Žt75.______________
Ithaja trikrat na teden, u» sicer r torek, Četrtek i d soboto ob 4, uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
ˇse leto      ........15 K
•/, "...........10  .
V............5   »
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S06a" ima-nasV^dnje uradno priloge: Ob norem leta „Ka*ipet po goriškem in SradlSčanskem" in .Saitpot po Ijubljanl in kranjskih mestih'', dalje dva trat v letu ;,Voxnf rež ieleiofc," parnikovitf piiSteitt mi".
Karo6i5ioo 3prejema ipravniStvo v Gosposki ulici Uev. 7 I. nadstr. ir »Goriški Tiskarni« A. Gabršoek Hi naroČila orei doposlane naroCnine se ne oziramo
Ofilast Sn poslanice se račanijo po Petit-vrsuh e> uskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-4ra***42..v vsak« »rsta. Vedkmt po dogodbi Večje drke po prostoru. — — Reklame in &fM v uredniškem deiu 3U v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
V Gorici, v soboto dne 27. junija 1908.
ToeaJ XXXVIII.
»Vse za narod, Bvobodo in napredek 1«   Dr. & Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospos-i ulioi St. 7 v Gorioi.v L nad \x. Z urednikom je raogop^ govoriti vBak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah in' praznikih od 9. do 12. dopolndne. TJpravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati locp Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamaoije in druge reSi, katere ne spadajo  v  delokrog   uredništva,   naj  se pošiljajo   )« opravniStvn.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse teto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»So6a« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v na&h knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski. «1., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališSu Jos \erdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopanem ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski uUci št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Casertua.
Kavčič v Gorici.
TaUfon ftt. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčic) tiska in sal.
Govor
državnega podanca Alojzija etreklja
v proračunski razpravi
dri6 16. junija 1908.
(Konec.)
Ker sem govoril že o živinoreji in me-lioriranju naših njiv in pašnikov, moram pokazati tiidi na pomanjkanje držuvnih ž i-vinozdravnikov. Država bi morala v v*akem »odnijskem okraju nastaviti enega ži-\im*zdravnika, da bi ga imelo ljudstvo v sili pri rokah. Živino/dravnike bi morala država '¦.olje plačevati in prevzeti dijete, da se kmeta jrevt-i1 ne obremeni. Mnogokrat mu pogine ,'iv!'.i: kmet pa -e boji, klioui živinozdravnikn, k»'f preveč frtane.
Dober iii pameten čiu vlade, ki bi :iit,wgu pripomogel k dviganju kmečkega staou, ; j bil ta. tia bi prevzela v zemljiških knjigah u|-kitn« kmečke dolgo ve, katere bi od-p-i4'\«!i i«ti, kmetje ali njihovi nasledniki v 30* >twh obrokih v davkarijah S tem bi ne bil .'adoiJeui kmet K* osvobojen svojih upnikov, marveč bi s-e omogočila ludt izdatna redukcija «ib:«"»tiie men«.
i tiede i o v a 1 i d i t e t n e in s t a-r •> - i u «; p r e si k r b e d e lave e v seru pač . -.fv.no te visoke zbornice mnenja, da nuj m* jo delavcem privoli ter da je potrebna, • ¦b j» dficm pa da je enaka preskrba za kmečke de!a>t-e, majhne kmett* in male obrtnike uaj-si.atij prav tako potrebna kakor za prve. (Popolnoma prav. s
/alo te mora izvesti vj-raSanje o inva-htiitelneuj in s>taru:-t*jeiu zavarovanju le na rjsa;-j;,ši po.Ik^-i in ne kodoma, da bi Me dajala predu»>t po.-aimV-ni'!! delavskim kategorijam. /elja mojih voiivcev bi bila tudi t«, da bi ajinita vi»ok« vlada tudi na državno obliga-Ij: t>i.^ ?;ivaro-anje [»ruti požaru, v prvi v r p t i pa ti a .»b 1 i g a t o r i 0 n o z a v a r o-a r.; e   p r o ti  toči  • Živahno pritrjevanje.)
V ce»i državi bi po geslu sViribus uni-n-" podpiral daig drugega. Ako se uvede "•.af"'t::o  zavarovanje  kmečkega   prebivalstva
in obligatorično zavarovanje proti toči, potem šele bo mogel reči kmetovalec, da je država za njegov denar nekaj storila. (Popolnoma prav). Kmetija ne bo trpelo na pomanjkanju delavcev, kmet ne bo trepetal pred nevihto, in, to ga napravi zadovoljnega in srečnega v svojem poklicu. Kmečko prebivalstvo bo bolj ljubilo svojo domovino ter ne bo tekalo v mesta, bo posvečalo svoje moči bolj kmetijstvu ter obdelovalo inteuzivneje njive, polja in vinograde. Posledica bo večja produkcija, kar pride prav tudi mestnemu prebivalstvu.
Visokočislani gospodje naj mi dovolj da se oddaljim od kmetijstva z nekaterimi opazkami o Šolstvu. Nam Slovencem ne manjka ne dobre volje ne talenta za vbo stroke, da smo pa nasproti drugim narodom v trgovini, industriji in drugih delih narodnega gospodarstva zaostali, na tem nismo krivi mi, marveč to in druga naša zla ima na vesti avstrijska vlada, ki je ravnala z nami vedno mačehovsko ter nam ui hotela nikdar pripomoči do strokovnih Sol,
Dežela Goriško-Gradiščanska, katere prebivalstvo je po dveh tretjinah slovensko, nima nobene obrtne ali trgovske šole s slovenskim učnim jezikom, (Čujte!) Jedina strokovna gola s slovenskim učnim jezikom je kmetijski« %la v Gorici, ki je pa deželni iti no državni zavod.
Bojujemo se že več desetletjij za gimnazij in ¦••mlko s slovenskim učnim jezikom v Gorici, vlada pa se ne uda, marveč hoče vladatinaš narod Se naprej, tlačeč ga po starem sis tem u.
V deželi Goriško-Gradiščanski ni niti 1% Nemcev, in še ti so priseljeni peuziouisti, uri-njeni nemSkonacioualni profesorji in državni uradniki, vendar pa so srednje Šole nemSke. Kaj bi rekli Nemci, ako bi jim vlada v Gradcu, na Dunaju in drugih takozvanih nemških mestih, kjer pa je mnogo več Slovencev nego je pri nas Nemcev, postavila le slovenske šole V (Pritrjevanje).
Visokočislani gospodje! Ne polemizujem rad, vendar pa se moram dotakniti izvajanj gospoda grofa Auersperga. Njegovi Visokosti se zdi, da so njegovi kočevski volilci od vlade ge premalo božaoi in dal je razumeti drugim
nemškim strankam, da na Kočevskem germa-nizacija prepočasi napreduje, zamolčal pa je, da ?Vfv, niuopo slovenskih otrok, ker ni slovenskih Sol, pohajati nemške šole, da bi pom-noževanje kranjskih Nemcev vendrr hitreje napredovalo nego dopušča to lastna rodovitnost tega naroda.
Častiti gospod kolega Bielohlawek in drugi voditelji krščanskosocialne stranke so v svojih govorih, torej v teoriji, polni krščanske ljubezni ter povdarjajo vedno svoj čut pravičnosti do nenemških narodov. V praksi pa gorijo za vzdrževanje in utrjeuje politične hegemonijo nemške manjšine nad slovansko večino (Tako je t). Za to stranko, ki se imenuje krščanska, ima temeljni nauk krščanske ljubezni do bližnjega: „Ne stori svojemu bližnjemu tega, ker nočeš, da tebi dragi store", le pogojno veljavo. Zase ga zahtevajo vedno, nasproti utemeljenim zahtevam Slovatiov glede jezikovne ravnopravnosti pa se položi neprijetna krščanska ljubezen na stran. V tej točki vidimo krščansko stransko v najlepši harmoniji s lakozvanimi nemškimi svobodnjaki v skupni bojni četi proti Slovanom. V tem plemenitem početju se podpirajo bratovsko Nemci, semiti in antisemiti, nemški uapred-njaki in nazadujaki; sovraštvo do Slovanov jih veže vso. (Tako je!) Ker je Urščanskoso-cialna stranka krščauska le zase, ne pa tudi za druge, se mi zdi kakoi lepo in elegantno etiketirana buteljka, napolnjena s pokvarjenim vinom. (Smeh m klici: Prav dobro!)
Kadi tega moram reči, da so mi one nemške stranke, ki se javno in pošteno priznavajo za uaše narodne sovražnike, mnogo bolj simpatične kot pa krščanski socialci, ki nam Slovanom hliuijo prijateljstvo, v resnici pa so sami tuko uestrpui, kakor more biti kak Wolf, Markhl ali Schoaerer.
Iz ust Njegove Kkscelence, gospoda rai-; terskega predseduika smo čuii, da je pri nas težko vladati radi velikega števila narodov, .laz pa mislim,, da bi šlo prav dobro in lahko, ako bi se le prav hotelo. Saj imamo vendar državni temeljni zakon in § 19, Po tem naj se strogo ravna vlada, potem je po-meten nakrat ves jezikovni prepir in potem bo  lahko vladati  tudi  v Avstriji!  Dokler
pa nas bo Odrečevala vlada, ki vidi v nas Slovencih le državljane druge in tretje vrste, dokler si bode dala imponirati od sodrge na cesti, toliko česa bodo stremili umetno tlačeni narodi na svetlo, toliko Časa ne bo miru in vladanje ne bo tako prijetno, kakor bi moglo biti. •—
Ne morem Bi kaj, da ne bi omenil slučaja iz najnovejšega časa. V Gorici sta priredili kolesarski društvi dne 8, t. m. na goriškem dirkališču nVelodromott, ki je na periferiji mesta, dirko. Tu se je zbralo nekaj laških mladeuičev iz Gorice ter nekaj dijakov z realke in gimnazija ter so demonstrirali proti Slovencem in njih slavnosti pod vodstvom župana Maranija v varstvu bajonetov, (Poslanec Biankini: Ali tako se bojeviti V) ?a le, če vidijo bajonete. Ako ne vidijo bajonetov, se ne prikažejo. Avstrijski bajoneti varujejo demonstrante.
Ta dirka pa, ki je bila radi slabega vremena preložena od 8. ua J 4. t, m., je bila prepovedana od uamestnlštva radi klavernih demonstracij laške sodrge, ne da bi bil dan za to kak izdaten vzrok. Ta prepoved se ne da opravičiti, zato pozivam vlado, da to za slovensko ljudstvo žaljivo prepoved tržaškega namestništva takoj sistlra ter dovoli, da se vrši omenjena dirka.
Ako nam visoka vlada noče biti pravična ter noče dopustiti, da se svobodno gibljemo in razvijamo, potem 86 oprlmemo primorski Slovenci energično samopomoči ter primemo goriške Lahe tam, kjer so najbolj občutljivi. Ce sega nestrpnost Lahov tako daleč, da nam hočejo zabraniti celo naše
slavnosti, potem jih moramo podučiti, da si slovensko ljudstvo na Goriškem tega ne dopusti dopasti ter bo kvitiralo tako početje z bojkotom laških tvrdk, ki živijo le od Slovencev.
To naj vzamejo v vednost gospodje laški* hujskači v Gorici in visoka vlada. S tem končam. (Pohvala.)
Dvajset let pozneje,
Nadaljevanje
-    »Treh mušketirjev". ===
Francoski spisal: ^ ,,,    ALEXANDRE  DUMAS.   ==
(Dalje.)
-   O, to morate prepustiti meni.
Dam vam polno moč, vzemite si kakor hočete vi-hko spremstvo.
D* Artagnan zmaja z glavo.
A zdi se mi vendar,  da je to še  najbolj  zanesljivo sredstvo, pravi Masarin.
Da, za vas,  Monseigneur, ne pa  za   kraljico. Mazarin se vgrizne v ustnice.
Torej kako naredimo to stvar? pravi nato.
-  To morate prepustiti meni, Monseigneur.
-   Hm ! pravi Mazarin.
—   Pustili mi  morate  popolno  svobodo pri  tem podjetju,
—  Toda....
—   Ali pa poiskati koga drugega, pravi  d' Artagnan ter mu obrne hrbet.
—   E,  pravi Mazarin čisto tiho, zdi se mi, da jo hode odkuriti z dijamantom.
In pokliče ga nazaj z ljubeznivem glasom:
—   Gospod d' Artagnan,  dragi  gospod   d' Artagnan '.
—- Monseigneur, želite?
—  Mi li jamčite za vse?
—  Nič ne jamčim, storim, kar bo v moji moči.
—  Kar bo v vaši moči ?
—   Da.
—  No, prav! zaupam vam popolnoma.
—  Tvoja sreča! si misli d' Artagnan na tiho.
—  Ob poldesetih bo3te torej tu, kaj ne?
—  In dobim Vašo Eminenco pripravljeno?
—   Gotovo, čisto pripravljen bom.
—- Torej je stvar v rodu. Mi li dovolite  sedaj, Monseigneur, da smem videti kraljico?
—  Čemu pa?
—   Želel bi dobiti povelja Nj. Veličanstva kraljice iz njenih lastnih ust.
—  Naročila je meni, da vam jih izročim.
—  Morda je kaj pozabila.
—  Torej jo hočete na vsak vačm videti?
—  To je neobhodno potrebno, Monseigneur. Mazarin se je trenutek obotavljal, d' Artagnan je
ostal neomahljiv.
—  Pojdiva torej, pravi nato Mazarin, popeljem Vas jaz k njej, toda niti besedice o najinem pogovoru!
—  Kar sva govorila midva, to briga samo naju, Monseigneur, pravi d* Artagnan.
—  Mi li prisegate, da boste molčali?
—  Jaz nikdar ne prisegam, Monseigneur; jaz rečem da ali ne, in ker sem plemič, držim svojo besedo.
—  No, že vidim, da vam moram brezpogojno zaupati.
—   To je še najbolje, verujte mi, Monseigneur.
—  Pojdiva, pravi Mazarin. S temi besedami odvede d' Artagnana v kraljičin
oratorij ter mu reče, naj počaka.
D'Artagnan ni dolgo čakal. Pet minut za tem. ko je prišel v oratorij, je vstopila kraljica v sveča-nostni gala-obleki. V tej toaleti je kazala komaj petintrideset let io je bila se vedno lepa.
—   Vi ste, gospod d' Artagnan ? pravi kraljica tor se ljubeznivo nasmehne; zahvaljujem se vam, da ste silili v to, da me vidite.
—  Prosim, oprostite mi to, Veličanstvo, a hotel sem čuti Vaša povelja iz vaših lastnih ust.
—  Veste li, za kaj gre? r~ Ca, milostljiva gospa.
—  In sprejmete nalogo, ki vam jo zaupam?
—  S hvaležnostjo.
—  Prav; bodite o polnoči tu.
—  Bom.
—  Gospod d' Artagnan, nadeljuje kraljica, preveč poznam vašo nesebičnost, nego da bi vam govorila v tem trenutku o hvaležnosti, toda prisegam vam, da te usluge ne pozabim, kakor sem pozabila prvo.
—   Vašemu Veličanstvu je prosto, da se spominja ali da pozablja, in jaz ne vem, kaj hočete reči.
In d' Artagnan se prikloni.
—  Pojdite, gospod, pravi kraljica a svojim naj-ljubeznivejšim smehljajem; pojdite in pridite zopet o polnoči.
Nato mu migne ?. roko v slovo, in d' Artagnan odide, toda pri tem se ozre še enkrat v vratica, skozi katera je bila vstopila kraljica, in spodaj pri tapetah zagleda konec žametastega čevlja,
—  Prav, si misli; Mazarin je poslušal, da bi videl, če ga res ne ovadim. Zares, ta italijanski moži-celj ni vreden, da bi mu služil pošten človek,
DOPISI.
Jutri veselica ..Slov. bral. in podpornega društva".
IZ 6orlB0, — (Odgovpr »Na Sem u glasu" gledč izvozttega trga.) — Zadnji „Naš glas« je prinesel dopis iz Oala-vja, v kafc8rem se obrega „Bric« ob župane, starešine, poslance in voditelje naroda, ter jim našteva razne grehe it pregreSke, posebno pa ga žalosti dejstvo, da se ni razbil izvozni trg v Gorici.
Z ozirom na to, da sem glede tega vpraSanja podpisani mnogo »zakrivil" in da me dopisnik imenoma v dopisu navaja, dovoljujem si podati tu nekaj pojasnila k tej stvari.
Neznosae razmere na izvoznem trgu v Gorici, kje? ravnajo laški uslužbenci in me-šetarji skrajno Škandalozno z našimi deželani, so privedli županstvo Št. Ferjansko do sklepa, naprositi županstvo v Podgori, da napravi sadni in živinski trg v Pevmi pri mostu.
Ker je bilo to vprašanje opravičeno in nujno ter velike važnosti, sem predlagal v tafiasni starešinstvom seji v Podgori z ozirom na to, da sem oh enem starešina županstva I V Podgori, Kojskem in tajnik Gor. kmet. dr. v Gorici, torej faktorjev, ki pridejo pri reševanju takega vpraSanja v poštev, da se radi enostavnosti in bitroje rešitve prepusti vsa zadeva Gor. kmet. dr. v nadaljno rešitev.
Ta predlog se je sprejel in Gor. kmet. društvo je sklicalo 24. jan. 190T enketo županov in strokovnjakov, da se o stvari posvetujejo. Vspeh ' te enkete je bil, da se je to vprašrnje proučilo in prišlo do zaključka, da za ta Čas ni mogoče ustanoviti še izvoznega trga izven mesta; naj se pa nabira gradiva za spomenico, ki naj se predloži na-mestništvu v Trstu in po deputaciji županu goriškemu. Ako se ta zadeva ni prej rešila, ni temu krivo „Gor. kmet. dr/, ampak briška županstva, ki so svoje zastopnike za to enketo kasno naznanila društvu in ker so potrebni podatki za okrepljenje omenjene spomenice polagoma dohajali. Tudi ni res, da je bil shod v G. k. d. meseca aprila jalov po vdeležbi, ker so se ga vdeležili le člani odseka, ki so bili pri enketi izvoljeni, da to stvar uredijo. Če pa ta spomenica ni imela zaželjenega uspeha, kakor trobi dopisnik v „Našem glasu" in se niso odpravile nezdrave razmere na sadnem trgu v Gorici, je bila v toliko umestna, da je pač opozorila vlado na te razmere in bode ta morala dati tim preje prizadetim Županstvom dovoljenje, ako si hočejo sama napraviti potrebne trge.
Rešitev tega vprašanja pa ni tako lahka kot si dopisnik predstavlja, kajti prvič morajo se napraviti trgi, ki bodo odgovarjali vsem in raznim zahtevam in potrebam, drugič pa je treba skrbeti, da bodemo imeli od njih večje koristi kot dosedaj in eno kot drugo je v našem slučaju v tesni zvezi, kar bodem skušal tu v kratkem dokazati.
Ako se napravi sadni trg v Pevmi, po-služili bi se istega k večjemu kmetovalci ^ vshodnih Brd, ker oni zapadnih in srednjih »»Brd se raje poslužujejo trga v Korminn, ostali okoličani bi se pa gotovo držali izvoznega trga v Gorici, in s tem bi izgubil trg v Pevmi ves pomen, vso veljavo in vse dona-šalce pridelkov.
Treba je torej, ako se hoče doseči uspeh, razbiti izvozni trg v Gorici s tem, da se istočasno napravi sadne trge v- Pevmi za Brda, v PrvačM za Vipavsko, v Štau-drežu ali Šempetru za okolico, ki se bavi z vrtninami, in v Sv. Luciji za Gore.
Ako to dosežemo, pridejo v poštev še razni faktorji v mestu, ki bi delali na to, da bi se kršila disciplina med našim kmetskim ljudstvom, s tem da bi jih zvab-ljali na trg. v mesto in s tem, da bi razne prekupce, ki prihajajo k nam iz daljnih krajev in ki ne poznajo naših razmer, puščali v temi glede naših novih naprav. Ako bi dosegli naši aprijatelji" v mestu le za par dnij visoke cene sadja na trgu v mestu, vse naše težavno delo bi šlo po vodi, kajti ni je moči, ki. bi mogla zadrževati naše ljudstvo, da bi ha svojo škodo za več časa vstrajalo v tem gospodarskem boju.
Je pa še ena pot odprta, da se tej nevarnosti izgnemo in da dosežemo, ako to pot nastopimo obenem lepe gmotna uspehe, in sicer, ako vzamemo sami v roke izvoz naših pridelkov.
S tem zagotovimo obstanek in pomen naših trgov po deželi, ohranimo ob enem pa ves dobiček raznih prekupcev našim ljudem, ki po dosedaj izročeni milosti in nemilosti tttjsev-prekupcev.
Seveda ni izvedba tega načrta tako lahka, 5eprav se je taka Želja vže od rasnih strani izrazila, a glavno je, da je ista v resnici izvedljiva in da se prej ali slej, ia upajmo v kratkem Času izvrši. Vprašanje, kako se ima ista izvršiti, ne spada v razpravo javnosti in bodo pristojni činitelji vže skrbeli, da se ta važen narodno gospodarski načrt čim prej izvede, kakor hitro bodo razmere z* to ugodne in ko bodo potrebni predpogoji na razpolago.                                                  I
Toliko se mi je zdelo potrebno odgo- ( voriti na omenjeni dopis, za drugo vsebino, | ki se ne tiče mene, pa prepuščam drugim , prizadetim, da se oglasijo, če se jim zdi j potrebno.                                                   !
Svetoval  bi   dopisniku,   naj prihodnjič take važne načrte prej dobro prouči,   ali pa naj jih ne vporablja za dosege*  vojih za^b- f nih namenov, da pri5 stvari sani in drugič neprizadetim ne Škoduje.
Franc Kocijančič.
Iz komenskega okraja..,
Pevske in bnlno drušUo nUn* v Koranu pri redi v nedeljo dne 5. julija t. 1. na občinskem trgu javno tombolo no korist ubož-nega zaloga občine Komen. Prvi dobitek: Cinkvina 100 K. Drugi dobiček: Tombola 200 K. Srečka stane 40 vin. Prftd tombolo in po tomboli javni ples, ki traja do polnoči. Tombola začne točno ob 5. ari pop. Pri tomboli in plesu svira vojaška godba 4. bos.-herc. pešp. iz Trsta. V slučaju slabega vremena se vrši tombola po označenem redu prihodnjo nedeljo 12. julija. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
Iz goriške okolice.
Pevskc-tamb. društio »Št. AmirsP i Št. Aidražu priredi dne 20. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla veselico združeno z narodno dirko konj kmečko napreženih. Dirka se vrši po deželni cesti od meje občine Sovodoje do pred cerkve
V  Št. Andrežu. Veselica se vrši v prostorih g. Petra Lutmana. Začetek točno ob 3. uri in pol popoldne. Vspored: 1. Narodna dirka kmečkih konj. 2. E. Sirca : „ Veseli prijatelj", koračnica, udarja tamburaški zbor. 3. S. Gregorčič: „NaŠ čoioič otmimo", deklamacija. 4. F. Lenari »Vesela vdovica", valček, udarja tamburaški zbor. 5. VolariČ: »Vesela družba", poje mešani zbor s spremljevanjem tambura-škega zbora. 6. Šaljivi prizor narodnih pesmi s spremljevanjem klavirja. 7. Razdelitev daril 4 prvakom narodne dirke. Po veselici javni ples. Svira vojaška godba c. kr. 47. pešpolka iz Gorice., Vstopnina k veselici 40 vin. Sedeži I. vrste 40 vin., II. vrste 20 vin. Vstopnina k plesu 3 listki 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
23. t H. Ste zgoreli dve hiši na Lokvah.
V  bližini so kurili običajni kres; ker je burja nekoliko pihala, so bile najbrže iskre kresove vzrok požaru. Ljudje so se rešili, drugo pa je razun nekaj premičuosti vae zgorelo. Pred leti zgodila se je na Lokvah enaka nesreča. Nekoliko več previdnosti pri kresovih ne bi škodovalo!
Narodna delatska organizacija v Biijah vabi
vse člane na občni zbor, kateri je sklican za nedeljo 28. t. m. ob 10. uri zjutraj v društveni sobi.
Domače vesti.
fUtla! pridtei pasUnci Štrekljn glede preskrb-
ljenja krme se glasi: Radi izredne suše, ki je nastala v obsežnih krajih sežanskega političnega okraja in ajdovskega sodnijskega okraja, potem radi toče in končno radi kobi-bic, katerih še nt bilo nikdar toliko, je pričakovati, -e glede na neznansko škodo na vseh kulturah, najslabša letina. Vidi se, da ako ne pride prebivalstvu na pomoč c. kr. vlada in posebno c. kr. poljedelsko minister-stvo z veliko akcijo za preskrbljenje krme, nastopi popolna depekoracija in z njo popoln gospodarski propad kmečkega prebivalstva.
Podpisani stavijo torej nujni predlog: Visoka zbornica skleni: »Poživlja se c. kr. vlada, da pomaga prebivalstvu z uvedbo akcije za pieskrbo krme v velikem obsegu.1'
V formalnem pogledu predlagamo, da se obravnava predlog z vsemi dopustnimi okrajšavami. (Poleg štreklja je podpisalo nujni predlog še drugih 23 poslancev.)
Da si ptljtftUkt »InUlerstu yiir1, kake so kraške senožeti, si je preskrbe! naš državni poslanec Alojzij Štrekeij rušo iz Komna, izrezano na jednem tamkajšnjih travnikov. Trave ni na ruši za jedno dlan, po vrhu pa je silna množica velikih kobilic (ki so bile tudi priložene). Minister se je zanimal za to in prav tako mnogi poslanci. Ta uzorec je bil v III. oddelku v ministerstvu na pogled postavljen. — Kraški trpini morajo biti le hvaležni poslancu za velik njegov trud in res pravo skrb za nje.
Imenovanje t policijski službi — Koucipista c. kr. policijskega ravnateljstva v Trstu Alojzij Keršovan in Albin Kurschoer sta imenovana policijskima komisarjema, konceptni prakti-kant dr. Viljem baron Engerth je imenovan policijskim koncipistom.
Iz SJdfM-klBCBlilSi« Ifltlba. — Kancelijaki oficijant na c. kr. deželnem sodišču v Trstu Martin Luxa je imenovan kancelistom.
Zl dljaikO Minil daroval Peter Strosar v Gorici z geslom »Svoji k svojim8 I.- K.
Ni predvečer sv. Cirila !a Metodi bodo pridno
goreli kresovi v naši zavedni okolici. V nekaterih krajih mislijo povečati slavnost z umetnimi ognji. Kdor želi kaj raket, topičev itd., naj se pravočasno oglasi pri Fn Makucu V Gorici.
(Dalje t prilogi)
28 LET OBSTOJEČA
strokovna krojačnica |F?e vrste za vsaki stan.
Velika iaber modernega blaga vsake vrste
So najnovejši modi in ceneje kot pri vsa-em konfekcijoaarji!. Zaloga vsakovrstnih oblek ia inozemskih In avstrijskih tovaren ter raznovrstnega peril?
Blago na meter ia gotove obleke proda*
Jam po tako nizki ceni, da lahko vsak-
teri kapi pri meni
Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode e. ia kr. častnike, aradaike, veteraae, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasee in za častito dahovičlno. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
IU Poueraj » Gorici
na Crauniki! št. 5.
da zahteuo se pošiljajo u zorel na dom, radi mere pa pridem osebno.
f erdo Šekli,
strugarski mojster na ŽAGI
izdeluje krogle in kroglje h najboljšega gabrovega in'drugega lesu, kakor tudi lig-num sanetum krogle za keg-lanje iti kroglanje različne debelosti. — Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po ja^o zrtKroH) ceoal).
SIOVENCI! - Vaša dolžnost je, da se vdeležite jutrajšnje veselice „81ov. bralnega in podpornega društva v Carici".
Slovenska trgovina z vinom v Gorici 1
A. Cigoj & Nemec
veletržca z vinom v Gorici, ulica Mimicipio it. 1.
priporočata svojo veli to zalogo dcmačih, istrskih, vipavskih m briških belih in fir/iih tfi.
Vino pošiljata v sodih od 5f> l naprej v mestu na dom in po železnici na vse strani. B^** Ha zahteuo, se pošiljajo vzorci tranko in zastonj. ~^Qi
$os?eta je &vuga 9atttja čevljev Lov& mošfti stanejo pav \6 feron
Sobivajo se le Y trgovinah l Medved, Sorica.
Priloga „Soče" it. 75. z dac 27. junija 1908.
Z geslom »Svoji k svojim" nabral g. Rafael Vuga, trgovec v Gorici, v gostilni g. Josipa Gorjanca na Komu za pevsko in gl. društvo v Gorici od neimenovanega K —-40, Fran Josipovič L— K.
Z geslom »Svoji k svojim8 nabral g. Rafael Vuga, trgovec v Gorici, v gostilni g. Josipa Gorjanca na Kornu za dražbo sv. Cirila  iu  Metoda od sledečih gg.: To
raaž Kovač HudajlimrK X^^8im*w>Y*iii4^                                      nabavilo leseno
K —"20,  Andrej  Kaualec, Toinin K —'40, Fran Josipovič K 1—
OiriTi 71 n0!jlikl liUlJt*. .' — Nabiralnik v trgovini Pregrad in Černetič je dal 12.90 K ta nabiralnik r trgovtftPO', Drafovka v Gorici 2*50 K. — Na račun mesečuine je prišlo 51 K in 50 kg fižola.
V Itkej jt Jllfil višji računski svetovalec pri gozdnem ravnateljstvu v Gorici gosp. Ivan F i rj evee ter dobil tem povodom naslov računskega ravnatelja.
gurtlfl« ti A{letiLitl. — »Oorriere*, glasilo laških banditov v Gorici, žalostnih junakov kamenja in palic, ta lopovski list se drzne trditi, da so čakali v Ajdovščini domačini pri štantlh na laftke goriške botigarje a — kamenjem. To je taka grda laž, to je tako kruto žaljenje oglednega slovenskega trga, da kriči po maščevanju, katero mora priti. Laški lopovi v Godci m čakali, zavarovani z bajoneti, na Slovence s kamenjem in s palicami, laiki razbojniki v Gorici so metali kamenje na Slovenca ter jih tudi ranili — v Ajdovščini pa ni imel nikdo kamenja, da bi ga vrgel za laškimi botogarjl Nihče jim ni .stori! ničeiar, priti §o in oditi, niti žul-betede se jim ni teklo. Nikdo ni vzdignil roke proti njim. Sedaj pa taka ostudna laž v »Corrieru* f
Kdo pa j« zanesel to laž v »Corriero" 't Pač le laški botegarjiS Kdo pa drugi'/ - • Šli so §e pritožit na glavarstvo in pa k irredentovskemn liitu »(orriore", ki sedaj ne* sramno lal«, da so čakali domačini Ajdovci ni laike botegarfe a kamenjem. Torej tako ialjenje Slovencev, ki jim niso nič storili, so zakrivili ti laiki junaki. Potem pa Se zahtevajo, da naj jih Slovenci redijo. Bodo čakali! Na tak« irufamije te pride zasluzen odgovor.
PHillCM Sklist ti laiki ttjiirf. Politična oblast ima sedaj polne roke del* za laike sejaiarje. Pridno daje povelja m orol-iiiSke postaje, kako naj se ravna po sejmih, tla bodo mogli laSki stjmarji predajati Slovencem svojo robo. Orolaiki imajo nalogo, doječi povsod! to, da ne bi bilo mogoče nikjer zapoditi Lahov. Trosijo se strašilo« vesti, da bodo laški sejmarjt tožili občino kobariSko in tolminsko, kjer so jih pognali. — Na vse to rečemo samo, da je trud politične oblasti zaman. — Pomembno pa je, kako je vsa iz sebe politična oblast, ko gre za Lahe! Na gospodarskem polju nas zanemarja tako, da je Škandalozno. Sili pa> da bi redili Lahe, M imajo za nas tetine in kamenje. Politično oblast in Lahe bomo že naučili lepših manir!
2t It4 diij je po Gorici voda zaprta, ker je premanjkuje. To je taloatno, pa se ponavlja leto za letom ob tem času. Obetal se nam je vodovod, ki preskrbi mesto % zadostno vodo, sedaj pa tako pomanjkanje. Izvzeti od pomanjkanja vode so pa slavni mestni očetje in razne privilegirane Isške htSe. Vsi ti imajo vode zadosti — drugi pa nič. Najbolj trpijo srednji in nižji sloji, toda za te se na magistratu ne menijo, iz teb naberejo le slabši del, kadar treba naredili kakšno lumparijo proti Slovencem! — Zahtevamo enakost glede vode. Če je primaojkoj«, naj je~ primanjkuje za vse, če je je pa dosti, pa naj bo odprta za vse! Ali ste slišal, gospod podeštat ?
Ir« linitia je branil pred sodnijo zloglasnega laškega izzivata Ceja; branil ga je tako, da so Lahi vsi zadovoljni. MAbbasso i šcavi8! je klical Cej na ulici, ko se je bilo bati, da se lahko kaj zgodi vsled takega izzivanja, dr. Luzzatin pa je skušal dokazati, da je klic „ Abbasso i stavi" čisto nedolžen kite, da je tako izzivanje Slovencev nekazoivo! Lep mož ta dr.  Luzzatin,  ki tako lepo dela
proti Slovencem, od katerih živi.  — Brici, Vipavci, kar derite k njemu I
Or, PariMZM, koncipijent pri dr. Luzza-tinu, je sklenil, da nahruli odslej vsakega Slovenca, ki še stopi v Luzzatinovo pisarno, z »Abbasso i Sčavi« 1 Pripravljeno ima za nje še palico z  binkoštnega ponedeljka in  nekaj
Rizilt itttčij!. «- *Za opremo nove de-
h«štvo, ki se mora izdelati po načrtih in ki mora biti priHčno posebnim pogojem, ki so razpoloženi pri uradih deželnega odbora (stavbeni oddelek) ob uradnih urah. Kdor bi hotel sprejeli dobavo, naj vloži dotično ponudbo na vložm zapisnik deželnega odbora najpozneje dopoldne 18. julija 1908. — Deželni odbor.
Mirt' ji trlltttlevtl pred kratkim o nekem slovenskem redarju z glavarstva, da je rekel, da Slovenci res zaslužijo ime »šč a v i", češ da so se tako grdo obnašali ob demonstracijah. Mislili smo, da prinese »Oorriere" ua to kak popravek, pa nič. Torej smemo verjeti, da je redar zmerjal Slovence s »ičavi", in vrhu tega le Slovenec l Ali je to odobril tudi glavar V Mogoče oni redar kmalu še avanzira. Ko izvemo, kateri je, ga naznanimo z imenom, Nd, sicer čuditi se ni, Če je žalil tako Slovence c. kr. redar, ker vidimo jasno, kaj iu kako dela glavar s Slovenci! —• Če bi kak c. kr. redar rekel kaj proti Lahom, bi bil takoj zapodeniz službe. To vemo.
Zato pa ne bomo trpeli sedanjega duha na goriškem okr. glavarstvu.
RlltlS Bltlti|l. — Za opremo nove deželne norišnice bode nabavit deželni odbor blagO za obleke, perilo, za posteljsko prte* ntco itd., potrebno za bolnike. Razkaz, ki je iz njega razvidna množina in kakovost posa-mezuih vrst blaga, more vsakdo prejeti na nallčno prošnjo, naslovljeno na deželni odbor. ~ Kdo bi nameraval sprejeti dobavo, naj predloži tekom 2 tednov, računajoč od dneva, ko se razglasi ta natečaj, vzorce blaga, navedenega v zgoraj omenjenem razkazu. Navesti tre morajo tudi dottčne enotne cene in doba, ki se v njej namerava izročiti blago. Deželni odbor.
Kritna Trultrjltl Ulit v barvni avtotipiji Izda »DruMvo slovenskih književnikov in Časnikarjev" v Ljubljani. Slike bodo reprodukcija umetniško izvršenega portreta Primoža Trubarja, ki ga je naslikal akademični slikar Ivan Grohar za g. arhivarja Ant. Aškerca. Reprodukcija se je poverila najuglednejšemu avstrijskemu umetniškemu zavodu. Slike bodo 45 cm dolge in 30 cm široke. Cena slik — približno 2 K — bo tuko nizko, da bo lahko vsak, še tako reven Slovenec nabavil Trubarjev portret. Slike bodo gotove najkasneje v enem mesecu, Naročila na slike sprejema že sedaj , Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani. Kdor namerava sliko kupiti, naj se pravočasno oglasi, ker bo število naklade omejeno. Pripominjamo, da je čisti dobiček teh slik določen v prilog fondu za Trubarjev spomenik. Naj ne bo nobenega zavednega Slovenca in Slovenke, nobenega slovenskega društva, ki bi si ne naročilo Trubarjeve slike!
S »rtjC jI griži) 24 letni Miha Grm iz Uazovika na Kranjskem ravnatelju papirnico v Podgori Wodiczki. Ta ga je naznanil in Grm je bil obsojen pred sodomo v Gorici na 13 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Silili It 8eain. — Zadnji četrtek se je v Gorici v narodnem ozlru zelo grešilo. Št. Peterke in Vrtojbke, pozor! Ali Vas ni nič sram?!
»Sokol* T Solkana napravi jutri izlet k bohinjskemu jezeru in k slapu Savice.
Slovenci t bližini Gorice! Prižgite kresove okoli in okoli Gorice na predvečer praznika sv. Cirila in MeToda!
12 prisilil MlHlM v Ljubljani je bil ušel 41-letni Peter Ivančič iz Vižinade v Istri. Prijela ga je policija v Gorici ter poslala nazaj v Ljubljano.
Brez sredifll. — Polički v Gorici se je I predstavil 21-letni Karol Leks, doma v bližini Gradca. Bil je brez sredstev.
Radi telesne podškodbe, storjene Jakobu Kacinu, je bil obsojen na teden dnij zapora 20 letni Josip Čelik z Reke na Cerkljanskem.
V  Oevlnu bovv ponedeljek nastop tržaškega Sokola, kakor smo že poročali. Nastopijo prvikrat tudi t e 1 o v a d k e.
Slovenci! Zakurite kar mogoče dosti kresov na predvečer praznika sv, Cirila in letoda,
Dfe Pinočfll llčlcl sta prišli v roke policiji. Ena se piSe Italia (!) Venturini, ima 25 let, ter je doma blizu Vidma, druga je pa Šte-fanka Fabjanova iz Bat, stara 18 let. Hodili sta po mestu okoli 3, ure v jutro. Danes so ju poslali prepevat ponočne pesmi domov.
TržaSke kolesarsko druitro »Balkan« priredi v nedeljo celodneven izlet v Nabrežino in Komen v svrho ustanovitve oddelkov.
Oddilik tej. tet tfraitva Iz Mavhlnj priredi dne 19. julija tombolo in veselico. Toliko na znanje bratskim društvom, da ne prirejajo oni dan veselic.
KreiOVt pribita na predvečer našega narodnega praznika, godu sv. bratov Cirila in Metoda. Zlasti je želeti, da se prižge kolikor mogoče dosti kresov okoli in okoli Gorice!
Mirti lekarni. — Jutri in ? ponedeljek popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 28. t. m. do 5. julija t. 1.
Grud Hotel Jrifljii" Boh, Bistrici, - v ponedeljek 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla koncertuje voj. godba 47. pefipolka iz Gorice, v Hotelu »Triglav« v Boh. Bistrici. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 1. K.
V  Kriplnikl Toplici so dospeli na daljši obisk: Gospica Marija plem. Tatitscheff iz Petrogada, gospa dr. pl. Antolkovich iz Zagreba; dalje so dospeli ekscelenca Viktor Scribe c. in kr. FML. v pok. iz Gradca, Ka^, rol Sallinger c. in kr. vojni računski nad-Bvetuik iz Gradca, ter Rihard vitez pl. Zie-reufeld, nadinžener iz Gradca.
NlVl reill, — Zadnjo soboto smo že poročali, da pričnemo priobči vati, ko konča »Dvajset let pozneje" socijalni roman »Svoji k STOjim" iz peresa nadarjenega ruskega modernista Lev Alsmojihov-a. Zadnjič smo objavili na kratko življenjepis teda odličnega in mladega pisatelja, danes pa hočemo omeniti nekaj kritik iz ruskih listov. Tako piše o »Svoji k svojim" prvi ruski dnevnik: »Z rc-roraanom »Svoji k svojim" si je pridobil naš mladi Lev svetovno slavo. Značaji so mar-kantno narisani, boj proti dmgorodcem na gospodarskem polj« je temeljito označen in logična posledica je — zmaga. Drug list piše o »Svoji k svojim": »Svoji k svojim" je najlepši pojav zadnjega meseca na polja naše literature. Narodno gospodarstvo zanje v tem romanu pravi triumf . Solze in gnjev izvabi osoda starega finskega židovskega trgovca Ra-fitelskega, ki postane žrtev zavedajočih se »mu-žikov". Njegova nedolžna hči Karmeluška mora po svetu s trebuhom za kruhom. Cel roman »Svoji k svojim" je pisan tako, da zagotovi pisatelju svetovno slavo, če tudi ne bi ničesar drugega spisal."
SLOVENCI, lEŠfJAJUIIt OKOLIČANI! - fai narodni ponos zahteva, da pridete na veselico »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici" v obilen števila!
Zadovžljnost in telesno svežost mo6 in veselje do deta
krati marsikomu pomankanje teka ter neredno prebavanje. V takih slučajih služi Rogaški „Tempyev vrelec4* (sam ali pa zmešan z vinom, konjakom, sadnim sokom) brezdvomno -— najboljše. — Zaloga pri Antonu Jeretiču in  A. Seppenhoferju v Gorici.
Zveza narodnih društev,
Slovensko bralno in podporno društvo V Gorici vabi na veselico, katero priredi na Katarinijevem vrtu v nedeljo dne 28. juntfa t. 1. Začetek ob*3y2 popoludne. — Vspored: 1> Smetana: Koračnica iz opere »Prodana nevesta«. 2. Lehaf: „Zlato in Srebro«, valček. 3. J. Bartl: »Milujmo se", poje možki zbor domačega društva. ,4, Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta". 5. Iv. pl Zaje • »Poputnica Nikole Jurišiča«, pojs možki zbor bralnega in pevskega društva »Naš prapor« iz Pevme. 6. Ipavec: »Domovina«, pesem. 7. Vil. Novak: Pjesma »Jadranske Vile« poje možki zbor pevskega in bralnega društva iz St. Andreža. 8. Strauss: »Ponočne sence« mazurka. 9. a) A. FSrster: »Samo«, poje možki zbor pevsko-izobraževaloega društva »Prešeren« iz Št. Petra: b) Volarič: »Divja Rožica% poje ženski zbor pesko-izobraževal-nega društva »Prešeren"« iz Št. Petra s sprem-Ijevanj^m orkestra. 10. Muhvič: »Potpouri Slovanskih peemi«. 11. Polževa Dirka« kolesarskega društva »Gorica«. — Ples — Vstopnina k veselici 40 vin. — Vsak plesni venček 6 listkov 1 K. Posamezni listki po 20 vin, — Med veselico deluje narodna pošta, v mraku pa se bodo spuščali umetni ognji po telegrafu. - Z ozirom na blog namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — Dolžnost vsakega Slovenca je, di se udeleži veselice in pripomore do dobrega uspeha.
NB. Otroci do 14. leta plačajo polovico. Odbor.
Veselica R! Križldl. - Jutri m bo vršila veselica, velika narodna veselica na Križadi v zapadnih Rrdih. Take narodne veselico sopre-potrebne za naše eksponirane kraje. Vsaj ena taka narodna veselica se bi morala vsako leto prirediti, da se nauduši naše ljudstvo, zbrano na veselici iz vseh celih Brd, ob zvokih naše lepe narodue pesni, ob slovenskih komadih in še posebno pri pogledu na rudeče srajce dlč-nih Sokolov. Zastopana bodo na tej narodni veselici cela Brda, ker Brici so toliko zavedni, da znajo ceniti dejstvo, da bo čisti dobiček šel družbi sv. Cirila in Metoda za korminsko šolo. Na veselico pride mnogo beneških Slovencev, Kdor le more, naj sr udeleži te narodne veselice v zapadnih Brdih i naj žrtvuje »mal dar domu na altar".
Kolesarsko druitie »Gorici" se vdeleži dne 2 8. junija veselice »Slov. bralnega in podporo, društva", na Katarinijevem vrtu. Oprava kolesarska. — Zbirališče pri zlatem jelenu. — Odhod na veselični prostor ob Na plesišču v vrtu se priredi polževo dirko z dvema dariloma.
Kolesarsko društvo »Gorica" priredi v nedeljo dne 28. junija izlet v Nebi o k { narodni veselici. — Zbirališče kavarna »Central« in gostilna Molar na Semenskem trgu. — Odhod točno ob 1. uri pop. — Rednik: Albert Boltar.
Kolesarsko društvo »Gorica« priredi v pondeljek 29. junija izlet v Vrtojbo k veselici društva »Napredek«. — Zbirališče kavarna »Central" in gostilna Molar na Senen-skem trgu. - Odhod tačno ob 3. uri pop. ~ Rednik: Edvard Rusjan. — Gg. člani so naprošeni, da se v največjem številu udeleže izleta. — Zdravo!
"    Odbor.
Veselica Slcv. bralnega in podpornega drniiva v Gorici obeta biti tudi letos nekaj .lepega, sodeč po predpripravah. Odbor si je nedel nalogo, da po možnosti zcJovolji vse, ki pridejo na veselico. Preskrbljeno je za odrasle in otroke. Lep senčnati vrt že sam na sebi ima jako privlačno silo. — Med veselico bo delovala narodna pošta in preskrbelo se je par Židov iz daljne Ogrske, da bodo prodajali svojo robo. — Nekaj novega, kar bo vzbujalo pozornost, pa je muzej, ki bo
3. uri pop.
Manufakturna trgovina
priporoča  ravnokar  dospelo  novo  poletno volneno blago za ženske; možka sukna;
A. BISAIL'GorlGa v hiši»Monta" 2SLlrefa» *2=;
#o 1<on1<aFer)čDib cenah! ~tj0'                eW" @z©i*ci P©št- V™*K>
dostopen vsakemu proti mali vstopnini. Tamkaj bodorazstov^eni najrazUfinejft, predmeti. Jako zanimiva obeta biti polževa dirka, ki jo preskrbi naše vrlo kolesarsko društvo sGorica". I. najpočasnejši polž' dqbi buteljko šampanjca, II. pa buteljko pelinkovca. — V mraku se bodo spuScali umetni ognji po telegrafu. Uvažuje, da je program jako lep, pričakovati je obile udeležbe.
., Bralna ju 'p«M '<(»*» MWŠBLU Iz fior.
VflOibe priredi veselico v pondeljek, dne 29. junija 1908. na dvorišču g. J. Batističa. — Vspored: 1. Fučik: „Na Triglavu, koračnica. 2. Dr. J. Ipavec: »Pozdrav", mešan zbor. 3. Waldteufel: „Drsalci na ledu", valjček. 4. H. Volarič: „Gospodov dan", mešan zbor. 5. Ipavec: „Domovina% pesem. 6. Fr. Kimovec: r,Venček gorenjskih", mešan zbor. 7. Muhvič: „Potpourri slovanskih pesmi". 8. J. Dolinar: »Cigani«, malomestna šaloigra v treh dejanih.
—  Začetek točno ob 3* in pol uri popoldne. Vstopnina k veselici 40 vinarjev. Sedeži I. viste 1 K, II. vrste 60 vin., III. vrste 40 v. —• Pri veselici in plesu sodeluje vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. — Tramvaj vozi izpred kapucinske oerkve ob ?>. uri pop.
—  K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Veselici V Ooitjenulu se ne bo vršila dne 21. julija, kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno, ampak 26. julija t. 1. Natančni vspored se objavi pravočasno.
im pi 1 ponideljak1? — Na praznik sv. Petra in Pavla imajo goriški Italijani svojo običajno tombolo. Mi, goriški Slovenci, se pa nočemo kuhati med razbeljenim zidovjem, mi pohitimo v goriško okolico, posebno še radi tega, ker bosti dve veselici in sicer v Štan-drežu in v Gor. Vrtojbi. V Gor. Vrtojbi je že od nekdaj znan dober mešan zbor, kateri je kos tudi vsaki težji skladbi. Zato pa v okolico, da ne napravimo v mestu narodne -tombole".
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodca trpeCe neprenosljivo sredstvo
katero ima prednost pred Vsemi dragimi dra
BtiCnimi Cisti], kroglicami in grenfiicami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejanje se sodniško zasleduje.
Roll-ovo Franc, žganje in sol
ia ribanje života. — BoleSiae olajSojoJe In okrepCujoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Oris:, steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicab. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I.
,   Tucblauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironooli.
Trpvsko-o&rtae in gospodarske vesti.
Slovenske trgovce ia obrtnike v mestu, ki reflektirajo na to, da se jih posebno priporoči v reklamnih seznamih in knjižicah slovenskim odjemalcem v mestu in izven mesta, poživljamo, da se zglase čim prej v Trg o v ^s k o-obrtne m društvu v ulici sv. Ivana št. 7. od 8.—12. ure dopoludne, kjer dobe tudi druga važna poročila.
PflUfini tečaj za kroJaČ8 se vrši v Ajdovščini. Vodi ga g. M." Kune.
PKbI, zbor anirliskeia Llojdi. — Občni zbor
avstrijskega Lloyda je sklenil od bruto-do-hodka 8,003.509 K po odbitih obrestih za prioritetna posojila v znesku 1,559.006 K, porabiti za odpise 3,345.033 K, za dotacijo penzijskega fonda uradnikov 250.000 K, za zavarovalni fond in plaCanje premij 1,096.749 kron. Ostaja torej še čistega dobička 1,752.720 kron, ki se ga razdeli po pravilih.
fz Kobarida. — Med tukajšnjimi trgovci je zavladala kaj živahna konkurenca; konkurira se namreč, kedo se manj laških trgovcev poslužuje, kar nam sploh tudi potreba ni. V Trstu je veletrgovina „Merkuru Ulčakar & C.o, pri kojej vdobivamo vse par vinarjev ceneje kot pa pri Lahu; a „Ži v no stenska banka" napravi tekom prihodnjega tedna zalogo češkega sladkorja v Trstu.
Slovanski banka zagoteilieaa. — 24. t. m.
se je vršila pod predsedstvom državnega poslanca Ivana Hribarja v prostorih Živnosten-ske Banke na Dunaju konferenca zastopnikov jugoslovanskih bank, v kateri se je dogotovil
referat o vprašanju1 ustanovitve slovanske banke zasnovane o priliki bivanja slovanskih poslancev Kramafa, Hribarja in Hlibovičkega v Petrogradu. Dognalo se je popolno spora-zumljenje v nazorih in namenih delegatov in vsi so zagovarjali vdeležbo na subskricijl akcijskega kapitala za ustanavljajoči se slovansko banko, ki jo je po izjavah interesentov iz ruskih, čeških in jugoslovanskih krogov smatrati kakor zagotovljeno. Pripravljalni odbor izvoljen od jagoslovanskih delegatov bo zastopal pri nadaljnih posvetovanjih o ustanovitvi banke stališče jugoslovanskih denarnih zavodov. Od slovenskih zavodov sta bili zastopani Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka v Trstu. Pararelno akcijo vodita pripravljalna odbora čeških in ruskih bank. V koliko smo informirani, je nade, da se Slovanska banka ustanovi v kratkem času, kajti vanimanje interesiranih slovanskih krogov in denarnih zavodov je vsestransko.
Ako se ta nada izpolni, se lahko reče, da je bilo potovanje slovanskih poslancev v Petrograd epohalnega pomena za Slovanstvo ter da so si omenjeni poslanci pridobili ne-venljivih zaslug za skupni slovanski gospodarski razvoj.
ZiIŠ1S]8 dilka M žganji. — Baron Becfc je obljubil, da se nekatere določbe novega zakona spremene. Predvsem s« zniža delež drŽave pri dohodkih od novega davka, a zato se znatno zvišajo odstotki deželam za saniranje svojih financ. Nadalje se zviša bonifikacija za 10 vin. Posebni davek za točenje žganja se Črta. Te koncesije pa niso na korist le Poljakom, temuč tudi planinskim deželam. Ministrski predsednik je deloma pomiril tudi socialne demokrate baje s političnimi koncesijami in z obljubo, da se najnižjim kategorijam državnih uslužbencev zvišajo plače še tekom tega poletja.
Politični pregled.
Poslanska Zbornica je sprejela v dolgi seji proračun z veliko veČino. Govorili so razni govorniki, tudi kravalov ni manjkalo, katere je vzročil Sternberg.
Šusteršlče* klub zopet slepi javno3t. Dr. Šusteršič iu dr. Korošec sta bila pri raini-^ sterskem predsedniku radi predioga o justič-nui razmerah na Koroškem. Eezultat je ta, da se predlog umakne. Šusteršič straši tudi z jezikovnim načrtom za slovenske dežele. Seveda bo tudi ta nnačrt" umaknjen, ker vemo, kako lahko igro ima vlada s klerikalci.
interpelacija naših poslancev. - v seji državnega zbora dne 24. t. m. vložili so poslanci M. Mandie, Ivan Hribar in drug. interpelacijo na ministra železnic g. d.ra Der-schatto zaradi germanizatornih tendenci j uprave državnih železnic na našem jugu in preočitnega zapostavljanja hrvatskih in slovenskih železniških uradnikov v obsegu ravnateljstva državnih železnic v Trstu.
Fredsankclonlrani zakonski mW. - cesarje
dal predsankcijo za zakonska načrta o reformi hišnoposlopnega davka in za zboljšanje plač poštnim uslužbencem; za to se potrebuje 18 milj. K.
Italijanska zbornica  poslancev  je sprejela
skoro soglasno predlogo o velikih izrednih troških za vojaštvo.
Za, otroke
Izvorna hiša za zdrave in slabotne otroke vsake starosti, kateri šo v razvoju zaostali. Pospešuje rast mišičevja in kostij. Zabranjuje in odstranjuje kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, črevesni katar itd. In od asle.
nDer S&ugling« jako poučna knjiga, dobita je brezplačno v prodajalnah ali pa pri K. Kufeke, Dunaj III.
Razne vesti
Kongres slovansklb dijakov v Pragi. — 25. t. m.
je bil otvorjem kongres slovanskih naprednih dijakov, na katerem so zastopani vsi slovanski narodi. Na kongresu je 8 Rusov, in Bicer 5 iz Petrograda in 3 iz Moskve, 12 Ukrajincev, 5 zastopnikov češkiL dijaških društev z Dunaja, 11 Poljakov, 3 Beli Rusi, mnogo Slovencev, Hrvatov, Srbov, Slovakov, Bolgarov in delegatje praškega češkega dijaštva.
Ob 11. uri pttpoltidne so se delegatje, njih 120, zbrali v veliki dvorani mestne palače, kjer jih je pozdravil praški župan dr. GroS.
V svojem pozdravnem govoru je župan dr. Gros nagtašal, da so dijaki prišli, da se posvetujejo o velevažnih kulturelnib 'stvareh slovanskih narodov in slovanske vzajemnosti pod načelom enakopravnosti kuLurelnega so-trudništva in napredka. Ta načela so lastna tudi demokratičnemu češkemu narodu. Dijaški kongres je predhodnik bodočega slovanskega kongresa in radi tega želi govornik, naj bi njega posvetovanja vspela, kajti potem se zamore z zaupanjem pričakovati tudi bodoči kongres. (Živahna pohvala).
Predsednik češkega naprednega dijaškega društva v Pragi Torzicky se je zahvalil mestni občini praški in županu za prijaznost, izkazano dijaštvu. Naglašal je, da se kongres vrši pod ugodnimi avspicijami, ker so takrat navzoči zastopniki vseh slovanskih narodov. Na kongresu se ima povdarjati slovansko vzajemnost in radi tega je treba medsebojne priza-nesljivosti; Govornik je prosil, naj se jemlje ozir na to, da stoji kongres pod kritiko slovanske in neslovanske javnosti in se radi tega ne sme diskreditirati. Govornik je proglasil nato kongres otvorjenim.
Glede šol se je zahtevalo na kongresu med drugim : slovenski gimnazij in slov. realko v Gorici, premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico, trgovsko slov. Šolo v Gorici, za Trst slov. gimnazij in realko, višjo obrtno šolo slov. in slov. hrvatske navtične šole.
(Mkrltla saintMko tlsiče Primoža Trubarju v
evangeljaki cerkvi v Ljubljani. -~-V tamkajšnji evangeljski cerkvi na Marije Terezije cesti se odkrije v nedeljo 28. t, m. dopoldne ob 10. spominska plošča velikemu slovenskemu reformatorju Primožu Trubarju. Spominska plošča je bila izdelana v dvorni livarni na Dunaju. Slavnostui govor bo imel Župnik dr. Otmar Hegemann, Na plošči je v nemškem jeziku ta-le napis: n Primož Trubar, rojen I. 1508., umri I. 1578. Prvi evangeljski superintendent v Ljubljani lotil, do 1565. Posvečeno k 400 letnemu jubileju njegovega roj?tva 1908. VVollen die Krainer das Evan-geltum haben, so mliaaen m auch dm Kreti« helfen tragen" 25. junija 1561, Za ta spomenik sta med drugimi prispevala sivolasi prvi Trubarjev biograf ravnatelj dr. V Silleni v Hamburgu (njegov spis je izšel 1. 1801.) in župnija Dereadingcn, kjor je Trubar deloval 21 let do svoje smrti.
Trg Obeiholllbrunn na Nižje Avstrijskem je povišan v mesto. To najmlajše mesto spada k najstarejšim, zgodovinsko tam znamenitim krajem in služi kot letovišče Dunajčanom
1500 Steklenic Z diaiaviil je bilo ukradenih veletvrdki Fridrich Kochmeistra v Budimpešti, Zaprli so bivšega uslužbenca in njegovo ženo, pri katerih je dobila policija 1500 praznih steklenic.
Novo dljamantno polje.  — Pri Zuderitz-
zaiivu so odkrili dijamautno polje, katero se razteza 15 kilometrov v dolgosti.
Konec zabave. — V občini Szentbekalla na Ogrskem se je vršila velika zabava, ki je končala s tepežko; pri tej je ustrelil Ko-loman Giirv lastnega sina in kot nameček še kmeta Ivana Rasca. Z noži je bilo pa vse polno ranjenih.
Nekdanji podčastniki c in kr. pešpolka št. 97.
priredijo ob priliki 25-ietnice obstanka polka, dne 5. julija 1908. ob 4. uri popoludne na vrtu restavracije BB0lvedore" (Berger) pod gradom v Trstu jubilejno slavnost. Čisti dobiček je namenjen zakladu za oblačila ubogih otrok tržaško - vojaško veteranskega društva „Cesar Franc Jožef I".
Prilika!             Prilika!
Naročite za poskošnjo in prepričali se boste o izvanredno nizkih cenah vseh pred metov, katere mzpoSiija nzpošiljaloa tvrdka fakolousko indastrijo, Dunaj I. Stnben-ilag 6. Krileče reklame naj Vas ne motijo, ampak poskusite:   Prima — araS&e C8tf, i«
enega kosa fl. 150, z gitaacijo fl. i-75, ru-
deče fl. 2. — Plašči za kolesa iz prima — blaga — nikak izmeček fl. 250 in više Svetilke-acetilea, (izvrstno funkcijontraoje) za fl. 130. No?a kolesa sa ferigo Vi" deljene, 40 do 56 zob 40 kr. do fl. i-50. Trakovi za popravo plaščev 15 kr. Krmilo (guvern*d) pol zakrivljeno 23 mm, 24 Se 25 mm debelo fl. 1, Hlačne pripenjale po 2 kraje, trobila pc 95 kraje, in više; zvonci od 65 kraje. više; nova kolesa ? 3-letno garancijo fl. 50 ter vse potrebščine po čudovito nizkih cenah. Popravila, kakor: emajliranje, poniklovanje itd. se izvršujejo v lastni delalnici dobro, točno ter po nizki ceni.
Zahtevajte cenik tvrdke: Imposthaus f. Fabrzenge Indusfrie, Dunaj  I. Stubenring 6.»
Ako imate  pokvarjene  ure, prinesite iste k urarju
Petru Krizetiču
u Rasteta št. 30.
Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni.
Profla ss 2 ieHolitra
garantirano
pristnega cividina
izvrstna pijača za poletni tot Cena po dogovoru.
Natančneje   se  izve   pri   Ant
Gabri j elčidu, veleposestniku
J,ožice  105 p. Plave.
Išče se
mesečna soba
brez pohištva.
natančnejše se izue u upraunišlou Ušla.
Peter Cotie
čevljarski mojster
GORICA, Rištelj 32  (? lastni M). PODRUŽNICA
v Gosposki ulici štev. 1 nasproti „Ionta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave.  NaroČila z  dežele se razpošiljajo po pošti.
CENE ZMERNE
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in irgovim z gsioviii oblekami
= Anton Krušič, ==
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tekališče Jos'pa Verdi štey. 33
ia t podražili delavnici aa Tržaški cesti ?
lastni bili (v mm g. 0rnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da fe došla rao-nokar uelika množina raznourstnep biaga iz ausirijskift in angležkih fouaren najrazličnejših kakouosli
n vsaki stan.
Poskusite, potem sodite!
PlVfl   H2)ihflllQP  ITPCtP    pa vendar P° zmernih cenah IIVU   UajlJUlJOU   VlOiU  prodaja v sodcih in steklenicah
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trn.
Zaloga v Gorici
ffin ta ol plin Jt 8-10 t tarift nasproti BoMM zalogi Tin.
Ual^ob Ije^as, zastopnik.
Kdor hoče  potovati  hitro  in  dobro v Ameriko,  naj  potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe
„Severno-nemški Lioyd-Bremen".
Pojasnila glede cen. čil itd. dajejo se zmiraj brezplačno.
Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York
traja le 7 dni.
Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki.
Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo m porabi priliko, za ugodno potovanje.
-— Cene zmerne.                    Dobra hrana. -—^
Listke se lahko kapi v Trsta pri
= TRST = Piazza  Giusepplna  1.
F. STUMPE
Vrtnar
se sprejme v grajščini Miza Gorice. Nastop takoj. Neože-njeni prosilci, ki se razumejo na gojitev zelenjave, naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače na naslov: »Poštni predal št. 15. Gorica, glavna pošta.
Destilacija žganja
v zvezi z izdolevanjem krepilnih pijač brez alkohola je z velikim uspehom takoj mogoča. Garancija za oblastveno d jvoljenje in prodajo. Vse potrebno pripravi na licu mesta brezplačno izvežban strokovnjak, Dajejo se informacije glede hitre prodaje. Ponudniki naj se obrnejo na naslov: Pr?a tovarniška tvrdfta (Erste Fabriksfirma) 68882 na M. Dnkse nasledniki, Dunaj l/i WoiizeUe 9,
Varstvena znamka: „8ldro"
ifniment. Capulcl comp.
Josip Rovan
Hon)isijsl<o $? ageijcijsko podjetje  tf  ©©piči
= Stolni h>$ šr«. 9. =
Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele svojo zalogo izbornih mlevskih izdelKov \V. Jochmanu-ovega valjčnega mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovečih ilirskih testenin iz *Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici«. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno.
fri tej priliki uljudno opozarja slav. občinstvo da posluje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne zavode: „Prva čeLka na i I vi jen je it Prage". »Groatla" iz Zagreba proti požaru, »Elementar" iz Dunaja zoper nezgode.
Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno, Cene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v vsakem obziru solidna in točna.
Hotel Sfidbahn - Gorica
Telovadni trg. - Hotel prvega reda.
V središču mesta, brezprašna lega, tik mestnega parka, najobsežnejši senčnati park, priznano najhlad-neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K 4'— naprej. Celodnevna oskrba s stanovanjem K 10*— Supe po 2 K.
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu se naznanja, da proda podpisana tvrdka iz svoje velikanske zaloge, veliko partijo poletnega blaga, kakor najlepše in modernejše volneno blago, najnovejši uzorei Satina, ba-tista, kambrika, cefirja in sploh vseh potrebščin, rokovie, nogovic, srajc, različnih majic, čipk, veznine, pletenine itd.
Že od 15, junija po izdatno znižani ceni.
Uzorei se razpošiljajo   na   vse  strani zastonj in franko.
Velespoštovanjem
Pregrad & Černetič
•    * »Trgovski Dom" Gorica, jj
Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
It ..ilatem lero" t Pragi     I EliBabethgasse Štev. 5 nova. Dntvno ratooliliMil«.                I
Anker-Pain-Lxpeller'
Je povsod pripozoano kot najboljše I sredstvo proti prehlajenju itd. Za eeao 80 ?in., K 1*40 in 2-~ se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu' tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenico v Skatljah z nago varstveno znamko ,,st-drcm" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.                   |
n. mMimmnini («pin»l             !
i nun   imiiij       j  ^^ ^ fcožne yeM|>
ReVmalZem I   rane,»neastasdegene-
Protin
mrtvoud
'racija obisti.
Izvrstni uspehi zdravljenja
Iscfiias
Krapinske toplice.
Termalno zaravMSče. Termalna pitna voda ^v____________                  Hrvatsko (Hrvatska Švica)
itni.in.iw tonlice  - Termalno zdraviUMc. Termalna pitna voda, od veljakov priznano kot izvrstno,
Dotok in odtok vode 3800 litrov v minuti.
Separatne kopeli v mramomatih banjah ter prSne kopeli. Sezona traja od 1. aprila do konec novembra. Cene so znižane do 1. junija in od I. septembra dalje. Zdravnik: dr. Ed. Mai. KliniCna masaža.   HigijeniCna    telovadba,
Elektriziranje. Pojasnila daje kopališka uirava v |         Krapini-Toplice, Hrvaško.
155draviŠki dom ima na razpolago j stanovanja opremljena z vsem komfortom. — Restavracija in kavama. — Bralne sobe. — Vzpenjala. — Pokrito sprehajališče. —
.Krasni vrtovi. ~ Lepa 2upna cerkev. — Stalna godba. — Igrišče za  Športne igre.   —   Društvene
! dvorane itd. — Na razpolago so avtomobili.
Od postaje Kogatec, lokalna^ Železnica: Grabelno-Rogatec. Orti: Dunaj-Trst. 2 uri oddalj. postaja Zabok-Krapinske-Toplice. (Na črti Čakatnrn-Zagreb) 1 aro. Udobni poštni vozovi so na razpolago na ! obeh postajah. Zasebni avtomobili se pošljejo na zahtevo na sledeče postale: ZabokKrapinskeToplice, Rogatec in PoliCane."
Pomladansko zdravljenje,
Koneentri;   n sirup iz sasaparile.
Ta sirup je izdelan na poseben menjalni  način   ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih.
Cena i steklenice 1 krono 40 vinarjev.
Dobiva se jedino v
lekarni CRISTOFOLETTI
v Gorici na Travniku.
Za birmo!
Prej kron 20'-
3-leti
I pismeno I jamstvo
Jako moderna Remont. Gloria
srebrna žepna ura za gospode Prej fS%^\ Ki
Ta krasna ura ima skrbno regulirano kolesje na kamen. 3
krasno gravirane okrove na pero.  Ista stane K 8-— s se-
ktindnikom K 9'—. — Razpošilja se po povzetju.
3-letnc
pismeno jamstvo
OESTERR. UHREN - EXPORT - GESELLSGHAFT
Dunaj — Westbahnhof 14
Josip Patek
naslednik KarolaČJufer
prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7. (v hiši g. Kopača)
izvršuj? via stavbena in galanterijska dela po načrtth.
Posebtk se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se Izvršujejo točno in po zmerni ceni.
SVOJI K  SVOJIM!
Pijanosti ni ueč
Dzorec  tega  Judeznega „C0ZA" se pošlje brezplačno.
More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
Prašefc „C0Zi" uCinlraje čudovito tako, da se pivcu pristali alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta praSek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati zona, mstra ali hči doti inika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje.
Prašek „COŽA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno os«b sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrsti, močne in vsakega dela zmožn« ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravi! nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo tet življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduj« ta čudodelni prašek, posije vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuj« se v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma nešlrodljiv.
COZfl ISIlIUte l\SUM
Na pisma je cijati znamko 25,
(Anglija)
,aa dopisnice za 10 sto
Cdino pristni THIERR V-JBV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5—. THIERBT-JEVO centifolijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne računa. To povsod  znano  domaČe  sredstvo   se  rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krču, kaSlju, zasliženju, vnetju, za rane itd,
Naročila in nakaznice je nasloviti:   A. TMerrv, lekarna pri angeiju varuhu v Pregradi
pri BogaŠki-SlaMni. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva
Lasten železniški tir Gorica drž. kol. — Solkan
in
*&&&&&&»
stavbenih izdelkov.
Žage v Soteski (last verskega zaloga).
TBBOČBHA PRIZNANJA!        j
Peki3 O^uder)
(gotica - labatišče štev. 22. - (jopica
^ zaloga: ^
koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporoča se  slav.  občinstvu  za  obilen   obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
Svoji k svojimi
Osrednje vodstvo: Trsi AnArona iella Torre št. L
Iatarurban. telcf.: Gorica it, 74, Trst St. 1031. - Tel.: Zadruga, Used, A. B. C. Codo v- Edlt, Zaloge: Solkan;  Trst,  Via   Beltori   1,   Via   Lnzznvotic   Vecchio   ow2; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egjrpt in Le vari ta,
Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K UOO.OOO.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu.
Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. I d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60J. Zadružie glavnice K 90.000. — garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000, Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
Potnikom v Ameriko
priporoča                ,. _¦____„.,.,
generalna agentura »Amerikanske in VVhite Star Linije"
najhitrejšo vožnjo preko Basla-Parisa-Cherboiirg«New-York.
2 odhoda na teden. Prosta hrana že v Basein. Z velikanskimi parniki teh  iiuij traja prevoz od Cher-
bour-New-York v resnici le 5 in pol do 0 dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radevolje in zastonj: »Generalna Agentura" lin Obersteg & Co Base* Aeschen-graben 28 (Švica)
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! \z*a
Kdor kote dobro in hitro potovati • franeaskhai parobrodi 6ai Ham t A »triko, saj pil« pred odhodom od doma i* poJMinfla aa mata
......"'"'   • -. 11,                      najstarejšo firmo ""¦.....¦"-.......¦¦".......'¦   ' "-—t--
Zwllehenbart, Basel (Švica) tatralkalMfUi L
Za dobro in hitro efcspedleljo se garantira.   -