Uredništvo in upravai Maribor, Alek«andrOva
Oglati po tarlfu
0(Ub* «pr«j»mt tucfl ogtainl cdd^Tjk j^ulfi'* V Ljubljani, Pf»*9rnov»
Uredi). 2440 Uprava 2455
Koncentracija v
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 182 Maribor, četrtek 13 avgusta 1931
Izhaja
razun nadalje in praznikov ' Raiun pH poMnam iek. wv> '
Valja mata&ne, prafaman v upravi ali po paltl'
Izvedba Hoovrovega moratorija
London, 13, avgusta. Komisija finančnih strokovnjakov, ki Je sestala 17. ju-J'ia v Londonu, da izdela načrt ta uvo* ]tavljehje sporazuma o odgoditvl nem* ®'{lh reparacijskih plačil, je včeraj zaključila svoje delo. Delo komisije je temeljito na sporazumu, doseženem v Parizu med predstavniki Zedinjenih držav in ■Francije on ačinn izvedbe Hoovrovega predloga. Komisija je zborovala skoro ne pretrgoma od njenega sklicanja z izjemo dveh kratkih odmorov, ko so morali ne* kateri delegati čakati na podrobna navodila svojih Vlad.
Protokol obsega dva glavna de:a in tri dodatne dostavke. V prvem delti protokola so ugotovljeni načini za izvedbo moratorija, na podiagl katerega odloži Nemčija plačevanje reparacijske anuitete ta finančno leto 1931-32. Na ta način od-fožena anuiteta bo naknadno plačana vsem državam upnicam z desetimi anuitetami po 117.831 mark tekom treh let. 2a plačilo teh odloženih plačil bodo izdane posebne obveznice, katerih izplačilo se ne bo smelo pozneje pod nobenim Hugojem znova odložiti.
V dodatnem odstavku ugotavlja nemška vlada, da sicer sprejema ta sporazum, vendar pa le s pridržkonv ker se fte more še izjasniti o bodoči plačilni ^možnosti Nemčije. Glede na ta dostavek Mpominjajo delegati držav upnic, da Nso bili pozvani zato, da bi razpravljali 0 bodoči plačilni zmožnosti Nemčije ter da prepuščajo to konferenci, ki se bo nak fi‘idno sestala za proučevanje tega vpra-»anja.
V prvem protokolu je tudi sklenjeno, mora Nemčija nadaljevati plačevanje
Posojil, ki jih je dobila z DaWesovim in »oungovim načrtom. Nemčija bo tudi v Ijaprej plačevala reparacijska plačila pri jjlednarodni banki v Baslu, ki pa bo zadržala samo vplačila za posojila, dočlm Preostanek dala na razpolago upravi nemških državnih železnic.
sporazum so podpisali predstavniki "emčije, Velike Britanije, Francije, Gr-Italije, Jugoslavije, Japonske, Ce-^oslovaške, Poljske, Portugalske in Ru-^Unije.
Londonski finančni krogi Mtrjuj-sjo, da delo bačnikov v Baslu že tako nflpre*-da jo v kratkem pričakovati kon sklepov. Sporazum v Vprašanju po-kratkoročnih kreditov Nemčiji „ dosežen. Guverner artgleSke bifike 5 °htague Norman, namerava sporaaSUrtl *,« zastopniki glavnih angleških bank Da £atl v Londonu in Pariau konferenco, coski^er* ^ sodelovali angleški, frdn* iiila l ®meriSki, nizozemski In švicarski Draviii	konferenci	se	bo	ra*'*
vPrc^vs°m o dovolitvi novih J» -nl' Nemčiji. Zaupanje v Nemčijo se | prU9,t®m plebiscitu znatno pove-
0,12alT v*acMe za to mnenje, di bo „ nar>ieravana finančna konfe mftom.
lili ?
VODSTVO VLADE NAJ BI PREVZEL NEKDANJI MINISTRSKI PRED-
SEDNIK LLOYD GEORGE.
LONDON, 13. avgusta. V sveži s posvetovanji, kako naj bi se sanirale angleške državne finance, se v javnosti vedno bolj pojavljajo vesti o možnosti velikih izprememb v angleški vladi. V vseh strankah namreč prevladuje nazirartje, da delavska stranka ne more več nositi sama vso odgovornost za ukrepe, ki jih bo treba izdati. Misel, da bi se morala sestaviti koncentracijska vlada, pridobiva v javnosti vedno bolj na terenu, čeprav na drugi strani v tem pogledu še niso bili napravljeni nobeni koraki. Dočlm delavska stranka o kakem znižanju socijalnih dajatev in bremen noče niti slišati in odklanja tudi vsak kompromis, pa smatrajo konservativci zniža-
nje teh bremen za kot najbolj uspešen ukrep za pobijanje finančne krize. Velik je tudi odpor proti znižanju plač in DrotI velikemu proračunu prosvetnega ministrstva.
Splošno se presoja položaj v smislu, da bi moral na Čelo koncentracij ske vlade stopiti bivši ministrski pred sednik Lloyd George, ki je državo že ponovno v jako težkih časih vodil z velikim uspehom. Tozadevna pogajanja so se že pričela in današnji dnevniki celo že poročajo, da se bavi ministrski predsednik Macdonald z izdelavo točnega programa za kritje primanjkljaja v državnem proračunu, nakar se namerava baje umakniti političnega življenja.
■1 ■ — —----------------------------------------
> tarlfu
V »V*
V	sredo so napadli komunisti neko ka- j varno in zahtevali od gostov, da se pridružijo njihovi akciji. Ker pa je bi-j la ta zahteva odklonjena, so pričeli komunisti streljati z revolverji. Pri tem ste bili dve osebi ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. Guverner in župan sta odšla v Madrid, da se posvetujeta z vlado o potrebnih ukrepih, da se preprečijo nadaljni neredi ter vzpostavi mir in red v mestu.
iz
Smrtna žrtev požara
LJUBLJANA, 13. avgusta. Včeraj ponoči je nastal v Prelogu pri Semiču pri posestniku Martinu Kambiču požar, ki je v trenutku objel stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Požar se je razširil tako naglo, da so se domačini kcmaj mogli rešiti. Posestnikov brat Anton je hotel odnesti V sosedno gospodarsko poslopje mast, meso in druga živila. Še predno pa je mogel svojo namero izvršiti, se je podrla goreča streha in ga pokopala pod seboj. Sele, ko je bil ogenj pogašen, so našli pod razvalinami njegovo truplo popolnoma zogljehelo. Posestniku je razen hiše, poljskega orodja in živine zgorelo še I5.d00 Din v gotovini, ki jih je nameraval prihodnji dan odnesti v hranilnico. Požar Je najbfŽe zanetila zlobna roka.
Politični moratofi v Evropi
PARIZ, 13. avgusta. *JoUrflal«< piš4, da bo bivanje Lavala in Brianda v Nemčiji vsekakor mnogo večjega pomena, kakor se jo prvotno domnevalo, šlo bo namreč predvsem za to, da se ustanovi med Francijo in Nemčijo, Italijo in An-glijč evropski kartel In 61 se VSe navedene države obvezale, da za gotovo dobo niti v zunanji niti v notranji politiki ne bodo Izvršile nobenih korakov,. ne da bi se poprej medsebojno sporazumele. To bi bil, kakor piše list, nekak politični moratorij, Ideja se jfc pojavila o priliki angleško-amei iških pogajanj, francoski ministrski predsednik Laval pft ji Je dal konkretno obliko. Poset francoskih državnikov v Berlinu se bo izvršil naj* brže med 28. in 31. avgustom.
nje finančne krize. Sočasno so odobrili tudi namero vlade, da zniža obrestovanje državnih dolgov za 1 ali celo 1 in pol odstotka. Po načrtu vlade za štednio bodo zhašali državni prihranki 45 milijonov funtov šterlingov. Posebno znatno misli vlada reducirati izdatke za vojsko in mornarico. Poleg tega pa misli tudi rta zvišanje državnih dohodkov z uvedbo novih davkov.
Ahgleški finančni problemi
LONDON, 13. avgusta. Ministrski pred sednik Macdonald je prekinil svoj poletni dopust In prispel iz Losslemoutha v Lon* don. Takoj po prihodu je odšel v spodnjo zbornico, kjer se je sestal z zakladnim kahcelarjem Snowdenom, s katerim je irtlel dolge ražgovOre o Kritiftnem položaju angleških državnih financ. Oba državnika sta pfoličaVala poročilo komisije za štednio pri državnih Izdatkih tar se sporazumela o predlogih, ki 'Jih bo stavila v tem pogledu vlada spodnji zbor nicl. Po Sestnnkti s Snowdertom se je posvetoval Mncdonald k voditelji glavnih aftglešklh bank in gUverherjcm Angleške banke. Predmet razgovorov je bilo konvertiranje državnih dolgov. VSI zastopniki bank so se izrekli zn politiko štednje . tet jgjfertflji kot ed^i ižMjž jSife
Nov konflikt med Madžarsko in Češkoslovaško
KOŠIČE, 13. avgusta. Na češko-slovaški-madžarski meji je prišlo včeraj do novega spop&da. Madžarski vojaki so aretirali češkoslovaškega carinskega uradnika Stefana v Hidas-nemetiju, ki je zastopal na dopustu nahajajočega se načelnika češkoslovaškega carinskega urada. Kmalu za njim so madžarski vojaki aretirali tudi češkoslovaškega uradnika Smolika. Madžarski vojaki zatrjujejo, da Sta oba aretiranca žalila madžarski narod. Iz KOšic je bila že odposlana posebna komisija, ki ima nalog, da stvar natančno preišče.
PO izjavi madžarskih oblasti sta prišla Stefan in Smolik v vinjenem stanju na Madžarsko, kjer sta se norčevala iz madžarskih institucij. Med obema češkoslovaškima carinikoma ter madžarskim prebivalstvom je prišlo nato do pretepa ter je moralo končno posredovati orožništvo, ki je aretiralo Oba češkoslovaška uradnika kakor tudi vse Madžare, ki so bili udeleženi pri pretepu.
Železniški most pognan v zrak
LONDON, 13. avgusta. Včeraj je bil železniški most, ki spaja BullybftV In Cootehlll na Irskem, pognan v zrak. Istočasno so bile porušene vse brzojavne In telefonske zveze. Domneva se. da gre za sabotažno dejanje, ki naj bi preprečilo zborovanje neke protestantske organizacije, ki bi se moralo vršiti danes v Cootehlllu. Policija je odredila obsežno preiskavo ter izvršila že veliko število aretacij rlmsko-katollških mladeničev.
Krvavi nemiri v Bilbau
MADRID, 13. avgusta. V mestu Bilbau, kjer vlada že nekaj dni splošna Stoka. jg položaj .vedno resijej^L
Možnost vojne med Bolivijo in Paraguajem
NEWYORK, 13. avgusta. Položaj med Bolivijo in Paraguajem je postal zopet izredno napet. Bolivijska vlada je odposlala v sporno ozemlje pri Cha cu močen oddelek čet, kar smatra pa-raguajska vlada za casus belli in je zato istotako pričela koncentrirati svoje Čete. Ni izključeno, da pride med obema državama celo do vojne. — Društvo narodov je svoječašno, kakor znano, posredovalo v sporu med obema državama, toda, kakor se sedaj kaže, ne ravno s posebnim uspehom.
Zgodbice o Edisonu
Ameriški listi prinašajo sedaj poleg obširnih poročil o stanju bolezni slavnega izumitelja Edisona, ki je nevarno O* bolel na ledvicah, tudi razne Zgodbe iz njegovega življenja, katere je večinoma1 sam pripovedoval svojim prijateljem.
Tako je pokazal že kot petletno dete svoj nagon za tem, da prelsikusi vse, kar, je čul. Nekoč je namreč giedal z materjo, kako se vale račke iz jajc. Mati mu j* raztolmačila, da so se račke izvalile iz jajc, ker je na njih sedela raca. Po dveh dneh se je mladi Edison nenadoma IzgU-bii. Iskali so ga povsod in ga končno našli v šupi, kjer je mirno sedel ha kupu račjih in kurjih j.ajc ter Sl ubijal felavos tem, kako to, da še niso izležene račke, ko že toliko časa sedi ha jajcih, od katerih jih je precejšen del potrl. Kakor Sani pra» vi, je bil to tudi edini poskus, ki mu v življenju ni uspel.
Ve'lko vlogo je Igrala v Edisonovem življenju gluhost na levo uho, katero mu je preskrbel neki sprevodnik, ki ga je tako silno klofutnil, da mu je počil bobnič v ušesu. Sprevodnika je namreč silno razjezil požar, ki ga je zanetil Edison s svojimi poskusi v tovornem vagonu, s katerim se je vozil proti zftpadu. Ta klofuta pa je bila povod, da je Edison kot te'egrafist znatno izpopolnil brzojavni aparat, ki ga je z enim Ušesom le Slabo Čul. Baš isti motiv ga je prignal dp tega, da je znatno izboljšal tudi telefon, k! je bil v tistih Časih še V povojih.
Kot ma! deček se je že zanimal za brzojavPenje. PreČital je več del o delovanju brzojava, ki pa jih pri najboljši volji ni mogel razumeti. Obrnil se je končno po pouk k nekemu staremu Škotskemu brzojavnemu mo^tru ter ga povprašal, kako naj si razlaga delovanje brzojava.
Ta Je pljunil in dejal: »Misli sl psa, kl je tako dolg, da mu seže del telesa do Londona, drugi pa do Edinburga. Če potegneš tega psa za rep v Edinburgu, sl fchko siguren, da bo zalajal v Londonu.«
Znižanje plač pri Društvu narodov.
Švicarska vlada je izročila Društvu narodov premog. da n^j na prihodnji plenarni seii obravnava vprašanje znižani* izredno visokih uradniških plač Društva narodov. Ker so podobne želje ; Aie tudi drusje vl-vV ie skoro z vso gotovostjo pričakov; ‘i, da bo Društvo narodov jiitvoJilo v predlog švicarske vlade.
Na pohorskem ..Pesku
il
.Bohovski »Pesek« ni noben vrh, kakor so Veliki vrh, Črni vrh, Hudi vrh ali Ja-gerski vrh, ni nobena kopa, kakor sta Velika in Mala kopa, ni tudi nobena peč, kakor so Bavbarske in Jagerske peči in Jelenska peč, je samo zelena planica, ki jo v lepo zaokroženi elipsi obdaja v naj-iepših letih svojega razvoja in svoje rasti stoječe gosto smrečje. Njegova temnozelena barva se kaj prijetno in razločno odraža od svetlejše svežih tratic, ki odevajo celo planico, še bolj pa od solnčno svetlega sinjega neba, ki se v neštevil-nih in neizmernih lokih in obokih krči in vzpenja kakor edinstvena, še od nobenega mojstra ustvarjena kupola nad tem 1382 m visoko ležečim božjim hramom.
V	najvišjih vršičkih in košnjah teh v simetričnih črtah, stolpičkih in koničastih strešicah proti nebu in nebesom kažočih in stremečih smrek in jelk, se zibljejo posebno v jesenskem in zimskem času v celih jatah dobrorejeni, debeli krivoklju-ni, se obešajo na dozorevajoče ali že dozorele storže in dešarke, ki kakor obrnje ne violičaste sveče vise s svojih visokih lestencev, jih obirajo in zobljejo njihova rped luskinami skrita semena. Spodaj na travniku in pašniku rožne planjce se pasejo v senci in ob robu svežega gozda od binkošti do praznika sv. Mihaela v pozni jeseni voli, krave, junci, jenice in teleta in ves čas ubrano in tihopobožno pozvanjajo in pritrkava o k veseli pesmi pastir jevi. Sredi skoz planico se vije v lahno ukrivljenem loku dva metra široka bela cesta, vsa posuta z mehkim, drobnim peskom, loči planico v dva komaj vidno v nasprotni strani nagnjena dela in tvori tako os in sleme nizke, prav nizke strehe, ki ji nalikuje tako razdeljena planica v svoji celoti. To je pohorski »Pesek«, kakor ga je ustvarila narava sama, Pohorje in vse one skrite sile, ki so nekdaj delovale in še danes delujejo v njem. Kar je drugega še na našem »Pesku« in tega je mnogo, zelo mnogo, in .sicer lepega, pa tudi potrebnega, to je napravila sicer slabotna, a pridna in marljiva roka človeška.
Iz priproste drvarske koče, ki je stala na severnem koncu planice, »Pesek« ime novane, in ki je bila proti jugu obrnjena tako, da je morala baš opoldanskemu solncu gledati v obraz in oči, je ustvarila Dravinjska podružnica SPD (s sedežem v Konjicah) okusno in prostorno, po slogu in licu pokrajinski sliki prilagodeno In odgovarjajoče adekvatno- planinsko po »totianko z napisom »WInter!eva koča na Pesku«, ki sedaj, ko praznuje drugo obletnico svoje ustanovitve in otvoritve, v vsakem oziru enakovredna z drugimi našimi kočami na Pohorju, predstavna prekrasen, dragocen in neobhodno potreben člen v verižici in vrsti naših domačih pohorskih postaj tako poleti kakor še prav posebej pozimi. Pravi kras |n kinč »Peska«, s krito, na tri strani odprto, zračno in lično verando, kakršne nobena druga koča na Pohorju do danes nima, v poeziji neusahljivega hladnega
studenca 10 korakov pod sabo, pristni otrok nesebične in požrtvovalne ljubezni navdušenih planincev iz Širnega Podra-vinja, od Rogle (1517 m), glavne in centralno ležeče gmote celega Pohorja komaj 30 minut oddaljena, ustrezajoč s sobami, spalnicami, skupnimi ležišči, s postrežbo in oskrbo vsem upravičenim zahtevam poletnih in zimskih izletnikov in športnikov, izpopolnjuje s svojimi zelenimi okni in z rdečim napisom sliko in je pravi biser v visokogorski, tihi in zamišljeni idili, ki se imenuje »Pesek«.
Njegovi obiskovalci pač poznajo njen pomen v naši pohorski turistiki; to ni samo cilj in konec najrazličnejših poti in izletov iz Dravske in Dravinjske doline; ni samo počivališče sredi večdnevnega izprehoda od enega konca do drugega konca našega okoli 60 kjn dolgega Pohorja; »Pesek« je tudi izletišče za najrazličnejše krajše in daljše izlete in obenem primeren kot stalno letovišče, zračno in solnčno, za vse one, ki jim je mir in tišina nad vse. Ni je namreč med vsemi našimi pohorskimi kočami, okoli katere bi bilo zlitega toliko miru in pokoja, toliko tišine in toliko mclka kakor ga je okoli koče na »Pesku«. V tem prekaša »Winterjeva oča« ono na Kl°Pnem vrhu in na Smolniku. Ako bo koča pri »Cerkvici«, sto eč na odprtih vratih med Dravsko in MisMnjsko dolino, ozirajoč se z jasne višave v dal nji svet in boreč se s silnimi planinskimi viharji, kljubujoča in izzivajoča trdmava, klic, krik in pesem samozavestnega in podjetnega hribolazca, ki sili vedno više in više, petem je koča na »Pesku« priprosta, tiha kapelica, ki jo ie postavilo v sepco duhtečega smrečja in v odmev ptičjega petja, pobožno, boguvdano ludstvo, ki živi, zadovoljno s tem, kar ima, na domači grudi, ne sili nikamor in živi življenje samo v sebi, v svojem srcu in v svo i duši. Kdor hoče iti vase in živeti sam s seboj in svojimi mislimi in se zato odtegniti vsakemu zunanjemu vrveriu, hrušču in trušču, za takega je »Pesek« s svojo kočo in idilo.
Ona s peskom posuta cesta, ki pelje od koče skoz njega in dalje križema na vse strani in tudi v Skromar, rojstno vas pohorskega pesnika I. Vodsrenika, je znamenito, le malokteremu domačemu planincu znano razvodje na našem Po-hor u. Prihajajoč z istega neba in oblaka pada dež na »Pesek« in njegovo cesto; na njegove se njene vode delijo; ene iz med n.iih drvijo v RadoMno in hitč po kratki, a strmi in nevarni poti skozi Puščavo v Dravo; druge pa, poganjajoč žage in mline, v Dravinjo; šele pod Ptujem pri Sv. Vidu se otroci iz iste zibelke zopet srečajo, na koncu svojega življe-na, ko so že izgubljeni v valovih široke reke. koma' slišno si še šepetajoč zadnji pozdrav otroških dni ali vsaj uric, minut in sekund, ki so jih preživeli v skupni zeleni planinski zibelki na »Pesku«.
D r. F r. M i š I c.
Mariborski in d ne o ni drobit
Hou prosvetni čom ob noš severni meji
Dolgoletni trud in napor lokalnih čini teljev občine Slatina Radenci in nekaterih sosednih občin ob Muri, ki so morale doslej pošiljati svojo deco na zelo oddalje-
kapelo, je kronan z uspehom: tik zdravilišča, ob cesti proti Gornji Radgo-n, se dviga novo ponosno poslopje, šti-rirazredna »Narodna šola kralja Aleksandra I.« Poslopje je v lepem modernem, dasi priprostem stilu zgradil stavbeni mojster Štuhec iz Ormoža. V zgrad bj so nele prostori za vse štiri razrede, ampak tudi vsi potrebni drugi prostori, stanovanja za vse učiteljstvo, telovadnica, kopalnica itd., povrh pa trdi še rezervne sobe za morebitne nov izrede, če bi se tekom časa Izkazala nie potreba. Okrog šole je velik prostor za šolski vrt, drevesnico itd. Šola bo opremljena z električno razsvetljavo, čim bodo na podlagi razgovorov In pogajanj med zdraviliščno upravo in novo osnovano zadružno elektrarno podani predpogoji za elektrifikacijo občine izven zdravi-iiščnega rajona, kar bo pa sigurno še tekom letošnje jeseni, ker vemo, da je zdra
vilišče stavilo zadrugi prav ugodrit pogoje.
Nova šola bo z novim šolskim letom že pričela svoje blagoslovljeno prosvetno delo. Slovesna blagoslovitev in obenem otvoritev novega ognjišča narodne prosvete bo v nedeljo dne 16. trn. Krajevni šolski odbor pod vodstvom neumornega svojega načelnika, župana Jakoba Zemljiča, ki si je nedvomno za realizacijo narodne želje stekel največje za-suge, je določil obsežen program za to redko slavnost. Po prihodu ...tranjega vlaka, kmalu po 9. uri, bo na postaji slovesen sprejem gostov, med katerimi bo zlasti tudi prevzvišeni g. pomožni škoi dr. Tomažič, izven njega pa še zastopniki kr. banske uprave, sreskega načelstva ter drugih korporacij. Ob 10. bp pr. kapeli Sv. Ane v zdravilišču slovesna služba božja in pridiga, kar bn oboje o-pravil pomožni škof. Po tej : vcsno«i se bodo gostje z domačim narodom vred v povorki podali k šoli, katero bo g. pomožni škof slovesno blagoslovil, zastopnik kr. banske uprave odnosno nje prb-svetnega oddelka pa slovesno otvoril. Db tej priliki bo župan Zemljič kot načelnik krajnega šolskega odbora vse go-
ste in pa ves domači narod pozdravil z nagovorom, v katerem bo podana tudi kratka zgodovina šole. Seveda se bodo vrstili tudi še drugi govori.
Po tem aktu bo v zdraviliški restav raciji slavnosten banket za povabljene goste in za zastopnike domačih občin ter korporacij, ob 15. pa se bo vršilo ravno' tam veliko narodno veselje.
Vsi od blizu in daleč, ki vedo ceniti ogromni pomen novih žarišč prosvete ob naši meji, naj ta dan v velikem številu pohite v lepe Radence in se razvesele skupaj z domačim ljudstvom lepega u-speha smotrenega in pozitivnega narod nega dela!
Vojaška vest.
Iz Maribora je premeščen dosedanji blagajnik 32. artilerijskega polka, gosp. intendantski podporočnik Albin Držan za intendanta osješke divizije v Osjek. — Mariborskim trgovcem.
Ker je veliko število trgovcev prejelo od mestnega načelstva plačilne naloge za globo v izmeri 20-kratne tovorninske davščine za blago, ki so je prejeli potom vozil iz okolice in teh tovorov iz raznih razlogov niso prijavili, je gremii trgovcev zaprosil mestno načelstvo, da te po večini iz nevednosti posameznikov izvirajoče globe izpregleda. Gremij upa, da bo mestno načelstvo prošnji ugodilo, obenem pa opozarja vse trgovce, da v bodoče točno prijavljajo občini vse vrste b'aga, katero premejo iz okolice s kakršnimikoli vozili, bodisi za trgovino ali za lastno uporabo, ker bi bili sicer kaznovani z zelo občutno denarno globo. — Izprememba posesti.
Restavracijo na g'avnem kolodvoru v Mariboru-je direkcija državnih železnic izročila dosedanjemu lastniku »Grajske kleti«, g. Josipu Ma:diču. —
Gostilničarski gospodinjski tečaj.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru priredi tudi letos na gospodinjski šoli »Vesni« trimesečni gostilničarski gospodinjski tečaj. Namen tečaja je izobraziti hčere gostilničarjev v vseh onih pred metih, ki so najbolj potrebni za pravilno vodstvo gostilničarskih obratov. Sprejemajo se tedaj le najmanj 16 let stare, duševno in telesno popolnoma zdrave gostilničarske hčere, katere morajo stanovati v internatu. Kolike važnosti so ti tečaji posebno za one kraje, kjer se raz vija, ali je že razvit tujski promet, pričajo številna zahvalna pisma hotelirjev in gostilničar e v. Prijave se sprejemajo do vključno 5. septembra in je nujno potrebno, da se interesenti prijavijo takoj. 'Pojasni’a daje radevolje Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. —
Dva velika tovorna avtomobila
hrušk in jabolk sta davi na vse zgodaj prispela iz Varaždina na naš živilski trg, ki je itak zelo bogato založen z blagom okoliških kmetov. »Uvozniki« so se morali seveda, četudi neradi prilagoditi solidni tržni tendenci prodajalcev na mariborskem trgu. Davi so na naši sadni »borzi« sklenili več dobav na debelo. Mimogrede bodi omenjeno, da ni manjkalo neizogibnih mešetarjev in prekup-cev. —
Kaj stane vinogradnika letos liter vina.
Te dni sem se razgovarjal z vinogradnikom v Slov. goricah o gospodarski, posebno še o vinski krizi. Dotičnj gospodar ima tudi svojo gosti'no in je nastavil vino v tem poletim po 7 Din !, češ, da še vedno bolje pride na svoj račun, kakor pa, da bi ga prodal prepoceni iz kleti. »No prijatelj, povej mi odkrito, koliko te Stane pridelek enega litra?« — ga vprašam med pogovorom. Uslužno mi odgovori: »Vzemi svinčnik in piši, povem ti (očno vse letošnje stroške v gorici pričakujem pa ga letos 16 polovnjakov’ (po-Iovnjak - 300 1), potem pa izračunaj!« - Navedli so se vsi izdatki z davkom vred, zaračunala se je tudi hrana za trgače in pitnina viničarju ob trgatvi, tudi se e kupilo to leto 1000 kolja ter se je kotlalo (jamice k trsju za gnoj), pa še ne pride letos liter vinskega pridelka na
ljx ! ?mpak na okroglo M Din. Seve kalže leto na dobro vinsko letino, kar ni vsako leto, pa vsako leto se tudi ne
. . m te«.ne kupi koWe- Seve ‘oča. slana lahko hudo udari in tedaj ie drugače.
, jJ| 8”a Pa ravno tako lahko v prc-s edkih udari neposestnlke v obliki bolezni. Toliko v pojasnilo, ker ob tej res hudi gospodarski stiski nekateri trdijo, da jim pride 1 1 vinskega pridelka na 3 Din in višie, kar nikakor ne odgovarja resnici.
Kamniška sokolska četa ima v nedebo 16. trn. ob 16. uri svoj prvi telovadni nastop na travniku br. Če-peja. Sodelujeo bratska sosedna društva. Pester spored. Po nastopu veselica v gostilni br. Pavešiča. Pridite pomagat krepit narodno zavest in ponos! Igrata vojaška godba in domači tamburaški zbor.
Meiašll
Sokol v Sv. Jurlu ob Pesnici priredi v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri svoj javni a-stop. To bo lepa narodna manifestacija na meji. Zato se poživljajo vsi Mejaši in prijatelji borcev na meji, da se je v polnem številu udeleže. Mahnite jo t a že zjutraj čez Sv. Urban in Sv. Križ. — Planinci!
Jugoslovensko-Češkoslovaška liga in Slovensko planinsko društvo v Ljubljani vabita k svečanemu odkritju spominske plošče prof. dr. Karlu Chodounske-mu, ki se bo vršilo v soboto, 15. avgusta, na Jezerskem. Začetek ob 10. uri. Odhod iz Maribora v petek s koroškim vlakom ob 18.40 v Železno Kaplo. Tam prenočišče in zjutraj čez Jezerski vrh k udeležbi na slavnosti. Radi polovične I vožnje se je treba prijaviti v pisarni Put- ! nik na Aleksandrovi cesti, najpozneje v petek do 12. ure. —
Samomor vojaka.
V Devici Mariji v Brezju se je včeraj na neki njivi ustrelil 211etni redov Ali Džemal Saban. Pognal si je iz puške krogljo v glavo in obležal takoj mrtev.
N egovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju.
Kobila padla v gnojnico.
Včeraj popoldan se je pripel ala iz Selc v Maribor obiskat svoje sorodnike posestnica Pukšič Terezija. Pripeljala se je s svojo kobilico, ki jo je privezala na neki p'ot v Cvetlični ulici. Med pogovorom gospodinje s sorodniki pa se je kobilica pričela dolgočasiti in je končno pretrgala vrv, s katero je bila privezana. Ko je bila vrv odtrgana, je krenila na dvorišče in pričela skakati po z deskami pokriti jami za gnojnico. Ker pa so bile deske preperele, so se pod težo vdale, na kar je kobilica telebnila v jamo, iz katere so jo z velikim trudom izvlekli šele reševalci. —
Nesreča ne počiva.
V Samostanski ulici je padel llletnl di.ak Leopold Bergmann iz Dakova ta-ko^nesrečno, da so ga morali radi težke poškodbe leve doge prepeljati v splošno bolnico. — Na Aleksandrovi cesti je padel 60-letni mizarski mojster Nikola Benkics, ki si je glavo močno poškodoval. Moral je v bolnico. — V Vrhovdolu ie padel 22-letni posestnikov sin Joško Zontar tako nesrečno z dvokolesa, da sl je obe roki prav opasno poškodoval. —* Med zobovje cirkuiarne žage e prišel z desno roko Andre* Mlektiš iz Peker. —
Pevci »Jadranaši«
se vabijo k današnii pevski vaji radi udeležbe pevskega zbora n3 sokolskih prireditvah v soboto dne 15. t. m. v Sv. Juriju ob Pesnici in nedeljo dne 16. tm-v Limbušu. Pridite točno! —
Turlstovskl klub »Triglav«
priredi v dneh 15. in 16. tm. dvodnevni izlet na Klopni vrh. Odhod v soboto oh 5.40 z glavnega kolodvora. Vabljeni s o tudi priiatelii prirode. ___
Sobota 15	Nedelja	1*
Beneška nož
kavarn*
Velika
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo Često po več' kratni uporabi »Franz Josefove« grenčl' ce, s tem da jo izpijemo kozarec, pred"® ležemo spat. Specijalni zdravniki za h®' lezni v prebavilih Izjavljajo, da je »Fra"' Josefovo« vodo toplo priporočati kot te namene služeče domače zdrav''®' »Franz Josefova« grenčica se dobi vseh lekarnah, drogerijah in specerh' sk.h trgovinah.
Prijave za enoletni trgovski tečal SI°V trg. društva v Mariboru
se spreiemajo dnevno od 10.—11. ur® Zrinjskega trg 1 (drž. trgovska akadc' mija). Sprejemajo se tudi pismene Prl,3j ve. Zahtevajte brezplačno prospekte o ravnateljstva tečaja. —
Iv. Herlčgo m!., Maribor, Koroška ,5> izdeluje glinaste peči, štedilnike ter spi* ema v to svrho spadajoča dela in P ' pravila do nainižh ceni —
V	in a t' i d o r u, d.te 10. Vlil. 1531.
htiii aul • t C E K N I n JUH A
btran d.
NaJdraila operacija
SIAMSKEGA KRALJA JE VELJALA OPERACIJA NA OČESU PREKO SO
MILIJONOV DINARJEV.
Operacija, ki je nedvomno nadbolj draga na svetu, je bila pred kratkim izvršena v Newyorku. Bolnik je bil siamski kraij, kirurg pa eden najzinamenitejših očesnih specijalistov nove dobe. Kralj Siama je- dobil na očesu slepo mreno, ki je levemu očesu že skoro vzela dar vida. Da reši ogroženo oko, se je kralj odločil, da napravi 17.000 km dolgo potovanje iz Bangkoka v Newyork.
Specijalist, kateremu je zaupal svoje zdravljenje, spada med one ameriške zdravnike, ki zaslužijo letno 35 milijonov dinarjev. O znesku seka, ki ga je kralj Po srečno izvršeni operaciji izročil zdrav niku, se varuje sicer tajmost, toda ker je zndno, da je neki newyorški bankir izplačal istemu zdravniku za enako operacijo 12 milijonov, se pač lahko domneva, da siamski kralj ni hotel zaostati za njim.
Dva dni in dve moči so se trudili asistenti in bolnišl&strežaji za visokega gosta. Samo ti stroški so znašali nadal nih 7 mili onov dinarjev. Vrh tega plača siam ski kra'j za palačo, katero je najel Z3se, za §vojo družino in svoje spremstvo, ob-
Prua ponesrečena ekspedicija na Seuerm tečaj po morju
Mnogi raziskovalci so že poskušali, da bi dosegli ali preleteli Severni tečaj. Sedaj hoče, kakor je znano, kapitan VVilkins s podmornico »Nau-tUus« pod ledom prodreti do Severnega tečaja. To smelo podjetje spominja na neko slično ekspedicijo, ki ]e Pred polnimi petdesetimi leti, leta 1881 tragično propadla. Usoda ladje »Jannette«, ki je bila last Ameri-kanca De Longa, je eden izmed pretresljivih in napetih romanov, kakršne more napisati samo življenje.
Nordenskfjold je obšel 1. 1878/79. z ladjo »Vega« severno obalo Sibirije in tako rešil problem severovzhodnega pomorskega prometa. Nekoliko časa so bili v Evropi precej v skrbeh za njegovo usodo. Tedaj je znani ame riški časopisni založnik. Gordon Be-nett poveril amerišk. poročniku Georgu De Longu nalogo, da krene z ekspedicijo na Severni tečaj in istočasno poišče »Vegov.
Leta 1879. je zapustila ladja ob navdušenih ovacijah San Francisco in krenila proti Beringovemu prelivu. Kmalu nato pa je zvedel De Long, da je »Vega« srečno odplula proti Evropi. S tem je bil rešen del njegove naloge in mu je preostalo samo še doseči Severni tečaj.
2e kmalu je zašla »Jannette« med ledene mase in je ostala tam vklenjena celih 22 mesecev. Ledene struje so jo tirale sem in tja severno od Sibirske obale. Minila je brezkončno dolga severna zima, prišlo je poletje In zopet je prišla zima. Na ladji je vladalo že precej dobro razpoloženje. Moštvo se je izprehajalo no ledu. ribarilo in igralo nogomet. Koncem leta 1880. se je začela ladja lomiti. Led Je začel s svojim razdornim delom. Minilo je 17 mesecev, odkar je bila po sadka »Jannette« dan in noč nri se-salkah ter črpala vodo. V tej dobi so sbali vsi v oblekah, vedno pripravljeni na katastrofo. Poletje je bilo tako "jadno, da je ugasnilo sleherno upa-03e na rešitev iz objema ledenih mas. £e hujša je bila zima 1881. V vlažnih £abinah se je naselila bolezen. Spomladi so zagledali z »Jannette« ne-hn^ko maihnih, golih otočkov. To je "’lo prvo kopno, ki so ga ugledali po *ako dolgem času. Na enem izmed otokov so zasadili maibno svileno«za-a ayo in otok anektirali za Zedinjene
m ri?ke. države, bra TTlnrTient !e prišel 12. decem
a 1881. Pod strašnim pritiskom le-
stp’nt° rnnrn^ končno udati ladjine t)rn„!i a	brzino so reševali
ben mol i&r1 °bleko in ostali notre-
°t0Č!2- V
dia notS, ^mhra 1881 je !a-Samn tn mnt	nosadlca
Širine. V tem T* ofo?-,8u 770 severno • ^m težavnem položaju je se
stoječe iz IGO oseb, za dvomesečno bivanje nad 14 milijonov. K tem vsotam je prišteti še potne stroške za kraljevo rodbino in spremstvo, ki bodo znašali topot sedem milijonov, obiski in posvetovanja, ki so se vršili pred operacijo, pa so veljali kralja okrog 5 milijonov. Tako pridemo do vsote 45 milijonov dinarjev, pri čemer pa niso všteti stroški, ki jih je imel kralj dosedaj radi bivanja svoje rod, bine in spremstva v Newyorku.
Ameriški listi torej gotovo me pretiravajo, ako menijo, da znašajo celokupni kraljevi izdatki nad 50 milijonov dinarjev ter zatrjujejo, da še nikdar ni bila kaka operacija tako draga kakor ta. Toda, končno pa je tako vse relativno, kajti za siamskega kralja tak znesek ne pomeni bogvekaj, kajti tudi on ima, kakor vsi ojijentalski knezi naravnost bajno premoženje, ki ga sploh ni mogoče niti približno preceniti in vrh tega še silno narašča. Siamski kralj si torej že lahko privošči luksus, da plača za povrnitev svojega zdravja »malenkostno? vsoto 50 milijonov dinarjev.
stavila ekspedicija sledeči načrt: nameravali so po, ledu proti Novosibirskim otokom in dalje na jug vse dotlej, dokler ne bi opazili odprtega mor ja. Nato so hoteli priti s čolni, ki so jih vozili na saneh, do ustja Lene in proti vodi ploveč, doseči človeška bivališča. Od kraja je bilo razpoloženje dokaj dobro, ali kmalu so se pokazale težkoče. Poletno solnce je odtajalo sneg in vse težje so drčale sani po ledu. Bili so dnevj. ko so prevalili le 4 milje, prva naselbina pa je bila oddaljena najmanj 500 morskih milj. Pro-vijanta je bilo čedalje manj. Po preteku enega tedna je ugotovil De Long, da jih nosi morska struja proti severu. Mislil je, da je prodrl 16 morskih milj proti jugu, v resnici pa se je nahajal 20 milj severneje od mesta, kjer se je pogreznila »Jannette«. De Long je to dejstvo prikril svojim sopotnikom. Bil pa je srečen, ko je pozneje zopet ugotovil, da je udarila struja v obratno smer. Tako so nadaljevali po tovanje. dokler niso imeli za seboj 60 morskih milj — pred njimi je ležalo še 440 milj. hrane pa so imeli samo še za tri tedne.
Končno so prispeli do odprtega mor ja. V treh čolnih sp krenili na pot. Strahovita burja pa’jih je ločila. Z 12 na smrt bolnimi spremljevalci je De Long končno le prodrl do ustja Lene. Pred njim se je razprostiralo brezkončno močvirje, v katerem so se vedno bolj in bolj zgubljali. Hrana je zmanjkovala, ljudje pa so neprestano slabeli. Po vsakem desetminutnem po hodu so morali deset minut počivati. Z največjim naporom, so-šli ob reki. Ko je bil provijant izčrpan, sta se odpravila dva mnža na lov. Oba sta ime la srečo, da sta naletela na domačine, ki so jima, dali živeža.
Prišla je zima, ki je onemogočila iskanje De Longove ekspedicije. Spomladi so zopet začeli iskati in so res našli ob ustju Lene roko, ki je molela iz snega. Tam ie ležal De Long. sredi trupel svojih 12 mrtvih tovarišev. Poleg je bil najden dnevnik, v katerem so pretresljivo popisani njihovi posled nji trenutki. O druHh dveh sk ni bilo nič več slišati. Sigurno s' nili na morju. De Longa in nU*^.. tovariše so orepeljali v Ameriko in jih tam pokopali.
lpinah a uto-egove
Lastauice odhajajo
Iz vse Evrope prihajajo poročila, da se lastavice že pripravljajo počasi za od-
jVrlUvne ^raje, dočim so v nekaterih predelili ze odletele, Ptičjeslpvci pravijo* da so zapustile svoja gnezdišča Že skoro vse lastavice v severnih predelih Evrope, kar je dokaz, da bo letošnja jesen zelo hladna in da bo kmalu nastopila zima. Drugi pa zopet trdi(o. da se lastavice selijo zaradi tegn tako zgodaj, ker imajo letos v Evropi premalo hrane.
1 Nenavaden samomor trgouca
V	Newyorku je neki industrijalec, ki je doživel popoln polom svojega podjetja izvršil na nenavaden način samomor. Telefoniral je raznim listom svojo osmrtnico, plačal ravnatelju hotela, kjer je stanoval nad leto dni, vse račune, se oblekel potem v svojo pilotsko obleko in si nataknil na glavo železno čelado. Nato je odšel na streho 18 nadstropij visokega poslopja ter si pognal tamkaj krogljo v glavo. Njegovo mrtvo truplo se je na cestnem tlaku popolnoma razbilo.
Prof. 5amojlouič — 50 letnih
Znani ruski polarni raziskovalec, prof. Samojlovič, slavi te dni 50Iet-nico svojega rojstva. Slavljenec ima za seboj nenavadno plodno znanstveno udejstvovanje ter velja kot eden najboljših poznavalcev polarnih krajev. Javnost pa je postala nanj pozorna prvič šele leta 1928., ko ga je odbor za pomoč ponesrečeni Nobilovi ekspediciji imenoval za vodjo reševal ne akcije. Z ledolomilcem »Krasinom« se mu je posrečilo rešiti vse preostale člane te žalostne ekspedicije v severne pokrajine. Samojlovič prireja že od L 1911. vsako leto po eno odpravo v severne pokrajine.
Prof. Samojlovič je rodom iz donskega okraja, študiral je na rudarski akademiji v Freiburgu na Saškem in bil od 1. 1904. dalje zaposlen v Rusiji kot rudniški inženjer. Ves ta čas je sodeloval v ruskem revolucijonarnem gibanju, bil ponovno zaprt in končno
1.	1906. izgnan v Arhangelsk. Tu se je lotil potem geoloških študij in stopil v društvo za raziskovanje ruskega se vera.
Svojo prvo polarno ekspedicijo je napravil na neki jadrnici proti Spitz-bergom. Na drugem potovanju je odkril skupno z Rusanovom nahajališče kamenitega premoga v Eisfjordu, pozneje pa še več novih premogovnikov.
Leta 1918 je osnoval skupno s pokojnim Krasinom komisijo za raziskovanje severa, iz katere je 1. 1924. nastal zavod za raziskovanje severa v Leningradu. Samojlovič je postal ravnatelj zavoda in je kot tak vodil že šest ekspedicij na Novajo Zemljo.
Njegova štirinajsta ekspedicija pa mu je pridobila svetovno slavo. Kakor smo že poročali, mu je bilo leta 1928. poverjeno vodstvo akcije za rešitev Nobilove ekspedicije. Na ledolomilcu »Krasinu« je prodrl kljub izredno velikim težkočam do Severnega rtiča in skupine Sedmih otokov. Tam je končno našel in rešil člane No bilove ekspedicije.
Ta, ekspedicija je vlila potem Sa-mojloviču pogum še za nadaljna znanstvena raziskovanja na skrajnem severu naše zemlje. O problemih, katere morajo rešiti polarni raziskovalci, je izdal nedavno knjigo z naslovom »Pot na Severni tečaj«, s katero ie silno obogatil literaturo o razmerah v arktičnih pokrajinah.
5atonouo fcraljestuo u Kongu
^ belgijskem Kongu v AiriKi je bil odposlan močan oddelek policije in čet, ki imajo nalogo, da zatro upor,, ki ga je med domačini povzročila vest, da je neposredno pričakovati nastop gospodarstva satana. Razširjevaici teh vesti so takozvani »satanovi sinovi«, pleme, ki obožuje hudiča. Ti satanovi sinovi so razglasili, da se bo njihov gospod in mojster v najkrajšem času pojavil, da zavlada na zemlji. Radi tega je prišlo na številnih krajih do velikih nemirov in krvoprelitja. V nekaterih okrajih so domačini sklenili, da preženo be-lokcžce ter jim odpovedo vsako pokorščino in vsako delo. Tekom nemirov so domačini ujeli, umorili in požgali tudi nekega evropskega uradnika, Ballota po imenu.
Nensmeravan učinek.
»Ravno šest let je minilo, odkar sem vam posodil 15.000 Din.«
»Res?«
»Da natančno šest let,*
»Za božjo voljo, vi imate pa res Izvrsten spomin!«
Sokolstvo
Sokol v Ločah.
Dnevnik »Slovenec« je v št. 176 z dne 7. tm. priobčil notico, v kateri prav zahrbtno dolži člane sokolskega društva Loče, da so napadli, vračajoč se z nastopa v Zrečah, nekega fanta. Dopisnik opisuje dogodek kot kak razbojniški napad, radi razigranosti družbe, ki se ni vračala »ponoči«, ampak v prvih večernih urah. Boji se pa odkrito navesti, katera družba je bila. Iz cele notice je razvidno, da se dolži tega »napada« člane Sokola Loče. Dopisnik je prav jezuitski zavil resnico in v svoji zlobnosti in v mržnji do Sokola — malo epizodico Iz-premenil v bombastično senzacijo. Upamo, da bomo zvedeli za dopisnika in ga na pristojnem mestu naučili odkritosrčnosti in resnicoljubnosti, ki jih Sokol v svojem delovanju vedno Izvaja. Dopisnika pa pozivamo, da naj se udeleži prvega sokolskega nastopa v Ločah, dna 6. sept., kjer bi lahko imel priliko opaziti naše nesebično, pošteno in odkrito delovanje.
Sokolska četa pri Sv. Martinu pri Vurberku
priredi v nedeljo, dne 23. t. m. svoj prvi javni telovadni nastop s sodelovanjem okoliških Čet in društev. Po nastopu prosta zabava. Vabljeni vsi prijatelji Sokolstva.
Šport
Tekme za prvenstvo LNP.
Na včerajšnji seii LNP so bili izžrebani pari za jesensko prvenstveno sezono za podsavezni ligini razred In sicer:
13. septembra: Atletiki (Celje):Svoboda (Ljubljana), Primorje : Železničar, Maribor: Ilirija.
20. septembra: Železničar:Ilirija, Atletiki :Ilirija, Svoboda :Maribor.
4. oktobra: AtletikitMaribor, Ilirija:Prl-morje.
11. oktobra: Maribor :Žeiezničar, Ilirija: Svoboda.
18. oktobra: ŽelezničarlAtletiki, Primor-je:Svoboda.
, Igra se vedno na igrišču, oziroma v mestu prvo imenovanega kluba.
Razpored prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju je sledeči:
13. septembra; Mura:Marlbor rez., Svoboda (Maribor):Železnlčar rezerva.
20. septembra: Mura:Rapid, maribor r. Svoboda (Maribor rželezničar rezerva. 20. septembra: Mura:Rapid, Maribor r.s Svoboda.
27. septembra: PrimorjerMaribor, Atletiki: Ilirija, Železničar :Svoboda.
4. oktobra: Železničar rez.:Mura, Svoboda :Rapid.
11.	oktobra: Železničar rez.:Marib©r r« 25. oktobra: Železničar rez. iRapld, Svoboda: Mu ra.
ISSK Maribor In SK Železničar nastopita v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja z. rezervnimi moštvi, ostali trije klubi pa s prvimi moštvi. Pritožbo oziroma željo Rapida, da se tekme proti rezervam Maribora in železničarje iz razporeda črtajo, je LNP zavrnil zaradi sklepa glavne skupščine LNP 2. avgusta.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V	nedeljo dne 16. t. m. bodo sledeSe
tekme: ob 15.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez.; ob 17. prijateljska tekma SK Sloboda, Varaždin :SK Svoboda, Maribor.
Nadalje se bo vršilo dne 15. in 16. tm. prvo in drugo kolo mladinskega turnlrfa za pokal SK Ilirije in sicer: dne 15. tm. ob 9. Svoboda l :2elezničar II; ob lOJO Rapid LMaribor II; dne 16. tm. ob 9. Maribor I: zmagovalcu Iz tekme Železničar II; Svoboda I In ob 10.30 Železničar I: zmagovalcu iz tekme Maribor ILRa-pid I. Vse tekme bodo na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odborniki: v soboto dopoldne g. Lorber, v nedeljo dopol-t1 e g. Bergant, popoldne g. Janžekovič.
Športni klubi se opozarjajo, da morajo Sporazume, oziroma, želje glede sodnikov v viti najkasneje v 14 dneh po objavi terminov odboru za delegiranje sodnikov pri LNP, oziroma MOLNP v Mariboru.
Obutev za Solo!
Str
891-
Vrsta 2852-OS
Praktični čevlji iz laka ali rjavega telečjega boksa. Predobro se prilegajo nogi. Hoja v njih je jako udobr?.
Vrata 2842-08
Te čavlje 1* laka iH s spono smo priredili ra otročičke. Nosijo Se ob nedeljah in praznikih. Imamo prav tiste čevlje la rjavega boksa za navadne dni.
Vrsta 3922-00 Športni fcevlll ra otroke. Naredili sitlO jih iz rjavega boksa in z Okrašenim jezikom. Močan podplat jamči, da bodo čevlji dolgo izdr« Žali.
169/
Vrsta 1834-22 čevlji ic laka In boksa za učence. Polukoničasta oblika daje čevljem Posebno eleganco. Docela so udobni In praktični.
Vrsta 3762-22
Te smo priredili za živahneiše dečke. Proizvajamo jih iz mastnega kravjega ushja. Iste imamo iz mehkega usnja. Praktični čevlji za vsak štrapaC.
N. Tevaee#»
V senci
Igmtovliiskl lAHlM*
181
Te novice, ki so se vrstile kakor udarec za udarcem, So strašno pobile kralja: blaznost grofa Monklarja in snirt La Šatenjreja in D’Eseja.
Čutil je, kako mu je zmanjkalo tal pod nogami.
Bilo je, kakor da se ruši svet.
In v tei duši, razjedeni po samoljubju, kakor le razjedala telo neodzaravljiva bolezen, se niti malce ni oglasila odkritosrčna žalost za dobrim slu^ žabnikom, kakršen mu je bil veliki profos, niti za vrlima tovarišema v radostih in nevarnostih, kaf sta mu bila nekdaj La Šatenjre in D’Ese.
Kralj je jokal zgolj sam nad seboj.
Nato, kakdr se zgodi naredkoma v prenapetih naturah, se je po malem izpremenila hjegova bolest. Slike tovarišev so izgubile jasnost obrisov in izginile naposled, a nadomestila jih je podoba Žilete.
Zapuščen }n iždhn — to je Čutil dobro — oropan Zveštih’ tovarišev, pomorjenih po rokah, ki so morda'že dvigale bodalo zoper njega samega, se je zatekel kralj z nekakšno besnostjo k svoji strasti.
Žalost Je celo še podžgala bolni žar njegovih čutov.
Par ur po novici o tej katastrofi Je mislil Franc
I.	samo še na to, kako bi se polastil Žilete.
Toda., namesto da bi mislil nanjo z obotavljanjem, kakor doslej, je mislil nanjo z divjostjo.
Sanjal je o besnem,umiranju ., .
Z mrtvaško naslado in nervoznim trepetanjem si je predstavljal svoje lastno truplo, kako duši v objemu oledenelih rok premagano deklico . . .
Kdor bi bil videl Franca 1. v tem trenutku, bi se ga bil ustrašil.
Ždelo so je, da so se blede ploskve njegovih lic pobarvale z žolčem, *,,	,	; J
Zrušen y svojem naslanjaču, srepih oči« stresaje glavo V starčevskem drgetu, ustnice razklenjene v nervoznem režanju, je izgovarjal s tihim glasom žiletino ime, ker si je tako laglje ustvarjal in oživljal njeno podobo v vseh posameznih kosih in krasotah ...
In ljubavna slika se je obdajala z mrtvaškimi obrazi; slika Žilete, slika življenja in ljubezni, je budila sčnče njegovih mrtvih tovarišev.
V	ljubavrtem deliriju Franca I. sta tvorila življenje in smrt, zapletena in zagrizen^ drug v drugega,, čuden obraz, ki se Je risal mrtvaško z ognjenimi črtami v vrenju njegove prerazgrete domišljije.
Nato Je vstala pred njegovimi očmi lepa Feron* ka, izzivajoča, pohotna, čudovita v krasoti in nagoti svojega telesa; toda na njenem obrazu se Je režala7razjedena kOstenjaška krinka.
Venomer pa se Je vračal h poglavitnemu fantastičnemu stvoru svojega delirija:
On leži mrtev .,. mrtev od ljubezni ... mrtev od pohote . , .
In njegove mrliške roke oklepajo v nerazklen-Ijivem objemu telo Žilete, ki trepeče groze in življenja.
Z močnim naporom volje bi bil Franc 1. lahko otresel te pijane sanje.
Toda on se je naslajal z njimi!
Polnile so ga z grozo brez imena, obenem pa tudi z neizrekljivo slastjo.
Ta kralj, ki je živel za ženske in začenjal krvavo Vojno, SfltnO da bi si pridobil občudovanje ženskih src, je čutil, da ga objemlje ženska sama v vsej svoji vesoljnostl kakor strupena srajca; in to davljenje Je bilo zdaj hkrati radost in njegova tolažba.
Ob uri. večerje je kralj sporočil, da ne bo jedel ničesar. In ko je napočila ura, ob kateri je hodil spat, je odslovil Basinjaka, ki je sedel ves v skrbeh v predsobi in čakal, kaj bo ,..
Dolge ure je kralj iskal sramotno vrsto slik, ki so ga naslajale In morile.
Bila je pravcata agonija pohote.
Zdelo se mu je trenutkoma, da je cvetlica . . . pošasten cvet, ki je pognal v strupenem zraku, cvet, ki truje sebe samega s svojimi vonjavami in umira, dušeč se z grozo in slastmi.
Oster ih mrzel znoj mu je curljal po čelu, ne da bi si ga otrl.
Pretrgahe besede so mu vrele iz nabreklih, za-črnelih ust.
Kmalu se mu je začelo silno vrteti v možganih. Obenem pa se Je zvijalo drobovje v silnih krčih bolezni.
Že zdavnaj je bila udarila polnoč, ko se je boril kralj še vedno molče s svojim zlom.
Slike niso bile izginile. Nasprotno, v svoji srditi neusmiljenosti so se risale čimdalje jasneje.
Trajalo jo celi dve uri.
Zdajci pa je potihnila bol v drobovju: takoj nato pa se mu je zazdelo^ da mu prebadajo trepalnice z ognjenimi iglami. Zaprl je oči, a ni mu hotelo odloči. ..
In zdajci je zaslutil vso strahoto smrti, kakor da bi Stala tik poleg njega. Hotel je vstati, da uide pošastim Svojega delirija, stopil je dvakrat in so Zgmdli s pretresljivim krikom kakor težka masa.
Urh Je tri po polnoči.
»Kralj uira!... Kralj umira! ..,«
V	gradu, kjer begajo luči sem ter tja in so razsvetljena vsa okna. gre ta beseda od ust do USt.
Prebivalci gradu, ki jih je vrgla turobna vest iz spanja, čakajo temnega konca krize ...
Basinjak in Sansak, po katera je bil tekel komornik, sta bila vdrla sama od sebe v kraljev kabinet. *
Prenesla sta kralja na posteljo in ga slekla: nato Je planil Basinjak iskat telesnega ranocelnika Franca I.
Ko Je iskal ranocelnika zaman po vsem gradu, ga je našel naposled v stanovanju prestolonaslednika Henrika.
Tam je bil precejšen mir.
V	prvi vrsti dvorjanov, klanjajočih se jutrišnjemu solncu, je pripovedoval Mongomeri sinu Franca l. s tihim glasom istorijo, ki je morala biti zelo zanimiva, zakaj prestolonaslednik jo je poslušal z globoko pozornostjo.	^
Družba plemičev je obdajala to"upino; vsi so Čakali z obrazi, plamenečimi od nestrpnosti, kdaj pridejo oni na vrsto.
ZapazivŠi ranocelnika v okolišu, se je Basinjak preril do njega ... Ko je dospel do okna, je videl, da govori ranocelnik z gospo Diano Poatješko.
Kaj mu je neki razlagal?
Ne meneč za etiketo, je potegnil Basinjak ranocelnika za rokav.
»Kaj se godi, Basinjak?« je vprašala Diana Poa-tješka in se nasmehnila.
»Kralju je zelo slabo; ali ne veste rrtadam?« je dejal komornik.
»Oh, moj Bog! . . . potem je treba obvestiti prestolonaslednika!« je vzkliknila Diatia in odhitela nemudoma, spogledavŠi se z ranocelnikom.
Ta je sledil Basinjaku.
Tekoč nazaj, se je zadel komornik v Žarnaka, ki je kriknil od bolesti in zaklel nato. Basinjaku se je mudilo preveč, da bi se bil ustavil. Pač pa se ]8 ustavil ranocelnik.
»Ta tepec se je zaletel v vas?« je vprašal.
»Da, bogme: in to me skeli . . .«
»Dobrol .... Takoj si ogledam vašo rano. Glavno je, da se obveza ne premakne .. .«
To rekši, je odhitel ranocelnik za ostalimi.
Žarnak je stopil v prestolonaslednikovo stanovanje in šel naravnost k Diani PoatjeŠki.
»Kako je z vašo rano?« ga je vprašala ona.
»Kakor dobro le more biti, četudi besnež. ki mi je jobdaril s tem sunkom iz teme, nikakor ni štedil z železom. Toda osvetim se mu, kadar pridem na to, s katerim hudičem sem imel opravka! Za 2daj pa gre za nekaj drugega ... V tiadi, da najdem kako sled, sem šel takoj, ko je bila moja rana zavezana, s svetiljko v roki gledat kraj. kjer sem se srečal z onim divjakom ... Ali veste, kaj sem našel V travi...?«
»Kaj?« je dejala Diana,
Žarnak ji je pomolil kos pkpirja.
»Bil sem tako radoveden, da sem OdpeČatll,« je dejal. »Preberite, in videli boste, da je zanimivo . . .*
»Diana Poatješka je razgrnila pismo in ga pre« ČItaJa večkrat po vršti.
Čelo se ji je nagubančllo v naporu premišljevanja.
»Kaj pravite?« je velel Žarnak.
_ »Počakajmo!« je povzela Diana, »ranocelnik ml prinese vsak trenutek važno vest. Od te novic* zavlsi. ali je pismo, ki ste ga našli, koristno ali ne. Vsekakor pa je dobra najdba in vredna, da jo spravimo.«
Iščem prazno sobo za pisarno v bližini kolodvora. Ponudbe pod »Takoj« na upravo tega lista.	23	26
Prodam 2 postelji
s žičnimi vložki, nočni omarici, ogledalo in stojalo aa obleko, RajČeva ul, . 13 pritličje.	2341
Avto »Minerva«
4 clllnderski, gost sedežni v odllflnem stanju, reglitrovan, radi odpotovanja ceneno na prodaj, ftjfaba 16 Htrov bencina. Vpralatt pri sobarici hotela Zamorc, Maribor.	2334
fotografski aparat 13*18 z leseno kamero, 2 objektiva,
tri dvome kasete, dobro ohranjen, ceneno naprodaj. Vprašati pri sobarici
hotela Zamorc, Maribor.	2325
Špecerijsko trgovino
ali branjarijo kupim. Ponudbe pod »Do broldoča« na upravo »VeČernika«.
2323
Samostojno pridno kuharico
•e išče, prednost irhajO le one z dolgoletnimi spričevali poizve se v Tekstil-Bazarju. Mlribor, Vetrinjska 15. 2316
Kompletno dvosobno stanovanje
išče oficirska famillja t enim otrokom za 1. september. Ponudbe na upravo »VeBernlka« pod »Brez insekta«. 2312
Kumaro® za vlaganje
prodaj« vsako količino t>< Vrtnarstvo Mermolja, St dvoru.
>0 Din 4 ca kg.
lij pri kolo-
2234
Mornarske majice od Din 9 naprej. Eksportns hiša »Lu-
nr Maribor, Aleksandrova cesta.
eroaneum
papir
dobite pri
TISKOVNI ZADRUGI,
Maribor, Aleksandrova 13
Zahtevajte oovsod „Veternik1
Kdor Se iti tital kniige:
MASELJ-PODLIMBARSKI:
GOSPODIN FRANJO
naj si jo takoj kupi pri
TISKOVNI ZADRUOI, MARIBOR
ALEKSANDROVA C. 13
iadaja Konzorcij »JutMU * LjublMPt predstavnik UdaiatelJa ta metalk; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tlaka Mariborska uskaraa d. d, predstavnik SjlANKo DUit^
* Maribor«. ^