Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
OBVESTILA
republiške matične službe
o
v*
Ljubljana, 1985	štev.	1-2(39)
VSEBINA:	str.
- Načrt dela republiške matične službe
v letu 1985	  1
- Nekaj razstav, ki jih načrtujejo
knjižnice v letu 1985	  5
- Zaščita knjižničnega gradiva ........................... 7
- Knjižnica Polje v Ljubljani v luči tradicije in verificirane koncepcije razvoja slovenskega splošnoizobraže=
valnega knjižničarstva iz	leta 1971 .................. 17
NAČRT DELA REPUBLIŠKE MATIČNE SLUŽBE V LETU 19 85
V	letu 1985, ki je zadnje leto iztekajočega se srednjeročnega obdobja, bo delo republiške matične službe v veliki meri usmerjeno v pripravo srednjeročnih načrtov in v organizacijo enotnega knjižnično-informacijskega sistema, kar je naša glavna dolgoročna naloga. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo treba organizacijsko in strokovno vzpostaviti mrežo knjiž= nic posameznih podsistemov in poskrbeti za medsebojno poveza= nost na posameznih območjih. V okviru te naloge načrtujemo v letu 1985:
1.	KIS
a) na področju SIK: Če želimo, da bodo v prihodnjem srednje= ročnem obdobju zaživeli občinski knjižnično-informacijski sistemi, bodo naša strokovna prizadevanja v letošnjem letu usmerjena predvsem v izgradnjo mreže matičnih knjižnic, pomoči pri pripravi srednjeročnih načrtov, strokovni in organizacijski konsolidaciji posameznih SIK, uveljavljanju standardov in zlasti hitrejši preobrazbi SIK v kvalitetna središča knjižnično-informacijskega sistema v občini. Spričo neenakomerno razvitih SIK v posameznih občinah, bomo neka= terim knjižnicam pomagali pri osnovnih vprašanjih (kader, prostor, status, strokovna ureditev), drugim pa že k prehodu v moderna informacijska središča in pripravah za uvajanje moderne tehnologije. Posebno skrb bomo posvetili povezavam, tako med posameznimi knjižnicami v občini kot tudi preko občinskih meja za nekatere zahtevnejše naloge.
V	ta namen načrtujemo:
- 10 obiskov v SIK - individualno svetovanje o organizacij= skih in strokovnih vprašanjih knjižnic
- 50-60 obiskov iz SIK v matični službi - tudi pri tem gre za individualno svetovanje o različnih vprašanjih
- 100 ur neposredne inštruktorske pomoči pri preurejanju knjižničnega gradiva (Celovec, Čedad)
- svetovanje pri adaptacijah, novogradnjah in notranji opremi knjižnic
- 5 regionalnih posvetov z vodji knjižnic
- 2 posveta manjših skupin knjižnic o posebnih vprašanjih (npr. obvezni izvod)
- knjižnicam bomo na voljo z nasveti tudi preko telefona in pismeno
b) na področju visokošolskih knjižnic: Tudi na tem področju bo dejavnost usmerjena pretežno k izgradnji enotnega KIS. V letošnjem letu se bomo predvsem posvetili pripravi standardov, pripravam za mrežo osrednjih knjižnic za posamezna strokovna
področja vsklajevanju dela med specializiranimi INDOK centri in knjižnicami kot tudi organizaciji in strokov= nosti dela posameznih knjižnic.
V ta namen načrtujemo:
- 10 obiskov v visokošolskih knjižnicah - individualno svetovanje o organizacijskih in strokovnih vprašanjih
- 30 obiskov iz teh knjižnic - prev tako individualno svetovanje
- 4 sestanke komisije za univerzne knjižnice
- 1 večji posvet univerznih knjižnic
- več stikov tudi preko telefona in pismeno
c) na področju specialnih knjižnic: V letu 1985 bo večina dela s specialnimi knjižnicami opravila CTK, ki že vrsto let prevzema del nalog s tega področja predvsem za tehniške knjižnice. CTK bo skrbela za sodoben razvoj tehniških knjižnic, nudila knjižnicam inštruktorsko pomoč, razvijala sodelovanje tehniških knjižnic v knjižničnih povezovalnih procesih in s tem pospeševala njihovo vključevanje v knjiž= nično informacijski sistem. Razvijala bo tudi teorijo po= slovanja tehniških knjižnic, njihove knjižnične in INDOK dejavnosti.
V ta namen načrtujemo:
- 190 obiskov knjižničarjev in dokumentalistov iz SR Slove= nije v CTK
- 250 strokovnih nasvetov in informacij, po telefonu, med obiski in v pismeni obliki
- 2-5 knjižničarjem bo organizirana večdnevna strokovna praksa
- 5 inštruktorskih obiskov na terenu
- 2 širša strokovna sestanka in 4 ožje strokovne sestanke s knjižničarji in dokumentalisti tehniških knjižnic
Specialnim knjižnicam, ki niso s tehniškega področja, bodo v okviru možnosti nudili strokovne nasvete in pomoč Repub= liške matične službe NUK, UKM in občinske matične knjižnice.
d) Na področju šolskih knjižnic: V letu 1985 bosta kot doslej večino dela s temi knjižnicami opravljali Pionirska knjiž= nica KOŽ, Ljubljana in Pionirska knjižnica Mariborske knjižnice, strokovno pomoč pa jim bodo v okviru možnosti nudila NUK in občinske matične knjižnice. Pri šolskih knjižnicah bo treba opraviti še mnogo teoretičnega in zlasti organizacijskega dela, predvsem bodo lahko v enotnem slo= venskem KIS v celoti prevzele svoje naloge. V letošnjem letu se bomo znova zavzemali za uspešnejše sodelovanje z Zavodom za šolstvo in za uveljavitev strokovnih standar= dov pri izobraževalnih skupnostih. Čimbolj bomo pospeše=
vali vključevanje teh knjižnic v občinske KIS, skrbeli pa tudi za njihovo strokovno in organizacijsko kvaliteto.
Pionirska knjižnica KOŽ, Ljubljana in Pionirska knjižnica Mariborske knjižnice, bosta nudili tem knjižnicam pomoč v dosedanjem obsegu.
2.	Dopolnilno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničnih delavcev
a) Tečaji in seminarji
V letu 1985 načrtujemo:
- letni knjižničarski tečaj z nekoliko spremenjenim in posodobljenim programom; k predavanjem bomo pritegnili tri mlajše predavatelje
- tečaj za pripravo na strokovne izpite
- tečaj za avtomatsko obdelavo podatkov za delavce SIK
- 2-3 seminarji o standardih ISBD za periodiko in posebno gradivo
- seminar za organizatorje tečajev pri področnih društvih in večjih matičnih knjižnicah
- in več manjših seminarjev
- 2 enodnevna seminarja za knjižničarje specialnih knjižnic (CTK)
- republiška matična služba NUK - bo sodelovala tudi pri organizaciji in izvedbi strokovnih izpitov.
b) Obvestila republiške matične službe
V letu 1985 bomo izdali 3-4 številke Obvestil republiške matične službe. Prizadevali si bomo, da bodo vsebinsko
čim bolj zanimiva, poleg informativnih, bomo poskušali vklju= čiti tudi nekaj strokovnih prispevkov
c) Poglobljeno strokovno delo je sestavni del nalog vseh stro= kovnih sodelavcev MS. Strokovno delo bomo opravljali v obliki pismenih analiz, ocen, priporočil, predavanj, refera= tov in strokovnih gradiv ter publiciranja člankov in analiz.
Poleg drugega načrtujemo predvsem pripravo:
- smernic razvoja slovenskega KIS
- analize o opravljenih strokovnih izpitih
- raziskovalne naloge: Sistem univerznih knjižnic in spe= cialnih informacijskih centrov SRS
- sodelovanje pri dokumentu o enotnem KIS v Jugoslaviji
- razna strokovna gradiva za Strokovni svet za knjižničar= stvo SRS
- priprava predloga za izboljšanje statistike za specialne knjižnice (CTK)
- priprave na izdajo abecednega registra k skrajšani izdaji UDK 1982 (CTK)
- izdaja priročnika za poslovanje specialnih knjižnic (CTK)
- priprava okrogle mize o mladinskem tisku (PK)
- predavanja na tečajih in seminarjih
3.	Viri za strokovno delo in spremljanje dela knjižnic
Za potrebe matične službe, KSS, Strokovnega sveta za
knjižničarstvo SRS in drugih bomo tudi v letu 19 85
opravili tele naloge:
- zbrali in obdelali bomo podatke o delu SIK in visoko= šolskih ter nekaterih specialnih knjižnic. Podatke in analize bomo objavili v "Knjižnici" in v Obvestilih.
- za dokumentacijo člankov o knjižnicah bomo pregledali 1600 časnikov iz katerih bomo izbrali, izrezali in ure= dili približno 600 člankov
- izvedli bomo priprave za adresar knjižnic SRS
- CTK pa bo izvedla priprave ankete o stanju INDOK služb pri visokošolskih in specialnih knjižnicah v SRS za jugoslovansko bazo podatkov v Vinči
- delavci MS bodo tudi v letu 1985 pazljivo spremljali tujo in domačo strokovno literaturo, da bi lahko knjiž= ničnim delavcem posredovali najnovejša dogajanja v stroki.
4.	Sodelovanje v bibliotekarskih in drugih organizacijah in organih
Tudi v letu 19 85 bomo skrbeli za povezovanje knjižničar= ske dejavnosti z drugimi zainteresiranimi družbenimi de= javniki zlasti v republiki, po potrebi pa tudi v posameznih občinah. Aktivno bomo sodelovali s KSS, RSS in ISS, z ustreznimi republiškimi komiteji, SZDL, sindikatom, ZKO, s Strokovnim svetom za knjižničarstvo SRS in z bibliote= karskim društvom v republiki in v državi. Sodelovali bomo tudi z drugimi sorodnimi društvi v Sloveniji in Jugosla= viji npr. z društvom dokumentalistov in informatorjev, društvom za pospeševanje standardizacije in z mednarodnimi strokovnimi društvi: zlasti IFLA in IATUL.
V	letu 1985 bomo skušali bolje organizirati sodelovanje z strokovnjaki NUK s tem, da bomo poživili delo kolegija republiške matične službe, kot doslej pa bomo sodelovali tudi z bibliotekarskimi strokovnimi delavci v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.
NEKAJ RAZSTAV, KI JIH NAČRTUJEJO KNJIŽNICE
V	LETU 1985
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA
a) glagolski spomeniki
b) slovenski prosvetijenci in Marko Pohlin
c) ob stoletnici rojstva Lili Novy
d) antična klasika pri Slovencih in prevodno delo Antona Sovreta
e) ilirizem pri Slovencih in vloga Stanka Vraza^
f) dokumenti slovenskega partizanskega gledališča
g) 150-letnica rojstva Simona Jenka
h) leto osvoboditve v tiskanih dokumentih
i) razstava slovenske strokovne knjižničarske literature in sodobne knjižnične opreme
j) razstava nizozemske stare kartografije k) razstava o W.Shakespearu
LJUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA PTUJ
Načrt razstav in literarnih večerov v letu 1985
Razstave:
1. "KOMUNIST" 1925-1985 - januar
2. GRIMM (1785) - 200-letnica rojstva - Pravljični svet - februar 3*. BACH (1685) - 300-letnica rojstva - slovenska ^ glasba - marec
4. EINSTEIN - 30-letnica smrti - jugoslovanska fizika - april
5. TITO - 5-letnica smrti - maj
6. 40-LET SVOBODE - konec maja in začetek junija
7. SODOBNI PESNIKI IN GLASBA - september
8. KNJIŽNE NOVITETE t oktober
9. MILE KLOPČIČ (80-letnica rojstva) - november
10. SOVRE - 100-letnica rojstva - ptujski profesorji-kulturni delavci - december
POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA Razstave:
Vseh razstav v PIŠK bo 12 - 5 v študijskem oddelku, 5 v pionir= skem in 2 (priložnostni) v izposojevalnem oddelku, in sicer:
1. Študijski oddelek:
1.	"Književno in publicistično delo Bratka Krefta" - ob Kreftovi 80-letnici življenja (februar 1985).
2) "Publicist, jezikoslovec in politik Anton Vratuša" - ob Vratuševi 70-letnici življenja (april-maj 1985).
3) "Pomurski književniki in njih literarno delo med 1945-1985" - ob 40-letnici osvoboditve (razstava s kata= logom, september 1985).
4) "Književno in publicistično delo Jožeta Javorška" - ob Javorškovi 60-letnici življenja (oktober 1985).
5)"Književnik Tone Svetina in njegovo literarno delo" - ob Svetinovi 55-letnici življenja (november 1985).
2. Pionirski oddelek:
1) "France Bevk" - razstava za vse starostne stopnje (februar 1985).
2) "Polonca Kovač" - razstava za srednjo in najnižjo starostno stopnjo (april 1985) .
3) "Otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi" (razstava, ki jo pionirski oddelek pripravi skupaj z Zavodom za šolstvo SRS - enota M.Sobota, maj 19 85)
4) "Hans Ch.Andersen" - razstava za srednjo in najnižjo starostno stopnjo (september 1985).
5) "Niko Grafenauer" - razstava za najnižjo starostno stopnjo (oktober 1985).
3. Izposojevalni oddelek:
1) "Manko Golar, pesnik in pisatelj" - razstava ob literar= nem srečanju s tem pomurskim književnikom v pionirskem oddelku (maj 1985) .
2) "Knjižne novosti v izposojevalnem oddelku" 1985 (december 1985),
Univerzitetna knjižnica v Mariboru nam je posredo= vala nekaj dokumentov o zaščiti in konservaciji gradiva v britanskih knjižnicah. Bibliotekarji v Veliki Britaniji so tem problemom namenili obširno raziskavo in več posvetov in sprejeli tudi sklepe
o	skupni politiki na tem področju. Gradivu je pri=
Je?eiio Lu.ii nekai ptaktišnih naivetev o hran1an1w in psšfctmtvi tjraditfM t§i; 0 čiščenju in
nju knjig ter listin. Te nasvete so v Univerzitetni knjižnici prevedli v slovenščino in ker menimo, da bodo koristni tudi za slovenske knjižnice,jih z dovoljenjem UK Maribor objavljamo v Obvestilih.
HRANJENJE IN POSTAVITEV
A.	Hranjenje knjig in dokumentov v javnih in zasebnih knjižnicah Splošno
Večina knjig - razen zelo velikih - naj bo postavljena na po= licah in v dobro zračenem prostoru v pokončni legi. Nevezano gradivo hranimo rajši v ležeči legi v zabojih ali zavitega v protikislinski papir ali v ovojnice s poliestrsko oblogo v predalih.
Velike arhivalije najbolje shranimo v ustrezno velikih poli= estrških vrečah, ki jih obesimo na posebna držala. Velike knjige (na primer 75 cm dolg hrbet ali še več) shranimo polož= no in to drugo poleg druge.
Dokumente in zemljevide najbolje shranimo v predalih, zavijemo jih pa v protikislinski papir ali v ovojnice s poliestrsko ob= logo. Ne smemo jih pregibati. Velike dokumente in zemljevide lahko navijemo okoli papirnatega tulca, jih zavijemo v proti= kislinsko oblogo in spravimo v vodoravni legi.
Pergamentne listine in listine na velurju ter membranah hra= nimo položene na posebnih podlogah, ki so dovolj velike in ki imajo take robove, da ščitijo listine; pečate zavarujemo s ko= smiči vate in jih spravimo v polietilenske ovoje. Svinčenih pečatov ne smemo hraniti na hrastovini, neuležanem lesu, sveži barvi ali na kateremkoli materialu, ki še izhlapeva.
Police
Police naj bodo močne, najraje iz negorljivega materiala; morajo biti ustrezno globoke, tako da knjige lepo sedejo po vsej svoji širini, prav tako pa naj bodo med seboj dovolj raz=
maknjene, da je dovolj prostora tudi za višje knjige. Ne smejo imeti ostrih robov, štrlečih zavihkov ali kemikalij, ki bi lahko poškodovale knjige, in dokumente. Police je treba čistiti, kovinske pa občasno še posebej pregledati, če niso morda za= čele kaj rjaveti, pri lesenih pa ugotoviti, ali jih nista na= padla lubadar ali trhnjenje.
Temperatura in vlažnost
Za vzdrževanje stalne temperature, ki ne sme presegati 1800(65°?), je v skladiščih in bralnih prostorih potreben poseben urav= navni sistem za zračenje, ki se mu po potrebi priključi še vlažilec ali sušilec zraka. Pri temperaturi zraka od 13°C do 18°C (55°F do 65°F) mora biti relativna vlažnost med 50% in 60%. Zrak mora nenehno krožiti in - če je le mogoče - novi prihajajoči zrak prefiltrirati, to pomeni, izsesati do 95% prahu. Elektrostatični filtrirni sistemi niso primerni, ker proizvajajo ozon, ta pa'škoduje dokumentom.
Svetloba
Idealna skladišča so brez oken, če pa jih imamo, jih zastremo z žaluzijami, tako da dnevno svetlobo zmanjšamo na minimum. Stekla na oknih lahko zamenjamo s pleksi steklom, ki ne pre= pušča ultravijoličnih žarkov, ali pa jih premažemo s snovjo, ki teh žarkov ne prepušča. Za razsvetljavo so priporočljive fluorescentne svetlobne cevi z vgrajenimi razprševalci svetlo= be in z ustreznimi filtri proti ultravijoličastim žarkom. (Philipsove fluorescentne žarnice 37 oddajajo le malo ultrav. svetlobe. Podobno je z žarnicami s svetlobno nitjo Tungsten, ki oddajajo malo ultravij. žarkov, vendar pa proizvajajo veliko toploto, zato uporaba ni priporočljiva, razen če so opremljene s protitoplotnimi filtri).
Časopisni tisk in ostale tiske na manjvrednem papirju moramo hraniti v temi pri stalni temperaturi, ki ne sme presegati 18°C in pri relativni vlažnosti okoli 50°/o.
Ogenj
Priporočljiva sta detektor za ogenj in alarmni sistem (British Standards CP 1019), pri čemer pa je treba vedeti, da voda po= škoduje knjige in dokumente. Na ustrezna mesta postavimo pre= nosna protipožarna telesa, ki delujejo na prah.
Embalaža
Knjige v dobrem stanju in z običajno vezavo lahko postavimo na police brez etuija. Knjige, ki so v dobrem stanju in s posebno vezavo, ovijemo v varovalno folijo iz protikislinskega papirja,
ki ga lahko po potrebi brez težav zamenjamo; pri tem pa ne smemo uporabiti lepila. Knjige v slabem stanju, Knjige s posebno dragoceno vezavo in knjige z gumbi, zaponkami ali kakršnimikoli izboklinami hranimo v zato posebej narejenih škatlah, obloženih z mehko tkanino ali s papirjem. Nevezano gradivo hranimo v ovojnicah iz protikislinskega papirja ali v poliestrskih vrečkah.
Opremljanje in morebitna poškodba gradiva
Prepovedano je uporabljati bucike, sponke, spojke, elastične trakove, žico in podobno. Če je knjige in dokumente potrebno zvezati, uporabimo nebeljeno bombažno vrvico, ki mora biti široka vsaj 10 mm. Na knjigah z neobičajno vezavo (na primer iz želvinega oklepa, slonovine, srebra), na knjigah z izveze= nimi platnicami in vtisnjenimi okraski iz usnja ne smemo upo= rabljati samolepljivih etiket. Za etiketiranje uporabljamo knjigoveško lepilo - prvovrstno močnato lepilo.
B.	Razstavljanje knjig in dokumentov Vitrine
Vitrine naj bodo trpežne in trdne, tako da jih ni mogoče zlahka premakniti ali prevrniti; opremljene naj bodo z ustreznimi varnostnimi ključavnicami. Temperatura v vitrini mora biti vedno med 13°C do 18°C (55°F do 65°F), vlažnost pa med 50% in 60%. Opremljene naj bodo tudi z zaščitnimi pleksi stekli proti ultravijoličastim žarkom (pleksi steklo VA in 201 sta popol= noma brezbarvni, medtem ko pleksi stekli VE ali Orglas UF3 dajeta boljšo zaščito), količina svetlobe znotraj vitrine pa ne sme presegati 50 luxov (150 luxov je izjemoma dovoljeno za dokumente, ki so pisani ali tiskani s karbon črnilom). Gradivo ne sme biti v neposrednem stiku s pleksi steklom. Fluorescentne cevne svetilke naj bodo opremljene z dodatnimi filtri proti ultravijoličastim žarkom; svetila ne smemo namestiti v notra= njost vitrin. fUporabimo Tungsten svetila s svetlobno nitko, vendar le takrat, ko jim vgradimo ustrezne filtre za vsrkavanje toplote in ko so v taki razdalji od vitrin, da ne vplivajo na zvišanje temperature znotraj njih. Če uporabljamo žaromete, potem naj bodo to le hladnega tipa, pri čemer pa moramo paziti, da svetloba ne povzroča zvišanja temperature znotraj vitrin. Prav tako je treba pregledati električno napeljavo, da ne bi oddajala toplote v vitrino.
Ploskve
Ploskve na katere razvrščamo gradivo, morajo biti trpežne, gladke in odporne proti raznim kemikalijam (na primer kisli= nam, ki hlapijo, lužninam in podobno), Ploskve oblepimo z ustreznim mehkim materialom. Svinčene viseče pečate in doku= mente, iluminirane z barvami, ki vsebujejo svinec, moramo postaviti na ploskve, oblepljene s protikislinsko zaščito, ali na sintetične podlage, ki so odporne proti raznim kemičnim spremembam, ne smemo jih postaviti na orehovino, neuležan les, svež preplesk oziroma na kakršnokoli snov, ki izpareva or= ganske kisline.
Vezane volumne razvrstimo na police leže, lahko pa jih tudi malo dvignemo, vendar največ za 25° do 30°. Majhne in lahke volumne lahko dvignemo za malo več, velike in težke pa ne več kot za 25° do 30°. Volumne podpremo s podporami, ki morajo biti široke vsaj toliko, kot je spodnji rob knjige. Uporab= ljamo lahko tudi stojala iz pleksi stekla, vendar v taki veli= kosti, da podpro volumen v vsej njegovi višini, širini in globini.
Pritrjevalci
Knjige in dokumente postavimo v vitrine; strani odprtih knjig zadržimo z ustreznimi trakovi iz celuloznega acetata, polieti= lena, svile, bombaža ali lanu. Trakov ne smemo pripeti na knjigo ali dokument. Za zavezovanje knjig ali dokumentov ne smemo uporabljati kovinskih vezi, prav tako pa ne lepljivih trakov. Pečate položimo na karton, ki nosi celotno težo pečata.
Stalna razstava
Za knjigo ali dokument ni priporočljivo, da je stalno razstav= ljen. Če pa je knjiga vendarle dlje časa na razstavi in je od= prta, jo je treba vsaj enkrat na mesec zapreti za 24 ur. Vit= rine, ki jih uporabljamo za stalne razstave, moramo hermetično zapreti, da preprečimo vdiranje zraka, temperaturo in relativ= no vlažnost pa je treba nadzorovati.
Za razstavljanje posebnih dragocenosti in redkosti se je treba posvetovati s strokovnjakom.
Viri:
1. BS 5454: 1977. Reccomendations for the Storage and Exhibition of Archival Documents.
2. Garry Thompson: The Museum Environment. Butterworth, 1978
ČIŠČENJE IN POPRAVLJANJE KNJIG ALI LISTIN
čiščenja in popravljanja knjig ter listin se je treba lotiti z veliko previdnostjo, pri čemer naj čiščenje dragocenega in poškodovanega gradiva ter različno zapleteno popravilo opravi strokovnjak.
Seveda pa obstajajo načini, kako izboljšati življenje in videz knjižnice, ki jih lahko izpeljejo že spretni in natančni ne= strokovnjaki z dvema nujno potrebnima lastnostima: s potr= pljenjem in z zdravim razumom.
Nesmiselno je postavljati očiščene knjige nazaj na umazane police. Zato morajo biti prostor za shranjevanje knjig in police čisti, pri čemer pa za čiščenje ne smemo uporabljati takih kemikalij, ki bi škodovale knjižničnemu gradivu.
Zgornje robove knjig čistimo z mehko čisto krtačo, pri čemer krtačimo prah navzgor, nad knjigo, ne pa, da ga s krtačo po= tiskamo navzdol, med liste. Zgornje in spodnje profile, po= sebno žlebove (notranje robove) lahko prav tako skrtačimo z mehko čisto krtačo, platnice pa obrišemo s krpo.
I.čiščenje platnic (ovojev)
a)	Usnje
Najprej je priporočljivo napraviti poskusno čiščenje na tistem delu ovoja, ki ni opazen.
Prah na površini ^lahko obrišemo z mehko krpo ali z gobo, ki jo pred tem rahlo zmočimo s hladno vodo. Paziti moramo, da usnja ne zmočimo preveč; ne smemo ga prati in ne uporabljati kakršnegakoli detergenta. Če je potrebno, nanesemo na platnice čisto milnico, ki jo moramo potem skrbno obrisati z vlažno krpo ali gobo.
Gladek telečji ovoj lahko zelo uspešno očistimo z močnato kopeljo. Za to zmešamo 200 g navadne ( ne namenske) bele moke z 1 litrom vode v gladko tekočo zmes, ki jo počasi segrevamo do vretja, medtem pa neprestano mešamo. Zmes kuhamo na majhnem ognju 20 minut, seveda mešamo, nato pa pustimo, da se popolno= ma ohladi. Močnato zmes razredčimo z vodo, tako da je čisto tekoča, in jo v takem sloju nanesemo na usnje. Z vlažno vato popijemo odvečno tekočino in ^ustimo, da se posuši. Tega načina ni priporočljivo uporabljati pri močno vlaknastem usnju. V vsakem primeru pa moramo biti previdni, da usnje ne zmočimo preveč in da ga ne drgnemo. Barvanega usnja sploh ne smemo zmočiti, vsakršno poslikano vezavo pa je treba še posebej skrb= no negovati.
b) Obrnjena teletina (semiš) - lahko jo čistimo le s suho mehko krta&o.
c) Pergament
Lahko čistimo z močnato kopeljo (glej zgoraj), vendar lahko pri tem uporabljamo le minimalne količine kopeli; skrbno je treba paziti, da pergamenta preveč ne navlažimo. Mastne made= že lahko odstranimo s čistim alkoholom, ki ga pa ne smemo uporabljati za čiščenje zlatih ali srebrnih vtisnjenih črk. Poslikanega pergamenta pa sploh ne smemo prati, prav tako pa v tem primeru ne smemo uporabljati nobenega alkohola.
d) Platnene ovoje
Lahko prav tako izboljšamo z močnato kopeljo. Toda tkanine ne smemo navlažiti preveč ali jo drgniti. Poslikano platno lahko čistimo tako, da ga rahlo drgnemo s kosmičem vate ali pa ga okrtačimo z mehko suho krtačo. Kruhove drobtine ali ra= dirka niso priporočljive.
e) Papirni ovitki: glej papir.
II.	čiščenje listin
a)	Papir
Površinsko umazanijo lahko odstranimo z indijsko radirko. Čiščenje mora biti nežno. Paziti pa moramo, da ne drgnemo premočno ali preveč silovito, da ne poškodujemo površine pa= pirja. če je besedilo (pisano ali tiskano) čvrsto (glej spo= daj), lahko uporabljamo za pranje papirja toplo vodo in liza= pol (sissapol symperonic) - nekaj kapljic lizapola v litru vode. Pri tem moramo najprej testirati odpornost črnila (pisanega ali tiskanega). To preiskusimo tako, da damo raztopino s kosom vate na neopazen vogal papirja. Tekočino pustimo stati tri minute, nato jo obrišemo in preiščemo površino skozi povečevalno steklo, če se ni morda papir kakorkoli spremenil: razbarval, razcefral itd. Prav tako lahko pritisnemo na majhno površino besedila z raztopino navlažen filter papir. Če ni na papirju nikakršnih odtisov črk, lahko raztopino uporabljamo brez skrbi.
Posamezne liste lahko tudi potopimo v raztopino. Odvečno teko= čino popivnamo, liste pa razgrnemo na ravno podlago (za to upo= rabimo čista barvno obstojna bombažna ali lesena vlakna) v zrač= nem prostoru.
b) Pergament
Robove pergamentnih listin in robove tiskanih ali pisanih knjig na pergamentu lahko čistimo s kosmom suhe vate ali z mehko indijsko radirko. V obeh primerih čistimo rahlo. Pisa= nih in iluminiranih površin se ne smemo dotikati.
c) Grafični listi in risbe
čiščenje grafičnih listov in risb prepustimo strokovnjaku, čiščenje pa je lahko uspešno, če zelo pazljivo in na rahlo s kosmom vate nanesemo na površino posebno čistilo (dobimo ga v trgovinah z umetninami), čeprav je bolj priporočljivo, da najprej napravimo preizkus na neopaznem mestu.
III.	Madeži
Preden se lotimo odstranjevanja kakršnihkoli madežev, se po= svetujmo s strokovnjakom. Z odstranjevalcem madežev moramo vedno napraviti preizkus na majhnem delu samega madeža (upo= rabimo palčke z navito vato). Ker odstranjevalci madežev lahko škodujejo koži, si roke zaščitimo z gumijastimi roka= vicami ali z zaščitno kremo, raztopino pa pripravimo po na= vodilih. Ne smemo uporabljati močnejše raztopine, kot je priporočljivo. Paziti moramo, da pod madeže podložimo vsaj pet slojev pivnika, nato pa pokapljamo odstranjevalec na ma= deže. Krtačenje ali drgnjenje lahko poškoduje površino čisti= ne. Za odstranjevanje črnila (tekoče črnilo ali črnilo iz kemičnega svinčnika) ni preprostih in varnih metod.
Črnila iz vlaken
Za te vrste peres obstaja cela paleta barv in topilnih nači= nov, vendar ni kakšne splošno uporabne metode za odstranje= vanje tovrstnih madežev.
Selotejp
Selotejpe in vse ostale lahko lepljive trakove ter njihove lepljive snovi odstranjujemo zelo težko. Trakovi so po sestavi zelo različni in raztopin, ki jih uporabljajo strokovnjaki, ni mogoče kupovati kar tako, ker so zelo strupene.
Nekatere snovi, ki jih za to vendarle lahko kupimo, s čopičem za vodene barvice ali z vato, ovito na paličico, nanesemo na trak, ki se pri tem zmehča. Ne smemo pa delati na silo. Če se lepilni trak noče odlepiti, rajši počakajmo na nasvet stro= kovnjaka. Hlapov odstranjevalcev ne smemo vdihavati, z odstra= njevalci delamo le v zračnem prostoru.
a) Vezave
Razen najpreprostejših popravil vezav prepustimo vsa ostala popravila strokovnjaku. Za drobna preprosta popravila, kot so na primer odlepitev hrbta, delno odtrgani hrbet, odlepi= tev notranjega lista platnic ali odlepitve uporabljamo le dobra močnata ali škrobnata lepila. Redko močnato lepilo lahko pripravimo tako, da zmešamo 200 g navadne bele moke z 1 litrom vode v gladko tekočino, ki jo počasi segrevamo do vrenja in pri tem neprestano mešamo. Kuhamo jo dvajset minut. Gosto močnato (ki ga lahko po potrebi tudi razredčimo) pri= pravimo tako, da zmešamo 450 g navadne bele moke s 1150 ml vode v gladko tekočino, ki jo prav tako med nenehnim meša= njem kuhamo 30 minut, dokler ne zavre. Lepilo nato kuhamo še 1 uro v kozici z dvojnim dnom. Škrobno lepilo pripravimo tako, da zmešamo 30 g riževega ali močnatega škroba s 30 ml hladne vode. 600 ml vode zavremo in vlijemo škrobno mešanico v krop, pri tem pa hitro mešamo. Kuhanje nadaljujemo še 1 uro v kozici z dvojnim dnom. Topli zmesi (od 50 do 55°C) lahko dodamo še fungicid, kot na primer thymol (1 gram na liter lepila) in dobro premešamo. Pred uporabo lepilo ohla= dimo.
Nikoli ne uporabljamo lepljivega traku
Usnjeni vezavi lahko podaljšamo življenjsko dobo s pazljivim nanašanjem premaza na usnje. Nikakor pa ne smemo uporabljati nobenega premaza pri platnicah iz velurja, sploh pa ne pri nobeni vrsti mehkega usnja (obrnjero telečje usnje).
Zavedati se moramo, da s čiščenjem, premazi in z manjšimi popravili podaljšamo življenjsko dobo pri vezavah, ki so še v relativno dobrem stanju. Močno poškodovane vezave in tiste, ki je v slabem stanju, ni mogoče popolnoma restavrirati jo prepustimo strokovni obdelavi.
b) Papir
Preden se lotimo popravila papirja, se moramo prepričati, ali je proces razpadanja zaustavljen. Za poškodbe, ki jih povzroči poplava, glej točko V. v nadaljevanju. Poškodbe povzročijo tudi razne kisline, čiste ali absorbirane. Obstajajo različni postopki za nevtraliziranje kislin. Kako se s tem postopa in kako se nanaša nevtralizator, vedo strokovnjaki, zato bomo stvar prepustili njim. Z japonskim papirjem in z močnato raz= topino (glej zgoraj), ki sta obenem najvarnejša materiala, po= pravljamo raztrgan papir, vseeno pa je priporočljivo, da tudi ta popravila prepustimo strokovnjakom.
Popravilo in nego velurja prepustimo strokovnjakom,
d)	Pečati
Čiščenje in popravila pečatov so dela, ki jih v glavnem opravljajo strokovnjaki. Seveda pa lahko umazanijo, ki ni prilepljena na čebelji ali pečatni vosek, odstranimo s čvrsto, a ne ostro krtačo z naravnimi ščetinami. Voščene pečate, ki so odkrhani ali prelomljeni, lahko zlepimo tako, da nanesemo s čopičem za vodene barvice na robove odlomkov ali prelomkov tanko plast mešanice dveh delov nebeljenega čebeljega voska in enega dela strjevalca, to pa stiskamo toliko časa, dokler se vosek ne strdi. Vosek mora biti za to ustrezno segret, tako da lepo steče v razpoke, vendar pa ne tako vroč, da bi poškodoval prvotni pečat. Prav tako mo= ramo paziti, da se pri tem odvečni vosek ne razlije prek površine pečata. Seveda pa- je nemogoče ustrezno popraviti pečat, ki delno manjka.
V. Vlaga in njeni stranski učinki
Knjige in dokumente, ki jih hranimo v vlažnih prostorih, pogosto napadejo plesen, črnica ali pa se začnejo pojavljati rjavi madeži.
a)	Plesen
je v začetnem stadiju težko opazna. Kadar imamo opravka z vlago, moramo vedeti, da se bo plesen slej ali prej pojavila in da bo treba ustrezno okrepati.
Prizadete dokumente moramo prenesti v dobro prezračen prostor (poleti pa kar na prosto), z mehko in čisto krtačo pa plesen skrtačiti. Dokumente moramo temeljito skrtačiti in posušiti, in to tako, da jih obesimo ali razprostremo, pri vezanih volumnih pa je priporočljivo, da jih postavimo navpično, tako da se listi knjižnega bloka sprostijo in da lahko zrak lepo kroži med njimi. Prizadetih dokumentov in knjig pa nikakor ne smemo postaviti na sonce ali pa pred neposredno sevajočo top= loto. Po čiščenju in sušenju moramo dokumente obrisati s krpo, ki smo jo navlažili s thymolom (kristale thymola damo v musli= nasto vrečko, okoli nje navijemo krpo, vse skupaj stlačimo v tesno posodo, ki naj bo na	toplem vsaj	mesec	dni). Lahko	pa
uporabljamo tudi raztopino	thymola, ki	vsebuje 5% thymola	v
industrujskem metilnem alkoholu (ali acetonu ali isopropanolu). Ker so te mešanice vnetljive, moramo z	njimi	ravnati zelo	pre=
vidno. Krpo nato navlažimo	s to raztopino in	jo uporabimo	za
brisanje velurja in papirja. Dokumentov ne sinemo zmočiti; kadar nanašamo raztopino na platneno vezavo, mora biti krpa skoraj suha. Pri uporabi thymola na usnjenih vezavah moramo biti zelo previdni, zato ga najprej poskusno uporabimo na mestu, ki ni tako opazno. S thymolom lahko nekatera tis= karska črnila zbrišemo, zato tudi tu napravimo preskus na manj opaznem mestu ter se šele nato lotimo celotnega doku= menta. Nikoli pa ne uporabljamo thymola pri dokumentih, ki imajo hrbet oblepljen ali popravljen z najlonom. Če je ple= sen že zelo prizadela dokumente, jih moramo razkužiti. To napravimo tako, da jih položimo v komoro z malo zraka (na primer v polietilensko škatlo za globoko zmrzovanje, ne upo= rabijajte pa zamrzovalnika), ki jo izpostavimo za dve uri na dan štirinajst dni dolgo thymolskim hiapom.
Opomba; 1 unča (28,25g) thymola je potrebna za sterilizacijo 16 kubičnih čevljev (1 čevelj je 30,479 cm) velikega prostora.
Druga možnost za preprečevanje plesni je, da v volumen med liste vstavimo tkanino, ki jo napojimo s sodovim ortofenil= fenatom. Zadostuje 1 kos tkanine na vsakih 5 do 10 strani.
Tkanino pustimo v knjigi dd šestih mesecev, pač glede na raz= širjenost plesni. Priprava protiplesenske tkanine: v pol litra vode raztopimo 2 unči sodovega ortofenilfenata. V to raztopino potopimo kose tanke in močne tkanine in jih posušimo. Osušene kose tkanine najbolje hranimo v zaprti kovinski posodi. Pri tem opravilu si nataknemo gumijaste rokavice; raztopina ne sme priti v stik s hrano, bodimo previdni, da nam ne pride v oči, prav tako pa je ne smemo vdihavati.
b) Rast črnice
Manjše predel, kjer se je začela razširjati črnica, lahko pre= mažemo z raztopino thymola in industrijskega metil alkohola1 ali acetona, pri čemer pomešamo 10% vodnih delov thymola z alkoholom.
c) Rjavi madeži
Teh se lotimo potem, ko so se knjige in dokumenti posušili, in sicer z vstavljanjem protiplesenskih kosov tkanine (glej zgoraj) v zaporedju 1 kos tkanine na vsakih 5 do 10 strani (približno na 3 mm) .
Oponka:1Industrijski metil alkohol je brezbarven (ne uporabljaj
škrlatne variante). Ni ga mogoče dobiti v prosti prodaji.
1. BS 4971, part 2, 1980: Recommedations for repair and allied processes fot the conservation of documents.
2. G.M. in D.G.Cunha: Conservation of Library materials,
2nd ed.Scarecrow press, 1971.
3. Bernard C. Middleton: The Restoration of Leaxther Bindings. Library Technology Program No 18, 1972.
KNJIŽNICA POLJE V LJUBLJANI V LUČI TRADICIJE IN VERIFICIRANE KONCEPCIJE RAZVOJA SLOVENSKEGA SPLOŠNOIZOBRAŽE= VALNEGA KNJIŽNIČARSTVA IZ LETA 19 71
(Marina-Roža Janežič)
I.	UVOD
Srednjeročno obdobje 1981-1985 se izteka. Ob pripravi novega srednjeročnega načrta razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic pri nas in zlasti ob pripravi usmeritev do leta 2000 bo treba razčistiti nekatere dileme, ki se kažejo v razvoju SIK na mestnem in primestnem območju Ljubljane. V čem je problem?
Gre za dejstvo da nekatere SIK na sedežih nekdanjih ljubljan= skih občin presegajo načrtovan razvoj slovenskih SIK iz leta
1971	in verificirane usmeritve razvoja na območju ljubljan= skih občin leta 1973.
Tak primer je knjižnica Polje, enota Knjižnice Jožeta Mazovca v Ljubljani, ki je občinska matična knjižnica za občino Ljubljana Moste - Polje.
II.	NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV
Knjižničarstvo ima v Polju ter njegovi širši in ožji okolici dolgo tradicijo. Že med obema vojnama so delavci ustanovili v Polju, Zadvoru, Zalogu in Zadobravi delavsko-prosvetna društva Svoboda. Vsa ta društva so imela tudi knjižnice, ki so jih vodili volonterji. To so bili zametki prvih javnih knjiž= nic na tem področju.
Po vojni so nastale javne ljudske knjižnice v Polju, Zadvoru, Zalogu, Dolskem, Prežganju in Lipoglavu. V Papirnici Vevče in v Psihiatrični bolnišnici na Studencu sta nastali sindikalni knjižnici. Vendar so imele vse te knjižnice le po nekaj sto
knjig, nobena tudi ni imela profesionalnega kadra. Knjige so nabavljali in izposojali volonterji, v glavnem iz vrst pro= svetnih delavcev. Ti so v prvih povojnih letih gotovo opravili zelo pomembno delo pri približevanju dobre knjige bralcu, vendar amatersko delo ni omogočalo razvoja.
Največja med temi knjižnicami je bila Ljudska knjižnica Polje, ki je tudi edina med javnimi knjižnicami na tem področju preživela in uspešno živi še danes.
Ljudsko knjižnico Polje so ustanovili 1946. leta. Nekaj časa je bila podružnica Mestne knjižnice v Ljubljani, leta 1957 pa • je postala občinska ustanova tedanje občine Polje. Po priklju= čitvi občine Polje občini Moste, sta se leta 1968 združili Ljudska^knjižnica Polje in Ljudska knjižnica Moste v Knjiž= nlco Jožeta Mazovca v Ljubljani. Šele s to združitvijo so bili podani trdni temelji za razvoj sodobnega knjižničarstva v Polju.
III.	NASTAJANJE SODOBNE KNJIŽNICE V POLJU
Knjižnica more polno zaživeti, če so podani trije osnovni po= goji:
- da ima primeren prostor	in opremo,
- dovolj knjig po številu	in vsebini in
- usposobljene delavce.
1.	Prostori in oprema
Knjižnica v Polju je imela svoj prostor	sprva	v	nekdanjem
zadružnem domu ob Zaloški	cesti na 50 m2	površine.	Za	tedanje
razmere je imela sorazmerno veliko prostora in je bila zato
1956	ena prvih knjižnic v Sloveniji, ki je lahko uvedla "prost pristop". To pomeni, da so imeli bralci dostop do po= lic in so si knjige lahko sami izbirali. Vendar se je knjiž= nica kmalu^iz nekdaj prijetnega prostora začela spreminjati v pravo knjižno skladišče in je bila potreba po večjih prostorih več kot očitna.
V	letu 1974 se je knjižnica preselila s 50 m2 na 140 m2 po= vršine v klet stare osnovne šole v Polju. Ob preselitvi je bil pogled v knjižnico zavidanja vreden - ločen pionirski oddelek z nizkimi policami, pravljična soba, poseben oddelek za izposojo na dom odraslim bralcem, bralnica s poučno in pri= ročno literaturo s 16 sedeži. Od vsega je do danes ostalo bore malo. Iz leta v leto smo dodajali nove police, višali dotedanje, krčili prostor za sedeže v bralnici. Danes je knjižnica spet vse
bolj podobna skladišču za knjige kot sodobni splošnoizobra= ževalni knjižnici. Edini prostor, ki je ostal neokrnjen, je pravljična soba. Velika pomanjkljivost sedanjih prostorov je tudi to, da so v kleti in ni dnevne svetlobe.
Po opremljenosti je bila knjižnica v Polju ena prvih SIK v Ljubljani, ki je imela poleg standardne tudi dodatno funkci= onalno opremo. Že leta 19 78 smo s finančno pomočjo Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste - Polje kupili radioka= setofon in diaprojektor. Oboje nam koristi zlasti pri po= sebnih oblikah literarne vzgoje.
2. Knjižnično gradivo
Začetno število knjig je bilo sila skromno. Leta 1946 je imela knjižnica 1461 knjig, povečini knjižni sklad bivše knjižnice Svobode. Do leta 1956, ko je knjižnica prešla na sodoben na= čin izposoje, je število knjig že naraslo na 6669 enot. V naslednjih dvajsetih letih se je število knjig več kot podvo= jilo in nato stalno raste. V letu 1983 je imela knjižnica 27.013 knjižnih enot. To je več kot jih ima marsikatera ob= činska matična knjižnica v Sloveniji.
Poleg knjižnega gradiva je začela knjižnica v Polju uvajati tudi neknjižno gradivo - kasete, igrače in diafilme. Z uvedbo tega gradiva je dobila knjižnica tudi pomembno socialno vlogo, saj je tako postalo to gradivo dostopno tudi socialno šibkim občanom.
3. Knjižnični delavci
gele leta 19 50 je knjižnica dobila prvega profesionalnega delavca - knjižničarskega manipulanta.
Trenutno opravljajo vse delo 4 delavci - 2 izposojevalca, 1 informator in 1 delavec za posebne oblike knjižne in knjižnične vzgoje. Za dosedanji obseg dela bi nujno potrebovali vsaj še
1	izposojevalca. Vsi ti delavci so potrebni le za strokovno delo z uporabniki, pri tem pa še vedno ostane odprto vpra= šanje tehnične opreme in nege knjižničnega gradiva, ki ga mora= jo sedaj opravljati poljski knjižnični delavci sami.
IV.	DEJAVNOST KNJIŽNICE
Knjižnica Jožeta Mazovca Polje je locirana v krajevni skupnosti Polje. S svojo dejavnostjo pokriva še Krajevno skupnost Vevče
-	Zg.Kašelj in Novo Polje. Iz tega območja je včlanjenih v knjižnico Polje 22,5% prebivalcev.
Delno pa pokriva tudi Krajevno skupnost Zadvor in Zadobrova
-	Sneberje. Obiskovalci iz teh KS so vezani na uporabo mest= nega avtobusa, zato večina obiskuje knjižnico v Mostah ali druge v mestu, ker združijo obisk knjižnice z drugimi oprav= ki. Iz tega širšega območja delovanja je včlanjenih v knjiž= nico Polje 10,8% prebivalcev.
Obisk bralcev je naraščal postopno in dosega število 30.000, izposoja knjig pa od 60.000 do 65.000 enot letno.
Leto	Štev.obiskovalcev	Štev.izposojenih knjig
1950	7,872	13.778
1967	13.804	33.911
1973	21.753	35.975
1983	32.510	61.944
1984	31.663	65.458
Obisk se je v desetletju povečal za 66%, izposoja pa za 58%.
Seveda pa naše dejavnosti ne predstavlja samo izposoja. Prav Knjižnica Jožeta Mazovca Polje je bila prva splošnoizobra= ževalna knjižnica v Ljubljani, ki se je poleg Pionirske knjiž= nice, začela načrtno ukvarjati s posebnimi oblikami dela z bralci. Že od vsega začetka je bila v naši knjižnici posebna pozornost posvečena delu z mladino. Ker je knjižnica v pri= mestnem okolju, kjer drugih kulturnih ustanov ni,^je prav knjižnica prvi kulturni prostor, s katerim se srečajo mladi prebivalci. Zanje pripravljamo posebne oblike, kot so Obisk v knjižnici, Ura pravljic, Pravljične uganke, Literarna kri= žanka, Srečanje z ustvarjalcem itd. Seveda smo vso to dejav= nost uvajali postopno in se prilagajali željam in potrebam obiskovalcev.
Število obiskov posebnih oblik literarne vzgoje nenehno narašča.
Odziv osnovnih šol je vse večji, kajti nobena od osnovnih šol na našem področju nima ustrezne knjižnice, ne dovolj knjig in ne dovolj knjižničnih delavcev za toliko učencev, S povezo= vanjem vzgojnovarstvenih organizacij s svojim okoljem in z nji= hovim odpiranjem navzven, je tudi njihova želja po sodelovanju vedno večja.
Leta 1981 smo uvedli povsem novo dejavnost v knjižničarstvu
-	igranje.
Čeprav smo želeli, da bi bili posebnih oblik literarne vzgoje deležni vsi občani, je še vedno pretežna večina vseh oblik namenjena otrokom. Že več let si prizadevamo, da bi k posebnim oblikam literarne vzgoje pritegnili tudi srednješolce, vendar nam to ne uspe. Res je, da število vpisanih bralcev
-	srednješolcev iz leta v leto raste, vendar jih je k drugim oblikam dela težko pritegniti. Najbrž je krivda tudi v tem, da na našem področju ni nobene srednje šole. Vsi srednješolci se vozijo v Ljubljano in se tudi v interesne dejavnosti vklju= čujejo v mestu.
Edina oblika literarne vzgoje za odrasle, ki smo jo doslej uveljavljali, so razstave. Razstave postavljamo v bralnici in izposojevalnici. So tematske in poskušajo bralca opozoriti na pomembne dogodke, avtorje, zanimive knjige, novitete idr. Ponavadi se povpraševanje po razstavljenih knjigah poveča.
Tako poskušamo s to dejavnostjo vzgajati tudi okus bralcev.
S primerjavo statističnih podatkov o slovenskih splošnoizo= braževalnih knjižnicah, ugotovimo, da se s svojo dejavnostjo in po doseženi razvojni stopnji knjižnica v Polju uvršča med tip knjižnic, kakršne so v Ajdovščini (III), Brežicah (II), Postojni (II) , Sežani (III) in Tolminu (III) , ki so bile po slovenski koncepciji iz leta 1971 določene za knjižnice III. skupine in nekatere celo II, skupine.
LETO 1968	Knjižni sklad	Prirast	Izposoja	Obisk
Murska Sobota	39.000	2.218	13.929	12.157
Domžale	12.320	1.775	22.483	9.056
Škofja Loka	15.534	1.119	20.101	15.331
Mariborska matična študijska knjižnica	140.433	3.495	13.863	33.530
Brežice	8.820	621	15.626	13.467
Postojna	13.666	1.089	23.453	9.751
Sežana	15.602	555	12.435	7.693
Tolmin	10.735	716	12.757	7.075
Polje (zatečeno stanje)	14.112	1.477	33.911	13.804 ... -
LETO 1982	Knjižni sklad	Prirast	Izposoja	Obisk
Slovenska Bistrica	25.833	1.517	54.189	25.337
Slovenske Konjice	25.083	907	31.112	15.765
Sirarje pri Jelšah	25.333	1.947	27.264	12.904
Trbovlje	24.260	2.995	51.039	23.310
Tržič	26.525	1.556	61.330	23.816
Murska Sobota	23.710	1.453	8.619	4.595
Ptuj	25.251	240	18.375	9.087
Polje	25.317	1.485	60.780	30.603
KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA POLJE DANES IN JUTRI
In zakaj je prišlo do tolikšnega razvoja knjižnice v Polju?
Polje je staro primestno naselje z močno lokalno tradicijo.
Do leta 1968 je bilo središče občine. Prebivalci so že od nekdaj svoje potrebe zadovoljevali v domačem kraju in so od= hajali v Ljubljano le izjemoma. Doma so imeli zaposlitev (kmetje ali delavci v Papirnici Vevče, obratu Emona, Saturnusu, Obloge-Slikoplastike), trgovine, pošto, cerkev in v novejšem času tudi banko. Ker tako potrebe po odhajanju v mesto niso čutili, so tudi v knjižnico prihajali z vedno novimi zahtevami. Tako je knjižnica v Polju vedno bolj preraščala iz izposojeva= lišča v knjižnico III. skupine.
že ob pripojitvi h KJM Moste leta 1968 je bila knjižnica v Polju, v primerjavi s knjižnicami v slovenskih občinskih sre= diščih, močno razvita. Njen knjižni sklad je bil večji kot npr.: v knjižnicah v Domžalah, Brežicah, Postojni, Tolminu; imela je večji prirast kot knjižnice v Škofji Loki, Brežicah, Postojni, Sežani in Tolminu; izposoja je bila večja kot v Murski Soboti, Domžalah, Škofji Loki, Mariborski matični štu= dijski knjižnici, Brežicah, Postojni, Sežani in Tolminu; obisk pa je bil večji kot v Murski Soboti, Domžalah, Brežicah, Postoj= ni, Sežani in Tolminu. Seveda je bilo potem nemogoče samo vzdr= ževati zatečeno stanje, saj so vsi pričakovali, da se bo knjiž= nica razvijala naprej. Ko je bila leta 1971 sprejeta koncepcija razvoja slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic, je torej
knjižnica Polje s svojo dejavnostjo že močno izstopala iz nje in stali smo pred dilemo: kaj sedaj? Razvoj naprej ali načrtno zaviranje razvoja? Kaj pa če bi bilo Polje ostalo samostojna občina? Potrebe in zahteve bralcev so bile iz leta v leto večje in tako so nas pravzaprav uporabniki sami prisilili v tak razvoj. Še zlasti je pritisk na knjižnico Polje velik zato, ker razen krajevne knjižnice v Novih Fužinah, ki je nastala v letu 1984, drugih izposojevališč v moščanski občini ni in jih tudi v novem srednjeročnem ob= dobju ne bo, ker ni v ta namen ustreznih prostorov, novo= gradenj pa ne bo.
Morda bi se pritisk na knjižnico Polje zmanjšal, če bi se bili razvili načrtovani oddelki knjižnice v Dolskem, Zadvoru in Zalogu. Tako pa nam kažejo zadnji zbrani in objavljeni statistični podatki o slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah, da ima knjižnica Polje že večji knjižni sklad kot knjižnice v Slovenskih Konjicah, Trbovljah, Murski Soboti in na Ptuju; večji prirast kot knjižnice v Slovenskih Konji= cah, Murski Soboti in na Ptuju; večjo izposojo kot knjižnice v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Trbovljah, Murski Soboti in na Ptuju; večji obisk kot knjiž= nice v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Trbovljah, Tržiču, Murski Soboti in na Ptuju.
Pri takem stanju in v takih razmerah je seveda jasno, da gre razvoj lahko le naprej.
Knjižnica Jožeta Mazovca Polje pomeni v okviru Ljubljane le eno knjižničnih enot. V Ljubljani deluje pet splošnoizobra= ževalnih knjižnic in njihove enote. Najbrž bo do podobnega razvoja kot v Polju prišlo tudi v drugih enotah ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnicah, kjer so bili nekdaj sedeži občin (Šentvid, Medvode, Rudnik) in imajo knjižničarsko tradi= ci jo.
Tako stojimo ob pripravi novega srednjeročnega načrta spet pred dilemo: ali razvoj naprej ali razvoj načrtno zavirati. Tega pa si zagotovo nihče ne želi, še najmanj krajani Polja.
In kako si knjižničarji Knjižnice Jožeta Mazovca Polje pred= stavljajo svojo bodoči knjižnico v Polju?
Imela bo 300 m^ uporabnih površin z oddelkom za izposojo na dom odraslim in ločenim oddelkom za izposojo na dom mladini do 14. leta. Tu bodo imeli bralci v prostem pristopu na razpolago skupaj cca 15.000 knjig, skupno čitalnico za odrasle in mladino s 30 sedeži in priročno literaturo ter časniki in revijami, in skupen večnamenski prostor. Najmlajši obiskovalci od 3. do 6. leta bodo imeli ločeno območje za izposojo gradiva (knjige,
igrače, AV sredstva), v sklopu katerega bo tudi pravljična soba. Poleg tega bo imela knjižnica šr 50 m2 prostora za knjižno skladišče in 20 m2 prostora za skladišče AV sredstev in aparatov ter tehnično opremo knjig. Da bomo lahko ustregli vsem obiskovalcem nas bo zaposlenih 9 delavcev: 4 delavci za izposojo gradiva na dom in najmanj 5 delavcev za ostalo de= javnost (2 delavca za delo z mladino, 2 informatorja in 1 tehnični delavec).
Knjižnica bo imela 40.000 enot knjižne zaloge. Ker bo skla= diščnih prostorov za tolikšno zalogo premalo in ker bo verjetno tudi finančnih sredstev za potreben letni prirast (5.ooo knjiž= nih enot za 20.000 prebivalcev) premalo, računamo na dopol= njevanje našega sklada s kolekcijami potujoče knjižnice.
Naloga širšega kroga slovenskih strokovnih knjižničnih de= lavcev bo, preveriti zapisano zamisel razvoja, da bi lahko skupaj dorekli usmeritev tega tipa knjižnic, ki zaradi zgodo= vinskih in družbenopolitičnih pogojev, izstopajo iz začrtane slovenske razvojne koncepcije.
VIRI IN LITERATURA;
1. Nova organizacija splošnoizobraževalne knjižnične mreže v Sloveniji, Obvestila republiške matične knjižnice, Ljubljana, december 1970.
2. Standardi za javne knjižnice, Ljubljana, NUK 1975
3. Osnutek normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice, Poročevalec KSS, Ljubljana, 6. junija 1984, št.4, leto III.
4. Statistika o javnih knjižnicah za leto 1968, Knjižnica 1-4, Ljubljana 1969
5. Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1982, Knjižnica 1-4, št. 27, Ljubljana 1983
6. Podatki o ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnica za leto 1983, Ljubljana, april 1984
7. KOKOLJ, M.: Priročnik za spoznavanje prirode in družbe. Občina Ljubijana-Polje, Polje 1959
Republiška matična služba že dalj časa opozarja na posebno problematiko splošnoizobraževalnih knjižnic v Ljubljani in v Maribor, ki imajo kot knjižnice večjih mest z naglo raz= vijajočimi se primestnimi področji drugačen položaj in naloge kot knjižnice občin z manjšimi občinskimi središči.
Koncepcija razvoja iz leta 1971 je predvidela tako za Maribor, kot za Ljubljano eno osrednjo SIK I. skupine, s primerno mrežo izposojevališč, bibliobusnih postajališč in pionirskih oddelkov. Razporeditev občinskih matičnih knjiž= nic v skupine, nikoli ni pomenila le razporeditve knjižnic po velikosti, ampak predvsem poudarja različne organizacijske oblike in funkcije občinskih matičnih knjižnic, glede na velikost in razvitost občin. Niti v koncepciji razvoja, niti drugje ni bila določena velikost izposojevališč, ki se od občinske matične knjižnice razlikujejo predvsem po funkciji (saj nekaterih nalog ne opravlja samostojno) in ne toliko po velikosti.
Spričo tega, da združevalni procesi v Ljubljani ne potekajo tako hitro, kot je bilo predvideno, se splošnoizobraževalna mreža od leta 1971 do danes ni razvijala povsem v skladu s potrebami uporabnikov. Glavne probleme bodo seveda morali razrešiti ljubljanski knjižničarji sami, ko bodo pripravljali razvojne načrte, vendar se mi zdi primerno, da z enim od njih seznanimo tudi širšo knjižničarsko javnost.
Miša Sepe
V	NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI LAHKO KUPITE:
BAJEC,J.: Slovenski časniki in časopisi 1937-1945.
Ljubljana 1973.
GLASBENI rokopisi in tiski na Slovenskem od
leta 1800. Katalog.V Ljubljani 1967.
GRAFIČNI list: Naslovnica Dalmatinove biblije Apokalipsa
ISBD(M) Mednarodni standardni bibliografski
opis zaključenih publikacij. Predelana prva izdaja. Ljubljana 1981.
ISBD(S) Mednarodni standardni bibliografski opis tekočih publikacij. Prva standardna izdaja. Ljubljana 1981.
ISBD(NBM)
ISBD(CM)
ISBD(PM)
ISBD(A)
JUGOSLOVANSKO posvetovanje o uporabi računal= nika v knjižnicah. Ljubljana,
9.	- 11. november 1981.Ljubljana 1982.
KATALOG rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
1.
3. snopič
100
15
600
600
100
100
200
230
300
500
400
4. snopič
5. in 6. snopič	6. komplet
LEPAK Zakladi NUK
LEPAK 16.stoletje burno obdobje slovenske prebuje
NOVOSTI UDK s področja družbenih ved OBVESTILA republiške matične službe PLENIČAR,B.: Slovenska bibliotekarska bibliografija študentje in člani ZBDS PROSTORSKO oblikovanje splošnoizobraževalnih knjižnic. Ljubljana 1984.
RAZGLEDNICA J.D.Florjančiča RAZGLEDNICE komplet (12 kom.)
RAZGLEDNICA posamezna
SAMOUPRAVNI društveno-ekonomski statusni položaj
nacionalnih univerzitetskih biblioteka u procesu stabilizacije.Ljubijana 1984,
100
200
150
800
40
100
50
20
350
300
400
7
100
.1.0
550
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
din
SLOVENSKA bibliografija za leto;
1955
1957
1958
1959
1960,1961,1962,1963,1964
1965
1966,1967 1968
1969,1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976 1977/1
SLOVENSKA bibliografija za leto 1985
za knjige (tekoča) 12 številk STANDARDI za javne knjižnice. Ljubljana 1975 VODIČ kroz narodne biblioteke Jugoslavije.
Beograd 1979.
ZAKLADI Narodne in univerzitetne knjižnice.
Ljubljana 1982.
ZBORNIK Narodne in univerzitetne knjižnice.
I.Ljubljana 1974. za člane ZBDS
II.Ljubljana 1978. za člane ZBDS
ZBORNIK III. - 16.stoletje burno obdobje slovenske prebuje.
15	din
45	din
30	din
25	din
32	din
36	din
44	din
80	din
180	din
200	din
250	din
800	din
350	din
1250	din
1800	din
5000	din
2800	din
20	din
200	din
400	din
40	din
30	din
100	din
50	din
400	din
Izdala, založila in razmnožila Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1. Uredila Miša Sepe. Odgovarja Tomo Martelanc. Naklada 350 izvodov. Cena 40 din.
YU ISSN 0350-3577