POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA’ 125 DIN POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji s noša mesečna Din 10.—. v inozemstva mesečno' Din 15.—% — Uredništvo in upravmt Maribor, Ruik* testa 5 poštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun ti 14335. — Podružnice: Ljubljana. Do* lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Roko piš se ne vračajo. — Ntfrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din /.-% mali oglasi, M staMjo v soeiaUe namene delavstva in nameiČ ent * m, vsaka beseda Din OJ* Ste«. 45 t Maribor, žetrtek, dne 18 aprila 1940 t teto XV Javno glasovanje pri obiinskih volitvah na Hrvatskem Mačkovi listi tega dejstva niti ne omenjajo, kot da bi bilo samo ob sebi razumljivo. Dne 13. aprila je izšla novela k zakonu o podeželskih občinah z dne 14. marca 1933 z veljavnostjo za banovino Hrvatsko. Zakon se je bistveno spremenil, toda ne v najbolj bistveni točki, ki se tiče glasovanja. Glasovanje ostane tudi še za v naprej javno. Lista, ki dobi pri volitvah relativno večino glasov, je dobila doslej polovico mandatov, odslej pa bo dobila eno tretjino mandatov kot nagrado, ostali dve tretjini mandatov pa se bosta razdelili v sorazmerju oddanih glasov med vse liste, ki bodo postavljene pri volitvah. Važno je tudi, da župan in podžupan n< treba da bi bila izvoljena, ampak ju občinski odbor lahko izbere ali iz svoje srede, ali pa iz vrst občanov, ki sploh niso kandidirali. Župana in podžupana občinski odbor lahko vsak čas odstrani na ta način, da jima izreče nezaupnico. Župan torej ne bo več najvišji predstavnik ljudske volje v občinski samoupravi, ampak neke vrste nameščenec. To gotovo ni posrečeno, niti demokratično. • Razen tega so odprta vrata raznim političnim mahinacijam. Recimo: Ljudje v »eKT občini so proti političnemu veljaku neke stranke, ki je ljudem veliko obljubljal, ko pa je prišel na krmilo, jih je razočaral. Sedaj pridejo volitve. Stranka se boji volilcev, pa ne kandidira veljaka, ampak ljudi druge garniture. S pomočjo volilnega reda zmaga. Ko je zmgala, pa v občinskem odboru izposlujejo, da odbor izvoli njenega veljaka, za katerega ljudstvo ne bi nikdar glasovalo — za župana. Razen tega je princip občinskih samouprav v tem, da je predstavnik občine Usti, ki ima poverenje občanov. Tako 2aupanje pa je mogoče dobiti le pri volitvah. Sedaj pa volitve ne bodo niti tajne, ampak javne. Značilno je, da gre Mačkov tisk preko tega dejstva, kot da bi bilo to samo ob sebi razumljivo in kot da bi ne bilo Mačkovo gibanje nikdar zahtevalo tajnih volitev! Zadnjič si je nek Mačkov Hst dovolil celo majhno šalo z volilci: Napisal je, da je pač vseeno, kakšno je glasovanje: javno ali tajno. Ako so Hrvati upali glasovati javno pod Hrvatom sovražnimi režimi, bodo tem lažje glasovali sedaj, ko je vzpostavljen narodni režim, za katerega so se Hrvati borili. Seveda je ta list pozabil povedati svojim volilcem, da so Hrvati bili res za hrvatski narodni režim, ako pa so tudi še danes zanj, je pa drugo vprašanje. Ako bodo javne volitve, Potem se bo hrvaškim volilcem, ki so bili prej za hrvatski narodni režim in njegove nosilce sedaj pa so proti njim, godilo prav tako, kot svoj čas, ko so morali na javne volitve pod dr. Stojadi-novičevim režimom. Kiako bo pri javnih volitvah na Hrvatskem, si lahko mislimo na podlagi izjave enega izmed prvakov — pravilno voditeljev — hrvatskega in kmetskega gibanja dr. Krnjeviča, ki je preteklo nedeljo 'zjavil na nekem shodu HSS, da bodo na Hrvatskem pomedli na desno in levo. Ta izjava kaže na to, da je totalitarnost cilj, ki lebdi tem voditeljem pred očmi. Vsak prepričan pristaš demokracije niora ta razvoj na Hrvatskem vzeti z obžalovanjem na znanje. Pravilno smo storili socialisti, ki smo že vsa leta sem *n tudi pri zadnjih volitvah povdarjali, moramo hrvatske deklamacije o de- P II 1 M vi Doji na 1 Norveškem Zavezniške čete so se izkrcale na šestih mestih zapadne norveške obale Po nemškem vpadu na Norveško so smatrali zavezniki za svojo prvo nalogo, da uničijo čim večje število edinic nemških vojnih ladij, ki so vdrle v najvažnejša norveška pristanišča, in potope čim več transportnih ladij, na katerih so Nemci prevažali na Norveško vojaštvo, materijal in živež. Druga naloga angleške vojne mornarice je bila zapreti morske poti iz Nemčije na Norveško s položitvijo minskih polj, predvsem v Skageraku in Kategatu. Njihova akcija se je raztegnila še dalje in so bile mine položene tudi na Baltiškem morju, kar predstavlja prav gotovo najbolj tvegano in edinstveno akcijo te vrste. i Kot tretje je potem sledilo izkrcanje Angležev, Francozov in Kanadcev na norveški zapadni obali. 0 tem izkrcanju zavezniške vojske je zaenkrat na razpolago samo poročilo angleške admirali-tete, ki ne omenja podrobnosti, razen zavzetja Narvika in narviškega fjorda. Italijanski listi trdijo, da so se zavez- j niške čete izkrcale na sedmih točkah| Razvoi vojnih operadl na Norveškem Nemška armada, ki je bila izkrcana na južnem Norveškem, se trudi, da bi zasedla čim več ozemlja, predvsem v odseku Oslo. Na severu od Osla je prišla nemška armada do Elverumu, kakšnih 140 km severno od Osla, od tu pa se skuša prebiti proti vzhodu in zahodu ter proti jugovzhodu od Osla in v smeri proti švedski meji. Norveška armada se zbira in tudi zavira operacije nemške vojske. Nemška vojska, v kolikor jo je v pristaniščih na zapadni obali Norveške, ima sedaj nalogo, da poskuša preprečiti vpad zavezniških sil skozi ta pristanišča na Norveško, dočim je prvotno imela nalogo, da prodira ob železniških progah, ki vodijo iz teh mest proti Oslu. Nemška armada na Norveškem je seveda docela navezana na dovoz streliva in živeža. Ladijski promet z Nemčijo je otežkočen, ako ne docela nemogoč. — Največ služijo Nemcem letala, ki pa so seveda nezadostno prometno sredstvo za oskrbovanje vojske, pa tudi mnogo predrago. V prihodnjih dneh je pričakovati nadaljnjega izkrcanja zavezniške vojske na norveških tleh. H‘f* V 1 is. i • H * »••-*<*! ' '- ‘ • H iv Plačilno sredstvo na Norveškem je poleg norveškega denarja tudi franco -ki frank in angleški funt. Bilanca volne na Norveškem Francoski ministrski predsednik o bojih na Norveškem. V francoskem parlamentu je govoril predsednik francoske vlade Reynaud. Navedel je podatke o zgubah nemške : vojne in trgovinske mornarice, ki so bili že objavljeni. To predstavlja prvi uspeh zaveznikov. Nadaljnje uspehe pa predstavlja zavzetje Narvika, radi bližine ležišč švedske železne rude, izkrcanje zavezniških čet na Norveškem in trošenje sil sovražnika na norveških tleh. »Napad na Norveško predstavlja težek poraz Nemčije. Hitler je veroval, da se nikoli več noben sosed Nemčije ne bo upal upreti grožnjam njegovih bombnikov in tankov. Hitler se je zmotil, ko je mislil, da bo tudi na Norveškem naletel na popustljive ljudi Hachovega značaja, j (Odobravanje). Novo napako je nadalje i storil Ribbentrop z lutkovno vlado Quis-(linga. Ta vlada se je zrušila sama v sebi in v preziru norveškega naroda. Spričo ; napadov, kakor je napad Nemčije na |skandinavske države, se izkaže zdravo | mnenje vsega civiliziranega sveta, ki enodušno obsoja ta dejanja. Ako se je , kdaj kak glas glasno razlegel, potem je mokraciji vzeti z rezervo na znanje. Bili pa so nekateri — in ravno tisti, ki danes najbolj občutijo najnovejši kurs hrvatske politike — ki so brezpogojno prisegali na vse, kar je bilo v zvezi s HSS in nas celo pred delavci črnili, ker se nismo za hrvatsko kmetsko gibanje tako ogrevali, kot so se oni, ki so poleg tega delavce naravnost gonili v Mačkov tabor. Upamo, da bo ta razvoj na Hrvatskem le kratka epizoda in da prihaja čas, ko se bo na Hrvatskem pričel normalen politični razvoj, kakršnega pozna demokracija, t. j. da si bo ljudstvo s svojim zadržanjem priborilo pravico do svo-i bodne politične opredelitve in res demokratične politične zakonodaje. bil to gotovo glas, ki se je včeraj oglasil iz Bele hiše, ki je obsodil nasilne metode, Menda nihče ne dvomi, komu je bil ta glas namenjen. Predsednik Zedi-j njenih držav Roosevelt je jasno povedal, kam morajo dovesti nekega dne metode, ki sejejo sovraštvo. Tudi v sedanji priliki bo enkrat napočil dan obsodbe. V osmih dneh bitke na Norveškem je poleg nemške mornarice padla še ena žrtev in to je nemška propaganda, ki je skušala sejati nezaupanje med zaveznike. Borbo za svobodo bomo nadaljevali z zmeraj večjo neizprosnostjo. Gotovo je, da nas čakajo še težke preizkušnje. Prišli bodo težki dnevi, toda ravno v takih dneh bo moral sovražnik zmerom ponovno spoznati, da je francoski narod nepremagljiv, kadar se bori za svobodo. Koliko stane polaganje min? Polaganje minskih polj m faEo poceni zadeva. Mine je treba položiti na vsakih 200 metrov razdalje in v najmanj deset zaporednih vrstah Večja mina stane najmanj 15.000 din. Ako se minira morje na razdaljo 100 km, je treba v to svr-ho nič manj kot 5000 min. To bi torej zneslo v našem denarju 75 milijonov dinarjev. Na podlagi teh številk si lahko vsak sam približno izračuna, koliko je stalo Angleže polaganje minskih polj v Baltiškem morju in potem vzdolž vse nemške obale v Severnemu morju. Konferenca angleikllt poslanikov z Balkana je bila v Londonu. »Times« pišejo, da je ugodno zaključila. Pri tem omenjajo, da so balkanske države prenasičene z nemškimi industrijskimi izdelki in žele trgovati za gotov denar. zapadne norveške obale in sicer: v Narviku, v Bodo (fjord Salten, 190 km jugozahodno od Narvika), v Sorfolden (Fol-denfjord, 145 km južno od Narvika), v Tromso, v fjordu Balse in v fjordu Ulfs. S tem je severna Norveška popolnoma v oblasti zaveznikov in Norvežanov. Nemci imajo še vedno zasedena za-padna obrežna mesta: Trondhjem, Bergen, Stavanger in Egersund, potem pa vse glavne luke na južni obali Norveške z Oslom ter obalne točke jugovzhodno od Osla proti švedski obali. Švedsko ielezo Je za Nemčijo domala nedosegljivo Angleži hočejo za vsako ceno preprečiti preskrbo Nemčije s švedsko železno rudo. To se jim je z zavzetjem Narvika posrečilo. Iz Narvika ni mogoč noben prevoz rude več, razen v Anglijo, Prevoz iz švedskega pristanišča Lulea pa je otežkočen, ker je to pristanišče in ves Botniški zaliv še vedno zamrznjen. Z zavzetjem Narvika je postalo za Nemce tudi vprašanje vpada na Švedsko precej neaktualno. Kajti predno bi mogli Nemci dospeti do švedskih ležišč železne rude na severu, bi jih zasedli Angleži. Vpad Nemcev na Švedsko bi imel pomen samo v zvezi s poskusom, da pridejo na pomoč blokirani nemški armadi na Norveškem. Ker pa je Baltiško morje posejano z minskimi polji in švedska obala še posebej minirana, »•»■>>'•» t « se zdi napad na Švedsko otežkočen. Poroiila glede Narvika Nemška poročila iz Norveške se o operacijah v Narviku izražajo zelo previdno in ne poročajo ničesar o zgubi sedmih rušilcev v narviškem fjordu. V ostalem trdijo, da nemška armada še dobiva ojačenja, vendar iz poročil ni točno razvidno, ali prihajajo ta ojačenja po morju ali z letali. Nadalje trdijo Nemci, da so Angleži zgubili 8. aprila na morju 4 križarke, 11 rušilcev in 7 podmornic, dočim trdijo Angleži, da so zgubili vsega skupaj 4 rušilce. Japonci In Nizozemska Japonci bi radi Nizozemsko Indijo. — Ako bodo to poskušali, bodo imeli opravka z Zedinjenimi državami in ostalimi. 10.000 vagonov koruze moramo uvoziti s* - v.*m % tM Vlada je ugotovila, da nam manjka 10.000 vagonov koruze. Odredila je prijavo vseh zalog koruze in uvedla pogajanja za nakup koruze v inozemstvu. Obenem razmišlja o maksimiranju cen koruzi in menda tudi pšenici in da bo treba raztegniti uredbo o pobijanju draginje tudi na poljske pridelke. Cena pšenici se je dvignila od din 254 na din 260, moka se je podražila za 5 din pri 100 kg, koruza pa za 10 din pri 100 kg in stane 204 din. Kaj pomaga nevtralnost. Belgijski zunanji minister je govoril po radiu, izjavil je, da je Norveška čuvala nevtralnost, >pa je biia kljulj temu napadena. To naj ho opomin Belgiji, da bo odločena braniti svojo neodvisnost z. vsemi silami. , Iftalila ne more ostati nevtralna do kraja Izj?va italijanskega fašističnega politika v radiu. Te dni je govoril v radiu ravnatelj lista »II Telegrafo«, Ansaldo, ki je dejal: »Motijo se in žive v iluzijah vsi Italijani, ki verujejo, da se naša država ne more zaplesti v konflikt v tej vojni, prav tako se motijo oni, ki žive v iluzijah in mislijo, da mora biti naša država zadovoljna, ako more kaj zaslužiti v tuji valuti. Istotako, kot je vojna zajela Norveško, more zajeti tudi Italijo. Italija se radi tega pripravlja in čaka priliko in čas, ki bi bil najbolj prikladen. Ta prilika in ta čas, ki sta mogla biti pred enim mesecem še oddaljena, sta sedaj lahko mnogo bližje, kot pa se veruje.* »Italija je uganka«, pravijo vsi, kadar nanese razgovor na njo. Ima prijateljski in vojaški pakt z Nemčijo in vendar ni šla v vojno na strani Nemčije. Italijanski zunanji minister grof Ciano je odkrito izjavil v korporacijskem zastopstvu, da je po italijanskem prepričanju Nemčija pričela vojno pet let prezgodaj, Italija pa da potrebuje še tri leta, pred-no bo dovolj oborožena in s tem pojasnil, zakaf je ostala Italija ob izbruhu vojne ob strani. Pretekli mesec se je mnogo govorilo o nekem sporazumu med Italijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo glede Balkana, ki ga smatra Italija za neko preozemlje svojega imperija, na katerem hoče, da vlada mir. Izkazalo se je, da takega dogovora med navedenimi državami sicer ni, da pa je Italija vsekakor že davno poprej sporočila Nemčiji svoje težnje na Balkanu in si znala dobiti zagotovilo, da bodo upoštevane. Ne smemo pozabiti, da je Italija država, ki je od vseh strani obdana od morja in navezana na uvoz prav vsega, kar rabi njena industrija in tudi glede življenjskih potrebščin. Vedeti moramo, da Doma in po. si/eh* Brezmesni dnevi in živila na karte. Tu cii pri nas govore o uvedbi brezmesnih dni. Ta dva nesrečna dneva, naj bi ibila pondeljek in petek, sta za italijanski imperij življenjskega nas l)ucHe ta dva dneva bolj malo jedo meso. pomena Gibraltar in Suez. Njena kolo-nijalna posest je Libija, ki jo na desni obkroža francoski Tunis, na levo pa Egipt in na jugu angleški Sudan, Abe-sinija pa je obkrožena od angleških kolonij in pot v njo vodi skozi Suez, ki ie angleški. Italija je sprejela pogoje angleške blokade. V najvažnejših italijanskih centrih in tovarnah sede zastopniki Anglije, ki ^ kontrolirajo porabo uvoženih surovin. Italija se je tudi morala odreči uvozu nemškega premoga po morju. V trenutku, ko se vse to dogaja, pa sta se sestala Hitler in Mjussolini na prijateljski razgovor na Brennerju. Italijanski listi odobravajo nemške jn s ; v • Država bo dobila od te po- podvige proti Danski in Norveški, da dražitve 250 milijonov dinarjev dohodkov na celo očitno stoje na strani Nemčije, ka-1 ieto kor so bili na strani Nemčije, ko je za Prepovedano bo govedina in svinjsko meso, piške, konjsko .meso, to bo pa 'dovoljeno. Govore še tudi o drugi racionalizaciji prehrane, zlasti glede moke, ki jo že uvažamo, in masti. "S’ * V Ameriki in drugod po svetu uničujejo živila, civilizirana Evropa pa mora »racionalizirati« prehrano. Nam za mesom ne bo posebno hudo, k ■. . . * * e * <*>»•*-* Drugod pa imajo že racionalizacijo prehrane, kakršno smo imeli mi med vojno. To pa ni diobro. t<« i « i \ k Za okrog 10 do 20 odstotkov so se pri nas podražile cigarete in tobak, kar je zbudilo mnogo nevolje medi kadilci, ker pač "li nobenega pravega vzroka za podražitev toba ka. vv * , iktlV m sedla Sudete, Češko in napadla Poljsko. Italija vrši svoje priprave. Zaprla je vhod v Jadransko morje — Otrantsko ožino — z minami in je to naknadno sporočila tudi v Beograd. Ta ukrep je gotovo mera opreznosti. V Albanijo, ki je od lanskega aprila italijanska, je bilo poslanih 25.000 do 40.000 delavcev. Najvidnejši predstavniki Italije ne dajejo nobenih političnih izjav, zato pa govore njim podrejeni politiki. Italija je pripravljena, tako pravijo. Kako se bo odločila? , ....... - . , i-tro Zbll2an|e med Italijo In jugovzhodnimi državami Trdijo v Budimpešti.. Vplivni madžarski krogi se sklicujejo na zanesljive vesti iz Italije, ki pravijo, da so vse vesti o pripravah Italije proti Grčiji in še nekaterim državam na Balkanu izmišljene. Sodelovanje med Italijo in balkanskimi deželami ter jugovzhodno Evropo je postalo v zadnjem času prav ozko. Italija ima velik interes, da se ohrani mir na Balkanu. Italija pa hoče ohraniti tudi svojo samostojnost. Balkanske dežele so tudi interesirane na ohranitvi miru. Zaraditega zbližanje. V Italiji mislijo, da nekdo namerava rušiti ta mir in je zaraditega Italija pripravljena, toda ne proti vzhodnim sosedom. ^DcIovsUa DoUMccl* hc dobiva HO&OtiU SU&UCHCii, vat* COVH4,2f HOCOOti*UX tcUiOf/ Sladkor bo dražil toda — šele jeseni. Vlada je sklenila povišati nakupno ceno za sladkorno peso na din 32.— za 100 kg. Od lanskega avgusta je to tretje povišanje cen od 20 na 22 in sedaj na 32 din. Istočasno je vlada sklenila, dovoliti, da se zvišajo tudi cene sladkorju za 60 para pri kilogramu (tvorniške cene?), toda šele jeseni, ko bo pospravljena sladkorna pesa s polj. SploSno zvlianje železniških tarif Železniška uprava namerava zvišati najprej blagovne železniške tarife, potem pa tudi osebne tarife za vožnjo po železnicah. Gospodarski krogi ugovarjajo zvišanje železniških tarif ali vsaj pretiranemu povišanju. Pomorski promet med Rusijo in Bolgari o na Črnem morju je vzpostavljen in je uvedena redna morska plovba. Kako je z osebnimi izdatki v proračunih raz Dih ustanov? Nekdaj smo v listih mmgo čitali o velikih osebnih izdatkih Delavske zbornice ustanov socialnega zavarovanja itd. Zlasti se je o tem večkrat razpisal »Slovenec«. Sedaj imamo v Sloveniji tudi novo ustanovo: kmetijsko zbornico. Za kritje izdatkov za kmetijsko zbor nico se pobirajo 5 odstotne doklade na zern-ljarino. Zbornični proračun znaša din 1,102.000. 90 odstotkov proračuna se porabi za aparat sam, za uradništvo, potovanja itd. Samo din 75.000 ali 6 odstotkov proračuna je določenih i.a podpore poklicnim organizacijam, za razstave, tečaje in predavanja. — t 1 \ . ij Komisar v društvu »Merkur«. Za komisarja društva »Merkur« v Zagrebu je ‘bil imenovan oddelčni načelnik dr. Aleksander Šibenik. Komisar zagrebške podlružnice »Merkur« ostane dalje Krešimir Bosek. Politični umori na Hrvatskem so še vedno na dnevnem redu. Dne 11. aprila je bil ustreljen v Vinogradski ulici v Zagrebu odvetnik dr. Zdravko Lenac, ki je bil vodja Ljotičevcev. — Ljotič je skušal ta umor naprtiti HSS in sporazumu, pa je očitno, da vrše te atentate na Hrvatskem frankovci, fašistični sorodniki gosp. Ljotiča. Francozi ponujajo 30% boljše cene. Za našo živino in poljske pridelke .ponujajo Francozi 30% višjo ceno, kakor prodajamo sedaj to blago. Tako poroča »Jugoslovenski Lloyd«. V Romuniji je razširjena tiskovna svoboda. V Romuniji so doslej izvajali , precej strogo cenzuro. V bodoče bo cenzura, ker so notranje razmere konsolidirane, svobodna, razen v vojnih in mednarodnih stvareh zaradi mednarodnega položaja. Med Finsko in Sovjetsko Rusijo so bili te dni formalno zopet obnovljeni diplomatski odnoša- ji. Novi finski poslanik v Moskvi je dr. Paasi-'kivi- Angleška nakupna družba za Balkan je bila ustanovljena v Londonu. Več bolgarskih novinarjev je prispelo v Beograd, kjer si bodo ogledali sipomladanski vele-sejm. Železniška nesreča na progi Split—Zagreb. Na progi Split—Zagreb se je v bližini postaje Cerovac pripetila dne 15. aprila težka železniška nesreča. Na nekem tovornem vlaku, ki ic imel vsega 9 vagonov, je počita os in 6 vagonov se je vsled tega prevrnilo preko nasipa 30 metrov globoko. Pri nesreči je našel smrt vlako-vadija Mihovil Gotnar, dva zavirača pa sta bila težko ranjena. Nesrečo je baje povzročila burja, ki je pokvarila tir. Iskanje petrolejskih vrelcev v Medjimurju. »Medjimurska petrolejska d. d'.« 'b0 baje v kratkem pričela z vrtanjem v ibliiini Murskega Središča, kjer je že svojčas nemška tvrdka Raky vrtala in iskala petrolejske vrelce. Pri tej družbi je udeležen tudi švicarski kapital in je baje v to svrho na razpolago 25 milijonov dinarjev. Na jetiki umre na vsakih 100.000 prebivalcev v Nemčiji 91.3 oseb, v Beogradu 224.7 oseib. Pogorel je eden izmed največjih mlinov v Slavoniji v Metlicih pri Valpovu. SS o Poljakih. — Časopis SS »Schwarze Korps« objavlja pismo nekega nemškega gradbenika, naslovljeno na predsednika nekdanjega nemško-poljskega društva (v Nemčiji obstoja tudi nemško-,švedsko društvo, nemško-norveško društvo, nemško-nizozemsko društvo itd, v vseh navedenih državah ‘pa so obratno prijatelji Nemčije, ki tvorijo švedsko-nemško društvo itd.), v katerem pisec predlaga, »da naj bi nemško-poljsko društvo pričelo z akcijo za premostitev sovraštva med Nemci in Poljaki. Kajti tudi kol Nemci imamo mnogo zahvaliti Poljakom . . .« Na to pismo odgovarja »Schvvarze K.orps« z dne 21. marca takole: »Vi ste spali, gospod vladni gradbeni svet-nuc in vse prespali . . . Poglavje Poljske je za nas zaključeno. Poljak je bil v svojem ljudskem značaju vedno strahopetnež, krut in zvijačen . . . Poljska bolezen je bila operirana in temeljito izrezana.« Kako so zaznamovani poljski delayci v Nemčiji, Iz zasedene Poljske so privedli na delo v Nemčijo okrog en milijono delavcev. Ti delavci morajo po nalogu oblasti nositi na obleki, na levi strani prsi, 5 kvadratnih centimetrov velik rumen našiv z vijoličastim robom in v sredini vtisnjeno črko P. Ni povoda za obsojanje danske vojske. Predsednik danske vlade Stauning je te dni preko radia pozval prebivalstva, da naj ne žali oficirjev in vojakov danske narodne vojske, ker so zvršili svojo dolžnost, ko so pričele nemške čete prodirati na dansko ozemlje. Ni nobenega povoda za obsojanje danske vojske. Nemške' cele, ki so prekoračile dansko mejo, so naletele povsod na odpor danske vojske, ki je trajal vse do trenutka, ko se je .odločila vlada pristati na okupacijo danskega ozemlja. S tem je vso odgovornost prevzela nase danska vlada, kateri je podrejena tudi vojska. (Havas.) 660 milijonov dolarjev kredita namerava določiti ameriška vlada za zgraditev sto novih vojnih ladij in ojačenje pomorskega letalstva za 600 novih letal. Kolikšna je svetovna potrošnja kave? Vsled izbruha vojne je znašala potrošnja kave v 1. 1939 samo 26.27 milijonov vreč po 69 kg ali 1 07 milijonov vreč manj kot 1. 1938. Luksenburška vlada je odredila posebne izkaznice za tujce in potovanja tujcev po luk-senburškem ozertrlju. Prepovedano je Obiranje v gručah. Posebna policija nadzira zatemnitev ponoči. Meje so zaprte vsako noč po 6 ur. Zane Grey: 95 Mož iz ^ozda »Neli Rayner, — ali se ti — za tega — za tega satana zavzemaš?« »Da, v kolikor se to tiče moje vesti«, odvrne Helen resno. »Nikdar ga nisem cenila kakor je zaslužil, — nikdar do tega trenutka. On je mož, Bo, mož, kolikor ga je. Dorasel je do tega v zadnjih treh mesecih in to sem na njem videla. Brez njega se ne bi mogla znajti. Lep, korenjaški in možat fant je, — to je moje mnenje o njem. Jaz —« »Stavila bi, — da je tudi tebi — dvoril«, je obtožujoče zaklicala Bo. »Govori pametno«, je rekla Helen strogo. »Bil mi je kakor brat. Toda, Bo Raynerjeva, če bi on meni izjavil svojo ljubezen, jaz — jaz bi jo znala bolje ceniti kakor ti.« Bo je dvignila svoj zardeli in objokani obraz, s slabo prikritim iskrenjem v očeh. »Na tega fanta sem bila vsa nora. A ravno tako ga tudi sovražim«, je rekla vsa razpaljena. »In ne bom ga nehala sovražiti. Zato mi ne govori več o tem-« Potem pa ji je Helen pripovedovala, kratko in stvarno, kako se ji je Carmichael ponudil, da Bea-sleya ubije, ker bi bil to edini način, da bi ji bilo posestvo ohranjeno in kako je, ko je to njegovo ponudbo zavrnila, zagrozil, da bo zadevo na vsak način na lastno pest opravil. Bo se je z globokim vzdihom sklonila k Heleni in se je oklenila. »Oh, — Neli! Oh, zdaj ga ljubim še močneje kakor kdajkoli!«, je zavpila, napol v jezi, napol v obupu. Helen jo je tesno prižela k sebi in jo je skušala tolažiti, kakor v dneh, ki so šele nedavno minuli, ko še nista poznali tako resnih bridkosti in skrbi kakor zdaj. »Seveda ga ljubiš«, je rekla. »To sem že davno slutila. In tega sem vesela. Toda ti si bila tako trmasta, — taka neumnica. Nisi si hotela tega priznati. Hotela si se z drugimi fanti izdivjati. Ti si — oh Bo, res se bojim, da si postala žalostna mala kokota.« »Jaz — jaz nisem bila tako hudobna, dokler — dokler ni začel z menoj ravnati kakor kak nadzornik. Glej Neli, obnašal se je — da ne pretiravam — čisto tako, kakor da sem njegova lastnina. To pa še nisem bila ... In da bi mu to dokazala, — sem res začela s tistim Turnerjem flirtati. Potem — potem pa me je razžalil. . . Oh, tako ga sovražim!« »Ne govori neumnosti, Bo. Vendar ne moreš sovražiti človeka, ki ga ljubiš«, je ugovarjala Helen. »Kaj pa ti o tem razumeš«, je vzkipela Bo. — »Ravno to je prav lahko! Si že kdaj opazovala, kako cowboy upornega divjega konja z laso vjame, podre na tla in zveže?« »Da, seveda.« »Si moreš predstavljati, kako je tak cowboy moda so njegove roke in mišice kakor železo? <. »Da, prepričana sem, da tudi to vem.« »In kako je divji.« »Da.« »In kako se loti vsega, kar hoče pograbiti?« »Moram priznati, da so cowboyji precej podjei-je z nasmehom odvrnila Helen. »No, gospodična Raynerjeva, se ti je kdaj zgodilo, — medtem ko si mirno stala kakor prava dama. — da je cowboy z grozanskim skokom skočil nad tebe, — te zgrabil in držal tako, da se nisi mogla niti ganiti, niti dihati ali kričati, — da te je stisnil na svoje prsi tako, da so ti pri tem vse kosti pokale, — da te je potem nebrzdano in divje poljubil, tako can. ni da nisi imela nobene druge želje več, kakor ubiti ga in potem sama umreti?« Helen se je počasi odmaknila od svoje iskročke in gostobesedne sestre in ko je ta končala svoje čudno vprašanje, ni mogla takoj najti odgovora. »Tako! Zdaj vidim, da se ti kaj takega še ni nikdar pripetilo«, je zaključila Bo z zadoščenjem. »Zato mi ne govori več o tem.« »Slišala sem njegovo verzijo te zadeve«, je rekla Helen prisiljeno. Sunkoma se je Bo vzravnala, kakor da se hoče bolje braniti. »O—o! Res? In ti se boš najbrž postavila na njegovo stran, — celo v tej zadevi, v tem medvedjem poslu.« »Ne. Tako postopanje bi smatrala za surovo in nesramno. Toda Bo, ne verjamem, da je imel namero, biti surov ali nesramen. Sodeč po njegovem priznanju, je najbrž bil mnenja, da te bo s tistim nasiljem ali popolnoma izgubil, ali pa popolnoma pridobil. Zdi se mi, da bi se dekleta na tem divjem, zapadli ne smela igrati z ljubeznijo. Rekel je, da bi radi tebe moglo priti tudi do prelivanja krvi, in zdaj začenjam razumevati, kaj je s tem mislil. On svojega dejanja ne obžaluje. Pomisli, kako čudno je to; on ima vse odlike resničnega gentlemena. Je dober, mehkosrčen, viteški. Gotovo si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi si pridobil tvojo naklonje-' nost, — ne da bi pri tem mislil na intimnejše približanje. To je bil njegov zadnji poskus. Po mojem mnenju te je hotel na ta način prisiliti, da ga sprejmeš, ali da ga odkloniš in za slučaj, da ga odkloniš, si je hotel prisvojiti vsaj tiste prepovedane in izsiljene poljube, da zadosti svojemu moškemu ponosu, — če bi moral misliti na Turnerja, ali na koga drugega, ki bi si upal začeti s teboj intimnosti. (Dalje prihodnjič.) celjp I LJUBLJANA Draginja in delavska zaščita. V nedeljo, dne j 21. t. m. dopoldne se bo vršil sestanek, ki ga ! Stanovanjsko društvo se oglaša. V Ljubljani < društva, da more društvo ščititi interese na-sklicuje tukajšnja podružncia SMRJ, aa katerem imamo Društvo stanovanjskih najemnikov,_ ki jemnikov le, če bodo najemniki povezani med bo poleg drugih govornikov poročal tudi s. dr. il*- e povojni dobi reklo marsikatero v zaščito seboj. Danes res živimo v negotovosti, kaj in. Reisman o snovi: Draginja in delavska zaščita. [ s t a no\',in j s ki h najemnikov. Članarina društva j kako boi Zaradi tega je važno, da se v.si na- Opozarjamo na ta važni sestanek vse delavce 1 znaša samo en dinar na mesec. Nahaja se v j jemniki stanovanj in drugih Prostorov pobri- in delavke. j Ljubljani v Wolfovi ulici št. 10 v II. nadstrošp- j gajo za svoje varstvo v tem oziru. Celjsko gledališče. Petek, 19. aprila ob 20.! m- V svojem vabilu k pristopu pravi odbor I ---- uri: »Trideset sekund ljubezni«. Gostovanje I ---------- mariborskega gledališča:. TRBOVLJE Kolektivna pogodba pri podjetju Hauck. — »Zveza rudarjev Jugoslavije« je zaključila podajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za delavstvo zaposleno pri podjetju Hauck. Doslej so bile mezde pri tem podjetju ipo din 3 do din 3.50 na uro. Odslej so uvedene te-le mezde: 1. kategorija din 38 in din 7 doklade, H. kategorija din 33 in din 5 doklade, 111. kategorija din 28 in din 5 doklade. Urejeno je Vprašanje plačevanja nadur, dežnih doklad, bolezenskih šihtov. plačilo 1—2 šihtov,'v slučaju smrti sorodnika. Pogodba je odipovedljiva na 3 mesece. Delavstvo si je s to pogodbo znatno izboljšalo položaj. Značilno je, da je to Pot nastopila v obrambo delavskih koristi samo naša Zveza rudarjev, dočim NSZ in J SZ ter ZZD niso uvidele potrebe za izvedbo take akcije. Uspeh Zveze rudarjev je zato tem bolj Pomemben, delavci pa vedo sedaj, kdo je njihov zaščitnik. KRANJ Sestanek delavstva »Jugoslov. tvornice gume«, ki ga je nameravala imeti SDSZ.I minulo nedeljo, oblastveno ni bil dovoljen, kar naj delavci upoštevajo. Razmere v mali tovarni. V našem mestu je Več malih tovaren, v katerih delavstvo predvsem pogreša red. Reda ni, kar se tiče delovnega časa, pa tudi v drugih ozirih je vse narobe. Delovni čas odredi delodajalec kar vsak dan sproti. Enkrat delajo delajo delavci od 7. ure pa do 6. ute zvečer, poten zopet od pol 8 ure do 6. ure zvečer itd. tPozimi je navajal delodajalec kot razlog za prestavljanje delovnega časa mraz, ker ni bilo takoj zjutraj dovolj pare na razpolago za gretje tovarniških prostorov. V mrzli tkalnici seveda ni mogoče vezati nitk. Toda tudi premaknitev delovnega časa ni pomagala, tovarniški prostor je ostal kljub temu nedovolino segret in delavke ter delavci so prestali hudo zimo v nezakurjenih prostorih. Delavke so . morale biti pri delu napravljene kot na prostem. — Pa je prišel gospod šefi..!., „ • * • , -. . , . ,. , in vprašal, kako le morjo delati tako na-1 ' r;dborPn mestni cbcim ki b. moral nujno i:— • - u poseči v to zadevo m preiskati, ce ,ie tako sil- MAR1BOK Pokojninsko zavarovani« In trgovski nameitencl Zborovanje podružnice ZPNJ V torek, dne 16. t. m. se je vršilo- v restavraciji »Novi svet« zborovanje trgovskih nameščencev, ki sta ga sklicala tukajšnja podružnica ZPN. in pomočniški odbor. Na zborovanju je tov. Pete jan obširno poročal o pokojninskem zavarovanju nameščencev, v katerega so končno vključeni tudi trgovski nameščenci. Podrobnoi je tudi raztolmačil dolžnosti iu pravice, ki jih nameščencem nudi Pokojninski zavod, v katerem bi pa morali odločati le pravilno izvoljeni zastopniki privatnih nameščencev. Govor tov. Pe-tejana je bil sprejet z velikim odobravanjem. Govorili so še tov. Vrisk, Domiter in drugi o delovnem času in pomenu organizacije itd. Na predlog tov. Vriska je bila poslana ministru socialne politike dr. Budisavljeviču pozdravna brzojavka. Zborovalci so tudi soglasno sprejeli to-le resolucijo: »Trgovski in privatni nameščenci, zbrani na svojem zborovanju v Mariboru, dne 16. aprila 1940, so po zaslišanju ooročil o razširitvi pokojninskega zavarovanja na trgovske nameščence. o naraščajoči draginji in plačah nameščencev sprejeli sledečo resolucijo: 1. Pozdravljajo razširitev pokojninskega za- VSTOPNICE ZA AKADEMIJO dne 4. maja v »Sokolskem domu« se dobe v upravi našega lista in pri zaupnikih. Meso vedno dražje. Že zadnjič smo poročali, da se je meso silno podražilo in takrat tudi opozorili pristojno oblast, da je treba v tem oziru nu.ino nekaj ukreniti v zaščito konzu-mentov. Zato je menda pristojen protidraginj- varovanja za nameščence v državi tudi na trgovske nameščence ter se gospodu ministru za socialno politiko in narodno zdravje, g. dr. Budisavljeviču iskreno zahvaljujejo. Izražajo zahtevo, da se obstoječi zakon re-,.., , , ...,. , . . vidira in spremeni v cilju, da se to zavarova-! ,e.v 'l-oslanec za konjiški srez, ko se je od za članstvo je obvezna. Vabljeni so vsi somišljeniki, ki hočejo pristopiti v organizacijo. Zavedajte se, v organizaciji je moč — kolikor moči, tolika pravice. Družnost! — Odbor. Občni zbor sklicuje D. K. D. »Vzajemnost« za v nedeljo, dne 21. aprila s pričetkom točno ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne Toff v Mežici z običajnim dnevnim redom. Na cbč-ni zbor so vabljeni vsi somišljeniki delavskega kulturnega pokreta. kakor tudi vse žene so-drugov in obratno. Za članstvo je udeležba obvezna. Družnost! — Odbor. MARENBERG Zapustil nas je naš bivši poslanec g. Gajšek. Preselil se je kot notar v Maribor. G. Gajšek se je v svojstvu notarja preselil že v drugič. Prvič iz Konjic v Marenberg, seaaj pa iz Ma-renberga v Maribor. Kadar se je selil, je navadno preselil tudi svoj poslanski mandat. Ko je bil v Konjicah, je bil Živkov ičev in Jev- nje razširi na vse, do sedaj še izvzete trgov-sKe in privatne nameščence. Da se karenčna doba za pridobitev pravice do pokojnine zniža za moške na 35. za ženske člane na 30 let odnosno za moške na 60 in za ženske na 55 let starostne dobe. Da se nameščencem zagotovi popoln vpliv v Pokojninskem zavodu, kakor tudi v vseli ostalih socialno zavarovalnih zavodih potom razpisa svobodnih volitev in odprave komijsa-rijata pri vseli socialno-političnih institucijah. 2. Zahtevajo, da se od strani merodajnih, oblasti selil v Marenberg. je postal Stojadinovičev poslanec za dravograjski srez, mogoče bo posta! pri prihodnjih volitvah poslanec za kakšen mariborski srez? Vsekakor je zanimivo, ako more notar seliti poleg svoje pisarne tudi svoj mandat iz sreza v srez. SENOVO PRI RAJHENBURGU »Delavska godba« se pripravlja na proslavo lG-letnicc prvega nastopa, kateri ,bo vezan s proslavo vseh savskih godb na Senovem. — Godba si je lansko leto s pomočjo II. skupine rudarske zadruge nabavila nove instrumente s pravljene in v neprezračenih prostorih. Takoj je odprl vrata. Zrak se je prečistil, toda mraz je ‘bil potem še večji. Poleti bo pritisnila vroči-Pa se ne bo zračilo, ker ni ventilatorjev. /p*0 pa kdo kaj reče, pa pride listek na vrata: jvomur ni prav, lahko gre. Zadnjič smo imeli v tovarni predavanje zdravnika OUZD, ,ki je trajalo od pol 12. do pol 1. ure. Predavanje pa je šlo na račun delavcev, ker so morali pol ure doprinesti z delom zvečer, namesto da bi bili šli po normalnem delovnem času domov. Pri Predavanju smo čuli tudi o simulantih, toda jahko rečemo, da simulantov pri nas ni, pač p le neka delavka živčno bolna, pa bi nekdo rad, °a bi jo spoznali za simulantk©. — Take stvari so mogoče samo v tistih podjetjih, kjer ni organizacije. Ako bi bili delavci in delavke vsi organizirani in enotni, bi tega ne bilo. Želja delavcev je tudi, da bi tovarnar uredil izplačilo tako, da bi delavci dobili na izplačilnem listu **beležene vse odtegljaje, da 'bi vsaj vedeli, akaj se jim odteguje. Nadaljna krivica je tudi tem, da podjetje ne 'Sprejme ozdravelih delavcev takoj v delo, ampak mora tak delavec “odit prosit, predno se najde zopet mesto zanj. Uelavcem tudi priporočamo, da zahtevajo izpla-stva .°!niškega tedna. V ostalem pa se bomo k iinnUcv i Povrnili, ako gospod tovarnar ne bo a1., vseb upravičenih delavskih zahtev, dopisu n SnW> pb neka> >znesli v tem našem leHlMSkKto^?,,ke župe Japeli Pave] obs°- Dupljah. Dne 9. t ““Vbila* n etT* ^ V iliščeni razprava J. lla 'pred okrajnim so- upravitelju Japlju šo'sk■ — u liiu*. Pred ne- davnim smo pisali o bogatem veleposestniku, kako grdo ravna z delavci, danes dodajamo še to-le: Pri istem veleposestniku je umrl pred kratkim 70-leten starček, ki mu je vestno služil dolga leta ter do smrti krmil živino. Ko je ja umrl, ga po kmečki navadi niso položili na oder v hiši, kjer je stanoval, temveč so ga naložili na »gare«, vrgli pod njega otep slame ter raztrgano vrečo in zapeljali v mrtvašnico. To zgovorno priča, da postopajo z ljudmi dosti slabše kot z živino. Omenjeni dogodek je vzbudil mnogo zgražanja med 'prebivalstvom. Ali res ni živine? V dnevnem časopisju či-tamo često, da vsled izvoza naše živine v inozemstvo primanjkuje govedi. Resnici na ljubo moramo priznati, da se še dobi na sejmih vedno dovolj živine in to kljub letošnji slabi krmi, dobre živine, d'a se pa prodaja po sramotno nizkih cenah, oziroma sploh ni povpraševanja za njo. Zakaj torej podražitev mesa in zakaj potem treba misliti na uvedbo dveh brezrnes-nih dni v tednu? Cena lesu in življenskim potrebščinam se je dvignila v nekaterih slučajih do 100 odstotkov. Lesni delavci pa ne zaslužijo nič več kot poprej. Ali ne bi bilo na mestu, d'a bi se oblasti zanimale za take pojave ©deruštva? Da se vsem nameščencem sedanje plače zvišajo vsaj za 30 odst. ter da se . ■ ska na-reciba o minimalnih plačah za nameščence strogo izvaja v mestu in na deželi. 3. Da se omogoči popolna svoboda strokovnega gibanja, združevanja in tiska, ki naj omogoči nameščencem možnost borbe za zboljšanje svojega položaja in ohranitev že Pridobljenih pravic.« Krajevni medstrokovni odbor sklicuje za v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. ob 9. uri v dvorani Delavske zbornice plenum ,obratnih zaupnikov. Udeležba je obvezna. — Odbor. Poslednja pot dr. Vladimirja Travnerja. — V torek, dne 16. t. m. se je na ipabrežkem pokopališču vršil pogreb sodnega svetnika dr. Vladimirja Travnerja, katerega se je udeležilo veliko število njegovih poklicnih tovarišev, pa tudi prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila predsednik okr. sodišča g. dr. Hudnik in prot. g. Baš. Pokojnik je bil prav za prav soustanovitelj društva »Ogenj«, vendar mu /Pa njegove gmotne razmere niso dovoljevale sicer skromnega izdatka za članarino in tako se ni mogla uresničiti njegova želja, da bi bil vpepeljen. Kavarna »Astoria« prodana na dražbi. varniškega poslopja »Astoria«. Objekt je bil cenjen na 2,125.653.75 din. najmanjši ponudek je znašal 1,062.826.87 din, varščina pa 212.565.37 din. Dražbe so se udeležili štirje reflektanti in sicer: Mestna hranilnica. Posojilnica v »Narodnem domu«, veletrgovec s pohištvom Karel Wesiak in hotelir Petan iz Zagreba. Objekt je izdražbal veletrgovec Karel Wesiak za 2,500.000 din, proti naknadni odobritvi domi-ka po sodni prometni komisiji. Na 15 let robije je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v Mariboru bivši orožnik Adam Tomič, ki je dne 25. januarja ustrelil v Hut-terjevi tovarni 16-letno tekstilko Marijo Frankovo. Narodno gledališče. Sreda. 17. aprila: zaprto, četrtek, 18. aprila ob 20. uri: »Ana Christie«. Premiera. Red A. TEZNO PRI MARIBORU Občni zbor podružnice SMRJ. V soboto, dne 6. t. m. se je vršil redni letni občni zbor Saveza Metalskih Radniika Jugoslavije, ipodruž. Tezno, v gostilni Felič. — Vodil je občni zbor s. Jar-čič. — Pozdravila sta občni zbor za SDSZJ s. Letonja in s. Zidanšek v imenu živilcev in KMO. Iz tajniškega poročila, katerega je podal s. Pešec, je bilo razvidno, da je podružnica kljub težkim prilikam delala v korist delavstva in za izboljšanje njegovega položaja. Izvršila je več intervencij, katere so uspele. Pri volitvah so bili izvoljeni ss.: Jarčič F., Paurnan A., Pešec I.. Slroipnik I., Murko I., Fak K., Koler H., Pliberšek L., Kvas M., Fajdiga A., Cerer F., Gričnik I. Novo izvoljeni odbor si je nadejal nalogo, da bo v bodoče skrbel za tesnejše sodelovanje z ostalimi organizacijami. SMRJ je sprejel pod' svoje okrilje tudi vajence metalske stroke, tako da se bodo tudi oni usposobili za (boj za pravice delavstva. Namen svobodnih strokovnih organizacij je in ostane zahteva po zboljšanju socialnih pravic, to je zboljšanju plač, skrajšanju delovnega časa, starostnem zavarovanju itd. To se bo doseglo le z enotnim nastopom vsega organiziranega delavstva. Naše strokovne obganizacije potrebujejo svobodo, da ohranijo socialne pridobitve in si izvojuiejo nove 'pravice. Zato morajo svobodne strokovne organizacije storiti vse, da pridobe čim več delavstva v organizacijo. Naše zavetje in naš ponos je in bo tudi v bodoče naša razredna strokovna organizacija. P. Ivan. MEŽICA »Zveza rudarjev Jugoslavije«, podružnica v Mežici, vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila s pričetkom točno ob 2. uri popoldne v dvorani g. Toffa z običajnim dnevnim redom. Brasi se vse člane, ki so na ta dan službeno zadržani, da si dobijo nadomestek. Udeležba V nevarnosti Je stvavbeno delo v v«e| drinvi Primanjkuje betonskega železa. Iz Zagreba poročajo, da grozi zastoj v stavbeni stroki radi pomanjkanja betonskega železa. Pri normalni stavbeni sezoni rabita samo Zagreb in Beograd okrog 600 vagonov betonskega železa, ostala mesta v državi pa tudi okrog 300 vagonov, tako da je treba v vsej državi za stavbno sezono okrog 900 vagonov železa. Takšno množino betonskega železa pa je v sedanjh razmerah skoraj nemogoče dobaviti in pravkar razmotrivajo na pristojnih mestih, kako bi preprečili, da bi obstalo vse stavbno delo v državi. Književnost »Dejanje«, štev. 3 za marec prinaša članek Edvarda Kocbeka: Srednja Evropa, Antona Vodnika: Pesem o smrti, Bogomirja Magajne: Legendo o Mariji,. Cena Vipotnika: Bedno pesem, Pavla Ludvika Lansbergerja razpravo: Vojna in mir, Leopolda Staneka pesmi: Zlati voz in Besedo, Viktorja Smoleja članek: Kje je resnična Poljska? Janeza Gradišnika članek o Finski. Med poročili piše Leopold Stanek o ljubljanski drami v sezoni 1939/40, Bogo Grafenauer © Malovi Zgodovini slovenskega naroda, Frst o Me-sesnelovi knjigi: Janez in Jurij Šubic, A. Pirnat o miniaturni zbirki pesmi: Stare žalostne, Vladimir Novak o Isačcnkovi knjigi: Ne bojimo se ruščine, J. G. o: Zajčevi problematiki inteli-gentnostnih testov. Na ovitku so Drobna poročila o najnovejših knjigah. »Dejanje« izhaja mesečno in stane letno 80 din. Naroča se v Ljubljani, poštni predal 103. Tiskovni sklad Maribor: Na občnem zboru »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« je daroval s. Kreuh KaTe! iz Studencev din 10 za tiskovni sklad. Iskrena hvala! Posnemajte! Vsak narod Ima pravico do svobode in neodvisnosti je izjavil Roosevelt na zborovanju vse ame riške zveze, dne 15. aprila v Washingtonu. Roosevelt je uvodoma omenil prvo konferenco ameriških držav, ki je bila pred 50 leti. Spomnil je dalje na princip, ki ga je že leta 1825. postavil Simon Bo-livar: Mir za Ameriko. To je princip, ki je bil odtlej v veljavi. Poleg tega pa je obstojalo upanje, da bo Amerika lahko dala vzgled za mir vsemu svetu. Konferenca v Panami leta 1826. je ustvarila za Ameriko načrt nove oblike miru: miru sodelovanja. To je mir, ki spoštuje svobodo in določa, da se vsi spori urejujejo samo na miren način s svobodnim sporazumom med narodi. V istem smislu je predsednik Zedinjenih držav 1. 1888. izpopolnil s sklicanjem panameriške konference te principe tako, da so bili med ameriškimi državami ustvarjeni recipročni odnošaji vsem v korist. Na ta način je nastala 14. aprila 1890 mednarodna unija ameriških republik. Ta spoštuje skupne in enake interese vseh držav in ne pozna nobenega ravnotežja sil, ki je vodilo do vojne in povzročilo prelivanje krvi v Evropi. Novi svet se je rešil vojne na podlagi dobrih odnošajev med sosedi. Ne priznavamo nobene pravice vmešavanja v notranje zadeve drugih. Vsak narod ima pravico do svobode in neodvisnosti ter pravico, da si sam kroji svojo usodo in izbere svoj način življenja. Mi ne gazimo nobenega naroda in nočemo nobenega izkoreniniti. Naši dobri medsebojni odnošaji ne poznajo nobenega principa rasne nadmoči. Tudi ne stremimo po diktaturi s pomočjo svetovne revolucije. S svojim redom smo ustvarili osnove za svobodno življenje več sto milijonov ljudi. Mednarodni ameriški red je zgrajen na dobri volji svobodnih mož. Stoletni mir v Ameriki temelji na skupnem spoštovanju moralnega reda. Pomlad le tu — zaposlitev manjša Kaj pove statistika OUZD v Ljubljani? Socialno zavarovanje je barometer, po katerem vsaj približno lahko sodimo, ali se konjunktura boljša ali slabša. Ta barometer ni ugoden. Že v februarju mesecu je bilo 1033 manj zavarovancev kakor lani v istem' tmesecu. Vseh zavarovancev je bilo pri OUZD v Ljubljani letos februarja meseca 91.265. Napredovalo je število zavarovancev pri javnih delih fl650), javnem prometu (1115) in nazadovale so industrije: gozidnožagarska (1322), gradnje nad zemljo (702), tekstiina industrija (528), kamenja in zemlje (513), hrane in pijače (396), lesna industrija (324) itd. Bati se je pa v naslednjih mesecih še huj- šega padca zaposlitve, ker težkoče za nabavo surovin še vedno groze. V primeri z lansko zaposlitvijo je letos manj zaposlenih 336 ženskih in 697 moških. Posebno velik je bil v tem mesecu odstotek bolnikov, ki je znašal 3.35 odst. .(več 0.24 odst. kakor lani). Povprečna dnevna mezda se je zvišala pri moških od lani za din 0.86 na din 28.72, pri ženskah za din 0.66 na din 20.43, kar znači, da znaša povprečna zavarovana mezda din 25.51 ali din 0.58 več kakor lani. Celoletna zavarovana mezda se je zvišala dnevno za din 26.898 na din 2,327.927.20. Najprej volitve in potem reforme socialnopolitičnih ustanov zahtevajo svobodne strokovne organizacije. Na zagrebški anketi o reformi social- sredne interesente v svobodnih volit- nega zavarovanja, ki se je bavila z aktualnimi socialnimi vprašanji, je bila na dnevnem redu delitev socialnega zavarovanja v tri samostojne centrale namesto sedanjega osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Zastopniki svobodnih strokovnih organizacij so zahtevali najprej svobodne volitve v te ustanove in potem naj interesenti, to je delavci in nameščenci, sami odločajo o potrebnih reformah. Zastopniki Hrsa in Shpna pa so takoj na anketi zahtevali, da se reforme izvedejo prej preden se sploh vpraša nepo- vah. zagreb- Hrs in Shpn ter .... —„---- ška delavska zbornica so še potem zahtevale, da se vprašanje nujno reši, kakor žele, potom ministrstva socialne politike. Naše organizacije so pa spričo te intervencije pri ministru zahtevale, da se razpišejo svobodne volitve v delavske ustanove. Smo pač za demokratični način reševanja tega problema. O tem naj odločajo interesenti in njih organizacije in ustanove. Zaka| Franclja In Anglija nlita bo»|e pomagali Finski? O tem je napisal znani francoski desničarski poslanec in novinar, Henry de Kerillis, sledeče značilne vrstice: »Francoska in britanska vlada sta morali izbirati med dvema vrstama politike: ali da se popolnoma desinieresirata na tej vojni, ki se je vršila daleč od njunega življenjskega prostora, ali d& se z vsemi svojimi silami vržeta v to vojno v imenu načel Društva narodov. Mi smo si izbrali srednjo pot, ki ni nikomur pomagala, nam pa samo škodovala. Zavzemali smo se za Finsko moralno, nismo ji pa dovolj pomagali stvarno. Na ta način so sj v Franciji in v Angliji razvili široki valovi sentimentalizma, ki je sedaj, po sklenjenem miru, privedel do globokega razočaranja. Mi smo v našem listu vedno odkrito opozarjali, da se zavezniki ne morejo pojavljati v tamošnjih krajih vse do-llei, dokler Norveška in Švedska trdovratno odbijata vsako sodelovanje. To bi bilo tehnično nemogoče. O takih stvareh je treba resno razpravljati in jemati v poštev ivse tehniške, vojaške, mornariške in diplomatske pogoje, o katerih pa naši poslanci dostikrat nimajo niti pojma. Zavezniki imajo stvarno že pet vojsk, na petih različnih vojnih področjih: Sirija in Palestina, Egipt, severna Afrika, Francoska in Angleška. Nemčija ima pa samo eno vajno področje. Zdaj pa zahtevajo neki naši časnikarji, naj se odpre še šesto področje vojnih operacij in to 2500 do 3000 kilometrov od francoske vojne baze, kjer bi stali nasproti ne samo enemu sovražniku, Nemcem, marveč še drugemu, Rusom. Ustvariti bi se morala nova linija prometa po morju velikanske dolžine in angle-ško-francoske pomorske sile, ki se morajo že zdaj boriti na mnogih morjih, bi morale ščititi še to novo linijo. Dalje je treba računati z velikanskimi teikočami, ker bi se morale naše čete šele navaditi na neusmiljeno podnebje severa. Nismo mogli razbijati naših sil za vojno, ki stvarno ni bila naša vojna, ker so v resnici prišli tukaj v navskrižje le interesi Nemčije in Rusije. Naši interesi bi se mogli tam pojaviti šele v bodočnosti, trenutno (pa je naš največji državni interes v tem, da se ne pustimo potolči in premagati po Nemčiji. Kdo bi imel korist od naše pomoči Fincem, če bi podaljšali njen zmagovit odpor, a medtem bi naša domača fronta bila zlomljena in bi mi bili prisiljeni sprejeti »nemški mir«? Naš glavni cilj, ki ga ne smemo niti za trenutek izgubiti izpredl oči, mora biti v tem, da ostanemo zmagovalci.« (»Nova Riječ«, 28. III. 1940.) Iz CeSke Visoke kazni ta 7»**% Pra* ški listi javljajo, da je bil obsojen radi neopravičenega zviševanja cen veletrgovec z južnim sadjem Karel Minafik na 50.000 kron, oziroma 3 mesece zapora radi previsoke cene oranž in Stanislav Tichy radi draženja česna in krompirja na 25.000 kron ali 4 tedne zaipora, neka trgovka pa radi draženja cunj in starega železa na 20.000 kron. >1 Vedno nove kazni čeških trgovcev. Nedeljski praški listi so zopet objavili na prvi strani debelo tiskano uradno vest, da sta bila radi draženja in verižnega trgovanja s tekstilnim blagom kaznovana: Rudolf Paki, zasebni uradV nik v Hradcu Kralovem na 30.000 kron in Jožef Obst, trgovec s tekstilnim blagom v Novem Mestu nad Metujo na 12.000 kron. Kakor znano, 'predstavlja krona še vedno vrednost 1.65 din. Prve vilice. Beneški dož, Domenico Silvio (1045—1090), je imel za ženo zelo lepo in izredno inteligentno bizantinsko princezinjo. Na nekem potovanju je nekoč videla kmete, ki so z vilami nakladali seno. To ji je tako ugajalo, da je takoj naročila svojemu zlatarju, naj ji izdela sliJčno orodje v miniaturi iz zlata, ki se ga je potem posluževala pri jedi. To so bile prve vilice. t . Ufi Razno Mnenje belgijskega vojaškega strokovnjaka o nemški akciji v Skandinaviji. Po poročilu >Ha-vasa« je znani belgijski vojaški strokovnjak Requette v neki reviji objavil, da pomeni z moralnega gledišča vdor na Dansko zločin, napad na Norveško pa z vojaškega vidika veliko zmoto. Nemška akcija (v Skandinaviji ni bila hladnokrvno preračunana in kaže, da se ie izvršila v trenutku neobvlaidianosti. S to nemško akcijo je stopila sedanja vojna v novo fazo, ki pomeni tudi za Belgijo novo nevarnost, katere ne sme podcenjevati. * 1 < lil«! V Miinchener NeuesU Nachrichten« z. dne 29. marca je izšel poziv »Predsednika sveta za reklamo nemškega gospodarstva«, v katerem čitamo, da naj strokovnjaki za reklamo in grafiki izdelajo plakat in en za serijo oglasov primeren črtež, ki bo vzbujal zanimanje za potrebo gospodarskega oglaševanja v časopisih tudi med vojno. Osnutki naj bodo napravljeni tako, da bodo ljudskega tovariša (tovarnarja) prepričali o tem^ da mora gospodarstvo oglašavati tudi sedaj, četudi vsled okolščin trenutno ne more izvršiti danih naročil. — v i . Kaj je plutokracija? Kaj pomenita izraza »plutokracija« in »plutokratje«, katera Nemci v zadnjem času tako pogosto uporabljajo? Plutokracija je isto kot »gospodstvo kapitala«, vladanje bogatih (pluto = bogataš). Je to izrodek staroznane oblike vladanja, namreč aristokracije, v kateri se izbirajo mogočniki po premoženjskem stanju, ne pa po rojstvu, Nemčija, Rusija in za časa sankcij tudi Italija, so zatrjevale, da je Anglija plutokratična, da ne vlada narod, temveč denar. Vendar je čisto jasno, odkod ta protikapitalistična beseda izhaja: Iz knjig Karla Marxa. V ostalem se v resnici lahko dolgo prepiramo glede angleške oblike vladanja in bistva angleške vladajoče plasti in njenih voditeljev; ali je to demokracija ali pa samo skrbno negovana iluzija, kot to zatrjuje nemška propagandi, in ali je Anglija v resnici aristokracija? Na to se ne da odgovoriti, kajti obe obliki vladanja se uveljavljata na zelo zamotan način. Toda eno je jasno in to potrjuje tudi nemška propaganda sama: angleški narod je bil dosedaj s svojo obliko vladanja zadovoljen. (»Weltwoche«.) Nemčija je zgubila veliko tvornico celuloze v tistem delu Finske, ki so ga zasedli Rusi. Z zasedbo Karelijske ožine po Sovjetski Rusiji je prišlo v rusko posest tudi mesto Kevholm, v katerem se nahaja velika tvornica celuloze nemškega koncerna Waldhof. Tvornica je proizvajala letno 100.000 ton celuloze. Od skupno 150 milijonov finskih mark delniškega kapitala so bile v nemških rokah osnovne akcije v znesku 90 milijonov Em in od 60 milijonov Fin prednostnih akcij pa 57,66 milijonov Fm. Nemci upajo, da bo Rusija izplačala Nemčiji za to tvornico polno odškodViino v smislu rusko- nemškega trgovinskega dogovora. Po tem takem sovjeti ne bodo razlastili nemškega kapitala brez plačila odškodnine. Koncentracijska taborišča je ustanovila belgijska vlada, v Flandriji. Iz sodlita Protižidovski zakoni pred našim sodiščem neveljavni. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je vložil Aglar Ernest, svoječasno trgovec v Punti-gamu pri Grazu, sedaj v Haiii, Palestina, tožbo proti »Komisarični upravi trvdke J. Aglar & Sohne« v Puntigamu, da sme dVigniti znesek 27.481 din, ki ga je položil za njega pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici trgovec Ivan Ma-šič iz Makol. Tožnik Aglar je navajal v tožbi, da je bila nad njegovo bivšo tvrdko J. Aglar & Sohne v Puntigamu pri Grazu dne 13. maja 1938 na podlagi protižidovskih zakonitih določil v Nemčiji uvedena komisarična uprava. V decembru' 1938 se je moral Aglar kljub nemškemu državljanstvu, ker je bil židovskega porekla, izseliti iz Nemčije in je na potu v emigracijo prodal v Trstu Ivanu Mušiču, trgovcu v Makolah, 4 bale kož. Blago, ki ga je prodal za 137.39 angleških funtov, ni bilo nemškega izvora, temveč iz Britske Indije ter je bilo vskladiščeno v Aglerjevih skladiščih v Trstu, kjer je v času svoje emigracije sklenil tudi kupno pogodbo za 27.481 din. Po dospelosti je Aglar pozval Mušiča na plačilo, a v tem času je bila uvedena za njegovo terjatev v Grazu komisarična uprava naid tvrdko J. Aglar, ki je tudi terjala od Mušiča, da ji plača ta znesek, češ, d& v smislu nemških zakonitih predpisov o Židih in o imovini Židov J. Aglar ne more več svobodno razpolagati s svojo imovino. Mušič je radi tega denar v znesku 27.481 din položil pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici, da sodišče odloči, komu se naj izroči denar. Sodišče je ugotovilo, da je treba predmetni pravni spor rešiti z zrelišča mednarodnega privatnega prava, ki ima svoj izvor, ali v mednarodnih pogodbah, ali pa v poedinih državnih zakonodajah. Med nami in Nemčijo pa ne obstojajo nobene pogobe, ki bi urejela takšne spore. Vsled tega prihaja v poštev samo jugoslovanska zakonodaja, ki ne pozna institucije nemške komisarične uprave, to je uprave iz narodno-političnih nagibov. Pri nas velja za podobne slučaje le zakon o prisilnih upravah ali stečaju. Po tej zakonodaji gre tožniku Ag-larju prejkoslej pravica do svobodnega razpolaganja z njegovo imovino v Jugoslaviji. Komisarična uprava nad1 tvrdko J. Aglar & Sohne v Puntigamu se ne razsteza izven mej veljavnosti te zakonodaje, torej izven Nemčije. Zato je lahko Aglar kot lastnik tvrdke J. Aglar in sinovi svobodno razpolagal s svojo imovino izven Nemčije ter bil vsled tega tudi upravičen sklepati kupno pogodbo z Ivanom Mušicam in je zato kot upnik tudi lahko zahteval kupnino iz te kupčije. Sodišče je zato razsodilo proti komisarični upravi tvrdke J. Aglar & Sohne v Puntigamu, da je Aglar Ernest iz FTaile v Palestini upravičen dvigniti pri sodišč-ui V Slov, Bistrici zanj položen znesek 27.481 din in je tožena komisarična uprava dolžna plačati tudi nastale stroške te pravdi ter sodne takse. Delavski pravni svetovalec Moževi ali žtnini dolgovi (Celje) Vprašanje: Nek odjemalec, ki je medtem umrl, je ostal na dolgu večji znesek za špecerijo in tudi na posojilu. Njegova lena dolga noče plačati, čeprav sta špecerijo oba uporabljala, a ona pravi, da je denar in špecerijo najbrž mož nosil drugim ženskam in ona za ta dolg sploh ni vedela. Ali lahko terjam od žene? Odgovor: Za gospodinjstvo mora po zakonu skrbeti predvsem mož tudi za ženine potrebe. Vsled tega žena ni 'diolžnica za špecerijo, ki jo je kupoval pri Vas njen pokojni mož. Posebno ■pa ženi ni treba vračati denarja, ki si ga je izposodil njen mož. Skušajte torej doseči od žene zlepa, ker je že pošteno, da tudi ona poravna zlasti oni dolg, ki je nastal pri špeceriji za skupno gospodinjstvo. Odpravnina (Prevalje) Vprašanje: Od leta 1934 že prejemam nezgodno rento. Priznana mi je le 35-% dela-nezmožnost. Morem li zahtevati odpravnino, to je enkratno izplačilo za vso priznano mi rento? Odgovor: Ker Vam je priznana 35-% dela-nezimožnost, ne morete zahtevati odpravnine. Odlpravnino za nezgodno rento lahko zahtevajo le oni, katerih delanezmožnos-t ni višja od 20% ter so posledice po nezgodi zadobile že trajen značaj. Teh pogojev očitno ne izpolnjujete. Zavarovanje (Trho’*!e) Vprašanje: Pri neki naši zavarovalnici se je zavaroval oče za primer smrti. Tri leta je sam plačeval premije, po treh letih pa je prepustil vse zavarovanje meni, ki sem nato dve in pol leti plačeval vse prispevke v zavarovalnico. Po očetovi smrti pa so moji bratje zahtevali zavarovalnino v zapuščino. Komu pripada zavarovalnina, meni, ki sem olačeval premije, ali vsem dedičem? O d ko v or: Pomožne blaigajne, ki so opravičene zavarovati za pogrebnino, morajo po zakonu zavarovalnino izplačati zapustnikovim svojcem. Tako zavarovalnina pripada tudi v Vašem primeru prijavljenim dedičem. Če pa je oče zavarovano polico z vsemi pravicami iz. nje izrecno rrepustil le Vam, potem ste po očetovi volji le Vi edin upravičen zahtevati zavarovalnino in nc »stali dediči. Potrebno spremstvo v bolnišnico (Ribnica na Poharju) Vprašanje: Pozimi sem moral peljati svojega sina v bolnišnico, ker je tako odredil okrožni urad. Ko sem Wd kasneje zahteval od OUZD povrnitev potnih stroškov, ki sem jih imel s tem spremstvom v bolnišnico, sem prejel od OUZD odgovor, da naj zahtevam pla-čilo od svojega delodajalca. Kaj na.i storim? Odgovor: Od svojega delodajalca ste upravičeni zahtevati le redno mezdo v.a čas, ko ste bili prisiljeni iti s svojini sinom v bol-nišnicot Kolikor pa ste imeli stroškov, ki presegajo višino Vaše v tem času dospele mezde, povračila ne morete zahtevati od podjetja, marveč Vam je OUZD dolžan »o ravna tj ta previšek Vaših stroškov, če je bilo Vaše spremstvo potrebno in če je OUZD odločil, da se mora Vaš sin iti zdraviti v bolnišnico. Če obstoje ti pogoji, se obrnite na OUZD s posebno vlogo, kjer naznanite tudii višino svojih potnih stroškov. MALI OGLASI NaSl Citat el II hupa* lelo afcfcenaf le pri naHh ln»«rentfai K", 75, 95, KO, IfiJ, 41. 59, 88, 2ti, 3.1, 45, (g f:nske gotove obleke ienska krila bitne Velikonočna prodaja Magdalenska o b I a M I n i c a A. KumperICak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Ovofakova ulica — (»mer Frankopanova ul.) Molke obleke. Otročje obleke. FRANC REICH ER, MARIBOR Triaika cest« 18, se priporoča cenj. občin str* za Izdelavo oblek za gospode in dame po naj-1 nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelam ZnUendte oedno in poosod krat in petno Iz Delniške pekarne n Moro. ffgss Izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.