Leto XXII.	1	I JMUMp Slevilka 76.
Naročnina za Jugoslavijo:	VjjA	Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno- Pal ra^HHT n^JB	■■	W	H9	IML-— BH	BB	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo:	H|	Bi	PPi	K^V B8ffl|y B B&k Ea	H H^QHF BI 25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za l/. leta 45 din,	W	^	^	^	elčeva	^	27	Xel	47_61_
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov	ne	vračamo.	—
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio. obrf in denarništvo nlcl v Ljubl^ni št. 11.953. Izhaia ^0prdp”ek	Ljubljana,	ponedeljek 10. iuliia 1939	Cena	SSn	1*50
Ozadie nereda
Življenjski prostor kot geslo moderne politike velikih narodov ima tudi v gospodarski miselnosti sodobnega človeka dosti privlačnosti, posebno še v zvezi s komaj na pol prebrodeno svetovno gospodarsko krizo, ki nas je gnala k razmišljanju o boljših ureditvah sveta. S tem v zvezi pa je že zaradi objektivnosti treba nujno pripomniti, da je velika kriza sprožila to vprašanje predvsem kot odsev zahteve za boljše razdeljevanje dobrin, torej kot vprašanje, kako bi se povečal konsum. Saj je bila kriza nastala največ zaradi prevelikega dviga proizvodnje in preslabo napredujočega odjema, oziroma celo zaradi padca odjema. Zastoj produkcije in sledeča strašna brezposelnost sta pa-rirala misel na skorajšnji dvig odjema in ljudske težnje so se pričele kanalizirati na druge, na izrečno zunanjepolitične smeri in poti.
Delno reševanje gospodarske krize namesto svetovnega reševanja je pognalo neke države najprej v avtarkistično usmeritev domačega gospodarstva, kar pa je samo še povečalo nemirnost gospodarskega razvoja in uspavalo sile svobodnega gospodarstva, zlasti še, ker je poostrilo upad mednarodne trgovine. Avtarkija sama je mogla načelno preiti samo še v politični izraz, ki je nov imperializem. Razumljivo je, da se tak imperializem mora obračati po kolonije in da išče v njih svoje gospodarske dopolnitve — tako glede surovin kot tudi glede pridobitve novih tržišč, kamor bi mogel oddajati industrijske izdelke. Takšne možnosti so še dajale tako zvane proste kolonije, znane iz panevropskega in Lavalovega načrta. Na koncu kratke vrste teh kolonij pa mora, kakor vidimo, tudi še tako avtarkističen začetek imperializma načeti vprašanja tudi tistih kolonij, ki ne kot kapitalni in ne kot blagovni trgi niso več proste. Na krizo ene države potisnjena mreža svetovne krize postane tako vir novih mednarodnih, zunanjepolitičnih trenj. V eno besedo zgoščeno se to imenuje boj svežih sil za življenjski prostor, ki pa na koncu navedenih razvojnih faz pomeni že boj izmučenih sil za svetovni življenjski prostor.
Ce naj zaradi večje jasnosti navedemo nekaj dimenzij novega gospodarsko, politično in socialno izoblikovanega gesla, je treba tu najprej upoštevati italijansko definicijo življenjskega prostora. Največji problemi, ki povzročajo sedanjo napetost, so: 1. revizija svetovnega kolonijskega zemljevida;
2.	razdelitev surovin; 3. avtarkija; 4. tvorba življenjskih prostorov. — Pri nas je univ. prof. dr. Vidmar pred dvema letoma drugače razložil nujnost za nastajanje večjih gospodarskih enot, ki pa niso morale nujno biti narodno imperialistične in prav tako po njegovem ne morale nujno postati vzrok nove svetovne vojne. Med normalnim, iz velikega napredka tehnike razložljivim razvojem človeštva, ki bi se moral izraziti v večjih in zato bolj ekonomičnih enotah, ter sedanjim dejanskim razvojem novih velikih enot je torej očividna znatna razlika. Rekli bi lahko, da se prav ta razlika izraža kot velika sedanja politična napetost. 2e iz te ugotovitve spoznamo, da se dandanes politični razvoj ne da ločiti od gospodarskega in da je tre-
ba globljega posega v vzroke krize, če hočemo rešiti oboje. To je dokazala tudi popolna ločenost delegacij na zadnjem zasedanju Mednarodne trgovinske zbornice. Nasproti jim je bila važna teza:
»Ce manjkajo kakemu velikemu narodu za izpolnjevanje njegovih družbenih nalog življenjski elementi, si jih mora priskrbeti — ustvariti si življenjski prostor, v katerem bo našel potrebne temelje. Ti temelji so gospodarski, vojaški in prostorninski, zadnji zato, da morejo sprejeti presežek prebivalstva.«
Regulirana mednarodna trgovina ne more reševati takih vprašanj. Gospodarski razvoj krize je s takim smotrom očitno razširjen v področje iskanja dela in zaslužka, ki je bilo nekoč urejeno na precej naravnejši način. Bilo je rešeno v
Prva polovica tekočega leta ni prinesla agrarnim deželam pričakovane konjunkture. Nadaljevalo se je padanje izvoza in žitne zaloge lanske dobre letine so se le deloma oddale. Zato narašča zanimanje za industrijske rastline, ki se morajo vedno bolj uvažati. Jugovzhodne dežele v Evropi so precej žita ugodno izvozile v Nemčijo, pri čemer je imela največ uspeha Romunija. Madžarska si je ustvarila konjunkturo z večjo oborožitvijo. Kmetijska kriza v Poljski pa še ni minila, kljub temu da je industrija zbog oboroževanja polno zaposlena. Malo bolje so si pomagale male baltiške države, še najbolj pa Danska, ki so vse znatno povečale svoj izvoz. Španija se gospodarsko še ni uredila in njeno gospodarsko stanje še kaže močne posledice vojne tudi v obdelanosti zemlje.
Letošnja žetev pšenice, ki se je pravkar pričela na vsej svetovni severni poluti, bo po splošnih ocenah primeroma dobra, čeprav ne bo dosegala lanske. Računati je na večje izvozne potrebe, ker so ostale od lani znatne zaloge blaga. Tako je rimski Mednarodni kmetijski zavod objavil primerjalnico o zalogah predlanskega in lanskega leta: predlanskim je ostalo neprodanih 1,8 milijona vagonov žita, od lanske letine pa znašajo zaloge žita še nad 3 milijone vagonov. Presežek je torej letos 1,3 milijona vagonov večji ali za 71%. Te množine so razdeljene približno sledeče (v tisočih vagonov):
1938/39 1937/38
USA	820	488
Kanada	669	240
Argentina	704	278
Avstralija	347	436
Rusija	100	117
evropske izv. države	420	159
afriške in Indija	70	111
Na letošnje cene	žita bi	mogle
ugodno vplivati le manjše zaloge v Avstraliji, Rusiji in Afriki, ti podatki pa niso natančni. Neprimerno večji pa je dvig rezerv v Ameriki in dokazuje, kako dobra je bila lanska letina in kako slabo je potekal izvoz. Vojne nabave niso mogle dosti vplivati na prodajo žita. Izvoz pšenice in moke je znašal od avgusta do marca en milijon 73 tisoč vagonov proti 981 tisočem v prejšnjem in enemu milijonu 214 tisočem v letu 1936/37. Ni verjetno, da bi se to razmerje še kaj spremenilo. Ves iavoz se ceni
svobodnejšem gospodarstvu, v sistemu svobodne trgovine in živahnih mednarodnih pristnih kulturnih stikov. Gospodarska avtarkija in gospodarski protekcionizem sta torej hotela rešiti gospodarski problem posamezne države z odvzemom vse te svobode, dosegla sta pa ravno nasprotno. Protekcionistične države se niso rešile domače brezposelnosti, čeprav so zaprle svoje meje tujemu blagu in tujemu delavcu. Avtarkične države še po dolgih naporih niso našle ne z vojaškimi ne z drugimi političnimi sredstvi niti temeljev svoje avtarkije. Nemčija bi, po angleških in južnoafriških podatkih dobila iz svojih bivših kolonij, če se ji vrnejo, komaj 2% svojega naravnega blagovnega uvoza. Abesi-nija in dosedanje italijanske kolonije še ne morejo prevzeti odviš-
za letos na 1,56 milijona vagonov proti 1,45 lani in 1,65 predlanskim.
Da se je izvoz vsaj toliko povečal so pomagali razni načini nove uporabe žita, posebno večja uporaba pšenice za krmo zaradi visokih cen ječmena, ovsa in koruze. Posebno koruza je lani slabše obrodila v Evropi in se ni dovolj uvažala iz Amerike, kjer je bila žetev obilna, a se je cena umetno zaščitila. To je povzročilo, da je bila v uvoznih deželah koruza dražja ko pšenica. Ker sta bile Nemčija in Italija tik prej predpisale mešanje bele s koruzno moko za kruh, sta morale ta ukrep ukiniti. Tudi to je nekoliko povečalo oddajo pšenice. Še večji pomen pa je imela nabava pšenice za vojne rezerve in deloma tudi kitajsko-japonska vojna, ki uničuje že tretjo žetev. Vse te narasle potrebe je brez težav krila lanska izredno dobra letina in zato se cene niso mogle skozi vse leto nič zboljšati.
Letos moramo računati s temile zalogami. Dne 1. avgusta bi bilo na razpolago še 1,570.000 vagonov pšenice ali ravno dovolj za uvozno potrebo industrijskih držav v enem letu. Lani ob istem času je bilo v zalogi le še 375.000 vagonov. Razmerje je izredno slabo za bo-
Finančni minister je izdal dne 20. junija sledeča navodila za frankiranje izvoznega blaga:
1.	V ncklirinške države.
a) Frankira se lahko franko oddajna domača postaja ali franko namembni kraj neklirinške države, oziroma pri morskem prevozu fob ali cif.
b) Če se frankira do naročnika v neklirinški državi ali do raz-kladnega pristanišča (cif), si izvozniki lahko nabavijo proste devize pri kakem pooblaščenem zavodu, kjer so dvignili izvozno dovolilo, samo za plačilo pomorskega prevoza in zavarovanja blaga — z dopolnilno zavezo za znesek kupljenih deviz; prav tako smejo — kolikor ne plačajo prevoz in zavarovanje že pri nakladanju, obdržati
nega prebivalstva. Obe ponujata svoj ljudski presežek, protekcionistične države pa ponujajo presežek svojih surovin. Torej v bistvu isto kot na začetku avtarkije in protekcionizma.
To bi moralo biti zadosten dokaz za neuspeh ločenega gospodarjenja v svetu, moralo bi biti dokaz, da ni dovoljeno dolgo grešiti zoper posebne zakone gospodarstva. Na denarju in dobičku zasnovano gospodarstvo se more razvijati samo ob svobodni izmenjavi in porazdeljevanju dobrin. Ni gospodarstva brez trgovine in ne domače trgovine brez svetovne trgovine, kot je pravilno naglasil dr. H. Križman. Iz te resnice je razumljiv tudi zadnji poziv prezidenta Roosevelta vsem velikim državam.
dočo ceno pšenice. Mogoče je malo olajšanje zaradi vojne nevarnosti, ki vedno sili kmeta, da shrani več žita doma, seveda kolikor ni enako ukrenil že lani. Če računamo še, da so vojne rezerve držav že spravljene in se znatno ne bodo dvigale, kvečjemu posveževale, potem je pač žitna rezerva letos nevarno velika in skoraj enaka kot na vrhuncu žitne krize leta 1933. Razumljivo je, da ta prognoza zelo vpliva na cene.
G. Milenkovič navaja sledečo primerjavo cen za dan 20. junij (zadnje število pomeni padec cene): 1938 1939 — % Liwerpool q 13/8 8/6	38
Rotterdam q	6,10	3,40	44,3
Buenos Aires buš.	9,40	7	25,6
Winipeg bušel	109	60	45
Chicago	78	70	10
Ob koncu junija veljavni tečaji so bili najnižji od nivoja iz leta 1934. dalje. Žitna bitka v 1.1939. in 1940. torej nima lepih možnosti. Slabšo letino ima menda Francija, toda večji presežek bo imela v Afriki. Treba bo trde borbe za oddajo presežkov in cene bodo zelo nizke. Mednarodni politični dogodki so v zvezi s tem postali precej nerealni in je zato verjetno, da bodo cene tudi še nadalje precej neenotne.
zneske, potrebne jim v inozemstvu za plačilo samo pomorskega prevoza in zavarovanja, ne pa tudi za prevoz na kake celinske razdalje zunaj naše države. Pri nakupu prostih deviz za plačilo prevoza pri nakladanju, morajo izvozniki podpisati dopolnilne zaveze za kupljene zneske, katere morajo opravičiti ne le s tem, da prinesejo enak znesek prostih deviz v državo, temveč tudi z ustreznimi ko-nosementi, v katerih mora biti razvidna višina plačanega zneska za zunanji morski prevoz in zavarovanje.
c)	Če se blago proda in izvozi cif ter sta se pomorski prevoz in zavarovanje plačala pri naložitvi blaga doma, morajo izvozniki prinesti v državo ustrezajočo vrednost blaga skupaj z vrednostjo
vseh stroškov prevoza — bodisi morskega bodisi domačega ali zunaj po suhem. Na naslov plačanih stroškov prevoza in zavarovanja vnesene proste devize se smejo prodajati neomejeno na domačih borzah s posredovanjem pooblaščenih zavodov, če le ostane dovolj deviz za opravičbo zaveze glede vrednosti izvoženega blaga, in to vsaj po cenah uradnega cenika za zavarovanje valute, oziroma do zneska, ki je bil določen v odobri-lu za odpis morebitne razlike.
2.	V klirinške države.
a) Prodaja blaga v klirinške države (ki izvoza ne plačujejo s prostimi devizami) se lahko frankira samo do jugoslovanske meje oziroma nakladne luke (fob). V primerih rečnega izvoza v te države se lahko oddaja tudi cif razkladalno pristanišče, če se plača voznina doma v dinarjih. V tem smislu plača za zunanje proge tuji kupec, razen za prevoz z rečnimi parniki.
b) Frankiranje cif je dovoljeno tudi v primerih pomorskega izvoza v klirinške države, če plača prevoznino tuji kupec.
3. Za vsak odstopek od tu določenega načina frankiranja in plačevanja prevoznine pri izvozu je potrebna predhodna pismena odobritev od Narodne banke.
4. S tem se je razveljavila odločba prejšnjega fin. ministra štev. 5178/VIII z dne 30. januarja 1937.
Trgovinska pogajanja
Kakor smo obveščeni z merodajne strani, se bodo v bližnjem času pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Poljsko. Na-prošeni smo, da sporočimo želje naših industrijskih podjetij z ozirom na ta pogajanja, zlasti glede kontingentov, ki naj bi jih skušali doseči za uvoz naših industrijskih izdelkov v Poljsko.
Že na drugem mestu smo poročali o bivanju slovaške gospodarske delegacije v naši državi. Delegacija je bila sestavljena iz zastopnikov slovaške Narodne banke, gospodarskih zbornic in industrijskih združenj. Verjetno bo prišlo že v bližnjem času do trgovinskih pogajanj s Slovaško ter je potrebno, da zberemo tudi za ta pogajanja čim izčrpnejše gradivo.
V bližnjem času naj se sestane tudi italijansko-jugoslovanski stalni gospodarski odbor. Na prihodnjem zasedanju tega odbora se bo razpravljalo tudi o ureditvi naših trgovinskih odnošajev z Albanijo, glede katere se je naš plačilni promet vključil v italijansko-jugoslovanski kliring.
Trgovinski sporazum z Madžarsko se je ponovno podaljšal ter bodo nova trgovinska pogajanja šele v mesecu oktobru.
Podaljšan je tudi naš trgovinski in kompenzacijski sporazum z Grčijo, in sicer do 1. decembra t. 1. Verjetno bo še pred tem rokom prišlo do novih trgovinskih pogajanj med našo državo in Grčijo. Pri tej priliki pripominjamo, da je pri uvozu blaga v Grčijo v smislu okrožnice Narodne banke z dne 22. junija t. 1. potrebna overitev kopije računa po Trgov-sko-industrijski zbornici v Solunu samo v primeru, ako se pošlje blago preko Soluna.
Interesiranci na trgovinskih pogajanjih z navedenimi državami naj sporoče Zvezi industrijcev v Ljubljani svoje konkretne želje in predloge, ki naj bodo obrazloženi z vsemi potrebnimi podatki.
Na začetku letošnje žetve
Velike zaloge žita in srednia letina
Plačevanje in zavarovanja
Navodila za izvoz v klirinške in neklirinške države
f Peter Jenko
Včeraj ponoči je umrl na svojem domu na Celovški cesti ugledni trgovski strokovnjak za železnino g. Peter Jenko, prokurist tvrdke Schneider & Verovšek. Pokojnik se je rodil dne 22. februarja 1874. v Lienzu na Tirolskem kot sin železničarja Jenka iz Šiške. Po končanih domačih šolah se je šel učit železninske stroke v takratno trgovino z železnino Karl Kauschegg, ki sta jo pozneje prevzela njegova stanovska tovariša gg. Jurij Verovšek in Josip Schneider. Ostal je tudi pri njih kot zvest in neutrudljiv sodelavec ter si pridobil popolno zaupanje svojih gospodarjev in strank. Zato sta ga tudi nagradila s tem, da sta ga imenovala svojim poslovodjem in pozneje prokuristom tvrdke, kar je ostal do svoje smrti.
Predvsem je znan Peter Jenko po svojem izrednem poznanju kmetijskih strojev. Prodajanje teh izdelkov je bilo pokojniku tudi najljubše opravilo in zabava. Čil in delaven je praznoval preteklo leto SOletnico udejstvovanja pri tvrdki Schneider & Verovšek. Ni mu pa bilo dano, da bi užival jesen svojega plodonosnega življenja. Zatekla ga je smrt sredi dela in iztrgala je firmi najboljšo moč, družini pa skrbnega očeta.
Slava njegovemu spominu!
Državni svet preobloženi s tožbami in pritožbami, zbog česar mora davčni zavezanec čakati leta in leta na rešitev. Medtem pa se mora davek plačati v najboljšem slučaju na obroke, za davčnega zavezanca pa nastajajo občutni stroški, ker mu tudi v slu-
Vprašanje industrializacije
Trsta
Pred obnovo nemško-av$trii$ke svobodne cone
»Službeni list«
dravske banovine z dne 8. julija obsega: Ukaz o poslaništvu v Bernu — Uredbo z zakonsko močjo o spremembi zakona o ureditvi rednih sodišč — Uredbo o dopolnitvi uredbe o trasiranju novih prog — Uredbo o regulaciji uslužbencev in delovnega časa pri gradnji novih železnic — Dopolnitev pravilnika o pokojninah iz uradniškega pokojninskega sklada — Odločbo o cenah domačega bombaža — Pojasnilo o kozmetičnih sredstvih s Ustanovitev deviznega odbora — Plačilni promet s Ceškomoravsko — Oprostitev suhe robe od zavarovanja valute pri izvozu — Razne objave in razglase.
Po vojni so nastale za Trst velike spremembe. Njegove zveze zaledjem, ki ga je porodilo in dvignilo med največje luke na svetu in s tem med najvažnejše točke velike trgovine, so bile nenadoma pretrgane. Ta nenadni preobrat je seveda povzročil v Trstu sprva veliko zmedo, propadanje velikih trgovinskih in drugih podjetij, iskanje novih tržišč, zlasti pa skrb, da bi se ohranila Stara tržišča in spet navezala na Trst. Toda ti napori so bili večinoma zaman in sicer tem bolj, čim bolj se je spreminjal zemljevid Evrope. Zlasti ni bilo moči več pridobiti in pritegniti vsega prometa. Trstu je pričel groziti propad. Toda Trst je za fašistični politični program zelo važna postavka in treba je bilo zato preprečiti v prebivalstvu malodušje, zlasti še, ker je bilo navajeno zelo dobrih časov. Rešitev naj bi bila pospešena industrializacija, ki je bila že do prevrata dosegla zavid-no višino.
Z vprašanjem industrializacije Trsta se je odprl nov problem, ki se je pričel postavljati vedno pogosteje, zlasti od časa, ko je postalo jasno, da Trst s trgovino in prekladalnim prometom ne more doseči več nekdanje prosperitete
Uporaba zakonskih pred pisov o neposrednih in posrednih davkih
Težko in v mnogih primerih nepravično obremenjevanje industrije z javnimi davščinami je Centralo industrijskih korporacij napotilo do tega, da se je s posebno prcdstavko obrnila na ministra za finance, v kateri je zlasti grajala postopek podrejenih davčnih oblastcv glede uporabe obstoječih zakonskih predpisov o neposrednih in posrednih davkih V predstavki v glavnem navaja sledeče:
Baš to leto so se obremenitve poostrile z novimi dajatvami. Zaradi tega je še bolj upravičena stalna naša zahteva, da se uporabljajo fiskalni predpisi v smislu in okviru izdanih zakonov. Dogaja se vedno pogosteje, da iščejo davčne oblasti nove vire za povečanje fiskalnih dohodkov s pretiranim fiskalističnim tolmačenjem obstoječih zakonskih predpisov. V mnogih primerih se upo rahljajo nove fiskalne obremenitve celo za nazaj, pri čemer je davčni zavezanec nepričakovano zelo občutno prizadet z novimi odmerami. Pritožbe davčnih zavezancev se redko upoštevajo Tudi predstavke organizacij ostajajo v splošnem brez učinka. Ob lasti, ki odločajo v poslednji stopnji, izdajajo svoje odločbe brez zadostnega stvarnega preudarka, prepuščajoč davč. zavezancu, da išče svojo pravico pred upr. sodiščem. Ta sistem ima za posledico, da so naša upravna sodišča in
čaju povoljne rešitve spora nihče ne povrne škode, ki mu je nastala na izgubljenih obrestih od vplačanih svot, na taksah za tožbe in temu slično.
Ker se zadnje čase opaža tendenca ministrstva financ, da se popravi stanje, proti kateremu se
industrija pritožuje, se smemo nadejati, da bo ministrstvo financ opozorilo podrejene organe, da tolmačijo davčne predpise v smislu zakona in da v primeru konkretne pritožbe takoj ustavijo vsak nepravilen in protizakonit postopek.
Politične vesti
torju programa za industrializacijo Trsta.
Zanimivo in važno je pogledati, kako utemeljujejo nekateri tržaški gospodarstveniki in pa vlada vprašanje industrializacije Trsta. Kot vzrok potrebe industrializacije Trsta navajajo po vojni nastali po' ložaj, ko je bilo treba na novo zgraditi življenje tržaškega zaledja in ko se je večal socialni in politični nered v tem zaledju. Treba je bilo zato razumeti čas in ni se smelo zgubljati terena. V tem položaju se je pričela polagati vedno večja pažnja na industrijo, ki se je v mestu razvila že zelo zgodaj, zlasti na velike ladjedelnice, ki so v zvezi z intenzifikacijo prekomorske trgovine in razvoja tehnike dosegle do pred vojne svoj
višek. Tako se je po vojni v nekaj letih zbudila v prebivalcih nekaka industrijska zavest, katero so podprli uspehi na polju ladjedelništva. »Delež naših ladjedelnic pri obnovi našega trgovinskega bro-dovja in pri ustvaritvi našega mogočnega vojnega brodovja, ki je ponos fašistične Italije in ki je danes strašno orodje vojaške sile osi, ta delež je, lahko trdimo, temeljen,«: — piše tržaški list »II Piccolo« z dne 27. maja t. 1. Poleg tega pa, da ta podjetja do potankosti izvršujejo vsa domača naročila, uspevajo v konkurenci z inozemstvom in dobivajo vedno več naročil. Seveda gredo do danes ti uspehi predvsem na račun velikanske zaposlitve ladjedelnic z gradnjami vojnih ladij.
Nainoveiiinačrt za industrializacijo
Poglavitni pogoji, ki	danes
opravičujejo industrializacijo Trsta, so po mnenju propagatorjev sledeči:
1. ustanovitev posebnega industrijskega predela v Žavljah, kjer bodo imele svoje prostore vse večje industrije narodnega korporativnega gospodarstva.	Dobre
niti se vzdrževati na dosedanji vi- zveze tega predela z železnico in
šini. To priznavajo tržaški gospodarstveniki sami, kljub temu da kažejo statistike tržaškega prometa spet zelo visoka števila, ki skoraj dosegajo promet iz leta 1913., ko je bii dosežen višek. Tako je znašala pomorska trgovina lani (uvoz in izvoz) 3,880.866 ton, leta 1913. pa 3,449.729 ton. Toda po kritični presoji strukture prometa razvidimo kmalu, da je to število visoko le zaradi tega, ker se je v zadnjih letih povečala trgovina industrijske narave, medtem ko je n. pr. razno blago iz pravega trgovskoprometnega indeksa padlo samo v zadnjih dveh letih za 17'7%.
Uspehi subvencioniranja
Natančno proučevanje strukture današnjega tržaškega prometa v primeri z nekdanjim bi brez dvoma pokazalo, da v drugih trgovskih in prometnih postavkah ni nič ali pa le malo bolje. Vsi napori, da bi se Trst dvignil spet na nekdanjo višino in pridobil spet pomen, kot ga je imel, so bili, kot rečeno, zaman. Tudi velike subvencije, ki jih je vlada dajala za vzdrževanje prometnih naprav in za pešajoče paroplovne družbe pred nekaj leti, niso pomagale. Prišlo je celo tako daleč, da je Trst štel v letih krize do 30.000 brezposelnih, kar je prisililo vlado, da je — zlasti še iz političnih razlogov pričela misliti na reševanje celotnega tržaškega problema. Od tedaj naprej se je pričela propaganda za industrializacijo Trsta, ki je dosegla svoj višek lani ob obisku Mussolinija, ko je bilo postavljenih tudi nekaj temeljev novih industrij in ko 'je bilo določeno, da se bo osredotočila vsa nova
industrija v žavljah.
Pred kratkim je v spomin na ta Mussolinijev obisk v Trstu izšla tudi velika spominska knjiga, ki nosi naslov »Trieste industrialec. Prvi izvod je bil poklonjen Mussoliniju kot najvišjemu propaga
lega tik ob morju;
2. razne olajšave podjetjem, ki jih zagotovi fašistična vlada;
3. tržaško delavstvo, ki ga štejejo med najboljše v Italiji po zmožnostih za izdelavo preciznih tehničnih izdelkov;
4. zemljepisna lega Trsta, ki kot ugodna za trgovino in promet ni nič manj ugodna za industrijo.
Poleg tega pa prištevajo k tem ugodnostim za razvoj industrije Trsta tudi današnje politično stanje v Evropi. Po mnenju propagatorjev industrializacije Trsta je za razvoj industrije v Trstu ta položaj danes več kot ugoden. Trst naj po berlinskem sporazumu pomeni temeljni vozel italijansko-nemškega totalitarnega sodelovanja. Poleg tega je meja na Alpah danes ena izmed najbolj mirnih v Evropi, saj je zagotovljena z zvezo z Germani in s prijateljstvom s Slovani. V takem novem ozračju bodo lahko tržaške indu-
tev dokaza, da se pri novem programu ne sme pozabiti na lego mesta, se zlasti sklicujejo na besede, ki jih je lani ob obisku izrekel Mussolini, ko je dejal, da Trst ne obrača, ne more obrniti in ne bo obrnil hrbta morju. »To je zakon,« piše že citirani »Piccolo«, ki še dodaja, da pomeni morski promet Trstu njegova pljuča.
S tem sta prišli skupaj dve skoraj nasprotni stališči, ki bi se sicer morali izpopolnjevati. Eno poskuša dati poudarka industria lizaciji-Trsta in s tem nekako izrabiti trenutno ugodno konjunkturo ladjedelnic in druge tržaške industrije, ki vsa dela s polno paro. To stališče zastopa predvsem Vlada in pa fašistični krogi, drugo stališče pa zastopajo Trža čani, ki ne morejo pozabiti, da je Trst uspeval v prvi vrsti trgovin sko in prometno. S tem so Tržačani jasno pokazali, da je treba vedno strogo ločiti politična gesla in akcije od krute stvarnosti.
*
Docela v nasprotju z načrti za večjo industrializacijo Trsta se zdijo nekatere novice, ki so jih prinašali tržaški listi pretekli teden. Tako je »Piccolo« poročal, da se namerava istrska premo govna družba »Arsa« preseliti v notranjost Italije. Še večje razbur-
strije v miru razvile svojo delav- jenje pa povzroča vest, da se ra-
nost do najvišjih mer.
Toda kljub vnetemu utemeljevanju in propagandi za industrializacijo Trsta se Tržačanom samim postavljajo nekatera vprašanja, mimo katerih ne morejo. Ti trde, da bi Trst z usmeritvijo k industriji le izvršil svojo dolžnost, ki jo ima napram državi. Ali pa naj radi tega zanemari nekatere panoge svojega gospodarstva, na primer promet, se vprašujejo pri tem. Vsekakor mislimo pravilno, pravijo Tržačani, če trdimo, da je obnovitev Trsta, kot jo predvideva načrt gospodarskega in političnega življenja Italije, zamišljena kot nekak sistem vzporednic, katerih eno predstavlja industrijska delavnost, drugo pa trgovinski in pomorski promet. Trst bi brez prometa trpel mnogo škode.
Trst, trdč dalje Tržačani, je ena izmed onih stvarnosti, ki dokazujejo, da geografija ni nikaka želja, saj je Trst vedno znal sam premagati mnogo težkoč, ki so se mu postavljale in se vzdrževal vedno na isti višini. V podkrepi-
zen osrednje uprave te družbe selijo tovarne. Tovarna olja Luz-zati in Istrske cementarne se selijo v Genovo ali Casale Monfer-rato. Listi se čudijo, kako morejo biti druga mesta in celo Benetke bolj privlačne za industrijo kot Trst, ki ima vse boljše pogoje za razvoj prometa. Razen tega se jim zdi tako okrnjevanje Trsta tudi politično napačno. Kakšna je in dustrijska zmogljivost Trsta, to dokazuje najbolje pač dejstvo, da ima mesto 990 večjih podjetij s 43.000 delavci, med katerimi so najvažnejša: ladjedelnice (Združe ne jadranske), strojna tovarna pri Sv. Andreju, škedenjski plavži (prej last KID), tri velike rafine rije (Aquila, Gaslini, Standard) tovarna sode (Solvay), pivovarna (Dreher), tovarna jutnih izdelkov in tovarna testenin. Z industrij skim pomenom Trsta pa raste po men vsega našega primorskega ozemlja. Ta pomen dežele se bo le še povečal, ako prevzame Nemčija nekdanjo avstrijsko svobodno cono tržaškega pristanišča
Bolgarski min. predsednik dr. G. Kjoseivanov se je pripeljal na Lesce s posebnim jugoslovanskim vlakom. Tu ga je sprejel dr. Cincar Markovič s šefom kabineta v družbi nemškega poslanika in šefa bolgarskega tiska.
Dr. Kjoseivanov ostane na Bledu dva dni in bo imel z našim zunanjim ministrom več posvetovanj, ki se prično danes v hotelu »Toplice«.
Knez namestnik Pavle je v soboto sprejel na Brdu egiptskega zunanjega ministra Jahta pašo, ki e nato odpotoval v Atene.
V soboto so se v Moskvi spet sešli zastopniki zapadnih zaveznic z Molotovim, ker so dospela iz Londona nova navodila, že v nedeljo jih je Molotov povabil k sebi in 'im izročil odgovor.
Obrambni sporazum med Moskvo, Londonom in Parizom je načelno že sklenjen in obsega tudi vzajemno vojaško pomoč v primeru napada. Nadrobna pogajanja glede jamstev ostalim, že vključenim državam se bodo še nadaljevala.
Sporazum je dosežen doslej za ožji pakt. Glede Gdanska, Nizozemske in Švice Rusija še ni priznala angleškega načrta, čeprav zahteva sama jamstvo vse zapadne meje od Finskega zaliva do Dardanel, kar pomeni, da morata garantirati ruske meje tudi Poljska in Romunija. Dejansko pa to ni ovira za podpis pogodbe, ker sta obe državi na to zahtevo takoj pristali.
Pakt se bo podpisal v Moskvi,
kamor odpotujeta v prihodnjih dneh zunanja ministra lord Hali-fax in G. Bonnet.
Na estonski meji z Rusijo se naglo pripravljajo na obeh straneh močne utrdbe.
Poljska vlada je objavila glede Gdanska sledeče zahteve: Gdansk mora ostati popolnoma neodvisna enota, v poljski carinski upravi, spoštovati mora poljske pravice de-ansko, priznati Poljakom enake kulturne pravice. Kdaj nastopi potreba intervencije v sedanjem sporu, pa ima odločati varšavska vlada.
Skupna protestna nota Anglije,
Francije in Poljske je bila na željo poljskega zunanjega ministra Becka odložena, ker upa, da se spor zaradi Gdanska morda še razblini.
Tudi v Angliji ne verjamejo več, da bo vojna izbruhnila na tej točki. Chamberlain bo govoril o Gdansku danes.
Poljski listi opozarjajo javnost, da nevarnost zaradi Gdanska ne samo ni minila, temveč je samo odklonjena. V mestu je vse pripravljeno za upravni prevrat, na kar bo znala poljska vojska pravilno odgovoriti. Vlada je določila za vojsko še 55 milijonov zlotov.
Stanovanje v Gdansku poslujočega poljskega carinskega predstavnika je policija v soboto prvič preiskala in zastražila.
Papež je sprejel slovaškega poslanika Sidorja ob njegovem nastopu službe prvega slovaškega predstavnika pri Vatikanu, ki ima na Slovaškem močan vpliv.
Češka fašistična stranka je vstopila v skupno stranko narodne vzajemnosti in bo dobila svoje zastopnike tudi v vladi.
Egiptski poslanik je dal v Berlinu izjavo, da pogodbe z balkanskimi državami nimajo nikake zveze z obkroževanjem. Nemška vlada je pa to napačno objavila, kar se je moralo popraviti.
Na Nizozemskem so se odločili sestaviti narodnoobrambno vlado pod vodstvom kakega katoliškega politika
Collijn je vrnil mandat za sestavo nizozemske vlade. Nalogo je za njim prevzel Coulin.
Letonski zunanji minister je dejal, da Letonska ne more sklepati zvez, pripravljena pa je braniti svojo nevtralnost z vso močjo.
Turški zunanji minister Sarad-zoglu je v parlamentu pojasnil, da je bila in bo Turčija vedno za mir. Pridružila se je Angliji in Franciji le zaradi tega, ker so se v Evropi zgodile neke stvari, ki se ne dajo spraviti v sklad z zakonitostjo. Sporazum z zapadnima velesilama bo vsestranski.
Sirijska vlada, ki je ze od maja v ostavki je sklenila, da ne bo vec poslovala. Kriza vlade je v zvezi s spori med strankami in z vpraša-niem o odstopu predsednika republike Asen Bela.
Sirijski visoki komisar je ukmil ustavo in izročil oblast posebnemu odboru.
Kitajska delegacija je vložila pri Društvu narodov protest zaradi japonskih letalskih napadov na nezaščiteno ljudstvo, ki se ponavljajo že od januarja.
Bivši zun. minister Eden je na Shakespearjevi proslavi govoril o položaju in ugotovil, da v Angliji ni več strahu pTed vojno.
Denarstvo
Rooseveltova pooblastila
Po odločitvi demokratskega kluba v prid podaljšanju Rooseveltovega pooblastila za omejitev dolarja je senat z 42 proti 39 glasovom sprejel predsednikov predlog. S tem je urejeno najvažnejše svetovno valutno vprašanje v smislu dosedanjega sodelovanja med zapad-nimi velesilami, ki bi ga sicer utegnila motiti nagel dvig dolarja ter dumping tujega blaga kot posledica. Ogrožen bi bil veliki ame-riško-britanski trgovinski sporazum. Prav tako pa bi od spremembe v ameriški politiki glede nakupa srebra utegnila pridobiti Japonska, ki je pridobila velike srebrne rezerve severne Kitajske.
Obnovljeno pooblastilo predsednika obsega: pravico, da po potrebi znižuje vrednost dolarja, vodstvo sklada za izenačenje valutne ga tečaja in pravico za določitev cene čistemu ameriškemu srebru na 71,1 centa na unčo. — Cena za tuje srebro je bila doslej znižana dosti pod to višino (38), kar prizadeva največ škode Mehiki, s katero se nadaljuje hud boj zaradi raz lastitve lastnikov naftnih vrelcev.
Finančni minister Gjuričič je
odpotoval v Pariz, nadomestoval ga bo trgovinski minister Tomič
Nemški gospodarski minister dr
Punk je dospel v Bazel na občni zbor znane Banke za mednarodna plačila.
Kraljevski namestniki so upokojili glavnega ravnatelja Poštne hranilnice Milorada Nedeljkoviča Za njegova namestnika je bil postavljen Milenko Markovič, glavni tajnik Zveze denarnih zavodov v Zagrebu.
Glede uporabe internih dinarjev je izdala Narodna banka pojasnilo, da sporočila dnevnikov niso izšla s pristojnega mesta in so torej številke zasebno izračunane.
Pooblaščeni denarni zavodi mo rajo oddati sezname tvrdk, ki imajo neopravičena izvozna odobrila izpred 31. decembra 1938. oz. ki bi dotlej morala biti rešena Prav tako morajo do 20. julija poslati Narodni banki tudi sezname odobril, ki bi se bila morala opra vičiti do konca junija.
Bančni oddelek trgovinskega ministrstva je pričel priprave za anketo o novem načrtu bančnega zakona.
Jugoslovanske borze
Funt šterling in nemška klirin ška marka sta notirala ves minuli teden nespremenjeno, funt 258 promptna marka 14-30; povpraše vanja za terminske marke ni bilo Češka krona je notirala v Zagrebu — ponudba — 150-50, ko je bilo v Beogradu v isti višini povpraše vanje. Grški boni so bili v Zagrebu zaključeni nizko, na 31, v Beogra du 31-25. Promet na ljubljanski borzi je dosegel deloma komaj 5%no kritje povpraševanja. V Za grebu je dosegel 20, v Beogradu 25 milijonov dinarjev.
Na efektnem tržišču v Beogradu je bil promet normalen in je do segel 5-5 milijona dinarjev, od te ga 2-6 vojne škode prompt in ter min, ki sta tudi v tečaju oba napredovala po dve točki na 467 in 466. Ostale, zlasti kmetijske in gozdne obveznice so notirale samo po nekaj dni in so kazale rahel padec. 7%ni Blair je beležil samo v četrtek 92*50, 8% ni v sredo 100, male PAB sredo in četrtek 210, srednje prejšnjo soboto 216, torek 212. Delnice Nar. banke 7400.
Trboveljske delnice so bile v Za grebu zabeležene 170—173.
Tečaji naših dolarskih obveznic v Newyorku so bili 3. julija: 7%ni Blair 21-50, 8%ni 23'25, Seligman 28'32.
Prizad je kupil v prvih petih dneh julija 360 vagonov pšenice in kupuje samo novo. Zato je stara za 6 do 10 din cenejša. Prizad kupuje tudi koruzo za Nemčijo in Švico vlačilno blago 119—120, pariteta Indjija 120—122, banaške postaje 120—121; nova koruza oktober-de
Zastopniki zadružništva pri vsaki priliki skušajo dokazati, da so trgovci zakleti sovražniki zadružne ideologije. To neresnično trditev je treba najodločneje zavrniti iz dveh razlogov. Predvsem zato, da se vzame cena nerealnim trditvam nekih dozdevnih zadružnih apostolih in vsem onim visokoletečim frazam o absolutni dobrini vsega, kar se že imenuje z zadružnim imenom, na drugi strani pa zato, da se pokaže vsa neutemeljenost očitkov proti trgovcem.
Nikdar ni nastopila trgovina proti ideološkemu zadružništvu kot takemu. Nasprotno žele trgovci kot pripadniki naprednega stanu, da izvrši zadružništvo svojo važno nalogo v našem družbenem življenju. Trgovci izvrševanju te naloge nikakor nočejo delati težav. Naj pa bo stališče trgovcev do zadrug v ideološkem oziru še tako dobrohotno, pa ne morejo odobravati ela onih zadrug in onih njihovih zastopnikov, ki so pod videzom zadružne misli prešli na spekulativno polje ter brezobzirno konkurirajo legalni trgovini.
Splošen pojav je danes, da zadružne ustanove v svojih proda-;alnicah opravljajo vse posle kakor pravi trgovci. Tako more pri njih vsakdo nabaviti predmete vseh strok, in sicer tekstilne prav tako kakor obutvene, železninar-ske, špecerijske in drugih strok. Prav tako imajo v zalogi posodo,
Zadružništvo v borbi proti legalni trgovini
Zunanja trgovina
orodje, vrtnarsko orodje in tudi vse luksuzno blago, po katerem je povpraševanje.
Če bi bilo to blago namenjeno samo pravim članom zadrug, ne bi na vse zadnje nihče tej prodaji ugovarjal. Toda iz zadružništva se je napravila prava kupčijska ustanova in prodaja se blago vsakomur, ki se samo potrudi, da kupuje direktno ali indirektno v zadružni prodajalnici. Nekatere zadruge pa so šle celo tako daleč, da so spremenile svoja pravila, samo da morejo prodajati blago tudi ljudem, ki nikdar ne bi smeli biti člani teh zadrug. Tako more biti sedaj član uradniških nabavljalnih zadrug vsak in tudi tak, ki nikdar ni bil in ki sploh ne more biti uradnik.
Proti takšnemu zlorabljanju zadružništva in privilegijev, ki jih
imajo te zadruge, je trgovstvo moralo nastopiti. Kajti država je dala uradniškim zadrugam velike pri vilegije le zato, da zboljša gmotni položaj uradnikov, ker jih ne more bolje plačati. Če pa zadruge prodajajo blago tudi ljudem, kateri nikakor nimajo pravice do teh privilegijev, potem delajo s tem državni blagajni težko škodo, ker se zmanjšujejo davčni dohodki države. To smo že večkrat nagla sili in vsak objektiven človek je moral tudi priznati pravilnost našega stališča. Kljub temu pa se to
zlorabljanje zadružnih privilegijev trpi še nadalje.
Pa tudi iz težkih razlogov samo-
Francosko-italijanska trgovina
V Parizu so se pričela, kakor
smo že poročali, nova trgovinska
obrambe mora trgovstvo nastopiti P°ff'aiMa z Italijo. Dosedanja po-
proti temu zlorabljanju zadružnih ®°. a pretekla že 30. junija in
privilegijev. Kajti s temi privile- !iaj 1 se z^}at podaljšala vsaj do
giji se ubija obstoj legalne trgo- k®nca!eta*RaZ6n tega tr6ba °d'
vine in zato se morajo trgovci pro- stramttx n®ke nove ovire V?dnem
ti temu zlu boriti z vso odloČ- Prom?tu’ k\Tso PreceJ znizale nosjj0	gov	obseg. V prvih petih mesecih
Trgovci ne zahtevajo nič druge-1lanj A® Rf.!ija llvozi.la iz Francije ga, kakor da zadruge ne posegajo I M ’ miti.|onov in izvozila njej za
na njih polje dela, če pa to store, potem pa morajo nositi tudi vsa bremena, ki jih mora nositi trgovina. Samo enako pravico za vse zahtevajo trgovci in ta pravica jim je tudi zagotovljena po ustavi. Zato pa smo tudi prepričani, da bodo trgovci v tem boju na vse zad-
127, letos sta se te dve postavki s 87 in 145 spremenili še močneje na škodo Francije.
Jugoslovansko-pol j ski bilten
Beograjska Jugoslovansko-polj-ska trgovinska zbornica je pričela nje vendarle zmagali, pa naj bodo I izdajati obvestilnik, s katerim bo danes razne z zadružno mislijo sporočala važne podatke in po-lažnivo okrašene fraze še tako pri- jasnila o važnejših vprašanjih vza-ljubljene. Zmagali pa bodo tudi jemnih gospodarskih teženj. Zbor-zato, ker je tudi v državnem inte- nica prosi vse gospodarske činite-resu, da se nihče pod zadružnim lje, naj se za te podatke splošno plaščem ne odteguje svoji davčni obračajo do nje v vseh vprašanjih dolžnosti.	o poljskem trgu in	o	možnosti iz-
*	menjave blaga. Pisarna posluje v
Poudarjamo	še	enkrat.	Ne	gre	(Jzim Mirkovi ulici	5,	telefon štev.
tu za boj proti pravemu zadružni-	28-923.
štvu, ki v resnici deluje v skladu
z zadružno idejo, temveč gre le | za boj proti zlorabljanju zadružne ideje, proti špekulaciji z zadruž-1 uimi privilegiji in proti nelojalni konkurenci, ki se dela legalni
Intervencija na pšeničnem trgu bo letos urejena z obratnim kapitalom 250 milijonov pod vodstvom Prizada, kakor prejšnja leta.
Mednarodna trgovinska zbornica je zaključila svoje zasedanje v Kjo-
trgovini z neupravičenim izkori- benhavnu s sprejetjem 29 važnih
ščanjem zadružnih privilegijev.
Cenik za izvozno zavarovariie valute
(Nadaljevanje.) ,
50. češplje 6uhe vložene v zaboj 390 dinarjev,
51. češplje suhe brez kosti 700,
52. pekmez 475,
53. češpljeva kaša 170,
53.a kaša ostalega sadja 450,
53.b sadno meso (pulpa) 500,
54. suhe hruške 200,
55. suha jabolka 220,
56. marelite 400,
56.a breskve 600,
57. črešnje 350,
58. višnje 250,
59. jagode 600,
59.a maline 600,
60. kons. sadje, osladkorjeno 1600, brez 900,
61. orehi 700,
62. orehi oluščeni 2.800,
63. med 1.700,
64. višnje suhe 450,
65. kavni nadomestki, cikorija 1.300, 65.a paprika, sladka zmleta 2.500,
65 .b paprika, polsladka zmleta 2.000,
65.c paprika mleta merk. 600,
66. oljnato seme 800,
66.a 6eime repice 375,
67. bombaževo seme 250,
68. bučno seme 280,
69. konopljino seme 800,
70. rdeče detelje, plomb. 1.500,
71. lucerna 2.700,
72. lucerna plomb. 3.000,
73. ostale detelje 1.200,
74. kokalj 85,
75. travno seme 160,
76. seme prosa 150,
77. seme grahorice 200,
78. seno 80,
78.a slama 40,
79. rezanica sladk. pese, vreče 70.
79.a rezanica sladk. pese, razs. 58,
80. oljnate pogače za krmo 80,
80.a pogače lanene 160,
81. pogače ricinusove 65,
82. pogače bučne 140,
83. oljne tropine 140,
84. zmlete bučne luščine 30,
85. trop. sončnic 150.
85.a olive 300,
85.b olivne tropine 3.100,
86. hmelj slovenski la 2.700.
86.a hmelj slovenski II 1.700,
86.b hmelj podonavski la 1.800,
86.c hmelj podonavski II 1.300,
86.č hmelj stari 300,
87. sirkova slama 200,
88. 6irkovo seme 1.120,
89. bolhač cvet in listje 1.000,
90. bolhač prah 1.400,
91. bolhač strn v prahu 600,
92. bolhač strn 2.200,
92.a zdravilne korenine ?
93. rožmarin 300,
94. kadulja (ajbiš) 2.250,
cember je na borzi kot dobro ceno beležila 100—102 din za stot.
Izvozna pariteta za pšenico je bila sredi tedna Liwerpool 65*50, Rotterdam 55, blago 63; za koruzo julijski termin 8T60, cif blago angleške luke 89.
95. lipov cvet 2.000,
96. kamilice, čaj 2.600,
97. borovo seme 500,
98. sok sadežev brez etra, alkohola ali sladkorja:
od sliv 1.300, malinov 1.600,
99. konj za meso, lahki, vsak 1.400, 99. konj za meso, težki, vsak 1.800,
100. konj za voz težki (Medmurje)
12.500,
101. konj poltežki 9.000,
102. žrebe do 134 leta poltežki 7.000,
102.a konj lahek za voz 6.000,
103. konj lahek do 2 let 6.000,
104. konj mali gorski 3.000,
105. žrebe do 1 leta 3.200,
106. osel 600,
107. mezeg 2.000,
108. krava velika 2.300, planinska 1.000,
109. vol, bik do 250 kg 1.000, do 350 kg 1.600, do 450 kg 2.300, do 600 kg 3.200, več 4.000,
110. bivol 1.200,
Ul. tele do 30 kg 600, do 70kg 850, do 100 kg 1.350.
112. ovni in ovce 180,
113. ovce za rejo 200,
114. jagnjeta in jarčki 120, do 70 kg 700, do 135 kg 1.400,
115. svinje 135—180 kg 1.700,
180 kg dalje 1.800,
116. koze 140,
117. jarci 180,
118. mast q 1.700,
119. suha svinjina 2,000,
120. salama, turistična 2.200,
121. eailama, zimska, debelo sekana
3.500,
drobno sekana 3.800,
122. nasoljena slanina 1.600,
122.a nasoljena slanina »bacon« 2.200,
123. slanina sveža 1.700,
124. slanina prekajena 2,100,
125. gnjati surove 2.800,
126. suhe, kuhane 4.600,
127. jedilne konserve (mesa, 'jetra itd.) 3.000,
128. okrogle gnjati 2.500,
129. gnjat v škatlah 3.100,
130. zaklane svinje, pol. 1.500,
131. ovčje in kozje meso, suho v polovicah 900,
132. svinjina sveža 1.400,
133. govedina sveža 800.
134. teletina sveža 1.700,
134.a teletina zaklana, v koži in z glavo 1.400,
135. ovčje meso, sveže 800,
136. jagnečje sveže 1.200,
resolucij, ki zahtevajo obnovo mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Pri gospodarskih pogajanjih med Nemčijo in Romunijo so nastale težave in je nemški zastopnik odpotoval iz Bukarešte po nova navodila.
Romunski izseljenci so sprožili močan izvoz mesnih izdelkov iz Romunije v Sev. Ameriko.
300 vagonov in 58 lokomotiv bo dobila Turčija še letos iz Anglije, kakor poroča »Jug. Kurir«.
Moskovsko nemško poslaništvo preklicuje novice o novih gospodarskih pogajanjih. Razni poslovni ljudje so dospeli zadnje dni v Moskvo, toda samo zasebno.
Trgovinska pogajanja med Turčijo in Francijo za dopolnitev starih pogodb so se pričela v petek v Parizu.
Švica in Nemčija sta sklenili nov
137. domača klobasa (mesena) 1.700,.
138. suha čreva, svežnji po lVskg 4.500 trgovinski in plačilni sporazum, s
139.a suha čreva ovčja 3.500	katerim se bosta promet blaga in
139.b suha čreva svinjska 1.800,	turizem povečala.
139.C suha čreva goveja 1.300,	I Grčija je opustila svojo trgovin
139.Č čreva preparirana 17.000	zbornico	v Berlinu z utemeljit
140. suhi mehurji, prašičji dn goveji | vijo, da ni več potrebna, ker je
1.200,
141. zajčje meso 700,
142. pure žive, kos 35,
143. gosi žive, kos 26,
144. race žive, kos 16,
145. kokoši žive, ikos 15,
146. piščanci živi, kos 15,
147. pure zaklane q 1.100,
148. gosi zaklane q 1.100
149. race zaklane q 1.600,
150. kokoši zaklane q 1.500
151. piščeta zaklana q 1.900,
152. 'jajca sveža, 1440 k. izbr.jstand. ntb kolonijah 800,
153. jajca navadna, 1440 k. 700,
154. jajca v vedrih (melange) q 1.350, |
154.a rumenjak q 1.450,
155. beljak 1.450,
156. perje kokošje 550,
157. perje gosje 6.500,
158. perje račje 5.800,
159. perje gosje dn račje (najfinejše) puh 13.000,
160. perje pumo 600,
161. perje dolgo 1.100,
(Nadaljevanje.)
promet že dovolj urejen.
Za nadaljnjo prepoved veleblagovnic bo sklepal švicarski parlament že v septembru, da bi ostalo dovolj časa za morebitno ljudsko glasovanje o tem vprašanju. Sedanja prepoved izteče konec leta.
V Milanu se je osnovala itali-jansko-albanska rudarska družba z glavnico 5 milijonov lir za baker in druga špansko-italijanska družba, ki bo delovala v Španiji in nje-
Stanje delniških družb v Jugoslaviji
Objavljena statistika naših delniških družb za konec 1937 izkazuje brez bank in zavarovalnic vsega 811 podjetij s skupnim delniškim kapitalom 4.992,3 milijona dinarjev in z bilančno vsoto' 18.831,3 milijona dinarjev. Industrijske družbe so v tem udeležene z bilančno vsoto 16.405,3 mil., trgovinske 863,6, prometne 1.338,9. Gotovine so imela ta podjetja konec 1. 1937. 416,3 milijona din, v papirjih 600,7, surovinah in blagu 2.862,7, v stroijh 5.667,1, nepremičninah 2.828,7, terjatev 4.250,1, ostalih aktivah 2.205,7 mil. dinarjev. Samim industrijskim družbam je pripadalo 87,06% teh aktiv.
Družba Stolin postavi blizu Brčkega novo tekstilno tovarno.
Renski sindikat rjavega premoga poroča, da je njegova proizvodnja v prvi polovici leta presegla rekordno množino 12 milijonov ton.
Najmočnejša orožarna na svetu je tvrdka Dupont de Nemour v Ameriki, njene tovarne bodo imele letos 150 milijonov dolarjev dobička. Tvrdka je narastla v svetovni vojni.
Znano tvomico kmetijskih strojev Hofherr - Schrantz - Clayton -Shuttleworth na Dunaju je kupila
Pasiva pa so znašala: glavnice enako znana tvomica kmetijskih 4.992,3 milijona, v tem sama indu- strojev Henrik Lanz iz Mannhei-strijska 4.214, trgovinska 189,2, ma Dunajsko podjetje se bobaje -on7 p . • „ .	’	uredilo sedaj na proizvodnjo vlačil-
prometna 520,7. Predpisani rez. cev mlatilnic, stiskalnic sena, ko-skladi so dosegli vrednost 572,7, paoev krompirja in drugih kmetij-ostali 1.201,2, amortizacijski 2 ti- skih strojev, ki jih rado kupuje soč 317,1, menični akcepti 681,1, kmetijstvo v jugovzhodni Evropi. ’ ’	*	1 Znaten del transportnih stroškov
upniki 6.760,1 in ostala 2.306,9 milijona dinarjev.
pasiva ^ g tem prihranjen.
Občni zbori
Narodna tiskarna d. d. v Ljub-
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično »naši obleke, klobnke
ljani ima občni zbor dne 24. julija ltd- Skrobi in svetlolika srajce, ovrat-
ob devetih v uredniških prostorih. B*^e *D manšete. Pere, suši, monga in Delniška trg. in ind. družba I	H^a	domače	perilo
Hartner v Murski Soboti ima dne 27. julija ob 14. redni občni zbor in sicer v prostorih Prekmurske banke. Delnice je položiti šest dni prej pri družbini blagajni.
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telefon št 22-72.
Tržna poročila
Sadni trgi
V Prago je dospelo sredi tedna 19 vagonov raznega sadja iz Jugoslavije, samo marelic je bilo 13 vozov, eden mešan, 3 hrušek in 2 marelic in višenj. Madžarskih marelic je bilo 3. julija 7 vagonov, italijanskih eden in 3 vagoni breskev, pa tudi dva voza paradižnika. Bolgarskega blaga je bilo: 3 vagoni marelic, 2 breskev, 6 paradižnika. Z Madžarskega so dospele kumare.
Cene so naglo padale, ker je blaga dosti in ne zdrži prevoza. Samo italijanske pošiljke so na boljšem, ker se prevažajo v posebnih vagonih. Marelice so bile na debelo po 4—5-30 Kč, breskve in paradižnik 4,50, višnje 5—6, hruške 3,20.
Naš izvoz svežega sadja v maju je bil dober. Večinoma, 64 od 70 ton, smo izvozili le jagode, za katere smo dobili 323.000. V Nemčijo je šlo 37 ton, ostalo pa na Ce-škomoravsko. Suhih češpelj smo izvozili v maju 313 ton, v petih mesecih pa 2.810 ton, in to največ v Poljsko, Nemčijo in v protektorat. Izvoz je povečan 6kratno, izvoz pekmeza trikratno, izvoz vina v maju pa štirikratno (na 1.054 ton). Jabolk smo izvozili svežih lani v prvi petih mesecih 30, letos pa 239 ton, največ na Češko.
žitne cene Prizada
S 1. julijem prične Prizad nakupovati domačo pšenico po teh pogojih in cenah: vlačilno blago do 25. julija Tisa I, kval. din 165, Tisa II din 164, Begej enako, Tisa kanal 162, Donavski in Aleksandrov kanal 159, Donava, Bačka, Banat, Baranja 162, Srem in Drava-Slavonija 158, Donava Srbija 156, Sava (Srbija, Bosna) 155-,
vagonsko blago Gornja Bačka in G. Banat din 159, ostala Bačka, Banat, Baranja 157, Srem, Slavonija 152, Srbija 149; vse za novo, suho, zdravo in rešetano blago, nemešano, ne nad 2 odstotka smeti. Ostali pogoji so isti kakor doslej.
Poročajte vedno o vseh važnejših dogodkih svojega kraja »Trgovskemu listu«!
Kruh: 1 kg belega kruha din 4'25, polbelega kruha 3-85, rženega kruha 3'85, črnega kruha 3'60, žemlja mala 0'50, velika 1.
Sadje: 1 kg hrušk n. vrste 8, III. vrste 4—6, marelic 6—10, breskev 4 do 8, orehov 10, luščenih orehov 32, češenj 3—5, 1 liter češenj 2 do 3, 1 kg suhih češpelj 9—12, suhih hrušk 7, 1 kos limone 0'75, 1 kg vrtnih jagod 5, 1 liter borovnic 1.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave I. vrste 98, II. vrste 66, III. vrste 64, čaja 90—130, kristal. sladkorja 14, sladkorja v kockah 15-50, sladkorja v prahu 16, medu 20, kavne primesi 19, riža I. vrste 12, II. vrste 7, III. vrste 5'50, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 17—31, bučnega olja 12, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, pe-
Tržne cene v Celju
dne 1. julija 1939.
troleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli 2 75, celega popra 40, mletega popra 44, paprike 20, sladke paprike 36, testenin I. vrste 15, testenin n. vrste 7, mila 9—12'50, karbida 8'50, sveč 14—15, kvasa 32—36, marmelade 10—24, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 din 3—3'25, št. 0 3—3-25, št. 2 2'80 do 3, Št. 4 2'60—2'80, št. 5 2‘50 do 2‘70, št. 6 2'30—2'50, ržene enotne moke 2'75—3, pšeničnega zdroba 3'75, koruznega zdroba 2'25, pšeničnih otrobov 1'75, koruzne moke 2, ajdove moke 4—4'50, kaše 4-50, ješprenja 4—4'50, ovsenega riža 7.
Žito; 100 kg pšenice din 200, rži 200, ječmena 190, ovsa 195, prosa 250, koruze 170, fižola 250—400, graha 900.
Kurivo: 100 kg premoga, črni trboveljski din 36—38, črni zabukov-
ški 31—35, iz Hude jame 34—38, rjavi 20—22, kubični meter drv 90 do 100, 100 kg trdih drv žaganih 24, kubični meter drv 70, 100 kg mehkih drv žaganih 22, 1 kolobar mehkih drv 4-50.
Krma: 100 kg sladkega sena din 65, polsladkega sena 60, kislega sena 50, slame 40, prešane stane več 5 din.
Zelenjava in gobe: 1 glava solate din 0'50—0‘75, zgodnjega zelja 2 do 3, kislega zelja 3, ohrovta 3, kar-fijola 6—8, špargljev 10, 1 komad kolerabe 0‘25, 1 kg kolerabe 4, 1 krožnik špinače 1, 1 kg špinače 7, paradižnikov 10, kumar 5, graha v stročju 4, fižola v stročju 6—8, čebule 5, česna 10, krompirja, novi 2 do 3, 1 krožnik jurčkov 4, 1 komad jurčkov 0'50—2, 1 krožnik lesičk 1 din.
Črni ali beli
Vodilno načelo pri pridobivanju elektrike
Goveje meso: 1 kg volovskega mesa I. vrste din 12, II. vrste 10 III. vrste 8—10, kravjega mesa 8 do 10, vampov 6, pljuč 5, jeter 10; ledvic 12, loja 6.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste din 12, II. vrste 8—10, jeter 16—18, pljuč 10,
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste din 17, H. vrste 15, III. vrste
14, pljuč 8, jeter 10, glave 9, slanine I. vrste 16, II. vrste 16, slanine na debelo 15, slanine soljene 17, suhe slanine 18—20, masti 17 50 do 19, šunke 20—22, prekajenega mesa’ I. vrste 18—20, prekajenega mesa II. vrste 16, prekajenih parkljev
9, prekajene glave 10—12, jezika 22
Drobnica: 1 kg koštrunovine din
10.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20; debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 45 do 50.
Perutnina: 1 kos, piščanec majhen din 8—12, piščanec večji 14 do
15, kokoš 22—28, petelin 22—28, raca 20, gos 40, domači zajec, manjši 5, domači zajec, večji 15.
Ribe: 1 kg krapa din 14, postrv 38—40, ščuke 17, klina 12.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 1‘75—2, kisle smetane 10—12, 1 kg surovega masla din 24 do 28, čajnega masla 30—36, masla 24, bohinjskega sira 24—28, trapi-stovskega sira 16—28, pol ementalskega sira 30, sirčka 6—8, eno jajce 0'65—1.
Pijača: 1 liter starega vina din 14 do 16, novega vina 10—12, piva 10, žganja 30—32.
Pred kratkim je izšel načrt uredbe o elektrifikaciji, ki je javnosti dvignil mnogo prahu. Gospodarski krogi v vsej državi se nikakor ne morejo sprijazniti vsemi določbami uredbe, zlasti ne z onimi, ki govore o tem, da preidejo električne centrale po določenem času v last države ali samoupravnih teles. Tudi je uredba precej pomanjkljiva in pušča odprtih dosti vprašanj, ki bi jih kazalo razčistiti.
S tem v zvezi se ponekod v gospodarskih krogih severne Slovenije znova načenja vprašanje, kaj nam je bolj ugodno: ali vodne ali kalorične centrale. Večinoma na-glašajo, da se vedno bolj grade vodne centrale, in pri tem zlasti navajajo kot zgled napredne države: Nemčijo, Švico, Italijo. Norveško, Švedsko itd., kjer nastajajo vedno nove hidroelektrične centrale. Z nekakim ponosom na-glašajo, da si bo tudi mestna občina mariborska v doglednem času, ko bo Fala preobremenjena, postavila lastno vodno centralo ob zapadnem koncu Mariborskega otoka na Dravi. To da bo novo mestno podjetje in občini ne bo treba več nabavljati tok od Fale, ampak ga bo proizvajala v lastni elektrarni.
Glede elektraren je težko reči, kaj je boljše in tudi kaj je gospodarnejše. V državah, ki imajo premalo premoga, pa obilico vodnih sil, bodo seveda segle po >be-lem premogu« in postavile vodne elektrarne. Kjer pa je »črnega premoga« v izobilju, kot pri nas, se hidrocentrale ne rentirajo tako kakor kalorične centrale. To velja zlasti za sedanje stanje tehnike, ki omogoča, da se za kurjavo parnih kotlov uporabljata manj vredni premog in prah, ki ga je sicer v premogovnikih itak treba odvažati in z njim zasipati jame in globeli.
Pri hidrocentralah so investicije zelo velike, obratni stroški pa malenkostni. Brž ko stroji stečejo, je treba le paziti nanje in jih ma zati; kuriva ni treba. Toda dolinske pregrade, betonski jezovi, za-tvornice, razlastitve obširnih zemljišč, ki jih poplavijo tako ustvarjena jezera, potrebna, da se dosežeta zadostni padec in vodni pritisk, požrejo često ogromne vsote. Naj omenimo, da je stala naprava Fale ob Dravi skoraj 300 milijonov dinarjev. Na drugi strani pa vidimo, da so kalorične centrale razmeroma poceni. Za 10 do 20 milijonov se postavi zdaj že precej velika parna elektrarna. Investicije so torej tu razmeroma majhne; poprej pa je veljalo kurivo, premog, velike vsote, tako da so vodne centrale lahko oddajale cenejši tok ko kalorične.
Kakor kažeta zgleda Velenje in Trbovlje se je to razmerje znatno spremenilo. Tudi kurivo je zastonj ali skoraj zastonj, ker se zdaj v posebno konstruiranih ku riščih pokurijo ves premogovni prah in premogovni odpadki. Tu imamo razmeroma majhne investicije, vsekakor pa tudi zelo, ze-
lo majhne obratne stroške. Pri Fali na primer odpade večji del dohodkov na amortizacijo velikih investicij in na obresti posojil, ki same znašajo po več milijonov dinarjev na leto. Velenje pa se je ali se lahko izplača že v nekaj letih, potem pa dela lahko skoraj samo za dobiček.
Zakaj bi torej naši kraji gradili hidrocentrale ob naših vodah? V mislih imam velika podjetja, ki naj preskrbujejo cele pokrajine s
cenenim tokom. Njim bi vodne elektrarne ne mogle dajti toka tako poceni kot kalorične centrale, kurjene s premogovnim prahom. Izkoristimo najprej zemeljske zaklade, na katerih je ravno bivša Spodnja Štajerska tako bogata, in razmišljajmo o vodnih elektrarnah šele takrat, ko bo jelo »črnega premoga« zmanjkovati. »Beli premog« je dandanes za nas predrag.
A. B.
Doma in po sveto
Nj. Vis. knez namestnik je sprejel tudi nemškega vojaškega atašeja generala von Fabra, ki se vrača v Nemčijo.
V soboto je dospel z Gorenjskega v Ljubljano brat danskega kralja princ Herald s princeso in sinom. Ogledali so si razne zanimivosti in odpotovali nato v Dalmacijo.
Zunanji minister dr. Cincar-Markovič in gospa sta priredila na čast Jahia paše kosilo, ki so se ga udeležili mnogi ministri In zastopniki ministrstev.
Dr. Cincar Markovič je dospel včeraj na Bled, da kot zunanji minister počaka prihod dr. Kjosei-vanova na njegovi poti iz Nemčije.
.	...	Iz Beograda so se pri-
peljali tudi bolgarski poslanik Popov, ki je nadaljeval pot do Pod-roščice, in mnogi časnikarji.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je včeraj prevzel predsedniške posle Jugoslovanske radikalne zajednice.
Kot prvi podpredsednik JRZ je predsedoval včerajšnji seji glavnega odbora v Beogradu dr. Korošec, ki je v posebnem govoru počastil spomin drugega podpredsednika dr. Spahe.
Nato je oddal predsedništvo novoizvoljenemu predsedniku Dragiši Cvetkoviču. Predsednik vlade je podal obširen referat o položaju države in stranke. Zastopanih je bilo 9 banovinskih odborov, ki so poslali 64 pooblastil in je bila prisotna večina ministrov, tako tudi oba iz dravske banovine. Dr. Beh-men je opravičil svojo odsotnost, Za nova podpredsednika sta bila izvoljena dr. Korošec in dr. Kule-novič, za tajnike dr. Krek, Lj. Pantič in Vo j a Cvrkič. S sklepom glavnega odbora so bili nato izključeni iz stranke: dr. M. Stojadino-vič, Djura Jankovič, M. Joksimo-
vič, Dušan Letica, dr, N. Novakovič, Sv. Stankovič, Svetolik Stankovič, Dobr. Stošovič in D. Prisko-vič. Odbor je najostreje obsodil Stojadinovičevo akcijo za razbitje stranke in izdal poziv na pristaše o ureditvi stranke.
Von Heeren, nemški poslanik na našem dvoru, je dospel v petek na Bled, za počitnice biva navadno v Begunjah.
Proslava rojstnega dne dr. Vladka Mačka bo trajala v Zagrebu tri dni in bo združena z velikimi prireditvami kulturnega pomena. V istem času bo tudi glavni občni zbor »Gospodarske sloge«, katere mu morajo obvezno prisostvovati vsi delegati.
Strašna toča in vihar sta v okolici Brčkega uničila ves pridelek in sicer v vaseh Priboj, Pirkovci, Lo-pare ter Matkovci, kjer je bila toča najdebelja. Uničeni so koruza, pše nica, grah, češplje, tako da so kmetje vsi obupani.
V Sofiji so se pričele prireditve bolgarskega Junaka in našega Sokola. Jugoslovani so bili navdušeno sprejeti. Dr. Belajčič in dr. Smiljanič sta se za zvezo vpisala dvorske knjige in obiskala župana.
Zlet Junaka je otvoril sam car Boris. Tekmovanja je otvoril bol garski načelnik Josip Ureš.
Kongresa »Profesorskega društva« v Sarajevu se je udeležilo 235 delegatov. Sporazumno je bil sestavljen novi upravni odbor dosedanjim predsednikom Danilom Medakovičem.
Kongres banovinskih uradnikov in uslužbencev se je pričel v nedeljo v Banjaluki.
Državni kongres sadjarjev bo letos 12. in 13. avgusta v Valjevu Priprave vodi »Udruženje izvoznika kralj. Jugoslavije« v Beogradu
Kandidati za dijaški rok v voj ski naj vložijo prošnje za vstop v kader najkasneje do 1. avgusta.
V Mariboru sta bila včeraj občna zbora Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev in krajevnega odbora invalidov.
Stare hiše na Tyrševi cesti v Ljubljani so pričeli podirati pri novi palači banke Slavije.
Glede uredbe o elektrifikaciji je
zahteval gradbeni minister do 12. t. m. mnenje Zveze inženirskih zbornic, kar se zdi Jug. Kurirju upravičeno zelo kratek rok.
Za ureditev avtobusne postaje v Ljubljani se je spet pričela na pobudo mestnega tehničnega urada posebna anketa, ki je ugotovila, da za postajo ni prostora oz. bi bil predrag.
Avtomatična telefonska centrala na Sušaku bi imela podružnice v vseh bližnjih krajih, tudi na Delnicah, v Senju i. dr., za Hrv. Primorje in Gorski kotar.
Splitski odbor za ureditev mesta je svoj načrt zelo razširil na vse obale in priporoča, da se podro stare hiše ob Dioklecianovi palači. Poleg tržnice se zgradi še ribarnica.
Židje in tujci na Slovaškem morajo do 29. julija prijaviti svoje nepremično premoženje.
Cangkajškova žena je po radiu pozvala Zedinjene države in druge države, naj izpolnijo svoje obveznosti za pomoč Kitajski in gospodarski bojkot Japonske.
Kljub velikemu spopadu v Mongoliji se trudi Japonska doseči sporazum s Sovjetsko Rusijo.
Boji na -razdalji 10 milj v Mon goliji so po angleškem poročilu šele začetek večje bitke, ker se bližajo iz Sibirije vedno nove čete. Videti je pa, da žele Japonci zasesti nekatere važnejše točke.
V Šanghaju je nastal spor med Japonci in Francozi, ker so francoske oblasti prepovedale parado skozi francosko naselje. Anamitske čete so bile okrepljene z mornarji in so morali Japonci popustiti.
Nemčija in Japonska sta vpoklicale nove vojaške obveznike raznih letnikov, ki bodo določeni predvsem za vojaška dela.
Za Kanton se je razvnela velika bitka. V mesto dospevajo nešteti tovorni avtomobili z ranjenci.
Japonci poročajo iz Mongolije o svojih velikih uspehih: 650 tankov so zajeli in pobili ali ranili pa 26 tisoč Mongolov.
Teroristom v Angliji je prišla policija na sled v severnem delu Londona. Iz inozemstva jim je bilo baje poslanih 72.000 funtov.
Radio Ljubljana
Torek 11. julija: Ob 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nac. ura: Predavanje inšpekcije nar. obrambe
— 20.00: Musorgski-Rimski Korsa-kov: Perzijski ples iz op. »Hovan-ščina« (plošče london. simf. orkestra) — 20.10: Kulturna zgodovina koroških Slovencev (prof. Lojze Potočnik) — 20.30: Koncert Učiteljskega pevskega zbora (Gallus, Ravnik, Lajovic, Adamič, Tajčevič, Dugan Fr. ml., Papandopulo) — 21.15: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda 12. julija: Ob 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »škrjan-ček« — 14.00: Napovedi — 18.30: Sinji šport v Sloveniji (g. Janko Čolnar) — 18.50: Zbor praških uči. teljev (plošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura: Obrti v Zagrebu v srednjem veku — 20.00: Plošče — 20.10: Osvobojenje slovenske krajine (prof. Jože Mav-čec) — 21.15: Bežigrajski pevski zbor poje narodne (vojaške) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Jožek in Ježek.
Na proilaj je polno zaposlena opekarna. Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Vsem znancem in poslovnim prijateljem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni, zvesti prokurist in poslovodja, gospod
PETER JENKO
Pogreb nepozabnega in vzornega sodelavca bo v torek, dne 11. julija 1939. ob 18. uri izpred njegovega doma na Celovški cesti 74/a k Sv. Križu.
Družabniki tvrdke Schnelder &. Verovšek
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Ivo Grahor, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, si Lj j