GIjAS SVOllODR hiovenski tednik ZA UUIIITI DtuTiin« LlDWTTAi Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE hixjvknio wjbkkivy Ditutid Tu Thh Imuam Or Tm luBoamo Ouun. Razgled po svetu. iz rusko-japonskega bojišča. Iz Londona se brzojavno i>oroča. da 35 tisoč Japoncev poti poveljstvom generala Hazegana napreduje proti Vladivostok!!. Pri reki Tu-men je bil srdit boj. Večkrat jc prišlo do obupnih spopadov z bajoneti. Japonski torpedočolni preiskujejo zalive v bližini Vladivostoka. V zalivu Gaškevič so Japonci izkrcali čete. Japonske bojne ladije so v Rusip?tiu. bi v zalivu Posijet. Obe luki sta iz strategničnih ozirov važni. Iz Tokia se oficieJno ]>oroča, da so Japonci zajeli na Sahalinu 461 Rusov tKi 4 topove. Najbolj vroč boj je bil pri Dalinu. Rusija. Zborovanje zemstvov se je vršilo vzlic vladni prepovedi v l.iši kneza I )olgorukega. Zborovanja se vde-ležilo 22$ delegatov. Policija je hotela zabraniti zborovanje, a je naletela slabo. Sprejete so bile razne resolucije, ki kritično osvetljujejo sedanji j)oložaj, V neki resoluciji se izreka vladi nezaupnico in se ojstro biča diktaturo krvoloka Trepova. Znani vodja zemstov, Petrunkovič, jc izjavil. da je ruski narod izgubil vero v reforme od zgoraj. Govornik je končal; "Mi smo zaman apelirali na carja. Sedaj apeliramo na narod J" g, V lVtrogradu je nekdo okušal ontreHti zagrizenega nazadnjaka Pol icdonosceva, glavnega prokura-torja "sv. sinoda. Napad je ponesrečil. Putrlove delavnice v Petrogradu so zaprli. Delavci so poskusili prirediti improvizirano demonstracijo, a napadli so j:h kozaki. Nekdo je med biriče vrgel bombo, ki je mnogo teh hlapčevskih kreatur vbila. Napadalec je neznan. V Helzingforju jc nekdo vrgel borni« podgnbernatorju Deutschu. (Tudi pristen Rus! Opomba vajenca.) Razstrelba je bila tako silna, da je zračni pritisek vrgel guberna-torja na tla. Deutsch je ranjen na nogah in rokah, a zdravniki upajo ohraniti ga življenju. Vlada je list "Slovo" suspendirala za mesec dni, ker je ta list prinesel vse dogodke z zborovanja zemstvov. Letina v Rusiji bode zelo slaba. Vročina zadnjih tednov jc močno škodovala poljskim pridelkom. V okraju Bogorod^k gubernije Tula je vničeno žito. Živina je brez krme, vbogim kmetom pa preti lakota. V Kartamičevski so pešci in kozaki napadli kmete, ker so se pri veleposestnikih pritožili radi visokih davkov in najemščine. 3 kmetje so vbiti, 11 ranjenih. 120 pa aretiranih. Delavci in liberalni meščani so dne 22. julija praznovali šestmesečno spomenico krvave nedelje z dne 22. januarja t. 1. Mnogo tvornic je bilo zaprtih in tudi črkostavci so ustavili delo. V Kremarentu je nekdo vstrelil na ulici policajskega načelnika. \ Varšavi so obesili Štefana Okrj ejo, ki jc z bombo v predmestju Praga usmrtil več policajev. Zadnje njegove besede so bile: "Doli z autokracijo!" # V Nižncm Novgorodu je prišlo zadnjo nedeljo do pouličnih izgredov. Revolucionarci so vrne hlapce carja, batjuške napadali na cesti. Mnogo oseb je ranjenih in mrtvih. Švica. Neki kmet je z bičem udaril soprogo ameriškega železniškega kralja Goulda in njenega sina, ker je - znameniti "votli ulici" hotel po -----bilovodja z automobilom zdrkniti'mimo njega. Kmeta so zaprli. Ako bi bil pa automobilovodja s kako gorjačo udaril kmeta po glavi, ker se ni ponižno umaknil s težkim vozom ameriškim plutokra-tom, bi automobilovodja dobil še kako odlikovanje. Naivni ljudje .bodo pa še v prihodnje trdili, da smo pred zakonom vsi enaki. . Nemčija. Nemški idiot. Viljem št. 2, ki je imel vedno polna usta o rmeni nevarnosti, se jc sam pormenil. Naročit je, da se morajo njcffs»ifL.gladia-torji (vojaški sužnji) vežbati za ]>oljsko službo japonski metodi. Slava mu, ako bode sam v praksi vodil gladiatorske oddelke, ker bi se mu prijK-tilo to, kar je doživel pri znanemu konjiškemu napadu, pri katerem je bil teoretično pojx>lnoma fuČ! Iz Pariza se brzojavno poroča, du sta se nemški idiot Viljem in ruski kretin Nikolaj sešla v finskem zalivu. V sestranski klovn Viljem ni le nnen, ampak tudi zaščitnik vseh evropejskih plemenitih kreti-nov. Kdor zna, zna! Francija. Dne 14. julija so na Francoskem oficijelno praznovali osvojitev ba-stilje. Vse jc bilo veselo, narod se je zabaval po gledališčih, plesiščih in drugih zabavščih. Kako različno je praznovanje osvojitve bastilje na Francoskem od praznovanja proglašen j a neodvisnosti dne 4, jul. vsakega leta v ameriški republiki? Francozje so kulturen narod in mi Američani ? ?? Posebno intenzivno se sedaj na Francoskem agitira, da se z dnem 1. maja 1906 prične v vseh strokah z osemuruim delom, ne da bi bilo trel>a za to stavkati. Vsaki delavec, ki bode dovršil osemiimo delo, pojde domov, ne tla bi vprašal delodajalca, ako mu je osemurno delo všeč. Vsi meščanski politikarji, ki /ive o narodnih in družili frazah, so kar iz sebe, ko so spoznali, da razumejo delavci priboriti osem-urni delavnik, ne da bi prosili njih za kako i>omoč. Kreta. Italijanska vlada bode zopet od-[xjslala polk pehote na Kreto, da zabrani vstajo Krečanov. Krcčani zahtevajo zvezo z Grško. 350 ruskih vojakov je dospelo v Retimo, da varuje tamošnje Turči-ne. Neverno, čemu velesile svoje roparske prste vedno vtikajo t jc. kjer jih ne jr-čc? Japonsko. Japonci, ki so zasedli od narave bogato obdarjen otok Sahalin, katerega so pa oficielni ruski kozaki spremenili v kazensko kolonijo, so baje osvoliodili vse kaznence, političnim kaznencem pa ponudili ja-pousko državljanstvo iti jih prosili, naj ostanejo kot naselniki na otoku. Ako jc to resnica, potem je to najhujši udarec za ruske oficielne nazadnjake. Čestokrat se svetovno-zgodovinski dogodki- završe proti volji mogočnežev. Turčija. Ko je zadnji petek ostavil turški sultan mošejo, se je neznan človek preril skozi vojaški kordou in v smeri proti sultanu vrgel bombo. Razstrelba je bila silna. 23 oseb je bilo vbitih, 60 pa ranjenih. Med vbitimi je Beha Hej. učitelj sultanovih sinov. 55 konj in 27 voz je popolnoma razkosanih. Sultan je nepoškodovan. Napadalec je všel. — Dobro delavsko časoplaje je najboljše orožje delavcev proti izkoriščanju in izmozgavanju. Ameriške vesti. Ovčja koža potegnila se mu čez volčji ušesi. Pod tem naslovom odgovarja "Delavski Prijatelj" župniku Kranjcu iz So. Chicage, na dopise, katere je župnik Kranjec poslal raznim listom v zagovor v aferi Marije Frankov ič. "Delavski Prijatelj'' piše, da jc bil dopis, v katereni nedolžni siroti zahtevati denar od »upnika Kranjca, poslan "Glasu llaroda", listu Slovenskih 'delavčevi?), da ga priobči, a glasilo slovc&kih delavcev je vrglo ta dopis v »š, ker sta dve siroti od vscgamogSiega ( f) župnika zahtevali denal (Glilia vkup štrihal Opomba vajAca.) Naobratno je pawlasilo slovenski li delavcev tako jI) sprejelo dopis župnika, v katerenmimenujc uredništvo "Del. Prij." »jduško in ro-parsko, ker je pribjlo umazanost župnika Kranjca v aferi Marije Frankovič javno na {steno. Iz odgovora "DeL Prij." sledi nadalje, da je župnik Kranjec že leta 1899 dne t. tnaja prejel denar, češ, da ga Innle naložil obrestonos-110 v cerkvi. I>ne febr. 1903 je odvetnik Robert T. uMcElroy pisal župniku Kranjcu list, v katerem je zahteval, naj Kranjec vrne denar. Ali župnik na ta list še odgovoril ni. Sedaj ko je župnik Kranjec zvedel, da bode "Del. Pitij.'* to umazano afero olielodanij jf- dopis je bil že 22. junija t. I"stavljen — je hitro brez obresti poslal denar. (>jstre besede nam silijo iz peresa. Toda mi molčimo. Naj sodijo zavedni slovenski delavci, kje so hajduki in roparji? I'gani ti ni težko! Se pripravljajol V jamah, v katerih se koplje trdi premog, bode morda prišlo do stavke. Posetniki premogokopov hočejo odgovoriti na zahteve premogarjev v Pennsylvaniji z izprtjem. Da se prepreči izprtje, bodo pa premo-garji odgovorili s splošno stavko v vsej republiki. lastniki premoko-pov napravljajo na raznih krajih med Philadelphijo in Wilkesbar-rcni velikanske sklade premoga. Premogarji! Delodajalci sc pri-j>rav!jajo na stavko. Bodite i vi oprezni, da vas gospodarski boj ne zadene nepripravljene! Kapitalistični umori. Po oficielnem izročilu so v Zdr. drž. tekom prvih treh mesecev t. 1. vlaki v. 1787. slučajih skupaj trčili, 1321. pa skočiti raz tir. \ bitih je J32 oseb, ranjenih pa 3,713. Tem nesrečnim žrtvam bi >e lah-ko'na nagrobni spomenik zapisale te-Ie besede: Žrtvovani skopuštvu in lakomnosti najbogatejših delniških družb v ameriški rqnibliki. Vsi nepristranski izvedenci se strinjajo v tem, ovedbi prič se je doznalo, da se je v železniških vozovih 1» 70—80 delavcev v družbi nekaterih žensk |>ošiljalo na jug. Ko so Jersey City ostavil;, so zaprli vrata, da ni mogel nihče vteči. Kot hrano so ti nesrečneži dobivali črni kruh, klobase in slabo vodo. Neki Schaefer, do poklicu strojnik, jc povedal, tla jc tri dni živel ob kruhu in klobasi, da je moral slednjič vreči klobaso proč, ker se je vsled vročine spridila. Mi še enkrat svarimo vse slovenske delavce, naj tie hodijo v West Virginijo. (Icorgijo, Alabamo in druge države na jugu. Plače so nizke, jKHlnebje nezdravo, z delavci se pa postopa kakor s kaznenci. V Časih |ia agenti nabirajo delavce tudi za take tvrdke, pri katerih vpo-sletii delavci stavkajo. Torej ne na jug! Opran grabež. Postavodajna zbornica države New York jc spoznala sodnika Warren B. I looker j a z 76 proti 67 glasovom "nedolžnim". Sodnik Hooker je bil obdolžen raznih sle-parstev. O tem smo |K>ročali žc v zadnji številki. Časnikarji so torej poročali resnico, ko so trdilli, da so se mogočne osebe zavzele za I looker j a. Sedaj IhhIl' zbornica pričela preiskavah sleparstva v Equitable Life Assurance družbe. C emu komedija? Rezultat preiskave bode enask rezultatu preiskave Hookerja. Škoda za čas in denar! Temna slika izza far&kih kulis. V jako umazan škandal so zamotani župnik Lavrencij A. Ehrhardt, sodnik . Izak Ilartman alias Hoffmann, advokat Mikka. j. Malonev in neki Harry, znan pri raznih jet-ničarjih kot stalni gost. Župnik Ehr-hardt je žrtev ostalih omenjenih junakov, ki so radi nekega hudodelstva izsiljevali denar iz njega.,Slednjič je župniku to izsiljevanje presedalo in izjavil je, da rajše vse prizna in v kakem samostanu dela l>okoro za storjene grehe, kakor da bi se dal še v prihodnje izsiljevati denar. Izsiljevače so vse zaprli. O hudodelstvu,v katcregti je završil župnik, pa vsi v interesu črne žan-darmerije trdovratno molče. Ne bomo se zmotili, ako domnevamo, da se gre v tem slučaji za kako hudodelstvo zoper nravnost, kar je pri celebatarjih že v navadi. Župnik Ehrhardt je vsaj toliko pameten, da prizna, da je tudi človek, ki ima svoje napake, da se s svojimi žegni ne povišuje nad druge ljudi. Krepke besede. V Milwaukee zboruje državna delavska zaveza države Wisconsin. Na zborovanju je navzočih 42 delegatov. V poročilu glavnega orga- nizatorja Weber j a se neki odstavek gl^i: ''Organizirani kapitalisti so od dne do dne brutaluejši, podpirajo jih pa sodniki, ki so vsaki dati pripravljeni slediti njih klicu. Zvezna in državna sodišča se pulijo za naklonjenost plutokratov s tem, da ustavno zajamčene pravicc delavskega razrt^la teptajo z nogami in izdajajo izjemne odredbe, in sicer tako, da kaj sliČnega še v Rusiji ni mogoče." Nadalje, se pri-]>oroča za delo nezmožne delavce J?joo penzije na leto. Denar v to, naj bi sc dobil s |»osebnim osebnim davkom. Lastninska zver. Kmet George Brown iz New Martinsville-a, W. Va., jc zasačil ^letnega dečka Wm. Williamsa na svoji njivi, na kateri je imel zasajeno samo robidje. Ustrelil ga je na licu mesta. Ljudstvo je hudo razburjeno in bi najrajše tega morilca linčalo. Radi par malovrednih jagod je umoril človeka l Pa nekateri še trdijo, da zasebna lastnina vnema v človeku plemenite nazore. O, sanc-ta simplie tas! Razočarani Šplsarji v Chicagi. Ko jc župan Dunne zasedel županski stolec v Chicagi, prejšnji župan Harrison pa zginil z javnega političnega torišča, so pasivni verniki v reforme mislili, da bode kar deževalo koristonosnih reform za ljudstvo. PoobČinjenje prometnih sredstev so ti lahkoverni ljudje videli že servirano na zlatem krožniku. Sedaj so pa ti reveži razočarani, ko vidijo, da župan odlaša z reformami, da je vse delo meščanskih politikarjev z reformami zaspalo. Koliko časa bo še treba, da bode ameriško ljudstvo uvidelo, da ameriški meščanski jjolitikarji, kedar zasedejo mesta javnih funkcionarjev, le svoje življenske razmere reformirajo, za ljudske potrebe in težnje sc pa toliko brigajo, kakor za lanski sneg?? Naši dobrotniki, milijonarji. Vsaki dan lahko čitamo v ameriških dnevnikih, da imajo ameriški plutokratični izkoriščevalci odprte svoje denarne mošnjice za cerkve, univerze, za bolne pse in mačke. Nikdar pa še nismo čitali, da bi kak ameriški milijonar daroval nekaj milijonov v podporo ruski ali kateri drugi revoluciji. I11 tako je tudi pray! Darovi milijonarjev učilnicam in drugim zavodom so še vedno rodili kleče-plaztvo, slavospeve, štreberstvo in garjevcc. Kdo je tramp? McDewitt, katerega je nek tr-dosrčni sprevodnik sjKxlil s tovornega vlaka, je pri |>ožaru v hotelu I>cj)ort v Wabashi. Minn., 5 minut kasneje rešil 4 osebam življenje. Dasiravuo je bil ves hotel v ognju je McDewitt udri v hotel in prinesel na piano 4 osol>e, katere je dim žc poginoma omamil. Pogumni rešitelj, ki ni imel centa v žepu, je za-dobil precej opeklin. Ako bi Železniški detektivi prijeli McDewitta, ko ga je sprevodnik spodil z vlaka, bi Dewitt sedel v prisilni delavnici, 4 osebe bi pa zgorele pri požaru. Trampi, ki so primorani vsled današnjih družabnih odnošajev voziti se s tovornimi vlaki, so po nazorih kapitalistov in njih hlapcev človeški družbi nevarni. Naobratno pa trampi uživajo najvišje družab-, ne časti, ako sc vozijo v spalnih vozovih brzovlakov, ker so bili toliko pametni, da so druge ljudi postavnim potom oropali za njih izdelke. Kdo je torej pravi tramp? Somišljeniki naročujte In priporočujte "QLAS SVOBODE". "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ ^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 30 ' Chicago, 111. 28. julija 1905 Leto IY Stavka voznikov v Chicagi, — Stavka voznikov v Chicagi je končana —^ zgubljena, V resnici je bila stavka že takrat izgubljena, ko so se uniiski voditelji izrekli proti splošni stavki iz Simpatije — gene-talni stavki. In se* bolj smešno je, ako danes gcJsjiod Dold, predsednik čikaske 'tlelavske?aveze, trdi; da je minol čas za Stavke iz simpatije, da je treba več opreznosti. Koliko o-prc/kiO.Ht je pa še" treba gospodje nazadnjaški delavski voditelji? Stavka iz simpatije; ki obseza le majhen, neznaten del organiziranji delavcev ni stavka iz simpatije, je-le smešen poskus ume iti močno in krepko falango delodajalcev. Naši, nazadnjaški delavski voditelji v Amerik! so se prokleto malo naučili i/, strokovnega gibanja franco- skega. jam ga proletanata, cega ali avstr jske-Mesto da bi na- sprotnika naenkrat zgrabili z združenimi močmi, pa ^»ošiljajo male odtUi'V.e J13 fadjšče. katere dobro organiziran nasprotnik j>otolče druge-' ga za drugm. Stavka je pričela dne (>. aprila in do konca stavke $o delodajalci dobili komaj 2075 garjevcev, dasi je stavkalo le 4,620 voznikov. Kakšna bi predla še delodajalcem, ako bi zastavkovalo takoj vseh 40 tisoč organiziranih voznikov? Vozniki so zahtevah splošno stav-'ko. nazadnjaški voditelji so pa s puhlimi fovorancami uimeli preprečiti splošno stavko. Ta igra se bode toliko časa ponavljala, dokler organizirani delavci ne bodo poslali vse voditelje k vragu, vodstvo pa sami prevzeli v svoje roke. To se bode pa še takrat završilo, ko bodo delavci uvideli, da se mora današnjo kapitalistično človeško družbo spremen ji v socialistično. Dokler se delavci pehajo za meščanskimi politika rji — republikanci in demokrati, dotlej je malo upanja, da se l>odo razmere obrnile na bolje. Ako sta kapitalist in delavski vodja združena v skupni politični stranki, na gospodarskem polji sta si pa nasprotnika, potem to delavcem lc škodi. * * m Stavka je zgubljena rjovejo veselja pijani kapitalistični listi. Ali mislijo ti plačani kapitalistični pisaci, da je s tem zadavljeno tudi, delavsko gibanje? Ne 1 Pomen stavke ni le v tem, da se bitko dobi, ampak glavni pomen tiči v tem, da se vzdrami delavske mase iz duševnega spanja, da se prično gibati. Naj l>ode gibanje intensivno, jxjgumno ali počasno, vendar je to gibanje le proti najhujšemu sovražniku človeštva — proti kapitalizmu. Ko delavec prične stavkati, spozna, da je sam le ničla proti mogočnemu kapitalu, da mora svojo moč združiti z drugimi svojimi tovariši, ako hoče iztrgati vseizsesajoči denarni sili košček kruha za sebe ali svojo družino. On se združi s svojimi sotrpini-delavci, da potem združeno naskoči |>ostojanke kapitalistov. To spoznanje, da poleg njega žive še tisoči in tisoči v istem položaji, da *o tisoči in tisoči, ki imajo iste- ztrje, -H ••stremijo 4e-ss tem, dc porazijo svojega kajritalistienega nasprotnika, je prvi vspeh stavke. Naj glad prisili delavcc, da se morajo po hudem in dolgotrajnem boju vdati — tla morajo iti premagani zopet na tlelo, vendar je pa za vselej izginilo mej delavci napačno naziranje, tla vlada mej delom in kapitalom harmonija. Nikjer delavec tako ne opazuje nasprotstva mej delom in kapitalom, kakor v stavki, nikjer delavec tako hitro ne spozna, česar mu je treba, ako hoče zboljšati svoj položaj, ako hoče povspešiti preporod tlanašnje trhle človeške družbe, kakor zopet v stavki. Tu se* nihče drugi ne bojuje za njega, kakor on sam, tu se uči spoznavati svojo lastno moč. In to je dobrot Nov«, moderna stiskalnica (preda) za grozdje na prodaj pri John Koiell-jn 851 W. 18th Btr., Chicago, 111. Tiskarna Glas Svobode Vsem društvam in posameznikom se priporoča tiskarna »GLAS SVOBODE" za na-ha v I jen je vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena / najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami in je lastnina delavcev. Tukaj negfedenarv žep posameznika, ampak ves dobiček se vporabi /n agitacijo. Tiskarna "GLAS SVOBODE" je u n I j s k a tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. Sodrugi. ki žive v mestih, kjer ni linijskih tiskarn, naj pišejo uprnvniitvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali pa naobratno. Slovenci pozor! Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke za delavnik ali praznik, tedaj ae oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove BtetT P«* —------ jt najnovejši modi in nizki ceni. jt f JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. hllzo 18. ulice Chicago, III. Čez malo časa ima odpluti prvi pamik novega parobrodnega društva. Mnogo naših rojakov kupilo si je vsaj po eno delnico, a večina od njih pa po več delnic. Večinoma so pa to ljudje, kalert bo po več let meti svetom ter jim je dobro "znano kake koristi douaša tako parobrotlno društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem,—- Priporočamo toraj, da naj ni vsak jkj mogočnosti nabavi kolikor mogoče več delnic, onim pa kateri ne razumejo popolnoma koristi tega društva, priporočamo, tla naj se pismeno obrnejo na nas, da jim stvar poginoma razjasnimo. FRANK ZOTTI & CO. Kdor hoče kupiti delnice nove parol/rodne družbe "The Frank Zotti {Steamship Co.", nuj napiše, izreze in pošlje ta le kujKjn na spodnji naslov. Vsaka delnJca je vpJač/»na popolnoma, in se nemor* ve£ vplačati. (Incorporated under the laws of (he State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [ Inkorpor Irana po državnih zakonih t glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplačanih. 108 Ureenwleh Street, New York. Cenjeni gos poti:— S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po fo.00 komati, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnioe mi prej ko mogoče dopošljite. S tem ae razume, ako predplnče prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica iast...... Mesto in država. One..................190.... Čeki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. [■ — Pripravljen sem boriti najsvetejšo prisego, da sem v»e tako povc-.'. kal < r nii :e Mit .'* i lg: Lai an, J je re': d L raze m - slovesnim glasom, A njegova ponudba ni napravila ! nobenega vtisa. -— Ljubi .moj gospod, je rekel k v p ivar, j; /. - cvv č -tO nič ne dvomim, da govorite r< •nico, ali j kar prav te; to ni nikak dokaz. Dež. glavar je kmalu zaključil ; za-liševanje id:je povab: Znvršana, Erazma in Strnišo, naj grc.fo' ž j njim v Bistro, • K > .,0 zapustili h y>, je mtfzica veselja zavrisnila, mislec. tla jc že j v h 1 v rr lu in - .1 .. /laj—tukc j zpustili. a vrisk je hipoma utihnil in zavladala je plahosj, ko *> ljudje izvetleli, da dež. glavar n nje-: jovi opremljevalci nič prav ne ve--ULlk |?Q)tie)o -ue \ I Bistro poizvedovat, kako in kaj da J je na stvari. Dalje prihodnjič. 1,: .i..ih in t ud. i/, oJIdalj« :!'. j-Ut va-! m prepričat se, če se je res izkazala. neddzripst jetnikov. Deželni glavar in njegov: spremljevalci e ustaviH pri Završanu »n -i tam na dolgb in na široko za-d sevali Erazma. Ta je dež. glavarju vse natančno razložil, karjeb:! izvedel. Ker mu je dež. glavar dhl ■ jdovesno obljubo, da je ptfost Vsake ! kazni,' ! .'• >(' mu ji; razo !cl resnico o Murii -piij' rja Cdestma, -c nI Erar j žerti čutil Več vezanega in je pove-'.d. da mu je razfcH ves dogodek dolgi Laban. — In kje je zdaj ta mož? jc vpra-- al dež. glavar. ~ . Erazem je moral poveriti glavo in j pripoznat", tla ne ve, kam je izginil Laban. . . — Glavna priča je izginila m iz-1 'iml je tudi tSbdolžerri Kozina---| in V i hočete naj se verjame Vašim ; 5i.Hi.lam ? — To je cel zaklad, je tlihnii pi-sar iti tehtal vreč6. \ njegovih očeh je zabijal planten poželjivosti ill vt> .-e jv tfesCl, ko je Kozina t>l? vezal vrečo in se.je videl blesk zlata in srebra. —Vsa! i (*i!ia 'Co. prijatelj, je rekel Ko?ina in 1 denar zlagati rta dva kupčka, med tern ko je -ptsar pazil, če ju nihče ne u'.da. \Ii p -ar ,'h ok" it* vethfe uhaja! • rta za I h k'p'n zlata n srebra, ki je ležal pre i nj nV in v njegovi htši so- se, začele porajati grozne m sli, Kozina jc sedel na tleh m je 'si!/sklonji'i: nad denar, *Pisr(l! je -el nekaJkFat okrog njega, kakor bi ni odmaknilo od Kozine. Naenkrat se je ustavil, ' lisk-ima - • je nagnil h Kozini in ga- z obem;i rokama /grabil za vrat. Slikal >e"je htipšiv.1 grgranju p«- tluben vzklik, Kozina je I s silo obupa poskušal se oprostiti iz I pisarjev:h rok. Zvijal se je pod nje-! novimi .rokami, ga praskal in se j premetaval, a pisarjevih roke so ga ! tje, ki so trgali pisar j eve roke. so odnehali, telo -e je nehak-o sesedlo. Pisar ga je potegnil k bregu in ga j vrgel v Ljubljanico, vo la je zaplus-! nila in Kozina je v nji izgini kakor kamen. Pisar je potem denar) pospravil v vrečo iti bežal ž njo pro-j ti V rhniki. • Kralj Matjaž • I V; Zgodovinska povest, j T XVII. i.................. ,.......-T : -tH ^ ! \ vdel je dobro, kako vre med ! kmeti sn -la-'.i ljubezni gosjie Regine je Uanjal Simon Kozina 4n bil je tako zamaknjen, da niti slišal ni. ko je nvktlo |>otrkal na vrata, Koj na to so se vrata odprla in v sobo je planil deček, ki je izročil Kozini listek, na katerem je bila naslikana.mrtvaška glava. Simon Kozina je planil s postelje, kakor da je ležal na žerjavici in.nje-gov od množine zaužitih pijač sve-tlordeč obraz je ]>ostal ves zelen. — < )če rekli, tla se mudi, je dejal fantič in opazoval, kako se je Kož na hitro oblačil in vtaknil dva samokresa za pas. >— Reci očetu, naj pride, že ve kam, je naroč i Kozina dečku in mu stisnil nekaj denarja v roke. Zdaj pa pojdi in glej, da te nihče ne vidi. Deček je odšel, Kozina pa je iz svoje omare pobiral nekaj stvari in >e poteiti previdno splazil |m» stopnicah ter krenil na cesto, t >zrl se je na vse strani, a nikjer ni bilo nič sumljivega videti. — Morda jim le še utečeni, ie je šepetal in jK)časi korakal |>o ce-. >ti, kakor je bila njegova navada, kadar so ga videli ljudje. Kmalu je prišel iz trga čim se je prepričal, da ga nihče ne opazuje, je ubral j>ot |hk1 noge in bežal kar je mogel, oziraje se vsak hip nazaj, če mu nihče ne sledi. Kmalu je prišel do gozda in se zdaj oddahnil« Tu se je čutil varnega in tu jc ostal do noc:. K<» k* bilo na Vrhniki že vse mirno, se je Simon Kozina odpravil na mesto, kamor jc moral priti njegov svarilec. Pod starim orehom za obsežnim vrtom se je Kozina ulegel na tla :n čakal. Sodnik Završali ni imel mirne ure. Ko Simona Kozine ni dobil na njegovem domu in je izvedel, da je bil malo časa poprej odšel, je ]>o-slal svoje ljudi na vse strani ga iskat, a iskali so ga zaman. Obenem je Završan preiskat Kozinovo stanovati ie, a ni razen obleke n česar našel. Ker ni bilo dobiti nič denarja, je Završan takoj sklepal, da je bil Kozina posvarjen in da je pra-včastio odnesel svoj zaklad. Poslal je sela k ogljarski koči na lesno brdo, a ko je ta ponoči prijezdil nazaj, ni imel drugega sporočiti, kakor da stoji Erazem na straži, Kozina pa da še ni prišel Ukat ondi zakopanega zaklada. Vrhnika jcl bila seveda vsa ]>o-konci. Kakor blisk jc Šla od hiše do hiše vest, da so c gani umorili prijo-rja Celestina in sicer š [»oniočjo Simona Kozine ter tla so vsi v I'.istri zaprti kmetje nedolžni, da so bili j>o krivici vrženi v ječo, trp nčeui in nekateri izmed njih tudi že umorjeni. Zavladala je velikanska razburjenost in Završan je z Magajnovo pomočjo le z veliko težavo ubranil ljudem. da niso kar jionoei šli nad samostan in poskusili s silo osvoboditi nedolžne jetnike. Naslednjega dne je prišel sam deželni glavar 7 različnimi 'uradniki na Vrhniko. Sprejela ga je nepregledna množica, kajti prišlo je na vse zgodaj vse polno ljudstva iz Končno se je priplazil svarilec, pisar sodnika Završana, in je Simonu Kozini razložil, da je izdan 11 razkrinkan in da ga čakajo ve-šala, če ga dobi gosposka v roke. — Dolgi Laban te je izdal Erazmu, jc prijjovedal pisar iti zdaj ti je vse za petami. Erazem te z dvema stražarjema čaka pri neki ogljarski koči na Ixsnem brdtt, Zvršan je spravil |>ol Vrhnike na noge in vse preži nate, ker mislijo ljudje, da si le slučajno odsoten, jutri pa pride iz Ljubljane dež. glavar in ukazano je že, da če se ne vrneš, se preišče vsa okolica, (dej, da o pravem času izgineš, siccr se ti zna slabo goditi. Simona Kozina je prijateljevo pripovedovanje silno potrlo. Spoznal je, tla mu ni več obstanka na Vrhniki, da mora še to noč bežati in težko mu je bilo, posebno zaradi gospe. Regine. A kmalu se mu je zjasnilo lice in tiho se jc smejal ter si mel roke. — Mojega denarja pa le ne dota in mene tudi ne, je rekel pisarju. Ti si mi bil ves čas dober in zvest prijatelj. Ali sc še spominja.?, ko sem te bil lačen in brez vinarja v žqiu srečal gori pri Brezovici ? Od tistega dne sva bila zaveznika. Zdaj si mi celo reš:l življenje. — Da je rekel pisar, rešil sem ti življenje. Upam, da se mi izkažeš hvaležnega. — Nisem nehvaležen človek, je odgovoril Kozina in pokažem ti to še danes. Pojdi z menoj. $la sta čez polje v smeri, proti Bevkam. Daleč zunaj blizu samotne koče ob Ljubljanici, kjer so svoj čas cigani napadli menihe, se je Kozina ustavil blizu drevesa in rekel svojemu spremljevatcu: — Tu mi pomagaj od kopat i zero- 'i0- . . Z noži sta odkopala nekaj remije in kmalu spravila na dan usnjeno vrečo, Črtico iz življenja v stari domovini. Nekaj napredka je viditi tudi pri nas, kar ga pa je, se je zahvaliti možem, ki niso b.li, ali niso prijatelji kat. duhovenstva. Tisoč in več sto let nas je kat. duhovenstvo izgo-jalo in j>o>edali smo v tem času dosti sveta. Zgubili smo ga in najliolj-ši v Koroški, Gorenji Štajerski — ob morju in danes nas je tako malo in najtrdnejši naši ljudje v Ameriki, doma pa nastaja hiranje, tudi naše1 rase, ker skrbijo za zaploditev najrevnejše narave. Zahvalen mora biti človek, kateremu je na srcu dom in narod, tla je še kaj mož, ki sc upajo nastopati proti mogočnemu kat. duhovniku, ker lc-ta je najbrez-obzirnejši, najmaščcvalnejši člen Človeške družbe, dasi nosi vedno ljubezen do bližnjega na jeziku. Liberalec biti sc pravi pri nas skoro trpeti duhovnik hujska proti njemu vsaj bolj nespametne ljudi v spoved-nici ali v zasebnem ]>ogovoru. In to stori prav tihotajmo. Liberalizem je prehod v socializem. Liberalizem je razbil prejšnje gospodarstvo gmjščnkov in duhovnikov, rešil kmeta tlakarstva tem ljudem. Postavil jc siccr drugo in svoje gospodarstvo, ki ima tudi svoje su-ženstvo v fabričnem in drugem delavstvu, ali liberalec je razvezal gospodarske moči z upeljatvijo proste lastine, uzmogočil je stem napredek vede, posebno naravoslovnih znanosti, mehanike, tehnike, uzmogočil pridobitev večjih premoženj in stemi stvarjenje zdajšnjega velikanskega gospodarstva na kmetiji, v rokodelstvih, industrijah, prometu. Samo v jednem stoletju, v pre-tečenem 19. stoletju sc je razvilo več kulture, omike gospodarskih in duševnih moči, kakor v vseh 1800 letih prej. Kat. duhovnik je z njegovo vedo, njegovim gosjKwlarstvom prejšnjih stoletji napram zdajšnjemu učenja-štvu iti velikanom tehničnega tlela l:od! v '-meti j i ali obrti pr tlikovec in ri spit h več upoštevati. Prikrojil v \-.TStvo in vso svojo izgojo, ureditev stanovskega svojega življenja gosj>otlarstvu, kakor je bilo sred-njeveš kotlakarsko gospodarstvo. V tem pojmovanju, v tem svetskem naziranju it) posebno v tem tla je on prvi za bogom in od l>oga poklican s vet ski vladar, še danes živi, da si mu je li!>eralizem jxxlrl njcgo.e stavbe in tudi njegov nauk o nebesih. peklu, vicah, čudežih. Kot razvalina prejšnjih časov stoji ta stan v našem času in smešen je, ko uči ljudi, da stradanje na zemlji v nef>esa pomaga. Ljubezen do bližnega iz usmiljenja, kakor jo je 011 imel sicer na ieziku, a ne v srcu, ljubezen zaradi kriščcvc. božje volje, ne velja več; nemilost, ampak t>rcnot socija-lizmu. Vse njegove naprave, vse njegovo gospodarstvo navaja, pripravlja socialistično. V socialističnem gospodarstvu pa tie bo vladanja. kakor je sedaj rimski papež in duhovenstvo I10 prikrojeno novi gospodarski struji! A kjer se liberalec svojega dela še ni storil, tam je dobroti j i v. koristen delavec še liberalizem. Podirati staro poslopje je dostikrat nevarnejše, tfcga zidati novo. Na Slovenskem je liberalec ta nodiralcc starih ruševin. Ako se hoče Slovenec rešiti narodne smrti, postati mora preti vsem dober gospodarski delavec. Brez šote, dobre realične. tehnične šole to ne more postati. Na poti dp te in sploh do večje omike stoji kat, duhovnik. Njegov nauk ne sme priti v dotiko t rraravskmrimi vedami, večja omi- ka ne strpi njegove majhne omike kot bodi kje rfterodajne, A 011 hoče vladati, m6ra, ako hoče živeti, bo-gatstva ohraniti, ki jih je nabral tekom tisoč let. On ne more drugače, kakor [>oleua metati novodobni iz-goji, šoli. Ako hoče Slovencc prej ko slej postati člen onih socialističnih strank, ki masam utiravajo pot iz teme k luči, iz stradanja do po-voljnega srečnejšega življenja, mora pridobiti veij znanja 111 }>ostati mora moderni' kmet in dobro šolan obrtni delavec. Ako hoče Slovenec na svoji zemlji, ki ni skopušna, vstvariti kaj prida gospodarstva, mora razdreti vso zvezo z glavnim zastopnikom tlakarskega gospodarstva. Zadruga'je njegova bodoča družitev, ali ne zadruga, kakor jc bila na srednjeveški grnjščini al^vL samostanju; tudi taka ne, kakor jo je gojilo od vlade duhovnikov oproščeno meščanstvo ..srednjeveških mest, ki je siccr lejxi pokazala svetu, kaj premore vzajemnost mej ljudmi; naš čas in nase gospodar^ stvo ima take oblike zadruge, ki pokončevajo vladanje, gospodstvo posameznih, ali stanov, ki pa tudi odvečno vidijo vladanje. Uradnik bo gospodarski delavec, zabavnik, učitelj, ne pa jetničar, policaj. Da zamorejo mase priti tlo večje omike, kažejo nam danski kmeti, nemški, angležki delavci. Japonci, ki imajo le malo z verskimi stvarmi opraviti, ki ne poznajo latinščine iti grščine, so pokazali katoliškemu in pravoslavnemu svetu, kaj premore v tehnični šoli izučen človek in da jc mogoče, tla postane ves narod deležen te šole, Protcstantovski narodi so v 'vsem jakši od katoliških: znanost je v številkami dokazala manjšo vrednost katolika kot delavca, gospodarja. Boj za biti ali ne zahteva, tla se katoliški narodi utirajo v drugo stremljenje, drugo svetsko naziranje. ki ne zaupa več na nebesa, s katerimi je doslej varal o ljudstva kat. duhovenstvo, jK>vzdigujoče revo, trpljenje kot sredstvo za pridobitev nebes. Življenje je prva in dobro življenje. Pa dokler Iki obstajalo še izcerpanje mas, vender ta funkcionar, kat. duhovnik nima nobenega prava več, predobro živeti od žuljev mas. On ne more več zaslužiti tega plačila, ker nima več posla v našem gospodarskem in tudi ne več duševnem ž vljenju. Preživel je kot gospodarski in kulturni činitelj. Na Slovenskem 1>o še dosti treba boja stem zastopnikom srednjega veka. Lahko še živi pri nas od ne-omikanosti našega kmeta v izobilju in lahko ta duhovnik gospodarske in moči volilca-kmeta izrablja za svoje boje proti liberalcem in sodja-listom. Iz tega stališča vzeto, storil je dr. Tavčar dobro tlelo, ko je v aust. parlamentu razkril gospodarsko in duševno ropanje naše kmetske mase po kat. duhovniku. (Pride Be.) Listu v podporo. A .L, Roslyn, Wnah......$0.:>0 ,J. K., Taylor, Wash......$0.25 Neozdravljiva bolezen. (hi. Ana Kvinta iz Halletaville, Tex. nam jo pisalu naslednje: "Nila Bum skozi dve leti težko bolna. Rabila som razna zdravila, no tla bi opazila kako najmanjše zboljšanje. Mislila sem >e, da je moja bolezen neozdravljiva. Mej tem me nekdo opozoril na Trinerjevo zdravilno grenko vino, za kar sem vfprav hvaležna. To domače zdravilo je zvršilo čudovit učinek. Mojatelesma moč se nt i jo pričela vračati in kmalu sem popolnoma ozdravela, zadobila sem zopet popolno življensko moč. Sedaj lahko zopet oskrbujem moja otroka." Triuerjevo zdravilno grenko vino lahko bri'zdvomno pomnoži in po-'novi kri v človeškem telesu, ki je podlaga telesni moči in zdravju. Ta pripomoček bo priporoča v vseh slučajih, ako se izgubi slast do je di, ali pa če se oznanja kaka bolezen. Boljšega zdravila ga ni za pokvarjen želodec. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. PCSEaNI OGLAS. Nova prcUomorsl i. isrta- Sreilozoni-Hko In Adrijitufko murk". — • . Cunard Line. ustanovljena leta 1810. S 2G. aprilom 1001 so prlCell pluti purniki Cunard Line ix New Yorka pre ko Noaipolja v Trst In I tole o. Pariilkl plujejo Iz New Yorka: Pannonia (nov parnlk, % dvojnim vijakom, 0,851 ton) dne 25. jul. t. 1. Ultonla (»ov paril lik. z dvojnim vijakom, 10,-102 ton) dne 27. jun. t. !. Slavonla (nov parnlk, z dvojnim vlj» kom, 10,006 ton) dno 2!,). aiiR. t. I. Kasneje odpluje vsnklh H. dni eu p.irniik.—1'rl nsiftih agentih dobite vozno listke po najnižji ceni. Tretji razred jo opremljen z vsem modernim kom-fortom. .F. G. Whiting, ravnatelj na Doarhorn In Randolph ulici, Chicag". " Se ličtfjo ■ agentjo! Raznovrstni god be ni in-b t rumen t i nizki coni. .108. J Kit AN, •15» \V. 18. St. Chicago, h«? priporoča za popravljen je god. instrumentov Rojaki v Olovelandu in okolici pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo so vsa notaraka dela (Vollmncht), kupna, dolžno pisma, prošnje radi vojaščino itd. Oddaljeni rojaki dobo pismena pojnBiiila brezplačno proti txlakodnini pošt- William Siti« Franklin Extension Lakewood, Ohio. nine. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vodo in drugih in'opojnih pijač. >■2 8-1 Fiak St, Tel. Canal 1105 Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" / MODERNIM KEtiTJISOEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in dnigt? raznovrstne naravno pijače- 1 vaj boljše in najfinejše uuijsko smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za,nizko ceno. Postrežba točna In izborim. Vaeiii Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar,1 564 S. Centre Ave. Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupile peci in pohištvo pri JS&- NAS "^tt © Jas. Vasiunpaur, ^ na voglu 1H in Paulina nI. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, tla sem otvoril na voglu 18 PI. in Loomis St. novoutejeni i= iS a 1 o o h . Poleg tega imam prostorno dvorane za obdržovanjo sej in zal m v. oglasite bo pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanje m (Telefon Canal 7281) JOSEPH POLACEK, i'm Loomis, cor. 18 PI. Chicago, III. /*/*/*>*/*>* Am» vV>\ iDOBRO PREBAVLJANJE.I s Ne samo veselje in udobnost življenja ampak tudi vspeh življenja je odvisen od dobrega prebavljanja Severov želodečni grenčec ozdravi vsake vrste neprebavnost in dispepsijo, ne glede na 1o, kako dolgo je že trajala in kako hude bolečine je povzročevala. To zdravilo je že staro, a povsem zanesljivo. Cena 50c in $1.00. '•Hvala in slava" Čitilani gospod:- S tem se Vam srčno zahvaljujem za pomoč in za popolno ozdravljenje, ki sem je zadobil od Vašegu izvrstnega Želodčnega grenčeca. Dokaj časa sem trpel vs ed slabotnega.želodca in izgube aj>etita. a navzlic rabi drugih takozvanih "zdravil", nisem mogel najti odpomoči. Slednjič sem šel v prodajalnico C. F. Zaruba & Co., v Clarksburgu, W. Va., ki imajo Va5a zdravila v zalogi, kupil ono steklenico Vašega ŽelodeČncga grent-eca ter ga takoj pričel uživati. Še celo ' " ' "" ' do cela vsakomur. Z visokim spoštovanjem » i i* » » » + s » » it i* > ped porabo cele steklenice se mi je prieelo boljšati in sem zdaj a zdrav. Hvala in slava Vam ! Priporočil bom Vaša zdravila o* M. LYDA, presednik odb. 340 NAr. Slov. Spolek, Clarksburg, \V. Va. Srčni udarci pošiljajo življensko kri v vsak del telesa. Ako imate kak nered s srcem vsled slabosti in neprivilnega bitja, to lahko takoj opazite poudar-cih. Severova srčna tonika vam takoj odpomore, ee jo pravočasno začnete uživati. Ojuči vsako slabotno srce. Cena fi.00. Čista kri pomenja zdravje in moe ter moško in žensko lepoto. Je-li Vaš obraz popačen s spuš-eaji? llabite Severov kričistilec takoj in preženite neristobo iz telesa. Ta krieistilec bo podelil moč in lepoto. Cena ti.oo. Vesele matere. Materinstvo je najveeje in najsvetejše bogatstvo Žene. A vsaki ženi ni podeljeno to, da bi postala mati. Severov ženski regulator je najbolši kreprilec za ženski sestav. Stoii nosečnost varno in možno, ter povzroči da se porod slavi kot vesel pojav, mesto objokuje kot nesreča. Cenami.00, H* to to $ SEVEROVA ZDRAVILA so na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti se dajo brezplačno. Ples sv. Vida se pokaže navadno v otročjih letih. Njegova Žrtev izgubi vsako moč nad svojimi udi. Dostikrat ne more j^P otrok sam hoditi ali si pri jedi to samemu sebi pomagati. Severov nervoton ta neprecenljivi krepčilec živceV in ojačevalec, ozdravi ples sv. ^ Vida. Cena $1.00. ^ to Zoper drisko, poletno bolezen padavico, zvijanje in krč ter ko- ^ lero v želodcu, je najbolši ^ Severov lek Zoper kolero in drisko V kratkem času odstrani bolest to ter dovede okrepčujoče spanje. to Cena 25 in 50c. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" [The, voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 683 Loom is St. Chicago, 111. Enured 11 the Post Of fit* at Chicago. III.. tw«ouq velja za AMERIKO: za celo leto................ u pol leta ................. 75c za evropo: za celo leto ............kron 10 zrn pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list M slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise ju posiljatve jo aledeci: 'aiiiH Svobode1 t>83 Loomik St. Chicago, III. Dopisi, Pueblo, Colo. i8. julija 1905. SLIKA IZZA KULIS POLITI- K AR J EV. Grahek na dan volilne zmage Jo mokra tov.. Grahek: llo, ho, I10, atnagali smo. Moj Jože bo jezdil konja, jaz-bom pa ceste škropil. Juhcj I 100 tol. na mesec, to lx> življenje. Jaz bo-detn že jx>kazal Hadovincu. Ako hoče biti fx)licaj, se mora pri meni zglasiti za službo. Permej stok rat tako jc in nič drugače. J oh n: Dobro jutro, Tone! Tone: Dobro jutro, dobro jutro, John! J o h n: Kje si bil tako zgodaj ? Tone: Pri Graheku. J o h 11: Kaj si šel k njemu ? Tone: No, saj veš, da so izvoljeni sami demokrat je. Šel sem prosit dela. J oh n: Kakšno delo? Tone: Grahek bo škropil ceste. Sedaj »>a rabi hlapca pri konjih. J 0I1 n: No, in kaj ti jc rekel? Tone: Eh, vprašal me je, koliko zahtevam 11a mesec, John: In koliko si zahteval? Tone: Trideset, pa hrano. John: In kaj je rekel na to? Tone: Saj ga |X)znaš, Začel je računiti. — Jaz dobim sto-od konj. Tebi trideset, hrana petnajst jc 45 na mesec. Konji stanejo 15, torej vse skupaj fto na mesec. Meni ostane 40.tol. No, well, le pridi prihodnji pondeljekl J oh 11: Torej dobiš dobro delo? T one: Rekel ie — John: Reci mu, da Ti izroči bolj pametne konje, kakor jc on. Tone: Ha, ha, ha! Če bodo konji tako neumni, kakor je on, vbi- jejo mene in razbije jo voz. * * * Tone pride v ftondcljek h Graheku int delo Tone: Dobro jutro, Grahek. (i r a h e k : Bog daj, bog daj 1 Tone: Prišel sem, saj ste mi rekli — G r a h e k : Da bi le hudič vzel vse demokrate. Veš Tone nič nisva dobila. Jaz in Jože sva ostala na cedilu. Bodovinec je postal jx>Iicaj, da si ni nič zanje storil. Pcrmejsto-krat jim bomo že pokazali pri prihodnjih volitvah. Pred volitvami so nam obljubili vse, seda pa dajo nič. Hudič naj vzame vse! * * + Ljudski glas. Grahek, ali ne \eš, da so te tle-mokratje prav [»šteno vodili za nos, dokler niso imeli svojih mandatov v žepu. Tako naj bi se godilo vsacenm sluzbodolcu, ki radi tega priporoča svojim rojakom političnega kandidata, da bi dobil kako službo. Pridem še. MORA. Pojdite na cesto, oglejte si mimoidoče ljudi natančno, ne glejte jih površno, skušajte se zaglobiti v njih duše in misli in čitali bexjete neizmerno gorje. V delavskih predmestjih, v predmestjih bede in siromaštva sreča-vate tope ljudi; tu vse mehanično drvi naprej, urno, brzo — zvečer se pa vse vrača trudno, počasnih korakov domov. Ali so to ljudje, se bodete vprašali, tisti ljudje, ki se s tem ločijo od živali, da lahko mislijo s svojo pametjo in ki so najvišji stvor na svetu ? Lakota, beda, topost.se č ta na njih upadlih, velih obrazih — njih zahteva je le delo ,in zopet tlelo. Njih zahteva? Seve, to ni njih lastna, prava in resnična zahteva. Ne, to jc zahteva, katero rode lakota, beda, siromaštvo. Glad in beda potiskata ljudi na živalsko stopinjo. ,Ko se je proletarec vsedel za bogato obloženo mizo človeške drui«. be, je našel vsa mesta zasedena, okoli-mize so sedeli le ljudje, kojim so rojenice že ob rojstvu nasulc zlata v zibelj ali pa ljudje, ki so druge ljudi zakonitim |x)tom oropali za njih zaslužek. Vse je bilo lastnina, vse je imelo svojega gospodarja. Nihče ni vabil proletar-cev — ne bog. ne svetniki — naj uživajo, kar je narava rodila in kar so izdelale njih 11m in njih pridne roke. In tako je ostalo profetarcem na izbero le lakota ali pa priznanje tujega Rospodstva. Proletarci so se morali odpovedali svoji volji, svojim mislim, svojim željam — odpovedati ho se morali -sploh* čkv.-eškv -mu življenju vobče. Proletarci nimajo nič, oni nimajo proizvajalnih sredstev, torej ne morejo za sebe proizvajati, pač pa se morajo zadovoljiti z drobtinicami, ki padaio raz gosi>osko mizo. Tako je v današnji človeški družbi, o kateri trdijo hinavci, da je ustvarjena po Ixv.ji volji, da je v nji kruha za vse ljudi, da je za vse enaka pravica "td. Akoravno proletarci vedno ne razumejo poginoma pravih vzrokov njih bede in trplcnja. vendar se zavedajo da se jim godi neznosna krivica. I11 ta zavest jih tlači kakor mora, da topo in klavcrno korakajo po ooti življenja. Ali so ti odraščeni proletarci isti ljudje, ki so v svoji mladosti, da-siravno so bili oblečeni v slabo, strgano obleko, veselo vriskali in brezskrbno kramljali med seboj ? Kje so njih upi. kje njih nade? Zamrlo je vse v njih. I11 kaj je postalo Iz otrok bogatinov — potomcev lastnine, ki so se v mladosti veselo igrali s proletar-skimi otroci? Le-ti niso vendar trpeli gladu in revščine! Ne, ampak vpregli so jih kakor žival v jarem — v konven-cionelnc na t sočih straneh omejene družabne forme, da hirajo pod mrtvim zunanjim lišpom. Uživanje se spremeni pri njih v strast. In pro zvodi, katere proizvajajo novodobni tlačani, so bogatim |)ostopa-čem prokletstvo, ker si domišljajo, da se za denar vse dob:, se pogrezajo čim dalje lx>lj v moralnem močvirju, stopajo vedno bolj niz-do! — na živalski nivo; človek pogreza vsled stremljenja za vse-zdravilom — lastnino in denarjem. Mora toraj tlači vse ljudi. Bogatini, ki se boje vsled današnjega napačnega naziranja o lastnini za svoj imetek in denar, iztrgajo vse kar jc še človeškega v njih in praznujejo pravcate krvave orgije, ako brezposestni sloji zahtevajo svojih prvič. Tako nas mori mora vse- — sapa nam pohaja. Ako se pa nočna tema umakne jutranji zarji — nekaj globokih, prav globokih dihlejev — in mora Izgine, mi smo svobodni. Calumet, Mich. 18. julija 1905. Ze dolgo ni bilo nobenega glasu iz bakrenega okraja v našem priljubljenem delavskem Istu. Nikar ne mislite, sodr. urednik, da v tem času ni bilo važnih dogodjjajev v naši slovenski naselbini. Nesreče na delu so istotako na dnevnem redu, kakor drugod, kjer delavci v potu svojega obraza spravljajo zaklade za kapitaliste na beli dan. Ali danes ne lx>m poročal o nezgodah, ki zadevajo delavce vseh narodov v enaki meri in širijo meri njimi solze, bedo in glad, ampak ha vil se bodem bolj z našimi notranjimi zadevami. Sodrug urednik! Ali menite, da je v slov. društvih, ki imajo kacega svetnika za reklamni ščit, v resnici pravo bratoljubje doma? Vi lahko porečete da, jaz pa pravim ne. Dne 16. jul. so tukaj pokopali člana društva "sv." Jožefa. To društvo šteje približno 500 članov in jc naj starše slovensko društvo na Calumet u. Ker je bila nedelja, sem mislil, da se bode pogrebeev kar trlo, ker po katoliških nazorih spada pokopavali je . ntrliČev meti "telesna dobra dela usmiljenja". No, pa sem se zmotil. Društveni-kov je prišlo toliko k jx>grcbu/ tla so mrtveca komaj na voz in iz voza nesli. 'Kaj ne sodrug urednik, tudi pristno katoliško! Ime nesrečnega rojaka, ki je izdihnil daleč, daleč od svoje domovine mi nirznano. Pa to nic de! G<>-tovo je bil umrli rojak starokopit-nih nazorov iti se ni zavedal svojega delavskega razreda,' kar dokuzuje, da je bil Član društva, ki ima za reklamo "sv." Jožefa. Ali vzlic temu se ga tudi mi spominjamo s tem, tla mu kličemo: I-ihka ti žemljica v tujini ! Klerikalna Irisaga v Calumetu tudi nima dna. V nedeljo, dne 10. jut., je župnik Klopčič rotil vernike v cerkvi, tla naj dajo kaj za cerkev, ko je vendar plačilni dan. Ali delavec v resnici nima preti temi be- jrači nikdar .mirnih .......... ....... Župnik naj se obrne do tistih ljudi za denar, ki so si omislili dragoceno cerkev, delavce naj pa pusti v miru. kjer jih ni nihče vprašal, kakšno cerkev si delavci žele. Ali so morda takrat naši prvaki z župnikom na čelu ugibali: Kaj bomo upraševali delavce, saj ti morajo tako plesati kakor jim mi žvižgamo ? No, pa se bodete urez ali. Tudi delavcem se je pričelo svitati. Delavci niso tako neumni in zabiti, kakor si domišljajo župnik in naši prvaki. Delavci dobro vemo, tla nam cerkev ne prinaša nobenega haska. pač pa je molzno sredstvo, s katerim se delavcem vlečejo centi iz že-pov. Mi ne želimo cerkve, pač pa slovenski delavski tlom, v katerem bomo na sestankih razmotrivali gospodarska vprašanja, se učili socializma, znanosti in vede. Mi si želimo slov. delavski dom, ker potrebujemo zatočišče, za bolne, pohabljene in stare delavce, ki so v boju za obstanek obnemogli, katere današnja krivična in hinavska človeška družba pomeče na cesto, ko jim je izpila kri in mozeg. Z nepotrebnimi stavbami a la cerkev se pa pojdite solit! Naročnik. )gjSg£5eS5gi5>sS>fiS3>HgiS>fiS>fiS>gS5«Sj>fiS5) jfcST Slovensko-angieški-rečnik katerega prodaja V. J. KUBELKA, Box 744, NEW YORK, N. Y. (cena mu Je samo 60 ct.) Pri naročilu tepa slovarja, ki Ima obliko lopne knjižice, priložite z.ne--lek fiO ct. v postnih znamka* all pa Post Money Order na zgoraj omenjeni naslov. Knjiga "OPATOV PRAPOR- i fiCAK," spisal F. R. je i^la. i Ta zanimiva zgodovinskn povest i je izšla kot podlistek v "Slov. Nar." in "Glas Svob". Knjiga j otaegn 211 strani in stane i>0c. : poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj se zglasi za pojasnila pri upravni štvu "GLAS SVOBODE". C»H:t Loomls St. Chicago, 111. Slovenci, 80 imate opravek v mestu /glasite HO pri B. Režabek-11, 288 Senera St. Cleveland, 0. Tn dobite vodno sveže pivo, fino vino in žganje, pa prost prigrizek. Naročeno kosilo 15. centov. Na prodaj posestva proti takojšnje* mu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. F. F. Stepi na, Odvetnik, notar in znstopuik za prodajo posestev. 352 W. 18tli St. Chicago, 111. Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. ' Vsem bratskim dmštvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselice._ Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro došll! "feitt Priporočam so vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. PROSTA ZEMLJIŠČA 8, 000, 000 ORALOV. Y zapadni Dakoti ob Northern Pacific železnici. Po zemljevide in letake pišite na C. \V, Molt, General Emigration Agent, St. Paul, Minn. Za ceno in informacije pa na C. A. Mathews, General Agent Passenger Department, 208 S. Clark St. Chicago, III. Kdor hoče k malo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe (joinpagnie Generale Transatlantic ne. -LE 6 DNI NA MORJU- SAMI BRZOPLOVNI PARNIKI. Parniki odplujejoiz New Vorka v Havre vBaki četrtek vsakega tedna točno ob 10 uri zjutraj iz pomola 12 North River ulici. Kedar dospe paru ik v Havre, odpotujejo letniki takoj z vlakom proti svojemu cilju. Vozni listki na prodaj v Ljubljani in Trstu. Pojasnila dajeta: EUUENE DE BOCA N I)E, glavni agent za Ameriko in Canado, 112 Broadway, New York. MARICE W. KOZMINShl, glavni agent za zapad, 71 Dearborn St. Chicago, 111. DVOJNO KEGLJIŠČE! PIIOSTI PltlURIZEK! * * jg 4*4*4*4*4* 4*4*4*4*4*4*4* 4*4*4*4*4*x Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v soboto dopoldne dne lT.jun. t. L odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflin Iti 20 u-lice In Blue Island Ave. Chicago, 111. Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom In drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na razpologo. John Kumar, gostilničar. mož potrebuje za Ruinor jevo pivo in Bourbon Wis-ky piti, fintiBuuxIko kaditi in se ve-seliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. Kasparjeva držav na banka. 623 Blue Island toe. Chicago, III Herinanekov Angelika balzam jc najboljše krepilo. Kedar telo slabi in s«' njega moč čimdaljo boljinbolj zmanšujo tedaj potrebuje želodec krepila za prelmvljenje, da ojači čreva in ledvioe, Hcrmanekov nngellkn balzam ko proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenjo telesa in utrditev zdravja. A. ko postane kri nečista, ee pretaka nepravilno in jxjstaja razkrojena, te-lo ne dobiva dovelj jakosti, torej slani in razpada, pristopno jo boleznim, nervoznosti, slabemu prebavUonjn, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam jc najboljši kričistilec in krepilo, ki vodno pomaga, ako telo slabi. j®"* Cena 75c; po pošti 86c. "^žJft Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago 111. plačuje (k1 vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do III) dec, \)o 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $11. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestvu in zavarovalne police. POOBLAŠČENI DELEGAT JE. Frank Klobučar, od društva "Delavec" št. H v S. Chicago, 111. Martin Koiula od društva "Sokol" št. 11 v Roslyu, Wash. Martin Konda, od društva '"Edinost"št. 13 v Wholing Creek, O. Frank Klobučar, od društva "Sloga" št. 14 v Waukegan, III. Frank Klobučar, od društva "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo. Pristop. Društvo "Danica" št. 122 v Triinountain, Mich.: Štefan Kuretič št. 1017, Društvo šteje 48 udov. Nuspendovanje. Društvo "Hralstvo" št. v Moigan, l*a.: Kiehard Kolina n št. 1S<», Društvo šteje 511 udov. Društvo "Bratoljub" št, 7 v Claridee, Pa : Ivan Zupančič št. 23(»; Frank Kosit. 489; Frank Kokelj št. 711 Društvo šteje II udov. Prestop. Od društva "Trdnjava" št. 10 v Koek Springs, Wyo.: k društvu "Šaiamie-u" 5t. 24 v Jenny Lind, Ark.: Ivan Arhar št. 303. Prvo društvo stojo 58 in drugo 12 udov. Od društva "Zarja" št. 15 v RavetiBdale, Wash,: k društvu "Zora" št. 25 v Tercio, Colo.: Frank Krefol št. 518. Prvo društvo šteje 2:t in drugo 211 udov. MARTIN KONDA, I. r. tajnik. Prodaja z rmenimi ^listki ta teden.^ Vsem krajevnim društ. oziroma članom 8. N. P. J, Ne pozabite, ako imate za $50 našili premijskih kuponov, da lahko kupite za $1.75 blaga, kakršnega si hočete izbrati. Izvzete so le jestvine. — PAZITE NA RMENE LISTKE! HRANITE PREMIJSKE KUPONE! Slovenska Narodna Podporna Jednota. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave— li j or- bodeva točila plyo prve vrste, pristna naravna vina in izborilo žganje. Unijske smodks na razpolago, V obilni poNet se priporočava vsem rojakom, hrata Polansek brata. Qrom in (gtreia!!!!! Drugi veliki izlet slov. del. pevskega zbora "OREL" dne 13 augusta 1005 v LAKE SIDE OROVE SOUTH * CH1CAQO, nasproti slovenske cerkve. Vsa slovenska bratska društva bo najuljadneje vnbi, da bo vdeležo tega izleta, na katerem ho vsaktcreinu hudi vsestranska zabava. Pevski zbor bodo izvajal popolnoma novo pesmice. Kegljanje na dobitke. Prijatelji slov. postni in društva samega na Bvidenjo v SOUTH CHICAGI! Vstopnina 25 centov za osebo. Dame v spremstvu vstopnine proste. nine, lo je obudilo v meni pozornost na to jxxlporno društvo. In dognal sem, da je pri mnogih krajevnih društvih polovico ali pa še več Slovencov. Z ene strani jaz to odobravam, ker dokazuje, da med ameriškim proletariatom ni one protinarodne napetosti, a je, .. da vsa krajevna | društva skličejo posebne seje in | razpravljajo o predlogih za občno letno zborovanje. Te predloge pa naj društva ]x>štjejo zojx't drugim društvom v posvetovanje in preudarek. da bodo 'pojmi čisti o vseh predlog1*!], ko se prične z občnim letnim zborovanjem. Poglavje jieto je potrebno mnogih ilbdatkov in zboljšanj: pt>glavje . šesto na je,tako pomanjkljivo, da Ue mora na vsak način popolnoma preustmjitt in očistiti dvoumnih izrazov Upam, da prej ko inogooe kdo «obr. javno izreče svoje mnenje, posebno tudi titsti, ki so zoper moje nasvete. S soc. bratskim pozdravom, Wm. Sitter. V štev. j8. "Gl. Sv." je sodr. Pe-trič stavil nekatere nasvete in bodril brate S. N. P. I. k razmišljanju in ukrepu za jx>vzdigo naše gc-spodarako podporne organizacije. Kar se tiče razprave sre. Ta podpora zadostuje komaj za najslabša zdravila in zdravnika, AH od česar naj živi njegova družina? Vzemimo naobratno. tla zlxjli kak ncoženjen član. Ali zadostuje $<> na teden za hrano, stanovanje, zdravnika in zdravila? Kakšni so še le troški, če je treba operacije? To najlioljše dotični ve, ki je že to skusil. Bratje. ali ne bilo umestno, da se boln ška jxxlpora po možnosti zviša, u.smrtn na pa zniža? Tu mi bodo pač nekateri bratje ugovarjali, češ, da je družina po smrti reditelja potrebna še večje jxxlpore. Je pač res! Ali preudarimo, katera družina je večje podpore vredna, tista, ki jc brez vseh sredstev, ali ona, ki mora [x>leg izgube svojega reditelja skrlxrti še za zdravniško pomoč, hrano in stanovanje? Sploh mora biti pa naš namen, tla kolikor mogoče naših članov ohranimo življenju, kar je pa le mogoče, ako ima oboleli brat izdatno zdraviliško p<»moč v slučaji bolezni. Kot primero navajam naslednje: Rojaki so mi večkrat pravili, da neko nemško socialistično podporno društvo izplačuje $9 tedenske bolnišne podpore in $250 pa usmrt-6" Vfr/tofaceApTžo. 56/,563*565 3iU£ JSIAND AVE\ Ženski nizki čevlji iz oksford-skegft usnja. — Dvojni podplati Mera: 3—7. Par vreden ai in £1.50. Znižana cena.... tj)lilO FinI nizki ženski čevlji iz patentiranega UHiija. Mera: q 8J4-H. Stalna cena $1,-le f «96 Ženske spodnje jopico iz trpei* nega bla^a. Stalna cena 15c, q znižana pa................. vw Posebno Široko belo blago za bri ate, Navadna cena 6c jd, sedaj le............. Q/4G Dela kontcnlna. Se prodaja na-vadno jd. po ioc. Tekom f |/ te razprodaje pa po..... D/Z C Dnin ski klobuki— fino okrašeni, črno ali druge barve po najnovejši -modi. Nekateri vredni po $3.50; sedaj se pa na izbero ai p* po.................... QlaO«i Moške nogavice modre ali rjave barve in razne mere.» Stalna cena ioc par; — znižana g3 Prodajalci: — Frank Htonlch, Jn. Krctnesec in Frank W. Zu-thurecky. Vprašajte po štev. 22, 12 ali 3. Jurd slroK, bel kanihrik — navadna c«m;t ioc jd. Sedaj Letne rokavice za dame — bele ali Črne barve — brez robov. ■■ Stalna cena 25c par. Sedaj le |jC Pasovi rjave barve il patentiranega usnja — tudi črne, bele ali radeče barve.— Vstki p;is ^ Usnjate torbice z finimi in močnimi roča|i, Stalna cena nn 59c, znižana pa le........ Široke in mučne viseče postelje, — v raznih barvah. Nekatere vrrdne ti.00. To znižani ceni le................... I tfv Ženska spodnja krilu iz finega in trpežnega blaga—razno ^l" m< re. Stane komad 1 .... IV C Ženske bluze iz svile in moherja v vseh ino.lah —Črne, rjave ali bele barve. Vsaka bluza Široke, bele čipke za okrašenje kurzetov in kril. Stalna \fk\/ . cena 25c jd. Sedaj le.... IUC h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonkh, 550 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown Pa. I. tajnik: Mabtin Konda, H83 Loomis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petric, 683-Loomis Btr., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I Dan. Badovinac. P. O.Box 193 La Salle, III. Nadzor- ) j0HN Verščaj, 674 W. 21st Pl„ Chicago, 111. niki: | Anton Mladič, 1H4 19th Str., Chicago, 111. !Jos, Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. Martin Potokar, 5f>4 S. Centro Avo., Chicago, III. Mohor' Mladič, 017 S. Centro Avo., Chicago, 111. t John Verščaj, (»74 W. 21st PL, Chicago, III. Bolmaki 1 Jo8> i>ULLEK, 7 Walker Str., Jamesvillo, Wis. odbor: f Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljuti 11a I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo rtnlno moBeono sejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja do odbora, tla pravočasno dopoaljejo svojo dopise prvemu tajniku. Do sedaj prijavljeni delegatje za glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru t. L Ivan Stonich, za društvo "Slavija1' at. 1 v Chicago. 111. Matija Strohen, za društvo "Triglav11 št. 2 v La Salle, lil. Matija Počjak za drust\o "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa. Naco Žlembergar, za društvo "Bratstvo" št. I v Steel, 0. Frank Miklaučic za društvo "Bratstvo" št. ti v Morgan, I'a. Josip Matko, za tlništvo "Bratoljub" št, 7 v Claridge, Pa. —Fhink Le vetza diubtvo-uIifdtbtvo Naprej" ši.Uv Yale, Kaufa. Louis Logar za društvo "Trdnjava'1 št. 1(1 v Rock Springs, Wyo, Mike Zugel za društva "Edinost"it. 12 v-Murray, I tal«, in "Zarja" št. 15 v Ravensdalo, Wash. Josip Kunčič, za društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O. Pongrac JurSe, za društvo "Orel" št. 19 v Stone City, Kans. Karol Maekovšek, za ilruštvo "Edinost" št. 2H v Darragh. Pa. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. — V ljubljanski prisilni delavnici so se prisiljonci uprli," pa (jo provzroeili lake nemire. da bo "morali11 poklicati vojak«. Vsled tega je sodiSžo dva prisiljoncn ob. Hodilo na občutljive kazni. Slučaji, da so ljudje i>o ječah in prisilnih delavnicah upirajo, bo nekam čudj no nmoie iu merodajni krogi bi i-moli dosti povoda, da enkrat preiščejo stvar. To se pravi: Dajo preiščejo drugače, kakor navadno. Kadar 8i> kaj podobnega zgodi, sirili itak vedno preiskava in vselej se najde koga tned kaznjenci ali prisiljene«. ki He gn tedaj lahko zuprč. Ali naj so take kazni žo opraviči)ne ali ne, zadostno nikakor iubo. Da je treba drugo remodure, pokazuje ravno slučaj v ljubljanski prisilni delavnici. Prisiljene! so se namreč uprli, ker so jih pazniki tepli in ravnatelj jim je bajodojai. da imajo pravico za to. No poznamo hišnega reda v tistem zavodu. Ali če ros dovoljuje, da sinejo pazniki teleti ljudi, tedaj so mora proti taki m ppe4potopfi jim ustanova m odločno protestirati. Kolikor nam jo znano, ima prisilna delavnica namen, privaditi lonubo na redno delo. Ne da bi porekali, da so naj-do na svetu rt« lenuhe — življenje "višjih desettisoč" dokazuje to prejasuo vendar ni odveč, »ko opozorimo na to, da thtnušnjn družba s svojimi protisocijulnimi u-rodbami ustvarja vagalmnde. Ali naj so že tisti ljudje, ki pridejo v take sivo hiše, res sovražniki dela, ali pa jih jo nezakrivljena brespo-Boluost vrgla na t Ink človeškega licu vendar niso izgubili in v pri-silnih zavodih jih hočejo baju i>o. praviti. S pretepanjem pa so ni ko' gar ne popravi, najmanj pa človeka, ki so ga aocijalno razmere tako potlačile, da je treba napoti vse silo. ako so hoče v njih zbuditi zavednost človeškega dostojanstva Namesto tla bi bo storilo vse, kar človeka lahko povzdigne, se v takih hišah ljudi ponižuje. Kitko naj se jih tedaj popravi? Brutalno ravnati s človekom jo seveda lahko, vzgajati jo težje. A kdor ne <"uti motii za vzgojo tudi zaostalih in potlačenih značajev, naj ne gre o-pravljaii službe v takih hišah. "Rd Pr," — Milituristična blaznost. Nepo« zabljena je vojaška vaja pri Bileku v Hercegovini, ki jo vsled hudo vročine in brutalne brezobzirnosti komandantov pobila celo vrsto vojakov. Stvar je takrat provzrečila velikansko razburjenje, ki je vojaško oblasti prisililo, da so dot ie. ne zapovednike, čeprav blago, vendar kaznovalo. Splošno se je takrat mislilo, tla bo nikdar več ne primeri kaj takega. Ali podobni strašni dogodki menda ne bodo izključeni, dokler živi militarizem in tisto nenaravno podcenjevanje človeškega zdravja iu življenju, ki ga podaja vojašnica. "V Puljn se je biloška tragedija ponovila." Bataljon 5. domobranskega polku jo imel vaje v smeri proti Vodnjunu; dasi-ruvno jo biln Že vso zadnje dni vročina neznosna, so imeli domobranci poljsko opremo. Toplomer je kazal ie zgodaj zjutraj 27 stopinj. Vročina jo rupiduo naraščala, na pustem Krusu se jo kumon razbelil in zrak je kar gorel. Za povedui-štvo pa je hotelo na vsak način izvesti vajo iu vojaštvo nt dobila niti odmora. Vročina, kakšna je na-stopila koncem junija, je posamezniku dosti nevarna; še hujše pa jo pri večjihskupinnh ljudi,kakor pri vojaških oddelkih, nad katerimi so napravi pri visoki temperaturi i»r-na nas loga v zrak ti,spremljajoča četo na celem potu, ovirajoča dihanje in mnoleča vročino ter slabe tvarine. Posledice brezobzirnosti ■o se kmalu pokazale; prvi je padel polkovni zdravnik s konja, potom so začeli oepati vojaki vsled sol noarice in kmalu je bil ves bataljon razvit; parno ena kompaniju ju <>-stala nekoliko skupaj, vso druge so nt• vrnile v mesto kakor iz hude bitke, v kateri so bilo popolnoma poražene. Po^-oč ur so se vračali zaostali maroderji; mnogo vojakov je nevarno obolelo in -"> jih je bajt! umrlo. Nesreča l>i bilo še večjn, ako ne bi bili privatni vozovi pobrali nekaj obolelih vojakov. Take reci se gode.nkoravno iimCDionst-reglement" posebne predpise v po-glavju »Schonung von Matin, und Material", ker mislijo nekateri komandanti, zlasti pri, domobranci hr da morajo biti orožne vaje pravu sliku vojne in da se z brutalnim "drilom" lahko stori čudeže. Vojak, ki pravi na vaji, tla mu ju slabo, jo v očeh takih zapovednikov simulant; telesne slabosti vojakov ho '-sramota začeto" in če čopa moštvo i>o tleh, jim to no dajo izpoz-nanjn, tla jo že preveč štrapac, temveč jih Biiuio razjezi in zaslepi, da hočejo po Bili izvesti, kar jo nemo. gočo. Zagrizenosti takih častni-kov, žejnih odlikovanj, pa mora narod žrtvovati svoje sinove. Morda bodo krive komandante to pot nekoliko strožje kaznovali, kakor gospoda iz tiileka. Ali tudi tako nozajeze podobnih blaznosti za bodočnost. Dokler im#mo stalno vojBko, bo odpravi takt- nevarnosti edino, ako bo "demokratizirn vojsko11. Široki prepad tiled častniki in nuni moštvom zaslepljuje prve in izpretninja podrejenost vojakov v brezprimerno snženstvo. Varstvo vojakov ni mogoče brez večjih pravic zu moštvo. Domobranski minister naj izjavlja v parlamentu kar hoče; [totrebno niso izjave, temveč temeljito reforme. Tudi v Muriutrostu jo v sobotopri bataljonskih vajah pet boseuskilt vojakov obolelo na solnčurioi. In kdo vč, koliko takih Slučajev sploh ne pride v javnost! "Rti. 1'rap." Slovenci v Chicagl pozor! Redna seja slov. soc. klubu v Cllicugi bo v soIh>1o zvečer dne 21». jul. 8 uri v "Narodni dvorani" 587 So. Centre Ave. A Mirko Vadjina A * priporoča bratom ^ T pni ♦Slovencem svojo BBIVMCO. t A :U)0 >V. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Vachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvuno znake, gumbo, zastavo iu drugo ptrebščino. K--^ Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, dit točim v svojem novourejo-nim "suloonu" vetlno sveže najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vbuco-ntu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table)- Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk bo vljudno priporoču: MOHOR MLADIC (»17 S. Center Ave. blizo 11» ulico Chicago, III. £_21 Edina vinama, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pijo nnšo vino, trdi, da šo ni nikdar v svojem življenju pok uši 1 l)oijšo kapljico. Vsi dobro došli! I Kdor so želi učiti in naučiti angleško brez učitelja -v naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—ročni k. Knjižica jo juko razumljivo sestavljena, poleg angleških bo-sedi nahaja Be pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico je žepna, torn j pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite i>o Money-Orderju ali pa v znamkah nit naslov V. J. lili bel k a, P. 0. Box 744 New York N. Y. Ti Na znanje. Za malo oglase je trobi! vodno pošiljati naprej denar. Za oglase "Išče so" ali "Službo dobi" so ru* čnni na mesec za enostopni palec 75e Uprcniiišhv "Glas Szobodc". IŠČEM zanesljivega iu poštenega agenta zu razpečavanje grenčlco "Triglav" mej Slovenci in Hrvati. Tudi agenti izven Chicago se sprejmejo. Zaslužek dober. Vprašajte na 568 \V. 18th Str., Chicago, 111. — Triglav Chemical Works. KJE JE France Mozgom, doma iz Škofje Loko. Njegovo zadnjo pismo, datirano z due 11. sept. 12. Leckrone, Pa. Hln P0®^®^6 denar v staro do-nnU movino, obrnite se zaupno na M. V. Konda-tu, 683 Loomis Str., Chiengo, III. Importlran tobak iz sture domovino. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr , kukdr sport, sultan in dam-ske oigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — sodovfco in mineralno vodo. 511 i. II St. Telefon, Canal 639*3 Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobiti A'i kako jo z hrano? Vi veste, da želodec odjave hrano, ne glede na to jo-li dobro pripravljena. J TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vom povrne slnst do jela, žo se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pripomoček, ki absulutno pomaga v množili slučajih. Ta lek povrne in pomnoži prebavno moč želodca in črev, in včinkujo takt) blagodejno na te organe, da lahko probavljajo najtežja iedilu. Vi veste koliko jo življenje vredno, ako lahko jeste vse, kar jo Vam všeč, ne da bi ju jedila. Vam šktMlilo pak vsled Itolezni. __________ jo zivljonje veste tudi kakšne muke bo, ako ne morete vživuti hrano ne vsled revščine, am- Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč, To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim se lahko dajo otrokom, zbirenim gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. Dobiva se v lekarnah In boljših gostilnah. JOS. TRINER, 1)9 So. Ashland Avenue Chicago, Illinois SVARILO : Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi imeni. ' Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. ji • L ' ' ima vsaki dan več prijateljev, ker je naš narod prišel do inneijev onnjevec prepričanja, da je najpristnejši in najmočnejši. Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. ^^ Ihužbiuske iu društvene skupine. Zenitovimjske in otročje slike so naša npenallteta. Cene primerne in solidne. 391- 393 Blue Island Ave, vogal 14. Pl, Telefon Canul 2s7 Kad 80 let se |o obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, I-RKNUVIJlCNI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lok zoper EEUM ATIZEM, POKOSTITICG, P0DAGJ10 itd. in ra^.ne reunintlčno nepriiike. SAHO i 25ct. In SOct. v V«h lekarnah —— ati prt F. Adi. Eichter L Co. 215 Pearl Street, New York. w* LIEbI Slovenski fologr< poz im t mej Slovenci /c mnogo let tzdelnje najlepše velike in nwlr sli-1 ke |to najnižjih cenah, so st; Euclid Ave. (LEV Eli A NO, 0. RAZNO.—' i Po loO (Iiievneiit boju ■ koti* cana stuvku voznikov, v Chiougi.uo da bili delodajalci sprejeli njih zaUteve. < 'rgauizirnni vozniki ho se ilan za dnevom pogumno borili, Nino »oštrnšili policije, no bruial-aih depnt šerifov. Organiziram kapitalisti so hi- borili broti organi* /Jmnim delavcem. V tein boju bo ■piKllegli slednji, Kapitalisti ho, | phiwrvnindO .^10 dnevne plače gar? joveem, izdali so na tisoče tolarjev [ ah sodišča, da bi zadavili delavsko j -si toko v no organ izučijo. To ho pa kapitalistom ni'posroeilo, dnsi no rabili v lein'boju najbolj |k>dla in i uma/aua sredstva. < )rgani/.irani vozniki naštevajo razne vssroke, zakaj se ni boj za nje končni h {lopol-l no zmago Voditeljem ne predba-civa. da ho napravili taktične na-I pukc. drugi strokovno organizirani delavei pa zopetpyedbacivajo zavezi voznikov,zakaj niso takoj prdgla-| sili,splošno stavke za v ho voznike | v t hieagi, mesto da so se spuščali v majhne pruske »delodajalci.Najbolj so se upirale zahtevam delavcev ekspresije družbe. Sedaj bodo pa vsi organizirani delavci v ameriški republiki vprizorili gibanje za poštno pošiljalev zavojev. < >r-ganizacija voznikov sejev tem bo. ju mnogo naučila, in bode te is-kušnje izrabila v bodoče. Le dve organizaciji voznikov ho po tem 1 m>ju v slabem položaji, 15 druzih organizacij s .'l*> tisoči voznikov, so pa ]x>i»olnomu in tak t ne. Podpore se jo izplačalo SnHI') (XX) Izguba na plačah S80O.OOO. Kapitalisti so imeli t roško v za vnicenjo stavke $760.000. Chicago je imela troakov za štrajk $210.000. (»kraj Cook, v katerem je mesto < "hicago,je pa imel t ros kov SI20.000 /guba v trgovini $12.50C().000. Mrtvih tekom stavke 21. Hunjetiih tekom stavke o 10. Kaznovanih HIII. < »btoženih organiziranih delavcev -12. Policajev v vsaki dan v službi 2i:>o. Specielnih policajev vsaki dan v službi 1380. DeputiSerifov vsaki dan v službi 3510. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMOKE DATI SAMO ✓ Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna. ZatoraJ, roj ft k I Slovenci, v sluiaju d« Vam Jo trehn zdravniške poniu&t vam ml priporočamo samo lr» edino le tejfn «ltivn«gii In Izkušenega zUravniKa ker so nijedm drugi zdravnik ne umre ponužati s tako uspešnim zdravljenjem kakor 011. ____ .... ker 011 jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- fl7nRAV l/^F RfH F7N dravi vso niožkeill ženske bolezni bodisi akutno ali pa zastarele (kro-ULUIIM11 VOL UULLLlllj ]lir.u-)t /a to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseli boleznij, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltlni, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje 111 bolezni srca, katar, pio hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prani kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepra-viluo ]>rebavljnnje, revmatizem, gilit, trganje in bolečinov križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (lieine-roide), grižo ali preliv, nečisto iu pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledka izrabljevanju samega sebe, šumenje in tok iz ušes, ogluAeiije, vso bolezni na očeh, izpadanje las, lusko ali prh ua glavi, srbenje, lišaje, mazolje, turo, hrasto inrane, vso ženske b<>ie2ni na notranjih organih, neurastečui, glavobol, neredno mesečno čifičenjo. beli tok, bolezni na maternici mi., kakor tudi vse ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jet i ko, ozdravi tho tiijne možke in zeiiakf Hpolno bolezni, kakor tudi „sitllis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim ne ni treba sramovati ter naj natančno 111 zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere žensko trpe na tukozvanem mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HE0LER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni žen- skih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola iu srčno bolezni. Slavni gospod Profesor I Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila ho mi za-dostavah* za popolno ozdravljenje — mojo težko bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katero ste me Vi edini ]>opolnoina ozdravili, urino se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slo-venec m ker ste v resnici najbolj učeni iu izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Mari Heglcr Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor! Vam naznanjam da sem po vaSib zdravilih popolnoma ozdravil in sem zd«y iiHto zdrav i a vesel kakor poprej in delam žo en mesec. Vam poiiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako «te slabostni, bolni, ako izgubljate moii ali trpite na kterikoli bolezni, če jo vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opiiite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov: M. Slovenec: JOHN STRAH W. Feromt Str. — MaMilen, 0. Dr. E. C. Collins Medloal Institute 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. in potem bodite z mirno duio prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili demo delavsko gibanje nr. strokovni podlagi. Tretji nravni razvoj zapadne kulturo takoN piše dr Antoni Monger, avstrijski profesor za narodno gospodarstvo bode socializem. ki je v&led rn^padojočega krščanstvu postal iutotako potreben. kakor svoje dni krščanstvo .radi ra/padojoeega lunlikovalalvu. Socialistični moralni nauk t.dpove-dilje Vsako versko podlago, mizi* "raiijc, da moralne zapovedi izvirajo od kakega vbožanst vaji vsako na-ziruuje o življenju onkraj groba, kjer človeško delo prejme zasluženo plačilo iili kazen. Nuobratno bode ]>a socializem oblastne razmere tako preustvaril, da mora iz prevet varjenega oblastnega reda iziti višje moralno življenje. Kadi tega lahko socializem upa. da bode ustvaril moralo, ki bode obvarova-na sst'li nazadnjaških verskih 11-darcev in rada tega sposobna, da se razvije ,lo najvišjih moralnih idealov človeštva. Dandanes senatu socialistična morala predoeujokot uaivišji ideal človeške nravnosti, kije očiščena vseh verskih dogem. Ali mi se moramo varovati, da ne zaidemo na p >t nezmotljivosti, katero propagira katoliška cerkev. Mi ne Hineuio sanjati, da hode kedaj svetovna zgodovina izrekla svojo zadnjo besedo o človeški morali. Ako ameriško meščansko ča-aopisje piše o revoluciji v Itusiji, [totem se to tako vrši, kakor če bi ti meščanski pisači rekli to-le: V bogi siromaki v Rusiji. Vi nimate tiskovne svobode, no* pravice do svolKxtnega govora. Vi nimate konstitucije, ne izjave ne-odvisuosti, na katero smo uii ameriški meščanški časnikarji )K)iio«ni, dasiravuo nismo zmožni zapisati tudi enega stavka, iz katerega bi bo dvigal pravi duh svobode. Na to bi lahko Kusi odgovorili. Z Vašim pisareujem ste daleč zašli. nimate cenzure, pa saj jo tudi no potrebujete, ker iz rok gospodujoč i h slojev radi zobljete drobtinice. Ako pa Vaše auktori-tote zahtevajo cenzuro na Filipinskih otokih iu Kubi se je to že vršilo tedaj bo pa plazite po trebuhu, kakor najponiinojši in hlapčevski pisač v IJusiji. Slovenec izumitelj: Ivan Kambish jr. rodom Slovenec iu rojen v Ameriki, i>o poklicu strojnik jo izumil jako praktičen samotež-nik za izruvanje hloilov, pilotov, cevi za vodnjake itd. Tasamotežnik se razlikuje otl druzih, da nima komplicirane mašinerije, da deluje točno pri u-jHjrabi majhne fiile. Mi čestitamo mlademu rojaku 11a njegovi iznajdbi iti v to še toliko bolj, ker je izumitelj strojnik delavec, ker le dokazuje, da ni i*>-trebno. da bi bil človek milijonar, ako je ftenij. - "Korenine antipnrlamcntarič-ne splošne stavko nam je iskati v naraščanju strokovnega gibanja, potem v naraščajočem studu proti parlamentariini korupciji in i njo združenim kretinizmom,ki izgublja VBako outstvovanje in interes za vojskujočo maso iu svoje |x)sto-panjo tako ne vrej'uje, kakor vpliva drugo na drugo, ampak tako, kakor zahteva vpliv parlamentaričnih spletk. — Zadnja konferenca v I Jourgcsu je dokazala, da Bta revolucionarna in protiparlamentarična akcija in zanimanje za Bploano stavko našla globok oduiev v masi organiziranih francoskih delavcev" Teh stavkovni zapisal kak sanjač ali l>odak, ki nima nobenega smisla za parlamentarno delo, ampak zapisal jih je Karel Kautsky. znamenit teoretik Marksove teorije in glavni urednik znanstvenega lista ''Neuo Zeit." To le dokazuje, da Kauteky ni le globoko proučil Mark sovo teorijo, ampak tudi mo- — Na narodnem pic-niou r Thorton parku je nekdo izgubil poroini prstan. Kdor ga je našel, naj ga odda v upravništvu UU. S.*' Svarilo. Vsem rojakom aazuaujani, da jc j>o-begnila moja žena s tremi otroci. — Najstarejši je bil 141etni fant, lutein Ik'taa deklica, najmlajši jc pn slar 2 leti. „ Zai»cljivec moje žene sc piše Ivan llabre, včasih i>a tudi Ivan Sclovick. Visok je (i čevljev, tri palce ter 2.r) let star, pa jako hudega pogleda. Žena je dobro rojena in stara 41 let. Skupaj sva živela že 23 let. Kdor bi našel begunca, naj mi blagovoli naznaniti ju, ker rad povrnem vse stroške. Geo, Kos P. 0. Ravcnsdale, King Co. Wuh. Frontenac, Kans. Dne :I0 julija t. l.ob !> uri zjutraj bode v avstrijski narodni dvorani ustanovni shod podpornegti društva ki bo bode pridružilo H N P J. Obenem vabimo vse rojake v Frontenacu in okolici kakor tudr druga žo ustanovljena društva, >po-•ebno pa društvo" Bratstvo Naprej" št. i) 8 N P J iz Yale, Kans., da se zborovanja udeleže in nam magajo položiti nov temelj novemu podpornemu društvu, ki bode ved-uo delovalo v smislu Bvojega gesla: Vae za svobodo, enakost in bratstvo. 1 Jakob Haloh Matija Marn France Metel j ko. DNEVNI KURZ. 100 kron avitf. velj. Je $20.50. Temu je prtd|ati le 10 centov trn poštnino. .....! . UjUL, ..... 4000. 6as\i primerna povest iz prihodnjih dob. -o- Po vzorih dr, Niimah napisal dr. Nevesekdo. ——- vin. Zatožencc se nekoliko zamisli, potem odgovori: "Ničesar mi ne očita vest." "llahu!" grohotu se državni pravdnik, in ž njim se smejo vse rdeče sodišče. "Veleučeni in pre-vzvišeni prost predsednik, obnovi mu spomin, in poostri mu včstl Za Bogu, in taki ljudje so mašniki v denasnjih dobah!" Morda bi se pater državni pravdnik še bolj raz/a ril v tistem hipu, toda prav sedaj se na iztezaj odpro visoka vrata v rdeči steni, katerih dosihdob niti opazil nisem. Strežniki princso zlato pretkan prestol, in ga postavijo na vzvišeni prostor za sodno mizo. " "Nadškof Martinua prihaja!" Simplicija in pade na kolena. Že zajeclja profesor z vseučilišča Sv. kleči vse. in tudi jaz se sklonim v prah ; satn6 zatoženi kapelan Primož stoji kakor smreka na svojem mestu in neče upogniti kolena, obteženega z verigo. Jezuvit državni pravilnik, zvijajoč se v prahu, sikne nato: "Tudi ta slučaj veleizdajo pri-denemo zatožbi svoji I" Skozi visoka vrata vstopi sedaj nadškof Martinu«, zavit v vijoličasto obleko. Hodil je ob palici,ker je bil v visokih letih. Na pragu ol^tane in dvigne oko proti nebu, prav, kakor bi iskreno molil. Potem leze k svojemu prestolu, in s pomočjo strežnikov iz tožka sede na mehko blazino. "Vstanitet" izpregovori zaspano, "in pričnite tam, kjer ste prestali ! Ta slučaj jo t6žen, ta slučaj kriči v nebo! Spanje mi jemlje v poznih nočeh, da itnam taksne mašnike v provinciji svoji!" V tem se je visoko sodišče dvignilo s tlaka in iz nova zasedlo rdeče --tole svoje. Tudi državni pravdnik je kakor pajek splezal na črni svoj stol. "Evo nam človeka," govori stari prelat i>očasi in tiho, "od katerega je prišlo pohujšanje 1 Malinski kometi naj se mu olx*si na vrat, in [k>-topi naj se v globočino morja! Kaj predlagaš, državni pravdnik?" "Dosedaj, celsissime," odgovori pater jezuvit udano, "hotel st-m predlagati oregnanstvo v Saharo in dveurno tort uro. Toda slučaj se po-ostrujc od trenutka do trenutka, in neprestano prosim svetega Duha, da bi mi odkril pravi jw>t!" "Pregnanstvo v Saharo," oglasi se nadškof, 4u sliši se iz njega trdega glasil, da je malone nejevoljen, "pregnanstvo v Saharo 1 To hi bil nekakšen srednji i>ot. pater, ali veruj mi, srednja steza je najslabša steza! Prošt. nadaljuj I" Prost Ambrož segue ]x> zavitku, ležečem iui mizi pred njim. "Tebi, jwter Primož, vest ne očita ničesar?" Tukaj se oglasi stari nadškof: "Prošt Ambrož, ti ga imenuješ patra? Vzdevaš mu torej pridevek, ki je častna svojina neomadeževa-ttim pravim mašnikom? Pater Gre-gorij, koliko troekov pripade proštu predsedniku ?" Proštu Ambrožu obletli rdeče lice, zakaj njega duša že čuti bližnjo nevihto. "Petdeset lir, celsissime!" odgovori nad vikanj. "Zapiši, nadvtkarij, da se odda teh petdeset lir moji blaga j niči! Ti pa. prošt Ambrož, pazi, da mi prihodnjič spretueje vodiš kazenske •sodbe. Prost, nadaljuj I" Pnošt Ambrož se sam v sebi roti na starega nadškofa, ki mu je pred nosom požel pkxl naporne razprave, m mu vzxleva priimke, zaradi katerih bi ee moral stokrat posaditi na zatožno klop. Ves ta vihar pa se ne kaže na zunaj; predsednik Am- brož jc miren in ponižen ter hvaležno udan vzprejme sodbo višjega pastirja. Nadškof Martinus, saj se je vedlo, bil je precej skop in je rad spravljal zveneči denar v svoja predala. Zaradi njega je zahajal k razpravam, in ako se mu sodnik ni vedel j>o volji, vzel niti je plačo in jo pristxlil samemu sebi. Tako se jc pripetilo tisti dan tudi ubogemu proštu Ambrožu. "Tebi, zatoženi Primož, ne očita vest ničesar?' j>onovi predsednik svoje vprašanje. "Ničesar!" Nato vzame prošt že omenjeni zavitek in razvije staro in raztrgano knjižico. Bog zna, kdaj se je tiskala, in kako da je,niso dosihdob zmleli krutih časov ostri zobovi! "Kakšna knjižica je to?" vpraša predsednik jezno. "To se poezije?" zagrmi jezuvit državni pravdnik. "Niso li tičale v predalu tvoje mize, ko srno ti preiskali kapelam jo? l lovor!, zatože nec!" "Ne tajim!" ■ "Kako je zašla bogokletna ta knjiga* v tvoje stanovanje?" vpraša prost Ambrož temno. Mimo odgovori zatožen'*":■ .'■■'/ drag denar sem jo kupil. In božja Porodnica mi je priča, da sem jo ei-tal v bridkih svojih urah. Inxlisi podnevi, Ixxltsi v trdih nočeh. Ali obhaja me strah, da je morda to zadnji Prešeren, katerega je še ilo-bti na slovenskih naših tleh. In vi ga se/gete, vi krvoloki!" Debele solze se utrinjajo kapela-nu Primožu jk> velem lici. Ihte dostavi: "Ni mi do življenja, vender da |x>ložite na grmado dela moža, ki je bil toliko lx>ljši od vas, to mi greni smrtne trenutke!" "Vsi ste čitli," dvigne se zastopnik obtožbe, "kako govori zatožencc. (XI k rit o priznava pregrešno svoje početje in niti ne taji, da je na srci nosil bogokletno knjigo. Za-povedi blaženega Antona propisu-jejo smrt tetini zločinstvu. Tako hodi v imeni pravičnega Boga in našega presvetlega nadškofa Martina." "Smrt, res, pravo s', pogodil!" oglasi se nadškof Martinus. "Kdor seje plevel med ovčice Gosjxxlove. tega poberi smrt. Sodl>e ne pottehu-jetn nikake. Na ixxllagi moči, dane mi po (lospodu, sodim in ra/^wlim. naj se b vši kapelan Primož v svarilo hudobnikom in v tolažilo dobrim vernikom sežge, kakor kos lesa na grmadi sredi polja emonske-ga ! Zajedno ukazujem, da se pregrešna knjiga — in prosimo Boga, da hi bila zadnja! — sežge in da se nje j>epe1 raztrese na vse stri strani sveta ! Tako lxx|; jx> lx>žii in moji volji! Obsojenca odvedite!" Zdajci pribite fratri biriči in z velikim ključem odkleneio verigo, s katero je bil kapelan Primož pr'ko-van na tla. Potem mu okujejo roke se v veliko težje verige, da resnično omaguje, ko ga tirajo v ječo. Prestopi vsi prag smrtonosne dvorane, objema še z zadnjimi popflorli skromno knjižico, v kateri si ti, France Prešeren, pred več nego 2,000 leti združil vse žarke svoje, po Bogu oblagodarjene duše I Ko se zapro vrata za obsojencem, zadnjim zavednim Slovencem, dvigne se nadškof Martinus s sedeža in udari s jialico, 11a katero se je navadno opiral, po deskah, da zamolklo zazveni po vsi dvorani Hipoma priskočijo strežniki in kanoniki, drug postrežnejši od drugega. Toda strast mu je toliko napela vse žile I k) osušenem telesi, da brez strežniške pripomoči prileze do mize, kjer leže poezije Franceta Prešerna. S tresočo roko pograbi stari nadškof staro knjigo, ki se je z umazano in raztrgano bunanjstjo svojo čudila bržkone sama najbolj, kako je zašla v to lx?lo roko in blizu iskre-čih dragih kamenov na prelatovih prstih. "Anathema sit!" izpregovori nadškof in migne fratrom biričem. Ti so tega namiga že pričakovali in bliskoma udero iz dvorane po orodje. nalašč pripravljeno za take prilike. Skoro prineso majhno ognjišče. na katerem plapola plamen, že prej zaneČen. To ognjišče postavijo pred škofa: vse občinstvo, vsi kanoniki z biriči in državnim pravdni-kom. vse poklekne in moli Boga, da jr dodelil papeževi provinciji čast in slavo in da je zopet pokončal knjigo, toli škodljivo in hudobno! Svojeročno vrže nato nadškof Martinus knjigo na žareče oglje, tla se zvijajoč skoro izgubi v rdečih plamenih. In ko ni belega ostanka o nji, razprostre sivi prelat roke proti stropu in zapoje zmagonosno: "Te Deum laudamus!" Tako so blagoslovljenega leta 4000. po rojstvu našega Odrešeni-ka slovesno in veličastno sežgali zadnjo knjižico poezij Franceta P reje r na! (Dalje prihodnjič.) Pueblo, Colo. 22, julija. Sodrug urednik! Zoj>et Vam poročam žalostno vest, vest, ki dokar zuje, kam so nekateri meščanski trgovski listi in nekateri duhovniki-strankarj i privedli naš slovenski narod. Rojaka Miha Škorec in Jože Zala, oba doma iz Postojne, sta pila v gostilni rojaka M. Krošala. Ko sta ga imela ie preveč pod klobukom, sta se sprta. V tetu prepiru je Jože Zala |n>tegtii nož iu zabodel Mi-liafa Skorea tako iievarno v prsa in -želodec, ombo, da naj mu rojaki umorjenega vsaki plačilni dan še kaj prinesejo. Tako zgleda jo "telesna dobra tlela usmiljenja" našega župnika. Ali se potem, še čudite rojaki, ako ljudstvo vidi, da so v nekaterih duhovnikih najnižji instinkti — lakomnost. da to ljudstvo potem ne-vpošteva naravnih moralnih zakonov? Gotovo ne! Cirilov sorodnik. ® ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za pobiranje naročnine, oglaaov In prodavanje knjig »o iledefil »odrugl: .Matiju Pečuik, Cumberland, Wyo Josip De be v o, Sun Francisco, Cal. Frank Le v ur, Tareio, Colo. D. Badovinata, La Salle. IU. Paul Sl.ulti, Calumet, Mich. Frank Vevar, Ixjraln, O. Jos. Matko. Clarldge, Pa. Mike Mayerle, Leadvllle, Colo. Anton Krile, Oat Hill, Calif. Frank I^ovee, Yale, KanH. Ignac Zicmbergar, Steel, O. Frank Dermota, Federal, Pa. Murko Sod la. Created Butte. Colo. Jernej Bogataj, Sheboygan, WLs. Mbke KlonovSok, Stone City, Kans. Matija Mam. Frontenac, Kans, Frank Seme, Wlllock, I'a. John ICnpee, De lagun, Colo. Frank Plazzotta, Dnirugli. Pa. John Pajk. Conemaugh. Pa. John Somrak. Kly, Minn. Mike fcugel. Murray, Utah. Paul Tauiaur. Broughton, Pa. Mad-tin Bačar, Trlm<*mtaln, Mich. Frank Budna, 163 Reed St, - Milwaukee. Wis. Joa. Faletlfi, 725 Wurman St., Indlanapolia. Ind. Za Cleveland, 0.: William Sitter, 54 Lakewood Ave. Jacob HoCevar, 154 Willson Ave. Ako &e kateri sodrugov želi sprejeti zastopstvo "01. Sr.", naj blagovoli naznaniti svoje ime upravništvu. CBNA KNJIQ. Katere so dobi pri upravništvu 'Glan Svolxxle" poštnine proato. Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji, $2.50 Rusko-Blov. slovar. $1 .«"»0 Pn>ko morja, Hoc. Na bojišču,-Hoc. Križarji, I2.G0 Marica, 36c. Islandski ribič, <>0e. Kirdiali, 80o. Beračica, IHc. Žrtev razmer, 25c. Opatov praporščak, 50c. Koledar, 25c. Solidne obleke. Nušo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajulcih na tlebolo pogrešamo, ker kupuje-jo obleke od tvofniČarjev. Protlvsem jo treba izbrati fino iu trpežno blago in vzeti na-tanino mero, potem se ie le prične z delom. To je pa pri iiiib v Inavadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlaga na ramenih, plutnena podlaga na prsih jamčijo, da jo oblokii izdelana solidno. Tako obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne Uniforme, v čigar izdelovanju biuo pravcati mojstri. Telefon— Canal 1198 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Mu canai m & Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeli. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Naznanilo. Vsem mojim prijateljem in cc. odjemalcem naznanjam, da sem se iz trgovskih ozirov preselil z mojo trgovino na TJ E. Madison St. t'liicugo, III. Vsa naročila na ure in drugo zlatnino, kakor tudi vsa pisma naj se pošilja na la-te naslov: Jacob Stonicli, ?C K. Hudlsoii Nt. Chicago, III. [)«mu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izd i rati svoje, mogočo šo popolnoma zdravo zobo? Posti bi jih zaliti s zlatom ali bto-broni, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. li. K. Simonck Zobozdravnik. 544 It M'K INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. RAZDELITEV INDIJANS-KEGA UINTAH OZEMLJA. Naseluiki, ki žele svobodna zemljišča se morajo vpiBati v Gr»»d Junction, Colo. Vernal, Price ali Provo Utah od prvega do 12 augusta. Pričetek srečknnja v Pfovo, Utah dne 17. augusta Razdelitev zemljišč in konec sročkanja v Vernal, Utah z dnem 28 nugusta 1905, T je se lahko peljete edino le po , DENVER & RIO GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent. Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo.