Leto XLI. - Štev. 32 (2060) Četrtek, 10. avgusta 1989 Posamezna številka 1000 lir
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: R1VA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28-01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO ll/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA	UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo del le Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
TASSA RiSCOSSA	ITALY		
Mladina roma u Compostelo Vzhodna Evropa - klic po svobodi in demokraciji
Danes imamo veliko božjih poti, zlasti Marijinih. In še vedno nove nastajajo.
V	srednjem veku pa ni bilo tako. Takrat so poznali v glavnem le tri božje poti: Sveto deželo, kjer je Jezus živel, trpel in umrl ter šel v nebesa. Rim, kjer sta umrla prvaka apostolov sv. Peter in Pavel in kamor so tudi naši ljudje najrajši hodili in bili zato »romarji«. Tretja božja pot pa je bil grob sv. Jakoba v Com-posteli.
Božja pot v Composteli je v severni Španiji, v deželi, ki jo imenujejo tudi Galicija in se končajo njene meje ob Atlantskem oceanu. Na jugu meji Galicija na Portugalsko. Božja pot je nastala, ko je krajevni škof Teodomir (f 847) odkril grob, kjer počiva apostol Jakob st., ki naj bi prvi oznanjal evangelij na Iberijskem polotoku. To je legenda, saj je sv. Jakob st. umrl v Jeruzalemu o veliki noči leta 44 po Kr. Pač pa so njegove telesne ostanke prenesli v Compostelo, ko so Arabci zasedli Palestino v 7. stol. Ko je škof Teodomir odkril njegov grob, so verniki takoj začeli romati v ta kraj. Tako se je razvilo romanje v Compostelo, ki je zajelo celo tedanjo krščansko Evropo. Iz vseh dežel so začeli tja romati od Danske in Norveške do južnih krajev, zlasti Italije. Tudi Slovenci so tja romali, kot priča stara ljudska pesem »Kaj mora imeti romar sv. Jakoba, Komposteljskega«. Imeti mora »šolne lepo po romarsko«, pa hlače in srajco, telovnik in suknjo ter klobuk. In tudi palico »lepo po romarsko, ki jo je sveti Jakob imel, ko je v Galicijo šel«.
POVRATEK H KRŠČANSKIM KORENINAM EVROPE Politiki gradijo gospodarsko skupnost Evrope (EGS), sv. oče pa opozarja na kulturno skupnost evropskih narodov; ta skupnost je Kristusov evangelij. V Kristusu so bili v srednjem veku krščeni vsi evropski narodi, vsi so sprejeli evangelij in z njim tudi evangeljske vrednote za življenje. Danes pa je Evropa vedno bolj razkristjanjena. Na mesto evangeljskih vrednot stopajo vedno bolj v stil življenja le človeške vrednote: uživanje, oblast, dobiček, napredek ipd. Ponekod gre za življenjski materializem, drugod pa tudi za filozofski materializem, ki zanika vse, kar je duhovnega, predvsem pa Boga in neumrljivo dušo. Vse to je negacija, zanikanje evangelija. S tem tudi zanikanje krščanskih korenin Evrope.
Ob tem pojavu sv. oče ponovno in ponovno poziva evropske narode k njih pristnim koreninam. V ta namen je razglasil sv. Benedikta za zavetnika Evrope in nato še sveta brata Cirila in Metoda, apostola Slovanov, za vzhodni del Evrope.
ROMANJE V COMPOSTELO
V	ta okvir papeževih prizadevanj spada tudi letošnje romanje mladih v Compostelo, na kraj, kjer so evropski narodi v srednjem veku pričali o svoji vernosti in svojo vero potrjevali na grobu apostola Jakoba, ki je bil prvi mučenec za Kristusa. Janez Pavel II. je namreč povabil mladino celega sveta na skupno srečanje v Composteli v letošnjem mesecu avgustu. Prejšnja srečanja mladih so bila na raznih krajih in deželah, letošnje četrto srečanje bo pri sv. Jakobu v Composteli. Glavna misel romanja v Compostelo je »skrivnost Kristusa, ki je Pot in Resnica za naše življenje«. V svojem povabilu mladim piše sv. oče: »Današnji čas je velik izziv evangeljskemu sporočilu; mladim je na poseben način poverjena naloga, da pričajo svojo vero in da ponesejo Kristusov evangelij v tretje krščansko tisočletje; da gradijo novo družbo, ki bo zgrajena na ljubezni, pravici in miru.«
PROGRAM SREČANJA Papež je mladim zaklical: »Vse vas pričakujem v Composteli!« Zdi se, da odziv mladih odgovarja papeževemu pozivu. V Composteli pričakujejo do 200 tisoč mla-
dih. Nekateri bodo prišli peš, kot je stara navada. Lani je priromalo na ta način 2.444 oseb, letos jih bo gotovo dosti več. Program je zelo razgiban. Srečanje se bo začelo 15. in se zaključilo 22. avgusta. Prvi dan, 15. avgusta, bo zvečer sprejem romarjev na trgu pred stolnico po starem romarskem običaju, nato maša v čast Mariji Vnebovzeti. Maševal bo domači škof. Naslednje dni bo program pester: priložnost za spoved in srečanja v raznih cerkvah s katehezo na skupno temo srečanja: Kristus Pot, Kristus Resnica, Kristus za življenje. Kateheze bodo po skupinah v raznih jezikih. Za italijansko skupino bodo imeli katehezo tudi Chiara Lubich, kardinal Poletti ter kardinal Martini. Popoldne bodo po cerkvah orgelski koncerti, v dvoranah bodo predvajali filme na temo Človeške in verske vrednote, pa koncerti na prostem in razne prireditve. Vsak večer bo ob 23. uri molitveno bdenje.
TUDI PAPEŽ BO POROMAL
Višek srečanja bo v soboto, 19. in 20. avgusta, ko pride v Compostelo Janez Pavel II. V soboto bodo romarji ves dan zbrani na Monte Gozo (Gora veselja), od koder so romarji prvič zagledali Compostelo. Zvečer bo tam prvo srečanje s papežem, ki bo govoril mladim. Naslednji dan, v nedeljo ob 9. uri pa bo sv. oče na Monte Gozo imel sv. mašo. Compo-stela ne more prenočevati tako velikega števila romarjev, zato bodo mnogi prenočevali v šotorih ali v spalnih vrečah.
Znana glasbena skupina Gen Rosso je pripravila pesem, ki se takole končuje: »Smo mladi leta 2000, ki romamo, da bi odkrili korenine svobode, da bi odkrili Jezusa Kristusa, Pot, Resnico, Življenje«.
Vsaj v duhu poromajmo v Compostelo tudi mi, kakor nekdanji romarji, da potrdimo pristne korenine naše Evrope, ki so in morajo ostati evangeljske.
K.H.
Poromajmo na Repentabor
sifiiliSSi
Pt&sl
Politika sovjetskega bloka dandanes ni več tako monolitna in enotna kot še pred par leti. Po nastopu Gorbačova in njegove »perestrojke« in »glasnosti« je prišlo do bistvenih sprememb znotraj same Sovjetske zveze in še nekaterih držav članic Varšavskega pakta. To posebej velja za Poljsko in Madžarsko. Razvoj v teh deželah gre še vedno naprej in mnogo je znakov, ki kažejo pozitivno na pot postopne demokratizacije in odprtosti.
K vsemu temu je gotovo pripomoglo tudi več mednarodnih dejavnikov. ZDA same so tudi zadnji čas pod Bushevim vodstvom pokazale večjo zainteresiranost in politično prisotnost, zlasti kar zadeva Madžarsko in Poljsko. Spomnimo naj le na nedavni obisk ameriškega predsednika
v	Varšavi in v Budimpešti, kjer je lahko
na svoje oči spoznal nastajajočo novo stvarnost. Prav tako je zgovoren in pomemben govor sovjetskega predsednika Gorbačova v začetku julija z evropske tribune v Strasbourgu, kjer se je zavzel za skupno evropsko hišo. Vse to so »znamenja časov«, ki jih ne gre podcenjevati, ampak upoštevati in tako prispevati k vedno novemu in stvarnejšemu razvoju.
POLJSKA NOVA POT
Znano je, da je bila še do nekaj let nazaj prav Poljska ena izmed najbolj stalinističnih režimov sovjetskega tabora, to po zaslugi proslulega vojaškega udara gen. Jaruzelskega. Medtem se je spet spremenilo veliko stvari, zlasti v samem državnem ustroju države. Letos je prišlo
Btiff ii radnrkri shniske vidc
V Beogradu je koncem julija dva dni zasedal GK jugoslovanske Zveze komuni-stostov. Potrjeno je bilo dejstvo o razklanosti partije: srbski komunisti na eni strani, ostali na drugi strani. Celo Makedonci se počasi osamosvajajo od nadzorstva srbske partije. Razpravljali so o nacionalnih sporih v državi in v ZK sami. Jabolko spora je zlasti centralistično gledanje na Jugoslavijo, ki ga zagovarjajo srbski komunisti, dočim hočejo ostale republike federativno državo, vsaj tako urejeno kot je sedaj.
V Sloveniji pa je razburkal vode Vladimir Dedijer. Dedijer je zgodovinar in se ukvarja zlasti z življenjem J. Broza-Tita. V petdesetih letih je bil somišljenik Milovana Djilasa in je zato prišel v nemilost pri partiji kot Djilas. V svojih zgodovinskih študijah pa ni objektiven, temveč precej naperjen zoper katoliško Cerkev. Istočasno je tudi predsednik Rus-selovega mednarodnega razsodišča v Oslu zoper zatiranje.
Pretekli mesec se je zgodilo, da se je s posebnim pismom obrnil na to sodišče z vrsto obtožb na račun Slovencev in Slovenije. Sloveniji očita:
— Delavce iz drugih republik izkorišča, ne uživajo temeljnih človekovih pravic, zlasti glede izobraževanja in verskih svoboščin.
— Narodne manjšine, zlasti italijanska, so zatirane.
— V slovenskem tisku so se pojavili antisemitski izpadi, sovraštvo do delavcev iz drugih republik; pojavljajo se poskusi
o	rehabilitaciji vojnih zločincev. (Gotovo misli na Lipo sprave). Oživlja se klerikalizem in partija se veže z najhujšimi klerikalci.
—	Slovenija gospodarsko izrablja ostale republike.
Pa še marsikalj drugega je v njegovi pritožbi.
To obtožnico je objavil najprej NIN v Beogradu, za njim tudi ljubljansko Delo.
Na te obtožbe je reagirala slovenska Cerkev. V zadnji številki Družine (6.8.) je D.K. napisal članek »Pavšalne sodbe brez podlage« in govori ravno o Dedijero-
vi	obtožnici. Glede verskih svoboščin drugorodcev pravi: »Pri novoletnih sprejemih v Ljubljani pri predsedniku komisije za verske skupnosti sta zastopnik pravoslavne Cerkve Peran Boškovič ter muslimanske skupnosti Ishak Aleševič visoko ocenila odprtost slovenske družbe.
V	Sloveniji se počutijo kat doma in njuni skupnosti sta hvaležni slovenski katoliški Cerkvi za vso naklonjenost in nesebično pomoč.« Za molitveno srečanje muslimanske skupnosti v Ljubljani je že pok. nadškof Jože Pogačnik odstopil veliko dvorano teološke fakultete.
Politična javnost pa je odgovorila tako:
»Izvršni odbor mestne konference SZDL Ljubljane je ob nedavnem pismu Russlo-vemu sodišču, v katerem akademik Vladimir Dedijer obtožuje Slovenijo, da krši gospodarske, kulturne, verske in človekove pravice delavcev iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, predlagal, naj bi v Slovenijo povabili ustrezno komisijo tegfi sodišča.
Komisiji bi omogočili, da bi se lahko v celoti seznanila z resničnimi razmerami, saj ni nobene potrebe, da bi se ponovila polomija, ki so jo ob obisku komisije evropskega parlamenta.na Kosovu povzročili tamkajšnji pristojni organi«.
II
Letošnje praznovanje Marijinega Vnebovzetja na Repentabru bo imelo pridih lepote duhovnih poklicev. Slovesnosti bosta vodila dva novomašnika. Zjutraj ob
10.	uri bo sveto bogoslužje vodil novo-mašnik Peter Ivančič, doma iz Brežic, salezijanec. Popoldansko slovesnost pa bo vodil novomašnik Karel Bolčina iz Gorice. Na predvečer, v ponedeljek, bo maša ob 20. uri. Na praznik sv. Roka, v sredo, bo maša ob 10. uri, večernice pa ob 19. uri.
S TO ŠTEVILKO gre naš list na počitnice za dva tedna. Uprava in uredništvo bosta zaprta od petka, 11. do sobote, 26. avgusta. Prihodnja številka izide v četrtek, 31. avgusta. Vsem bralcem in sotrud-nikom želimo prijetne počitnice.
Pred torkovim (8.8.) srečanjem v Benetkah med italijanskim predsednikom republike Cossigo in jugoslovanskim predsednikom predsedstva Drnovškom se je deželno vodstvo Slovenske skupnosti s kratkima spomenicama obrnilo na oba državna poglavarja.
V pismih, ki sta ju naslovila na državnika deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni predsednik Marjan Terpin, je najprej izražena želja, da bi bili beneški razgovori uspešni in da bi utrdili sodelovanje in prijateljstvo med sosednjima državama.
V nadaljevanju Slovenska Skupnost izraža pričakovanje, da bo predsednik države matičnega naroda opozoril sogovornike na nerešeno vprašanje pravičnega zakona za našo skupnost, na nespoštovanje mednarodnih obveznosti in na številne primere zapostavljanja in neupoštevanja upravičenih zahtev slovenske manjšine. Tudi v pismu predsedniku Cossigi je poudarjena zahteva po čim hitrejši odobritvi zaščitnega zakona, ki naj bo pra-
vičen, v skladu z ustavnimi določili in mednarodnimi obveznostmi italijanske države. Slovenska skupnost ga še informira, da se zadnje ičase Slovencem odrekajo nekatere že priborjene pravice in se prizadevajo nekateri njihovi življenjski interesi.
Klic iz Argentine
V	Argentini imajo sedaj demokracijo, toda tudi divjo inflacijo. Ta presega tisto v Jugoslaviji. Najbolj prizadeti so pač delavci. Zato si marsikateri potomec nekdanjih izseljencev iz Furlanije, ki so odšli v to deželo pred drugo svetovno vojno, želi domov v deželo svojih prednikov, v Furlanijo. Ta si je posebno po potresu gospodarsko zelo opomogla in ji že primanjkuje delovne sile. Delavci prihajajo z italijanskega juga, pa tudi že z onstran Sredozemskega morja, iz Alžirije in Tunizije. Pravično bi bilo, da bi našla delovna mesta tudi za to mlado furlansko kri v Argentini.
do legalizirane opozicije, ko so lahko Poljaki prvič po koncu zadnje vojne šli na skoraj demokratične volitve — vsaj kar zadeva novo oz. obnovljeno zbornico, namreč senat. Opozicija Solidarnosti je na sto senatorjev dobila 99 sedežev, medtem ko je vladna večina prišla le do enega samega sedeža! S tem je prišla nedvoumno do izraza ljudska volja in politična zrelost Poljakov, ko kljub veliki zmagi opozicije ni prišlo do iracionalnih pobud ali maščevalnih naklepov.
Nova pot na Poljskem se je pokazala tudi pri volitvah za predsednika republike. Tu je zmagal sicer gen. Jaruzelski (volil je parlament), a le z enim samim glasom večine. Zato tudi ni mogla pro-komunistična vladna večina peti zmagoslavja. Jaruzelski je zatem ponudil Solidarnosti enega podpresednika vlade in šest ministrskih mest. Tega pa opozicija ni sprejela. Vlado je nato sestavil nekdanji notranji minister gen. Kisczak, znan še z zadnje »okrogle mize« med vlado in Solidarnostjo. Nov element v poljski politiki je tudi sklep o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Svetim sedežem. S tem bo tudi varšavska vlada postavila na nove osnove svoje odnose do Cerkve in Vatikana, kar je tudi pomembno zlasti v dobi pontifikata poljskega papeža.
MADŽARSKI POGUM
Podonavska država je že dolga leta na pozornici vzhodnoevropske politike kot dežela, ki je postala skoraj najbolj odprta Zahodu in novim tokovom. Še ni sicer padla v pozabo nasilna okupacija s strani sovjetskih tankov leta 1956, ko je Kremelj nasilno zadušil težnje po neodvisnosti in svobodi. Kmalu nato je prišel s sovjetsko podporo na oblast Janos Kadar, ki je nato dobrih trideset let krojil usodo Madžarom. Kadar pa je znal kasneje pošteno preusmeriti krmilo in tako je prišlo na Madžarskem do rahlih reform in relativne blaginje. Pred dobrim mesecem je stari politični veljak (že dobro leto v penziji) umrl in ljudje so ga kar v velikem številu počastili ob ob pogrebnih svečanostih. Prav nekaj dni pred Kadarjevim odhodom s tega sveta pa je Budimpešta uradno in svečano proslavila spomin na krivično obsodbo in usmrtitev voditelja madžarskega upora iz leta 1956 Imre Nagyja, ki je tudi s Kadarjevim vsaj pasivnim pristankom umrl na sovjetskih vislicah kot »izdajalec«. Zgodovinska usoda je oba državnika, komunista — a tako nasprotujoča si — skoraj z absurdno ironijo združila v spominu...
Tudi Madžarska je v zadnjem letu naredila več pomembnih korakov na poti demokratizacije. Vlada in parlament sta
—	seveda s partijskim pristankom — sklenila dovoliti nastanek novih političnih organizacij in s tem zadala smrtni udarec enopartijskemu sistemu. Na zadnjih delnih volitvah v parlament so na splošno prevladali predstavniki opozicije (med njimi je bil izvoljen tudi protestantski pastor). Vsekakor je to za madžarsko stvarnost važen korak naprej v politiki liberalizacije te države.
Omembe vredna je tudi pobuda za revizijo političnega procesa proti kardinalu Mindszentyju, eni najtemnejših strani povojne madžadske zgodovine. Gre za sporočilo vlade katoliškemu primasu in upati je, da bo to tudi našlo svoj pravi potek. Kdaj pa bo kaj podobnega prišlo v zvezi s procesi proti škofu Rožmanu in kardinalu Stepincu?!	Spectator
Bolgarija
11.	januarja 1989 je bil v Bolgariji val aretaciji oporečnikov, ki so se zadnja leta zavzemali za ustanovitev odbora za varstvo človekovih pravic. Med drugimi je bil zaprt tudi pravoslavni duhovnik Blagoj Topuzljev, ki ga je partijsko časopisje že dolgo javno obrekovalo. 14. marca je bil Topuzljev izgnan iz države in se je zatekel v Avstrijo.
V PROTITOKU
Počitniška razmišljanja
DUHOVNA MISEL:
»Naredite si mošnje, ki ne ostarijo,
in zbirajte neminljiv zaklad v nebesih...
Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.«
(Lk 12,33.34)
Kristjan ne sme biti bolestno navezan na stvari in osebe tega sveta.
Osvoboditi se mora sebičnosti in se pustiti ujeti ljubezni. To je zelo važno za vsakega, ki se trudi za svetost.
Brez kreposti svobodnega in prostovoljnega uboštva ne more biti resničnega krščanskega življenja, pričakovanja in pripravljenosti.
»Biti bližnji« pomeni »postati ubog«: deliti moramo vse z vsemi. To hoče Bog. Ker smo bratje in sestre med seboj. Ena sama velika družina božjih otrok. Cerkev.
Uboštvo ni revščina. Tudi pred Bogom je revščina nesreča in ne krepost. Kaže na pomanjkanje ljubezni, pravičnosti in medsebojne pomoči. Biti ubog je nekaj drugega: imeti moramo čut za potrebe drugega — duhovne in materialne. In mu pomagati.
Sveta Klara je v svojem pismu blaženi Neži Praški zapisala: »Blaženo uboštvo! Tistim, ki ga ljubijo in doumejo, je porok za večno bogastvo... Sveto uboštvo! Kdor ga ima in se po njem použiva, temu obljublja Bog nebeško kraljestvo in mu zatrdno daje večno slavo in blaženo življenje!«
Kristjani sprejemamo svoje življenje kot pot in pričakovanje. Pred seboj imamo cilj — drugi prihod Sina Človekovega in obed z njim.
Zato: »Blagor tistim, ki jih bo ob svojem prihodu našel čuječe!« (Prim. Lk 12,34).
MILAN NEMAC
SKAVTSKE VESTI
Skavti in skavtinje v krogu poslušajo navodila voditeljev
»Hodil po zemlji sem naši in pil rije prelesti«...
Ti Zupančičevi verzi so se mi večkrat vpletali v misli, ko sem se v počitniškem razpoloženju sprehajala po škofjeloških planinah. Pa še drugačne misli so silile v ospredje, manj pesniške, manj svetle, ko sem ob čudoviti naravi opazovala propadanje slovenske kulturne krajine, maličenje slovenskih vasi in pravo nasilje nad naravnim okoljem.
Tokrat me je pot zanesla v Škofjo Loko in njeno okolico. Škofja Loka, ki se s svojim zaledjem lahko ponaša z izredno bogato umetniško tradicijo, je poglavje zase. Po svoji strukturi je eno izmed najlepših in najzanimivejših slovenskih mest, a, na žalost, je njena sedanja podoba vse prej kot razveseljiva. Vtis zanemarjenosti, potreba po restavraciji sta več kot očitna. A pustimo ob strani Škofjo Loko! Tudi slovenske vasi izgubljajo svojo pristnost in svoj značaj. Zavila sem preko Poljan v Javorje in na Četeno ravan. Vasice imajo prekrasno lego med senčnimi gozdovi in sončnimi jasami. Na vsakem križpotju te pozdravi znamenje zidano ali rezbarsko popoln lesen križ, domačije pa se bohotijo s posladkanimi pročelji, na katerih pogostokrat kraljuje sv. Florjan s svojim vedrom vode. Na žalost tudi take domačije spreminjajo svoje lice in z neustrezno obnovo postajajo brezoblične gmote. Kar pa človeka najbolj prizadene, so prazne, zapuščene domačije, ki nezadržno propadajo, z bližnjih pobočij pa se svetlikajo nove počitniške hišice, kaj hišice, pravi hoteli! Človeku se nehote vsiljuje vprašanje, kako si Solvenci oz. pristojne oblasti dovolijo graditi take hiše, kako lahko pristajajo na potrato že hudo načete slovenske zemlje. Ali ne bi bilo bolje, da bi z ustreznimi zakoni preprečili take, včasih pošastne gradnje, ki
Prošnja Mariji
Nekje na obzorju že lega večer čez cvetoče morje. Zelenje belega Krasa se upogiblje pod vetrom, ki prihaja s pobočij Nanosa in Čavna. V belem zvoniku zvoni večerni ave. Le tu pa tam v odmev veter ujame molitev. Namesto nje se kot senca poznega dne plazi iz zakotij v bivanjska nedrja našega človeka vsesplošna kriza vrednot in upanja.
Življenjski utrip sodobnega človeka, bije le za njega. Njegovo življenje nezadržno drsi v lastno nemoč in končni nič. Osebnostni pečat mislečega in vprašujočega človeka se spreminja v verigo vklenjeni člen biološke nuje. Celoten življenjski napor se usmerja v zadostitev osnovnih potreb. Ker v tem početju ne najde pravega smisla, le-te potencira v brezup užitka. Iz dneva v dan postaja bolj bel in bolj izsušen in obraz omamljenega človeka je le bleda prispodoba.
Slastni opoj zadovoljevanja osnovnih potreb je v današnjem času že shrljiva tragičnost. Ta dar vpleten v njegovo naravo postaja sam sebi namen. Ni več odskočna deska, ni več tista sita, ki bi bila v službi življenja in duševnega in duhovnega preseganja.
Kot da se človek ne more in ne more odtrgati od tal. Podoben je letalu, ki ne more in ne more vzleteti, Odrivna steza je kratka, pa tudi naše življenje ni dolgo.
Hrepenenje po višavi je Tkarja dvignilo proti nebu. Prišla je preverba. Letel je na nepravih perutih. Vosek se je stopil v moči sonca.
Ni vsaka stvar takšna, da zdrži soočenje Z Lučjo, Resrrico, z Lepoto. Ikarjeve peruti se še danes topč. Peruti človekovih ideologij se tope v času Večnosti. Kljub temu ostaja v človeku neuničljiv pogled kvišku, ki poraja nove in nove poskuse vzleta.
In Še eno dejstvo, ki človeku ne dopušča poleta. Preobremenjen z materialnimi dobrinami nikakor ne more vzleteti. S seboj hoče imeti vse.
Vse naokoli leže razbitine nekoč sanjajočega, za višave ustvarjenega človeka.
Senca pesimizma je stopila v človeka, ki je sedaj pripravljen le na preživetje. Od zdaj naprej živi le zase, za svoj prav, za svoj trebuh, za zadnje vzgibe darovanih strasti. Zdaj le čemi na zemlji in si z opojnimi sredstvi čara neuresničljive sanje.
Kdo naj reši tega človeka?... Bil je Nekdo, ki je odrešil tega človeka. Vzleteti mora z močjo vere, da doseže njegovo naročje. V njem bo odkril svet novih razmerij in bo lahko Večnemu rekel Ti
nimajo s tradicionalno arhitekturo kraja nobene zveze, spodbudili pa ustrezno obnavljanje propadajočih edinstvenih domačij? S tem bi po eni strani zavarovali dragoceno zemljo, po drugi pa omogočili ponovno vključitev zapuščenih objektov v bivanjski prostor in ohranitev značaja posameznih krajev. Ali smo Slovenci res zgubili smisel za mero, za lepoto in dober okus? Pa vendar, zgledi iz preteklosti bi nas lahko marsičesa naučili. Zdi se, da ne znamo več ceniti lastnega kulturnega bogastva. Nas res nič več ne gane propadanje priče naše preteklosti, da si lahko streljaj daleč zgradimo vsemu v brk luksuzni vikend?
Podobne misli so me preširijale ob po-družni cerkvi sv. Brikcija na Četeni ravni. Potres leta 1976 je tudi to zgradbo močno zrahljal. Zdi se, da se bodo stene vsak čas odprle, take razpoke zijajo v nijih. Gotska cerkev, ki bi po svojem pa-tronu sv. Brikciju lahko pričala o še starejšem času nastanka, skriva prav verjetno poslikan prezbiteri. Pod načetim beležem in ponekod debelejšo plastjo malte so vidni deli fresk, o katerih bi lahko že sedaj rekli, da so prav kvalitetne. Glavni »zlati oltar« in dva stranska pa pričajo o izjemnem bogastvu našega rez-barstva v 17. in 18. stoletju. Na zunanji južni steni so še vidni sledovi orjaškega sv. Krištofa: vaščane, ki so ga zjutraj pogledali, je za tisti dan obvaroval nenadne smrti. A kaj, ko se sedaj le malokdo zmeni zanj!
Podobna stanja po Sloveniji bi lahko v nedogled naštevali. Če bomo vztrajali v svoji nekulturni brezbrižnosti, bo čez nekaj let naše kulturno bogastvo nepopravljivo okrnjeno, mi sami pa bomo zdrknili niže, med narode brez kulturne dediščine.
v.č.
na Repentabru
ali Oče. Tedaj se mu bo tudi svet odkril kot prosojni pajčolan in v svetu sonca, lune, zvezd in zemlje bo odkril novo vrednost in lepoto svojega življenja in svojega bližnjega.
Nemoč pa je vedno večja in le ena se želja dviga do Tebe Gospod. Tudi nas ponesi v nebesa kot si svojo mater Marijo.
T.B.
Vprašanje slovenskih učbenikov v parlamentu
Na pobudo šolske komisije Slovenske skupnosti so poslanci Caveri (Union Val-dotaine), Columbu in Loi (Sardinska akcija) konec julija vložili na ministra za javno šolstvo vprašanje o financiranju učbenikov za slovenske šole vseh vrst in stopenj v Trstu in Gorici. Kot znano, se je z zakonom Belci-Škerk iz leta 1973 država obvezala dajati za tiskanje slov. učbenikov letni prispevek v višini 106 milijonov lir, ki je bil pozneje, v okviru vsesplošnega varčevanja, znižan na 94 milijonov in pol.
Med tem časom pa so se na eni strani povečale potrebe po ustreznih učbenikih in ponatisu tistih, ki so pošli, po drugi strani pa so se zelo povečali stroški za njihčvo sestavo in tisk. Zaradi tega več rokopisov leži v predalih in čaka na tisk, razpisov za sestavo ali prevod novih učbenikov pa zadnja leta praktično ni bilo.
Deželni šolski urad, ki mu je po zakonu poverjena skrb za preskrbo učbenikov za slovenske šole, se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izgovarja, da ne more opravljati svoje naloge, kot bi bilo potrebno.
Omenjeni poslanci zato vprašujejo prosvetnega ministra, kaj misli ukreniti, da bi se za slovenske šole, tudi kar se tiče učbenikov, zagotovilo enako ravnanje, kakršnega so deležne italijanske šole. Pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev za slovenske učbenike dejansko diskriminira slovenske šole in se s tem krši ustavno načelo o zaščiti manjšine, ugotavljajo poslanci Caveri, Columbu in Loi, podpisniki vprašanja.
Šolska komisija Slovenske skupnosti izraža zadovoljstvo nad tem konkretnim dejanjem manjšinske solidarnosti v korist Slovencev, ki v poslanski zbornici nimajo nobenega izvoljenega predstavnika.
Tabor Žirovnica 1989
IV. veja slovenskih goriških skavtov je letos taborila v dolini Žirovnice pri Idriji. V ponedeljek, 24. julija, so mladi skavti dospeli do travnika, kjer so si postavili šotore in pričeli s tabornim življenjem. Taborno življenje ima svoj dnevni red in svoj točno določen program.
V ponedeljek je bila slovesna otvoritev tabora z dviganjem zastave in zvečer z mašo. Pred mašo je bil poseben obred s svečami, ki so simbolizirale gorečnost nas vseh na tem taboru; sveče smo potem postavili pred oltar v obliki črk IHS in so ostale tam do konca tabora. V torek je bil razgovor po starostnih skupinah, popoldne pa so vodi zgradili še najnujnejše zgradbe. V sredo nas je obiskala sestra iz skupnosti Loyola v Trstu in tržaška skavtinja Marina, ki je vodila začetni del dneva zbranosti na temo »Kliče te. Slišiš?«. Govorila je o poklicanosti v poklic, ki je v božjem načrtu; če mi ne skušamo odkrivati tega klica in se mu odzvati in se odločamo za drugo, skoraj gotovo ne bomo srečni! Najbolj zanimivo je bilo delo po skupinah, neučinkovitejše pa to, da so se nekateri odločili za meditacijo s svetim pismom na samem! Naslednjega dne smo pri besednem bogoslužju poslušali o Stvarniku in stvarstvu. Preko narave spoznavamo veličino Boga.
Sledilo je življenje po vodih, ko so ti preživeli en dan in pol zunaj tabora in so vse naredili sami. V soboto smo se odpravili že zgodaj na celodnevni izlet peš do Divjega jezera v dolini Bele, ki je po svoje zelo zanimivo. Po tednu dni smo v nedeljo lahko zopet videli starše, saj je bil dan obiskov. Popoldne je novo-mašnik in duhovni vodja Karlo Bolčina daroval sv. mašo ob prisotnosti staršev in prijateljev. Načelnica Mirjam Cernic pa je spregovorila staršem in jim razložila, da je skavtizem stil življenja, da je treba biti skavt tudi v vsakdanjem življenju, predvsem pa, da se sedaj poudarja oseba kot taka in osebni odnosi ter duhovna poglobitev! Po maši je sledila zakuska in taborni ogenj z najlepšimi skeči tedna.
V ponedeljek je bila na programu »skav-tiada«, to se pravi, da so se po skupinah skavti pomerili v skavtskih igrah, popoldne pa je vse pokvaril dež. Naslednjega dne smo za dan zbranosti poslušali klic bližnjega in bili pozorni na znamenja! Popoldne pa nas je znova iznena-dila nevihta in neurje, zato smo se zbrali v pagodi. V četrtek popoldne so voditelji odšli na hajk in so tabor prijeli v roke
vodniki do petka popoldne. V petek popoldne smo v dveh skupinah odšli na celodnevno igro, ki je bila letos svojevrstna, ker so bili člani ene skupine domačini, drugi pa Turki, ki so napadali. V soboto popoldne je bila posprava tabora. V nedeljo ob 11. uri je bila sv. maša, ko smo se zaradi dežja zatekli v senik neke bližnje kmetije. Po končani maši in poročilih voditeljev smo v taboru zapeli še pesem slovesa in sežagali jambor. Marsikdo je ob odhodu potočil kako solzo!
i	VOD
Slovenska prisotnost na mednarodnem taboru Alijamboree '89
V	dneh od 20. do 30. julija je bil v Val-cellini pri Pordenonu poseben mednarodni tabor, edini take vrste v okviru vsedržavnega podviga ALISEI, ki si ga je italijanska skavtska organizacija AGESCI zamislila in izvedla prav v naši deželi kot mejni deželi med vzhodom in zahodom. Mednarodna dimenzija skavtskega bratstva, v kateri je sam Baden Povvel videl enkratno možnost za premagovanje predsodkov in sovraštva med narodi, je bila osnovna vodilna nit tabora, ki se je prepletala z drugo ravno tako pomembno vsebinsko razsežnostjo, to je s pojmom svobode. Prav spoznanje, da današnji svet čuti na poseben način potrebo po prevrednotenju pojma svobode, kar naj bi se v skavtskem merilu uresničevalo preko spoznavanja resnice in dobrega ter preko uvajanja mladega človeka k načrtovalni miselnosti in pustolovščini, je vodilo organizatorje k uresničitvi dalj-noročnega načrta, katerega je bil omenjeni podvig ALISEI le epizoda.
Mednarodna razsežnost je bila dosežena s prisotnostjo na taboru skupine skavtov iz Nikarague, iz Spittala v Avstriji in slovenske, 38-glave čete, ki jo je vodil Peter Lovšin. Večinoma so bili to skavti člani Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Trsta in Gorice, nekaj je bilo pa tudi gostov iz Slovenije. Sploh je opaziti pri zahodnem skavtizmu posebno pozornost in odprtost do vzhodnih držav, kjer se iz objektivnih razlogov v zadnjih desetletjih skavtizem ni mogel razviti. Tudi krajevno dnevno časopisje je pozorno sledilo skavtskemu dogajanju v tej čudoviti dolini, dogajanju, ki je imelo kot cilj pustiti neko stvarno pozitivno znamenje v okolju in ljudeh dveh gostujočih občin: Barcis in Andreis.
Tu pa je treba omeniti še eno dimenzijo tega tabora, ki pa je bila lastna predvsem našim slovenskim skavtom. Poleg tega, da je bil to za SZSO prvi med-
Nove revije
Izšla je revija »Most«, št. 77-78. Članki so kot običajno, dvojezični. Glavna sotrud-nika sta Aleš Lokar in Gino Brazzoduro.
Letno poročilo slovenske gimnazije v
Celovcu za šolsko leto 1988-89. Prinaša šolsko kroniko za šolsko leto 88-89 z vsemi šolskimi dn izverišolskimi dejavnostmi. Nekaj člankov je v nemščini, ker je na gimnaziji nemščina drugi učni jezik.
Apostolsko pismo o dostojanstvu žene
Janeza Pavla II. je izšlo v slovenskem prevodu. Pismo nosi datum 15. avgusta 1988. S tem pismom je Janez Pavel II. zaključil Marijino leto.
Cerkev v sedanjem svetu, št. 5-6 1989, je posvečena predvsem problemu liturgije po koncilu in pa mladini ter delu z njo. Med drugim je tudi članek o skavtizmu. V Sloveniji so se namreč mladi začeli zanimati za to mednarodno organizacijo. Tudi to je znamenje bolj odprtih časov v Sloveniji.
Misijonska obzorja so nadomestilo za nekdanjo revijo Katoliški misijoni. Izhajajo v Ljubljani vsaka dva meseca. Sedaj je izšla 3. letošnja številka.
Prijatelj je list prizadetih in njihovih prijateljev. Tako se revija označuje sama. Izhaja vsaka dva meseca in jo izdajajo lazaristi v Ljubljani. Izšla je 4. letošnja številka. Prinaša zlasti poročila o srečanjih bolnikov in prizadetih po raznih slovenskih župnijah. Tudi drugih člankov je kar precej v veselje in spodbudo prizadetim in tistim, ki jim stoje ob strani.
Prejeli smo: Mario Ouargnolo, »Udine, o cara«. Črtice iz življenja Furlanov v 20. stoletju.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
KRATKE NOVICE
Nov nuncij za Belgijo in Luksemburg
Sv. oče je imenoval za nuncija v Belgiji in Luksemburgu nadškofa Giovannija Morettija, ki je bil prej predstavnik Sv. sedeža v Egiptu. Nadškof Moretti ima mater Slovenko in dobro obvlada naš jezik.
Verska politika v Sovjetski zvezi
Sovjetske oblasti so pred nedavnim vrnile ruski pravoslavni Cerkvi pet samostanov: samostan sv. Trojice v Ko-lomni, samostan Getsemani pri Zagorsku, samostan sv. Trojice v Černigovu (Ukrajina), samostan v Novgorodu in v Rja-zanu. Po drugi strani pa se nadaljuje diskriminacija uslužbencev pri verskih ustanovah, katerim oblasti odtegujejo 16% plače, medtem ko velja za ostale uslužbence 4 % količnik.
Nova župnija: Hrpelje-Kozina
Koprski škof msgr. Metod Pirih je z odlokom z dne 5. julija 1.1. ustanovil novo župnijo sv. Antona opata v Hrpeljah. Že leta 1965 je bila v tej podružnici župnije Klanec uvedena redna nedeljska maša. Ob razvoju gospodarstva je to naselje preraslo vse sosednje župnije in šteje danes 1350 prebivalcev. Nova župnija zajema naselji Hrpelje, Kozino in vas Tublje. Nova župnija ima dobre pogoje, da postane pastoralno središče za več sosednjih manjših župnij.
Odlok o ustanovitvi nove župnije stopi v veljavo v nedeljo, 20. avgusta, ob nastopu službe prvega župnika Lojzeta Kržišnika.
Izšel Veliki slovar verstev
Izšel je toliko pričakovani Slovar svetovnih verstev. Pri njem so sodelovali največji svetovni strokovnjaki, katerih delo je vodil predstojnik vatikanske kongregacije za neverne, kardinal Paul Pou-pard. V uvodni besedi Poupard poudarja, da je »pojav religije v svojem bistvu enoten pojav, ki se v različnih časih in krajih javlja v vedno novih in presenetljivih oblikah iter predstavlja temeljno stalnico človeštva, vseh civilizacij in vseh časov.«
narodni stik v takem obsegu na ravni izvidnikov in vodnic, je postal podtabor v dolini Pentina za marsikoga prava šola življenja v skupnosti, pravi izziv k samostojnosti in to od jutra, ko si je moral vsak vod sam prižgati ogenj za zajtrk, do večera, ko je spoštljiva tišina nosila po dolini melodijo čudovite skavtske večerne molitve. Gospod med šotori tako v slovenski kot v italijanski verziji.
Slovenski trn na St. Mariah
V	nedeljo, 6. avgusta, je Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi vabil na Slovenski dan na Višarjah. Največ zaslug za to srečanje imata prelat Čretnik in g. Vinko Žakelj, ki vsako poletje tam preživi. Dan, ki sicer ni bil tako sončen, da bi se videlo daleč naokrog, je bil kot nalašč ustvarjen za nas. Nekateri romarji so prišli na goro peš ali celo že prejšnji dan, večina pa se je začela zbirati proti poldnevu. Ker žičnica hitro deluje, s prevozom ni bilo problemov in vsak je lahko prišel na cilj kot je želel.
Sv. maša je bila najavljena za 13. uro in točno ob uri je skozi vhodna vrata prijetne božjepotne cerkvice vstopilo 13 duhovnikov, diakon in koprski škof Pirih. Ljudsko petje je že takoj na začetku odmevalo kot pozibavanje ladje in za dobro uro smo bili odmaknjeni od dogodkov zunanjega sveta. Mislim, da se je zbralo približno 300 ljudi (po pravici povedano, sem jih pričakovala veliko več, saj je bilo srečanje večkrat omenjeno v različnih časopisih) z vseh koncev Evrope in celo Avstralije in Argentine. Največ jih je bilo iz Francije in Belgije, pa tudi »nemški« in koroški Slovenci so se našli vmes.
Pozdravni govor je imel rojak, ki je poudaril, da so takšna srečanja nujna za ohranitev in utrditev vere in slovenstva na tujem. Škof, ki je mašo vodil, je imel ob sebi gospoda prelata Naceta Čretnika, msgr. dr. Zdešarja in g. Drolca iz Švedske, predsednika slov. izseljenskih duhovnikov za Evropo. Po berilu, ki ga je prebral prof. Peterle (urednik revije »Tretji dan«) iz Ljubljane, je evangelij oznanil diakon. Škof je v svoji pridigi najprej izročil pozdrave slovenskih škofov, potem pa razpredel misli o prebranem evange-
liju. Sv. Višarje, kamor so že od nekdaj prihajali romarji od vsepovsod (njegova sedaj 83-letna mama je bila v mladosti dvakrat peš na 100 km dolgi poti — v eno smer), so podobne gori Tabor. In semkaj smo prišli tudi zato, da bi se spremenili
—	kot se je Kristus spremenil.
Prošnje sta prebrala slovenska rojaka iz Stuttgarta in Pariza, dr. Zdešar pa nas je povabil k molitvi očenaša. Pri podajanju rok se je zdelo, da se na Višarjah združujejo Slovenci po vsem svetu. Sosed ni poznal soseda, a vsi smo se počutili kot eno. Obhajilno pesem »Tebe ljubi moja duša« smo zapeli tako prisrčno, da smo kar čutili božjo bližino. Cerkvica, ki bi jo skoraj lahko imenovali kapelo, se sicer ne more primerjati z mogočnostjo Sv. gore, o kateri letos toliko govorimo, zato pa s svojo domačnostjo za kratek čas izloči posvetno življenje in napolni dušo z duhovnim bogastvom.
Po maši je prof. Cverle iz Belgije povedal, kako je do srečanja, ki ne sme biti enkratno, prišlo in kakšen je njegov pomen. G. škofu so v spomin podarili sliko, vsi pa smo se po pesmi »Marija, skoz življenje« vrnili na prosto, kjer so že čakali s prigrizkom in pijačo. Vsakdo je lahko našel sogovornika ali znanca in če ne bi ura silila v dolino, bi še dolgo kramljali in obujali spomine. Tudi slikali smo se za spomin.
Tako je torej izgledal prvi Slovenski dan na Sv. Višarjah. Organizatorjem gre zahvala za idejo, če pa se bomo naslednje leto res spet srečali, bo potrebno nekatere »pomanjkljivosti« odpraviti oz. izboljšati. Saj se tudi iz napak učimo. In ne nazadnje: hvala Mariji, da nas je sprejela pod svojo streho.
R.B.
Ob krizi na deželi
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji v sredo, 2. avgusta, v Nabrežini obširno obravnavala krizo šest-strankarske deželne večine. O njej sta pordčala deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Po obsežni razpravi je tajništvo imenovalo delegacijo za pogajanja in stike s političnimi silami za rešitev krize. V njej so deželni tajnik, deželni svetovalec, deželni podtajnik Andrej Bratuž, deželni predsednik Marjan Terpin, deželni podpredsednik Rafko Dolhar, tržaški pokrajinski tajnik Miro Oppelt in goriški pokrajinski tajnik Mirko Špacapan. SSk zastopa mnenje, da je treba obnoviti dosedanjo šeststrankarsko koalicijo in prenoviti njen program, za katerega bo slovenska stranka vztrajala, da vsebuje dosledna stališča in stvarne obveze v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Kolonkovec - središče duhovnosti
Kadar ugasneš prvo svečko, je pač prva svečka — kratko časovno obdobje, v katerem pa se lahko razraste intenzivno delovanje.
Preteklo nedeljo smo simbolično ugasnili prvo svečko na Kolonkovcu ob spominu prve obletnice prihoda skupine Lo-jola v našo župnijo. Prihoda sester: Milke, Marine in Federike.
Že v kratki dobi enega leta so dala ta dekleta našemu kraju pomemben pečat. Ne bom našteval vseh dejanj, veliko jih je in smo o njih brali že v prejšnji številki. Rad pa bi poudaril bistvo, jedro vsega tega delovanja: duhovnost, ki izvira iz globoke vere in nenehne molitve. Zato' ni čudno, če se vrstijo v njihovi hiši nenehni obiski. Mlajši in starejši, posamezniki ali skupine, radi, in pogosto pozvonijo na njihova vrata, ker si žele pogovora.
Moč njihovega prijetnega in iskrenega nasmeha izvira iz njihove duhovne globine. Njihova pot je jasna in tako se bo nadaljevala. Jasen in gotov je tudi namen. Prav takšno gotovost pa išče sedanji človek, ki je naveličan tekanja, praznih besed, današnjega nemira.
Srečanja s sestrami skupine Lojola pomenijo rast božjega življenja med nami.
V nedeljo, 30. julija, smo med mašo zapeli zahvalno pesem, hvaležni Bogu za ta veliki dar, hvaležni tej skupini za vse, kar nam daje.	d.j.
Čestitke
V nedeljo 6. avgusta je
msgr. MARIJAN 1IV1C slavil svoj 70. rojstni dan. Svetoivanski prijatelji mu iskreno čestitajo in želijo vse najboljše.
£
V nedeljo, 20. avgusta, bo v Nabrežini tradicionalno praznovanje Sv. Roka, zavetnika župnije:
ob 9.45 slovesna maša; daroval ijo bo novomašnik Karel Bolčina. Po maši evharistična procesija z godbo, zborom, narodnimi nošami, Skavti. Zaključek na trgu pred cerkvijo; zvečer ob 20. uri slovesne večernice. Sledi župnijsko srečanje z veselim petjem, darovi, dobitki in družabnostjo.
Prefekt dr. Cocco sprejel predstavnike S.D.G.Z. in CNA
Prefekt dr. Cocco je 2. avgusta sprejel na prefekturi predstavnike goriškega Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter predstavnike italijanske obrtne organizacije Confederazione Nazionale dell’Artigianato. S.D.G.Z. je zastopal pokrajinski predsednik Nanut. Obe organizaciji sta preddčili podprefektu negodovanje in razburjenost malih podjetij, ki so včlanjene v omenjenih organizacijah. Delegaciji sta izročili podprefektu skupen dokument, ki se dotika splošne teme o davkih in taksah in odločen protest zoper obdavčevanje podjetniške dejavnosti ne pa dohodkovne zmogljivosti. S tem so posebno oškodovana mala podjetja.
Prefekt dr. Cocco je obljubil, da vse zahteve posreduje pristojnim ministrstvom.
Bliža se rešitev o odlaganju odpadkov
Goriški pokrajinski svet je odločil, da bo študijo o problematiki odlaganja odpadkov zaupal specializirani družbi »Lom-bardia Risorse«; družba zahteva za svoje delo 412 milijonov lir. Obvezuje pa se, da bo v teku šestih mesecev opravila temeljito raziskavo glede možnih odlagališč v naši pokrajini. Pri tem gre tudi za diferencirano zbiranje odpadkov, za sežiganje izključno tistih odpadkov, ki se ne morejo reciklirati (spremeniti v kaj drugega). Takih je približno 40%. Za ostale naj bi družba preiičila, v kaj koristnega bi se lahko spremenili (gnojila, gradbeni material itd.).
S to svojo potezo skuša goriška pokrajina, kot prva v deželi, najti odgovor na zelo sitno vprašanje o odlaganju in uničevanju odpadkov. Za občane Štandreža in Sovodenj pomeni tudi prvi stvaren korak do novega upepeljevalnika, daleč od Sovodenj in Štandreža.
Edino, kar preseneča, je ogromna vsota, ki jo družba iz Lombardije zahteva za svoje delo. Marsikdo meni, da bi z dokaj manjšo vsoto domači strokovnjaki opravili isto delo.
Gorica: ulice po slovenskih osebnostih
Na svoji zadnji seji dne 1. avgusta letos je občinski svet v Gorici odobril sklop o poimenovanju nekaterih novih ulic, ki bodo nosila tudi slovenska imena. Ta bodo Štefan Kociančič, Martin Bauzer- Bav-čer 'in Janez Marusig-Marušič, znane osebnosti naše preteklosti.
Edi Skok nagrajen na goriški pokrajini.
Pokrajinski predsednik Crisci je ob prisotnosti slovenskega odbornika za mladino Špacapana izročil srebrno medaljo goriške pokrajine Ediju Skoku, italijanskemu mladinskemu prvaku v streljanju. Atlet, ki je doma z Jazbin, tekmuje pa za strelsko društvo iz Gradišča, ki uvršča še kakih deset drugih Slovencev, je zaradi svojih izrednih sposobnosti bil tudi vključen v italijansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Montecatiniju septembra letos.
Na krajši slovesnosti, pri kateri sta bila prisotna še podpredsednik 01ympie in tudi član strelskega društva iz Gradiške Simon Komjanc ter odbornik istega društva
Še o slovenščini na radiu Trst A
Pretekli ponedeljek, 7. avgusta, se je v prvih jutranjih poročilih ponovno oglasil radijski škrat. Poročali so o nedeljskem srečanju »na Sv. Višarjih« v organizaciji »mednarodnega sveta« izseljencev. Do prvega spodrsljaja je prišlo verjetno že v časnikarskem oddelku. Napačna raba samostalnika Višarje ni nova. Že v preteklosti so ga nekateri uporabljali, kot da bi bil moškega spola. Višarje so mno-žinski samostalnik ženskega spola kakor npr. Mavhinje, Sovodnje, Brezje. Če pravimo na Brezjah in ne na Brezjih, moramo reči tudi na Sv. Višarjah in ne na Sv. Višarjih. Do drugega spodrsljaja (mednarodnega sveta namesto mednarodnega svčta) pa je gotovo prišlo šele pri branju poročil. Napovedovalkam in napovedovalcem se večkrat kaj zareče. Res je, da se to lahko zgodi vsakomur, zlasti če dobi besedilo v roke zadnji hip. Vsekakor pa je to odvisno, vsaj v nekaterih primerih, tudi od jezikovnega znanja in splošne kulture.	L.B.
Castellan sta spregovorila Crisci v italijanščini in Špacapan v slovenščini ter čestitala Ediju za izjemne uspehe.
Nagrada Ampezzo 1989
Slovenski zamejski šport, še posebno pa Š. Z. 01ympia, sta dosegla v teh dneh izjemno priznanje. Dolgoletni igralec in današnji predsednik društva Mirko Špacapan je namreč dobitnik nagrade za najboljšega odbojkarja v Furlaniji-Julijski krajini, skupaj z dvema atletoma iz Trsta in Vidma. Špacapan je bil izbran za to pomembno priznanje zaradi svoje uspešne kariere, pa tudi kot priznanje za trud, ki ga je vložil za razvoj te športne panoge na Goriškem, zlasti kot organizator večletnega turnirja v Gorici za mladinske reprezentance v času, ko je bil odbornik za šport na goriški pokrajini.
Skupno bogoslovje v Vidmu
Škofje naše dežele: Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona so se dogovorili, da ustanovijo skupno medškofijsko bogoslovje za vse štiri škofije. Do tega sklepa so prišli, ker je število pripadnikov na duhovništvo v vsaki škofiji skromno in ker je vzdrževanje štirih ločenih bogoslovij v teh razmerah predrago in tudi nesmiselno. Predstavniki posameznih škofij so se v Vidmu pod vodstvom pomožnega škofa Brolla dogovarjali o študijskem programu in sploh o organizaciji medškofijskega bogoslovja. Bogoslovci iz Trsta in Gorice bodo stalno bivali v Vidmu in skupno z videmskimi tvorili eno skupnost.
Bogoslovni študij traja sedaj šest let. Za bogoslovce zadnjega letnika je bilo dogovorjeno, da bodo vsi bivali in študirali v tržaškem bogoslovju.
Čestitke
Novi doktorici MARI CHEMELLI čestita skupina vaščanov iz Slivnega.
Sestra smrt
Posebno na Goriškem oz. v tamkajšnjih Župnijah je ta beseda zadnje čase prav zastrašujoča. Pobira tam, kjer nihče ne bi pričakoval, in nam vsiljuje vprašanje: le zakaj? Tako nerazumljivo se nam zdi, da res ne moremo sprejeti Frančiškovih besed: Sestra smrt.
Velikokrat slišimo Kristusove besede pri sv. maši, da pšenično zrno ostane samo, če ne pade v zemljo in umre. A kdo od nas bi že rad umrl? Ja, nekaj tistih, ki trpijo ali jih je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Pa še za tiste ne bi smela biti smrt beg, ampak zadnje dejanje ljubezni. To pa je možno le, če smo to zadnje dejanje že prej sprejeli, če smo mu dali vsebino v času življenja. Saj ob uri X, ko bomo morda ‘celo brez zavesti, ne bo časa za takšna razmišljanja. Takrat nam bo smrt kvečjemu žrtev. Posebno še, če bomo morali umreti mladi in še polni načrtov.
Na razpolago imamo različne obrazce, ki izpovedujejo vdanost oz. pripravljenost na smrt. Sprejeli naj bi jo, kakršna je, kjerkoli in kadarkoli pride. A lahko je v cerkvi ali na pokopališču ponavljati besede »Zgodi se Tvoja volja...«, če se ne tičejo nas osebno in nam še ne dajo pravega smisla oz. vsebine. Premišljevati jih in osvojiti, za to pa je potrebno kar malo notranjega poguma. In če bomo to delali vsak dan, če bomo dejstvo, da smrt ni beg, ampak zadnja izpoved ljubezni, sprejeli kot dar od zgoraj, potem bomo kot kristjani lahko rekli: lepo je živeti, lepo pa je tudi umreti. Saj se bomo srečali in umirili pri Njem, ki nam je obljubil za to plačilo in trajno srečo.
Morda boste zdaj rekli: nekomu se je zmešalo, da nam v mesecu avgustu, ko so počitnice in smo tudi dela prosti, go-gori o smrti. To bi bilo primerno meseca novembra, ki že s prvim dnem vpliva na nas turobno in žalostno. Pa ne bo čisto držalo. Saj nam bo smrt lahko zelo blizu ali pa ji bomo »za las ušli« ravno na cesti; ko se bomo peljali na dopust ali z njega. Zato je ne izzivajte in tudi drugim ne privoščite, da bi nepripravljeni odšli odtod. Vsi bomo namreč prišli na vrsto.	R.B.
Zlata maša na Trnovem
Zlatomašnik p. Damaz Rijavec je prvi na desni strani, v sredi je p. Alfonz, lanski novomašnik, na levi pater Bruno
Trnovo je vas ob robu obširnega gozda, ki je dobil ime prav po tej vasi: Trnovski gozd. Vas se razgleduje po Vipavski dolini, Krasu 'in Furlanski nižini. Med zadnjo vojno je Trnovo veliko trpelo, ker je bilo prehodno ozemlje za partizane, Nemce ter fašiste. Junija 1944 je domačin Vladimir Rijavec pel novo mašo. Dve kompaniji partizanov so prišle k njegovi maši, ostali so zastražili vas od vseh strani. Naslednji dan so pa prišli Nemci in opravili svoje delo.
Po vojni so vas in tudi cerkev obnovili. Zunaj in znotraj je cerkev vsa nova, prebeljena. V nedeljo, 6. avgusta, je pa
bila tudi vsa okrašena s cvetjem in kitami zelenja: obhajali so zlato mašo domačina p. Damaza Rijavca. Ob 16. uri je ljudstvo napolnilo cerkev. Prišli so domačini, pa tudi od drugod, saj si videl precej ljudi tudi iz krajev, tostran meje. Zlatomašnik je pristopil k oltarju v družbi sobratov p. Alfonza iz Gorice ter p. Vladimira Klemenčiča, sedaij na Stari gori, ter še pet duhovnikov sosedov. Na koru je pel domači cerkveni pevski zbor, ki sta se mu pridružila še oba Čadeža, oče in sin. Med mašo sta vsak odpela po eno solo točko. Zlatomašniku je govoril msgr. Fr. Močnik, stvarno in učinkovito, kot je njegov stil. Zanimivo je še to: pred mašo je zlatomašnika pozdravila domačinka, ki ga je pred 50 leti pozdravila kot novomašnika.
Po končanih obredih in ofru za potrebe cerkve, ko je jubilant vsakemu stisnil roko, je pred cerkvijo sledila zakuska za vse, ki so želeli.
Zlatomašnik je sam orisal svoje življenje. Rojen je bil 23.2.1915 v Trnovem. Povedal je, da je kot deček čutil željo po redovništvu. Samo kam? Zvedel je, da so kapucini v Vipavskem Križu odprli zavod za dijake. Pa se je priglasil leta 1927. Poslali so ga na šolanje v Benetke, Verono itd. Po novi maši je odšel v Rim študirat sv. pismo. Tako je postal profesor sv. pisma in je ta predmet predaval kapucinom v Benetkah do upokojitve. V redu je opravljal še druge službe. Po upokojitvi je odšel v Padovo v kapucinski samostan, kjer v spovednici nekako nadaljuje poslanstvo sv. p. Leopolda Mandiča, s katerim sta se poznala in tri leta skupaj živela.
Čeprav je pater Damaz živel večino življenja daleč od Trnovega in domačih krajev, je ostal povezan s svojimi ljudmi in želel prav med njimi obhajati svoj mašniški jubilej. Ostal je vedno zvest tudi svojemu narodu.
P. Damazu tudi naše čestitke in voščila.
V svojem 88. letu starosti nas je zapustila draga
Amalija Vižintin
žalostno vest naznanjajo sestra Gizela in brat Rudolf ter vsi sorodniki. Krmin - Sovodnje, 10. avgusta 1989
MM
album. 18.00 Literarne podobe: Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča.
Četrtek: 8.10 Križem po svetu. 9.15 Otroški kotiček: »Črnuh«. Tretji del: »Na cilju«. 10.10 Koncert v repentaborski cerkvi. Kvintet Aeolus z Dunaja. 12.40 Slovenski zbori. Akademski pev. zbor France Prešeren iz Kranja. 14.45 Beležka. 15.30 Premišljevanja Magde Jevnikar. 16.00 Koroški portreti. 17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 V Evropi manjšin. 9.15 Otroški kotiček: »Črnuh«. četrti in zadnji del: »V kraljestvu carja teme«. 10.10 Koncert v repentaborski cerkvi. Skupina Gallus Consort iz Trsta. 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi. 12.40 Folklorna glasba. 14.45 Beležka. 15.30 O tolmačenju otroške risbe. 16.00 Koncert za srce in orkester. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.15 Otroški kotiček: »Potovanje v Tadžetakomo«. Prvi del. 10.10 Koncert v repentaborski cerkvi. 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. 12.40 Naši zbori. Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta. 14.45 Filmi na ekranih. 15.30 O tolmačenju otroške risbe. 16.00 Med zemljo in sanjami. 17.10 Klasični album. 18.00 Sonatina za glas in klavir.
Širite „ Katoliški glas“
Čestitke
Naši bivši načelnici Evi in Andreju se je rodila mala
NINA
Mladima staršema Čestitajo vsi bratje skavti in sestre skavtinje iz Trsta.
XXIV. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA 89«
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA NA OPČINAH - NARODNA ULICA 89 Petek, 1. septembra, ob 17.30: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah
Sobota, 2. septembra, ob 16.00: Manjšina — žrtev ideoloških bojev?
Nedelja, 3. septembra, ob 10.30: Vizije ‘in meje narodne sprave
ob 16.00 Slovenija med Evropo in Balkanom Nedeljska služba božja ob 9. uri na prostem.
Vas Hotel	'
• *
34170 GORIZtA - GORICA (ITALY) TELEF. (0481) 82166/7/8 - TELE)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
Pierine Bregantič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala domačemu župniku Antonu Lazarju, novomašniku Karlu Bolčini, organistu Hermanu Srebrniču, pevskemu zboru, častitim sestram Čudodelne svetinje in vsem, ki so sočustvovali z nami.
Hčerke Sonja, Ivanka, Lucija z družinami
Števerjan, 10. avgusta 1989	in	sin	Ivan
KMEC01/3
Naši svetovalci
so vam na uslugo zastonj...
in vam bodo šli na roko.
V kmečko-obrtnih posojilnicah najdeš ljudi, ki so ti podobni, s katerimi se boš lahko odkrito pogovoril. Ko potrebuješ finančno podporo; ko želiš iztržiti največ za svoje prihranke; ko potrebuješ strokovno mnenje, ali pa samo prijateljski nasvet.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini
OBVESTILA
Mahničev simpozij organizira Slovenska teol. akademija v Rimu; vršil se bo v Sloveniku od 11. do 16. septembra. Predavanja in referati bodo od torka do petka. V sredo je predvidena udeležba pri papeški skupni avdienci, v soboto pa Obisk rimskih kulturnih spomenikov.
O Antonu Marniču bodo predavali slovenski in hrvaški znanstveniki, vsak v svojem jeziku. Simpozij se bo vršil pod pokroviteljstvom škofa M. Piriha iz Kopra ter Karmela Zazinoviča in Josipa Boza-niča s Krka, saj je bil Mahnič škof na Krku. Predvidenih je 22 predavanj in referatov.
Duhovne vaje za slovenske duhovnike
bodo 29., 30. in 31. avgusta v tržaškem domu duhovnih vaj (Le Beatitudini). Vodil jih bo p. Zveglič ofm. Prijavite se v domu (tel. 566244) ali pri g. Kunčiču (tel. 220332).
Srečanje slov. duhovnikov iz zamejstva in zdomstva bo v Gorici v zavodu salezijancev (ul. Don Bosco št. 46) od 21. do 23. avgusta. V ponedeljek ob 20. uri skupna večerja. V torek dopoldne predavanje Viktorja Blažiča: Naš povojni čas. Popoldne diskusija. V sredo dopoldne ob 9. uri: dr. Rajko Bratož: Pokristjanjenje Slovencev iz Ogleja.
Na Pečah pri Boljuncu bo v ponedeljek, 14. avgusta, sv. maša ob 18. uri.
Tiskarna »Grafica Goriziana« se bo po končanih počitnicah v petek, 25. avgusta, preselila v nove prostore in sicer v ul. A. Gregorčič 18. (Štandrež). Odprtje novih prostorov bo ob 19.30. Vabljeni!
Mednarodni folklorni festival bo v Gorici od 31. avg. do 3. sept. V nedeljo, 3. sept., ob 16. uri bo parada folklornih skupin. Zbrale se bodo na trgu Battisti in od tam odkorakale po Korzu do sejmišča v ul. della Barca.
Zahvala
Udeleženci letošnjega potovanja po Turčiji, za pripravo katerega gre velika zasluga pok. g. J. Juraku, se zahvaljujemo vodstvu in posebno g. dr. Jožetu Markuži, ki je poskrbel za izvedbo tega izredno zanimivega izleta. Obenem se priporočajo z željo, da bi se ta tradicija v okviru Katoliškega glasa tudi v prihodnosti nadaljevala.
DAROVI
Za Kat. glas: Verena Korsič-Zorn 45.000; v hvaležen spomin na g. Jožeta Juraka darujejo udeleženci letošnjega potovanja po Turčiji 230.000 lir.
Za Katol. dom: J. Č. v spomin g. Juraka 50.000; N. N. 300.000 lir.
V spomin g. župnika Juraka na nepozabna potovanja po Evropi z njim daruje H.S. Subida: za Katol. glas 25.000, za Katol. dom 25.000, za Zavod sv. Družine 25.000, za SSk 25.000 (skupaj 100.000 lir).
Za Sv. goro: Hilarija Kuzmin 100.000; Ana Coceani 50.000; F. Iv. 30.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Francka in Guido Vremec v spomin na Fani Škerlavaj 25.000; Angela Škerlavaj v spomin na vse svoje drage pokojne 20.000; Milič Pavla v spomin na moža Ninija 50.000; Stojkovič v spomin na sestro Fani 110.000; Angela Ferlat-Sosič namesto cvetja na grob Fani Škerlavaj 50.000; druž. Sosič-Starc ob 3. obl. smrti moža, očeta in nonota 100.000; N. N. 10.000; Marija Mahnič-Coccoli v spomin na Fani Škerlavaj 15.000; N. N. 15.000; Marija Zvab-Sosdč ob 95. rojstnem dnevu 10.000; Lilijana Berginc v spomin na taščo Katarino
50.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah: Pavla Milič v spomin na moža Ninija 50.000; Francka Vremec v spomin na Fani Škerlavaj 20.000; Marija Žvab-So-sič ob 95. rojstnem dnevu 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Danila Maver v spomin na pokojne iz druž. Trebeč 50.000 lir.
Anica Slokar v spomin moža Milana: za Marijin dom v Rojanu 100.000, za Sv. goro 25.000, za Vincencijevo konferenco 25.000, za misijone 25.000 in za lačne po svetu 25.000 lir.
Za dela v Marijinem domu v Rojanu: N. N. 200.000; Vera Verri v spomin dragega moža 100.000; N. N. in N. N. v spomin Milana Slokar 60.000; Marija Žagar za obletnico smrti drage Mare 50.000 lir.
Za barvna okna v Bazovici: Pini Kocijančič ob 70-letnici msgr. Marijana Živica
10.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Gospa iz Podlonjerja 30.000 lir.
Za cerkvene pevce pri Sv. Ivanu v Trstu:
Justina v spomin na starše Ivana in Ano Vatovec 20.000 lir.
Za popravila cerkve v Ricmanjih: Marija Žuljan in sorodniki, Ricmanje (za cerkvena okna) v spomin pok. Bernarda
50.000; druž. Montanja, Krmenka v spomin na svoje pokojne 20.000; Vera Turk, Trst v spomin pok. Cesarine Venuttii 50.000; Eda Rodela, Log v spomin pok. moža Adrijana in svaka Karla Sartore 100.000; Boža Dobrila, Log v isti namen 10.000; Valerija Grizonič, Krmenka 50.000; M. in B., Trst 200.000; P. in E. v spomin pok. Jožeta Juraka za cerkvene freske 100.000 lir.
Za misijonarja Ivana Štanto: M. Reja 50.000; N. -N. 200.000; Maria Urili 250.000; N. N. 200.000 lir.
Za slovenske misijonarje: S. M. 50.000; N. N. 200.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N. 20.000; Umberta Žerjal-Auber 40.000; N. N. 15.000; K. M. 50.000; Tončka Sosič 10.000; Rozeta Ozbič 10.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societa Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina:	Italija	40.000	lir
inozemstvo	55.000	lir
zračna pošta	85.000	lir
Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 Mr, k temu dodati 19 % IVA
Spored od 13. do 19. avgusta 1989 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10j15 Mladinski oder: »Prevzetna kraljična«. Radijska pravljica. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 »Prežganka« - antologija humorja.
12.40 Godbe na pihala. 1440 Na počitnice.
15.30 Počitniški rendez-vous. 17.00 Jožko Lukeš: »Noč po jubileju«. Radijska igra.
Ponedeljek: 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«. 9.15 Otroški kotiček: »Črnuh«. Radijska nadaljevanka, »Ugrabitev«. Prvi del. 10.10 Koncert v repentaborski cerkvi.
12.40 Koroška poje. Pevke iz Št. Petra na Vašinjah. 14.45 Beležka. 15.30 Razmišljanja Magde Jevnikar. 16.00 In ti, kam poj deš v soboto zvečer? 17.10 Klasični album.
18.00 Izbor iz Kmetijskega tednika.
Torek: 8.30 Ave Marija v lahki glasbi.
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Naša božja pot pod gorami«. 10.45 Koncert v repentaborski cerkvi. 12.40 Kostanca Filipovič: Moja romanja na Sv. goro. 14.45 Sveto-gorska Marija v poeziji Ljubke Šorli.
15.30 Premišljevanja za današnji čas. 16.00 »Kulturnopolitiki« v kuhinji. 17.10 Klasični album. 18.00 Torkov dramski spored. »Boginja iz Sesljanskega zaliva«.
Sreda: 8.10 Iz dvignjene zavese. 9.15 Otroški kotiček: »Črnuh«. Drugi del: »Rešitelja«. 10.10 Koncert v repentaborski cerkvi. 12.00 Trst, mesto znanosti. 12.40 Folklorna glasba. 14.45 Beležka. 15.30 Iz zemlje gre v trto — o poeziji. 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico. 17.10 Klasični