. Gabrščeka in si ga je sedaj vzela v svojo službo. Zato razumemo »Sočino" hozano na vlado. Kako se časi spreminjajo. »Soča" je svojčas z zaničevanjem pisala o c. kr. Danes pa lahko hladnokrvno pišemo »o. kr. »Soča". Kameleonovi časi I
Ivan Hribar je odložil predsed-ništvo napredne stranke v Ljubljani.
Istrski delegat poslaneo dr. La-ginja je zaradi bolezni odstopil kot delegat. Nadomestoval ga bo dr. Mandič.
Tihotapstvo v velikem obsegu so zasačili v Červinjanu. Kompromitiranih je mnogo uglednih oseb v Červinjanu ter več velikih tvrdk z Jestvinami v Gorici.
Poslaneo Pergelt umrl. Po šest-tedenski bolezni je umrl v pondeljek na Dunaju poslanec dr. Rergelt, star 58 let.
120.000 kron deficita ima istrska deželna razstava. Lahi so razpisali v svrho pokritja deficita loterijo.
Prebivalstvo Trsta. — Po cenitvi tržaškega statističnega urada ima Trst sedaj 223.521 prebivalcev.
Bivši tirolski poslanec umorjen.
V	Westendorfu v dolini Briksen-a so našli mrtvega z eno rano na glavi bivšega tirolskega deželnega poslanca Flechsbergerja. Morilca niso še zasledili. Sumi se, da je bil Flechsberger umorjen zaradi političnega sovraštva.
Pomnožltev orožnlštva. Domobransko ministerstvo namerava pomnožiti orožništvo, posebno pa v južnih krajih države. To bode zopet občutno breme za dežele, ker morajo skrbeti za stanovanja orožnikom. Zaraditega so izdelale razne dežele zakonske načrte, da bi se dežele razbremenile v tem pogledu. Tudi deželni zbor goriški je vsprejel pri zadnji seji resolucijo, v kateri se zahteva, da nosi država vse one stroške, ki nastanejo vsled nastanitve orožništva in vojaštva.
Ugodnosti za brezposelne delavoe pri vožnji na železnicah. Železnično ministerstvo je s 1. januarjem 1910 izdalo določbo na korist onim delavcem, ki iščejo dela potom delavskih posredovalnic; vsak tak delavec ima za daljavo 50 km pravico do polovice vož-njega lista v III. razredu na vseh osebnih in mešanih vlakih.
Podmorski brzojav. V torek je bila končana položitev podmorskega brzojava med Trstom in Splitom kakor tudi Pulj-Trst-Split. Z delom se je pričelo koncem septembra. Delo je izvršila tvrdka Felten & Guilleauine s posebnim, za take vrste dela urejenim nemškim parnikom »Grossherzog von Oldenburg".
Povišanje števila novincev za vojno mornarico — Število novincev za vojno mornarico se za letos poviša na 11.060 mož. V teku štirih let se misli povišati to število na 14.000.
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu Listu" št. 41. z dne 13. oktobra 1910
Orljent ekspres čez Ljubljano in Zagreb. — lz Zagreba poročajo, da je vprašanje /.gradnje nove vztočne proge čez Benetke — Ljubljano — Zagreb-Belgrad zopet aktualno. Po naročilu francoskih krogov se mudi v Zagrebu urednik „Guide loane" (francoski Bae-decker) Monmarchfc, da se orientira na mestu o gospodarskih in turističnih prednostih te proge. Iz Zagreba pojde v Ljubljano, Sarajevo in Belgrad. Za progo se posebno zavzema zagrebška trgovska zbornica.
Žrtev svoje Iznajdbe. V Beljaku je kleparjev sin Rudolf Schiffl delal na izpopolnitvi nekega acetilenskega aparata, ki ga je sam izumil. Naenkrat pa se je čula silna detonacija vsled eksplozije aparata in mladi izumitelj je obležal mrtev.
Služkinja hotela zastrupiti celo družino. V Budimpešti je neka služkinja vrgla v juho sublimat, hoteč s tem zastrupiti celo družino.
1200 milijonov iz Amerike. Ameriška izseljeniška komisija je sestavila statistiko o denarju, ki ga pošiljajo izseljenci vsako leto v staro domovino. Lansko leto so poslali izseljenci iz Amerike v Evropo nad 1200 milijonov kron. Največ denarja je bilo poslano v Italijo, namreč 400 milijonov. V Avstro-Ogrsko pošiljajo izseljenci 350 milijonov, 120 milijonov na Angleško in v skandinavske dežele, 70 milijonov v Nemčijo, 25 milijonov pa v balkanske države in na Grško.
Demonstracije proti draginji živil.
V	nedeljo so bile demonstracije proti draginji živil v Inomostu, Lvovu, Št. Hipolitu. Shodi so zahtevali odprtje meje proti Srbiji in Romuniji, preskrb-ljenje mest z argentinskim mesom in znižanje transportnih tarifov na železnicah. —
Mestne novice.
Porotno zasedanje v Gorici. —
Porotno zasedanje v Gorici prične dne
21.	novembra t. i.
Točenje novega vina. — Goriški mestni municipij razglaša, da je točenje novega vina prepovedano do 20. t. m. in sicer iz zdravstvenih ozirov.
Trgovino s pisarniškimi potrebščinami g. Likar je kupilo „Kat. tisk. društvo." Več v oglasu.
Najdenih 1020 kron. — V nedeljo zvečer je našel Avgust Čap, stanujoč pod Kapelo, na ulici 1020 kron, katere je takoj izročil policiji, ki je potem izročila osebi, ki jih je izgubila. Marsikateri drugi bi najbrže tega ne storil. Zaraditega, pa smo tudi objavili ime poštenega najditelja.
Iz goriške okolice.
g Župnikom v Solkanu je prezen-tiran preč. g. župnik v Čepovanu Jakop Rejc. —
g Smrtna nesreča na delu. V petek popoldne je pri neki hišni popravi v tovarni v Podgori padel tram na zidarja A. Žbogar, ki mu je razbil lobanjo. Žbogar je vsled tega umrl.
g Iz okolice. Alnogo se sedaj govori o našem deželnem zboru. Meni se zdi, da ni vredno toliko govoriti zaradi ene osebe, katero so potisnili iz deželnega zbora. Pa saj ta Človek uže lansko leto ni hotel biti poslanec. Kaj se ni poslanstvu odpovedal in izjavil, da se mu zdi v podčast sedeti v družbi naših poslancev?! Kar je sam zadnjič storil, to so mu pomagali storiti sedaj drugi dež. poslanci. Zadnjič je šel sam, sedaj pa so ga poslali. Da ne spada tak človek v deželni zbor, to so spoznali tudi njegovi najožji prijatelji, liberalci sami. ko so ga iztisnili iz načelstva »Trgovsko-obrtne zadruge". Ako je nesposoben za
načelnika »Trgovsko-obrtne zadruge", je toliko manj sposoben za deželnega poslanca. Saj sami liberalci, ateri so ga potisnili iz »Trgovsko obrtne zadruge", pravijo, da je neznosen in ne more nihče ž njim orati. Ljudje se čudijo, zakaj so ga poslanci njemu nasprotnega političnega prepričanja iztisnili iz deželnega zbora. Jaz pravim, da temu se ni čuditi, marveč čuditi se je, da so ga lastni pristaši iztisnili iz načelstva »Trgovsko-obrtne zadruge". To je čudno, vidite, dragi moji! Zakaj so ga vun iztisnili, to vedo sami najboljše. — Naši poslanci pa naj bi poleg sebe trpeli od liberalcev zavrženo robo! Pojte, pojte! Kje imate pamet!
g Šteferjan. — Človek sicer težko ponavlja večkrat eno in isto, pa včasih je vendar k temu prisiljen. Tako je tudi pri nas glede županstva. Že dve leti sta minili, odkar je pretekla poslovna doba našega starešinstva in vendar se župan še ne gane, da bi ukrenil potrebno za sestavo novega županstva. Sicer ni v navadi, da bi se po deželi sklicevali protestni shodi radi zavlačevanja volitve novega županstva, pa če ne bo mogoče priti našim Občinarjem dosvojth pravic, bo treba tudi te strune napeti. Kaj sploh misli c. kr. okr. glavarstvo v svoji polževi hitrosti ? Volilci so vendar dovolj jasno in glasno povedali pri volitvi, da za dosedanjega župana in njegove pristaše ne marajo več. Tako odlašanje ni nič drugega, kot teptanje ljudskih po zakonu mu zagotovljenih pravic. Naša politična oblast gotovo ni zaigrala v toliko svojega ugleda, da bi ne bila niti ustanu prisiliti enega župana k izvrševanju svoje dolžnosti. Naj gospodje nikdar ne mislijo, da je občinska uprava v tako vzornem redu, da bi skoro ne kazalo izročiti vajeti občine komu drugemu v roke. Kdor dela, „fali", pravi pregovor. Tudi iz te občinske uprave bi se dalo spraviti na papir precej „fa-lerjev". Za danes toliko, prizadetim pa: Ne kliči vraga.
g »Tihotapec' v Mirnu. V »Društvenem Domu" v Mirnu se otvori prihodnjo nedeljo gledališka sezona. Igral se bode Jurčič-Steržajev „Tihotapec", narodna igra v 5 dejanjih. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Vstopnina: Stojišča 40 v, sedeži I. 1 K, II. 60 v.
Iz ajdovskega okraja.
a Smrtna kosa. — Minulo nedeljo je umrl v Sv. Križu na Vipavskem ta-mošnji trgovec in posestnik g. Anton Berbuč v 68. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil danes predpoludne. Preostalim naše sožalje, pokojniku pa večni mir!
a Iz Rihemberga. Dne 2. oktobra se je pri nas ustanovil Orel. Na „Go-verni", kjer se je zborovanje vršilo, se je zbralo mnogo naših ljudi in veliko število uniformiranih Orlov iz Dorn-berga, Prvačine, Batuj in Vel. Žabelj, pa tudi več liberalcev, ker se jim ustop ni branil.
Govoril je jurist g. V. Vrtovec. Liberalci bi bili radi zborovanje motili in razbili, a se niso upali. Na tihem so med seboj godrnjali in kuhali v svojem onemoglem sovraštvu zeleno jezo. Po zborovanju pa, ko so se Orli pripravljali na odhod, niso mogli svoje jeze in svojega prirojenega in naučenega divjaštva več zadrževati. Začeli so neusmiljeno tuliti, cviliti in žvižgati na javni cesti pred »Governo". Mislili so, da bodo Orli pred njimi /bežali. A ti so mirno in z velikim smehom gledali, kako liberalci bruhajo svojo omiko iz sebe. Kot odgovor na liberalno divjaštvo in zverinstvo so številni Orli krepko zapeli mogočno orlovsko himno. To je spravilo liberalce popolnoma iz sebe. Zeleni od jeze so podvojili svoje div-
jaštvo. Preklinjali in zmerjali so kot Kalabreži, tulili, žvižgali, rjoveli so kot sestradane zverine v menažeriji. Razume se, da so se najbolj odlikovali Sokoli. Prav res! V kratkem času svojega življenja so se Sokoli — prav veliko navadili. Kunštne glave! Še prekašala pa so jih nekatera dekleta. V menažeriji smo videli tudi več mož in očetov in mnogo mladoletnih smrkolinov, ki so pridno napenjali svoja šibka pršca, da bi se ne zamerili starim očetom in bratom. Najbolj strupeno so sikali na naše duhovnike. Hoteli so jih celo dejansko napasti. Kako so se liberalci divje obnašali, ni mogoče povedati. Še najbolj se da spoznati iz dopisa v „Soči" in »Primorcu", ki ga je spisal eden glavnih voditeljev liberalne menažerije in kateri svoje ljudi gotovo najboljše pozna.
Liberalno in sokolsko divjaštvo naši stvari mnogo koristi, ker ljudem ni treba praviti, kakšni so liberalci in kaj hočejo, ko jih sami vidijo in slišijo.
Za danes zadosti. Še to omenimo, da so fantje za Orla zelo vneti in se oglašajo novi člani.
a Z Vipavskega. — Pred časom sem poročal »Prim. Listu", da imamo Vipavci upanje, da se vendarle nekaj stori za to, da bi se uresničila naša srčna želja o preskrbi vode vipavskim občinam o priliki, ko se bo gradil vodovod za mesto Gorico. To upanje imamo še vedno. Dostavil sem, da ako bi imeli to zadevo liberalci v rokah, bi ne naredili ničesar, dokler bi si ne napolnili svojih žepov. Ta resnično povedana seveda jim ni bila po volji. Kaj so rekli. Rekli so, da so »klerikalci" taki. Seveda, samo trditi, da je tako, je premalo. Treba tudi dokaz za to trditev doprinesti. Mi ga doprinesemo za našo trditev. Vprašamo: Koliko so zaslužili znani vele liberalni mešetarji, ki so kupovali hotel »Siidbahn" ? Koliko so odnesli velelibe-ralni kaporjoni pri , Mizarski zadrugi"? Delali so z tujim denarjem za njih žepe. Tako bi se najbrže zgodilo tudi z vipavskim vodovodom.
Iz kanalskega okraja.
ki Ročinj. (Dobro in fo rm i -rana „Edinost“.) Včerajšnja »Edinost" prinaša iz Ročinja dopis, v katerem naznanja svojim backom, da je pri občinskih volitvah pri nas na vsej črti zmagala narodno-napredna stranka. Res je pa, da so se vršile pri nas mi-nole dni občinske volitve, a pri njih ni zmagala narodno - napredna stranka, ampak zmagala je S. L. S, kajti velika večina izvoljenih starešin so somišljeniki S. L. S.
Iz tolminskega okraja.
t Izpod Krna. Če pogledamo letošnje številke »Primorskega Lista", ki izhaja v več tisoč izvodih in je povsem Slovenskem razširjen, tedaj se moramo razveseliti, da nam nudi za tak mal denar toliko lepega podučnega, koristnega in raznovrstnega berila. Samo nekaj še pogrešamo, in to je, da iz mnogih krajev pogrešamo dopise. Skoro vedno pa so dopisi iz istih krajev. To je jako hvalevredno od marljivih dopisnikov. Grajati pa moramo, da se ne najde v marsikateri veliki vasi noben mladenič ali mož, ki bi žrtvoval kako urico zato, da bi svetu povedal,, kaj se pri njih godi.
Izključeno je, da se v večjih krajih v enem letu nič ne bi zgodilo. Če se pa zgodi, zakaj pa molčiš. Bodi uverjen, da ti bode uredništvo „Pr. L." zato hvaležno in tudi čitatelji bodo z zanimanjem čitali take dopise. Pisec teh vrstic pozna en katoliški tednik na Štajerskem, ki je vsakikrat poln dopisov, ki jih po
šiljajo dotičnemu listu slovenski možje in fantje. Zakaj bi pa to pri nas ne moglo biti? Le začnite pridno dopisovati in list postane na tak način zanimivejši za vsak kraj ter se bode tudi bolj razširil. Naša dolžnost je, da širimo naše »P r i m o r s k e" liste po naši deželi. Te vrstice je napisal prijatelj dobrega čtiva in upa, da ne bode klic vpijočega v puščavi.
t Izpod Erna. Kako nizko so padli nekateri v Krnu, je razvideti iz sledečega. Čujtc! Na nekem vogalu je bil nabit oglas, ki poživlja gospodinje, naj kupujejo vžigalice in cikorijo v korist obmejnim Slovencem. Ko je zagledal neki mimogredoči fant oni napis, je zakričal: »Vrzi doli tisti dr...!" Fej, srain te bodi, da si Slovenec in tako zaničuješ one, ki delajo za brate v ogroženih krajih. Nisem verjel, da živi v Krnu tak Slovenec. Če že sam nečeš delati v korist obmejnim organizacijam, pa pusti da drugi delujejo, sicer tvoje ime javno razglasim. Ali si tako hudoben ali pa zabit; naj bo pa to ali ono — sram te bodi I Tako se ne dela za narod.
Iz bovškega okraja.
b Iz Bovca. Grozna nesreča.
—	Dne 29. sept. zvečer vračal se je iz bovškega semnja sv. Mihaela na dom v Bavšico obče znani in spoštovan Ivan Mlekuž p. d. pri Matiju h. št. 4., toda žena in otroci so ga zastonj doma pričakovali. Nesrečo sluteči, šli so mu domači in sosedje naproti, a vse iskanje in klicanje bilo je zaman. V obče seje mislilo, da je padel iz pota nad Klju-žami v strašen prepad Koritnice. V njega rešitev delalo se je z hvalevredno požrtvovalnostjo in vstrajnostjo. Iskali so ga približno štiri dni t. j. od večera do noči 29, sept. do 3. okt.; med pogumnimi, koji so se spuščali na vrv, navezani v 83 m globok prepad, so bili: Anton Zdravlje, ki si je pri tem roko zganil, kleparski mojster Anton Durjava, visokošolec g. Bratina in realec Ad. Mlekuž. Toda vse iskanje zastonj. Pač bridki trenutki za ljubečo ženo in njene štiri še nepreskrbljene otroke, od kojih ima najmlajši komaj 7 let!
Vže se je splošno mislilo, da je ponesrečenca zanesla voda v tunel pod KljuŽami, v kojega radi prevelike nizkosti, ni priti lehko brez nevarnosti še bolj drznemu človeku, in tolažili so se s tem, da prinese ob bodočej plohi na-rastla Koritnica truplo na dan. Kar je došla pret. petek, t. j. 7. t. m. novica, da je vojak iz Kljtiž našel ob bregu Koritnice, toda za približno 1 km više od imenovanega propada, palico in nahrbtnik, od kojih se je konštatiralo, da so lastnina ponesrečenca. Začne se novo iskanje in v petek proti večeru dobil je pokojnika ležečega v Koritnici g. visokošolec Bratina.
Drugi dan zgodaj šla je ekspedicija iz Bovca na ono mesto, katera je ponesrečenega pokojnika spravila iz vode na cesto in potem v tukajšnjo mrtvašnico.
Pogreb je bil 9. t. m. po vel. sv. maši — ljudstva iz Bovca in cele župnije vse polno; sočutje z udovo in otroci — sirotam splošno.
Iz sežanskega okraja.
s Smrten padec v Sežani. Dne 7. t.
m. je soproga žel. čuvaja Boštjančiča v Sežani pomagala pri hišnih opravilih v gostilni »Malalan". Ko je hotela iti po stopnicah doli, je tako nesrečno padla. da se je ubila. Nesrečnica zapušča soproga in šest nedoraslih otročičev.
Iz komenskega okraja.
km Škrbina. — V nedeljo 9. t. m. je predaval v škrbinskem izobraževalnem društvu g. dr. Lavrenčič sodnik v Komnu o vzrokih zanemarjenosti in propada mladine v naših časih. Z oči-tim zanimanjem so mu poslušalci sledili. Kaže, da bi gg. sodniki s takimi in podobnimi predavanji veliko dosegli na polju mladinske oskrbe.
km V Temnici seje dne 9. oktobra ustanovilo novo »Slovensko kat. izobraževalno društvo", ko je bil sklican ustanovni občni zbor, katerega se je udeležila velika množica vaščanov.
Na shodu je govoril odposlanec „Slov. kršč. soc. zveze" iz Gorice.
Nasprotniki so se dostojno vedli, privoščili so nam pa vendar malce zabave. Poslali so med zborovanje, nekega dolgopetega neotesanca, da bi zgago delal, pa se mu ni posrečilo, kajti uspeh je bil prav krasen, 60 članov se je vpisalo v društvo. Predsednikom je izvoljen vrli posestnik Ivan Rogelja, podpredsednikom mladenič Franc Stepančič.
Novemu društvu je daroval blag. g. dr. Henrik Stepančič, deželni poslanec in naš domačin, 50 K, za kar mu bodi s tem srčna zahvala izrečena.
km S Krasa. — Kakor ste uže poročali, imeli smo pred nekaj časom razstave goveje živine in sicer prvikrat, ki so jako dobro vspele v Komnu in v Sežani. Opazilo se je splošno, da raste zanimanje za govedorejo tudi na Krasu, kar je vsekako hvalevredno. Kraševci, ako si hočemo zboljšati naše slabo gmotno stanje, sc moramo oprijeti govedoreje. Živina obeta biti vedno dražja, živinoreja se dandanes splača Mleko je drago, teleta tudi, voli tudi. Ako bi se Kraševci intenzivneje oprijeli živinoreje, bi imeli še večje dobičke kakor naši govedorejci v hribih. Kajti mi smo blizu Trsta, lahko spravljamo vsaki dan mleko v Trst, enako teleta in drugo goved. Pašnikov imamo tudi dovolj, le pognojeni so malo. Živinorejo na Krasu naj se povzdigne. To je povdarjal tudi naš poslanec g. dr. Hinko Stepančič na razstavah v Komnu in v Sežani. Delati morajo vzajemno, občine, župani, posestniki, dežela in država. Združene moči zmorejo več kakor posamezniki. V živinoreji tiči lep dohodek. Torej na delo za samopomoč!
Iz korminskega okraja.
kr Vesti iz Krmina na Goriškem.
Cesar je povodom SOletnice povzdignil Krmin v mesto. Dotično poročilo je prejelo občinsko starešinstvo že 18. avgusta, a do danes ni natančnejega ničesar znano. — Slovenska šola se je letos vsa prenovila in dobila napis: Narodna šola. Kakor čujemo, se je letos še več otrok vpisalo, kakor lani. — Letošnja vinska letina bode tu in v okolici še povoljno dovolj dobra. Vinske trgovce opozarjamo že danes, da pridejo sem po vino pravočasno, ker o splošni slabi vinski letini je tu vinska kupčija že zelo živahna. Za vsakovrstne informacije naj se blagovoli obrniti na Ivana Kalčič, gostilničarja v hotelu Meridionaie pri kolodvoru v Krminu, kateri bode rade volje vsakemu na uslugo. Tem potom opozarjamo tudi drugo občinstvo, ki potuje skozi Krmin, da se poslužuje gostilne tega vrlega Slovenca, kjer bode postrežen vsakdo izvrstno in solidno.
Iz Egipta. Tudi iz Egipta se pii-družujemo Slovenci in Slovenke mnogo-brojnim čestilccm prezaslužnega zlato-mašnika g. Andr. Žnidarčiča, vik. v pok.. našega rojaka in dolgoletnega dušnega pastirja, posebno mu pa še čestitajo iskreno njegova sorodnika iz Kahire, nečak in nečakinja. Živeli mnogo let!
Tolstovrška slatina.
Četrt ure od Gušfanja na Koroškem je pod tolstim vrhom vrelec kisle vode ali slatine. Znan je kot izborna zdravilna voda že od neki nekdaj in ljudje si pripovedujejo o njem razne pravljice o »božjih deklicah" (vilah), ki so tukaj zajemale vodo in širom sveta zdravile ljudi ž njo; o neki veliki kači, ki je bila baje kraljica kač, ki je ležala zvita ob vrelcu ter je le dobrim ljudem puščala zajemati vode, a če je prišel k vrelcu hudoben Človek, je kača zažvižgala, da se je čulo skoz skale in črez brege in takoj je prilezno vse polno kač, ki so branile vrelec, da se mu ni mogel hudoben človek niti približati. In še več drugih sličnih pravljic je znanih o vrelcu tolstovrčke slatine. Te pravljice jasno spričujejo, da so ljudje že od neki nekdaj visoko čislali tolslovrško slatino radi njene izborne zdravilne moči.
Tolstovrška slatina je uvedena do-sedaj v Dunajskem novem mestu, Celovcu, Beljaku, Zgornjem Koroškem in Zgor. Štajerskem. Radi njene izborne zdravilne moči jo rabijo tudi po bolnišnicah in klinikah (v Beljaku i. dr.) Odlikovana je bila tolstovrška slatina na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. in na zdravstveni razslavi na Dunaju 1899.
Cesarski svetnik medic. dr. Franc \Vikulill, ki je tolstovrsko slatino leta in leta preizkuŠaval, piše o njej sledeči učinek: Tolstovrška slatina pospešuje prebavlanje, tek, odvajanje vode in blata in ojačujc vdihavanje in izdihavanje ter se naj uporablja kot namizna pijača in kot zdravilo.
Za daljšo uporabo se tolstovrška slatina posebno v sledečih slučajih priporoča :
1. Kjer imajo slabo pitno vodo.
2. Pri različnih epidemijah kakor n. pr. pri vročinskih in pa pri kolerskih.
3. Pri mrzličnih boleznih, kjer se žeja poviša, ker je rezki okus tolstovr-ške slatine bolj razsvežljiv kot tudi dobra pitna voda.
4. Kot pijača pri opulentnih kosilih za vse, ki so navajeni na različne praške za prebavljanje, ker je učinek tolstovrške slatine ugodnejši kot vseh teh praškov.
5. Med okrevanjem po različnih boleznih.
6. Za napravo limonade in za mešanje drugih sadnih sokov.
Ta izborna namizna in zdravilna kisla voda je prešla v slovenske roke. Narodna dolžnost Slovencev je. da podpirajo to odslej slovensko podjetje. Z-ili-levajte povsod le lolstovrško slatino, ki je edina slovenska kisla voda.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Ouidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
♦
©
♦
♦
*
♦
♦
Odlikovana pekarija /§ in »ladčičarna
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
t
♦
♦
♦
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
krojaške delavnico
;
Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih.
Josip Smet,
krojač
nasproti »Šolskega Doma", GORICA (Križna ulica.)
Vzajemna zavarovalnica za življenje „Januš —----------------- na	Dunaju.	  ^
«
POZIV
na volitev odposlancev za kvinkvenij od 1. 1911 do vštevši 1. 1915 v zmislu § 19. pravil.
P. n. člani, ki se želijo udeležiti volitev odposlancev, naj blagovolijo to naznaniti načelstvu „Janus-att, Dunaj, I., \Vipplingerstrasse 30, v času od 22. oktobra do vštevši 5. novembra t. 1. navedši številko police in natančni naslov.
Tem članom se potem pošlje z obratno pošto glasovnica, ovitek za odgovor in pravila za volitve.
Glasovnico je potem v ovitku za odgovor v času od 12. nov. do vštevši 26. nov. t. 1. vposlati.
Pozneje odposlane glasovnice so neveljavne.
DUNAJ, v oktobru 1910.	Načelstvo.
Ponatis se ne honorira.
Zi birmance!
Franc Kosovel, trgomzusnjemvČHNIČflHšMG.
form am shmmuu občinstvu uit deželi, da imam t zalogi vsakovrstnega nnrejeneg i ' liurn a za odrasle iu otroke. Posebno se priporočam birmanskim botrom in stariaem birmancev V zal gi
imam tudi vsakovrstne nadpluU iu sakovrstuega blaga za črev-——— IJarske izdelke. Postrežba točna iu poštena.----------
1111 111111111111111111111111111111.1111111111111111 ■ 11 ■ I M 111111
m.vn.vi.ift.mtavikVii.miiim «, immib
11 11111111111111 II111111 11 i 1111111111111 1111111 H 11111 M 11 I 111111111
Pozor!
.., i. ■,. ■ ■.... i ■ i,., i«, i ■ i.., i,,. 11,,. 111.... i.,., ■.... > < 11. *
im 1111111111 ■ 1111111111111111111111 n n i.i i m 11111111 n 11 ■ i umi
111111111111 i 111111111111 ■ 111111111111111111111 ■ 11111 ■ 111111 umi.
=   »KATOLIŠKO TISKOVNO PRUŠTVO V SORICI" —==
je kupilo
PAPIRNO TRGOVINO g. ANE LIKAR
v Gorici, Semeniška ulica 10, ter vabi p. n. čč. duhovščino, p. n. sl. županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje le v ti trgovini nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške iu šolske potrebščine, tiskovine za razne urade, molitvenike, podobice, tudi galanterijske drobnine itd. itd.
2P0T Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajol ~WK
Edina shvenska kisla voda
Tolstovrška slatina
jo po zdravniikih strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi
vodami, je
izborno zdravilo
/a katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesili, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v lnomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Svoji k svojimi ms Svoji k svojimi
SUrornana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja.
— GORICA, ulica Jos. Verdi 26,	-
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZURO.I« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne' v sodčekih po '/,, '/s, '/, h' '/» 1*1 in v steklenicah po '/» D z domačim p ristnim tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom.
Sodček i piva po '/, h I t. j. 12 '/a I so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka, godova n j e, krst i. t. d., ker sega lahko postavi n a mizo i n n a s t a v i.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avBtrijsko-ogrskc države franko goriška postaja. Cene zmerne.
u	u
Priporočajte med seboj n
J trgovino jjj
!!j. Medvedi
3
Gorica
I
M Corso Verdi 38- jj A	m-Postrežba strogo A
i solidna. df
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
t GORICI, Gtpka alica šl. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. .—
Dilovolci csrliiBplh posod In copkvnogo orodja
Fr. Leban Gorica,
logistrotno ulico štBV. S.
Priporoča preč. duhovičim ovoje delavnico cerk. enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsako vrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. -
Loterijske številke.
8. oktobra
Trst............ 12 44	4 32 38
Naroči
kuharsko knjigo, da se ne le naučiš Pekaieie pravilno kuhati, temveč da tudi izveš na koliko različnih načinov se dajo pripravljati. Pošlje ti jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo, naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v R a š t e IJ u štev. 2—25.
Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo.
mlado in cuetoče, zdrauo in ueselo
nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pt i pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi
Schichf:
se uaruje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno beio perilo.
«
P©tei Grude® & €®b*ji
Komisijsko & agencijsko podjetje
Stolni trg štev. 9. GOBICA Piazza Duomo št. 9.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke:
Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale „	„	, umetnega ledu V. Taner, Gorica
„	testenin „ Pekatete “ Žnideršič & Valenčič, II Bistrica
„	jedilnega olja F. & G. TTliacola, Srst
„	raznih likerjev Franjo Pokor«, Zagreb
„ zavarovalne zadruge .CROflcIčT' proti požaru, Zagreb in razna druga zastopstva.
Priporočam sc ceuj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem  :  z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo -—- —■
Z odličnim spoštovanjem udani Peter Grudeil & COIIIJ).
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TBRPIN.
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje knpovališče nlruberSbega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce la popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
senena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, k/ošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Restavrant
Central
66
v
Tehališče los- Mija štJl
Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče.
Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
%
¥
c
&
®
I
i3
I
i
i
I
1
S|
Lekarna	^
M	|
r
Prave	in	edine žel.	kapljice	L
g	znamko 8v. Antona	Pado-	^
vanskega.	M
Zdravilna moč « teli kapljic je ne- Ja prekosljiva. Te U kapljice uredijo M redno prebav- TO Ijanje, če se jih A dvakrat na dan Jh po jedno žličico (Varstvena znamka) p op i j e. Okrepi Sjg aelodec, storč, da iagine v kratkemu času omotica in šivotna linost (mrtvost.) Te kapljice tudi M M storč, da človek raje j č. M
M Cena steklenica 60 vin. ^
VIKTOR TOFFOLI
= DORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev
M
jp4T Jedilno olje po $6 v. liter Jedilno fino K 1-04 Marsiglia ... K 1‘28 litrsko	„	„ 112	Bombav	. . .	. „ 120
Corfu	„	„1-20	Bari............. 140
Puglie	„	„ 120	Lucea............„160
JeBih vinski	najfinejie . . . „ 2"—
Milo in lufi. Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-mlnario 10.	Telefon	176.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih.
VINO
Službe išče
pošten mladenič l£fa" ”,
govori tri jezike, slovenski, nemški in italijanski. Ima 29 let, in je doslužen vojak. Rad bi vstopil v zasebno službo ali v kako trgovino.
-- Več povč upravništvo našega lista. —
kalno, motno ali zavrelo popravi. Kdo, pove iz prijaznosti upravništvo lista, Semeniška ulica št. 1(>, II. nadstropje. Mali vzorec je s seboj prinesti.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeidsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
G 1©
* Goriška zveza
*
'
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natopil tolpi potrebščin in pri proii
»'v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32.
rej
u
M
0
0
LTi
0
te
'j
b
te
lTk
p
M
JESEN =i9io-i9ii= ZIMA
Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ženske obleke
iTT&ačid H-u.rin.oia
Gorica — Gosposka ulica št. 11 — Gorica.
Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače.
Nnilt rlrthnrll volnenega angležkega blaga za moške obliv VI UUilvUI bleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd.
Ifcsil/AIircfriA žensko perilo kakor: srajce, spodnje hlače, VoClnU VloLUU spodnja krila, predpasniki itd. itd.
vsega, kar
Uolihfl	volne’ žime’ Peria 'n sPloh
VvilnCl l&Uvl spada k posteljni opravi.
P&rilft velika izber raznega platna in kotenine za namizno 1 vi 11 v (n posteljno opravo.
Največja izber drobnih predmetov, kakoi*: vezenin, čipk, trakov, rokovic, nogovic, svilenih šarp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okrašenje oblek. Najnovejži in najlepši uzorci svil za bluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo. Vsakdo n«j zahteva lizorce, katere (tubi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj na dom.
:gOaOB ■€>
NAZNANILO.
Vljudno naznanjam, da sem otvoril prvo In edino, oblastveno dovoljeno
pisarno za spisovanje i)
posebno v vseh davčnih in prisfojbinskih zadevah
kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in rekurze. Dajem nasvete in informacije, zra-čiinam in preskrbim kolekovanje knjig za trgovce in obrtnike itd. — Reševanje hitro in točno. — Prevzamem tudi zavarovalna, ter razna druga zastopstva in oskrbovanje hiš. — Pisarna se nahaja: V Gorici, ulica Mattloll štev. 13 v pritličju (blizu senskega trga) in posluje: Ob delavnikih od 8—1 opoldne in od 2—5 popoldne, o nedeljah in praznikih od 9—11 dopoldne. — Priporočam sef z odličnim spoštovanjem
R U D. 5 I G L,
c. kr. davkar v p.
Prosiva * a h t e v a 11 listke!
Največja trgovina z železjem
KMjniO & BAiB€
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, streSna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo In vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno hrono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
?
M
o
»1
n
a
o
er
o
o
0
E?
1
Prosiva 2 a h t e v a t i listkel	S
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi
zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
JVfaznanilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januaijem 1909 hranilne vloge po 4I,°!0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5 Vlo (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
i
1910 jesenska in zimska sezija v Baštelju, Gorica.
No\odošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano -— v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybelin,
Franc Kavnikar=ju v Gorici, Raštelj 16.
V	zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme n ovoporočencev; platno, žima, šifoni, posteljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v-—	..
največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev.
Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem
17 TJ A \rr TJ A	A	T)	edinl s,ov* tr9°vec 2 manuffakturnlm blagom
rnAINU riAV INIlVAn, v RAŠTELJU št. 16, GORICA, v lastni hiši.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.