esele velikoDočne prazDike!
Navado Kranjcov
o Veliki noči.
(Valvazor VII. 15.)
»Kakor opazujemo, v vseh deželah
nekatere čudne šege tako tudi na
Kranjskem. Ena takih je sledeča. Ljudje,
zlasti po vaseh, nesejo o Veliki noči
mesto velikonočnega jagnjeta vsako-
vrstna jedila v cerkve v jerbasih kakor:
posuSene svinjske gnjati in pleča, tudi
nasoljeno goveje meso, tudi v bražilki
kuhana jajca in kolač. To jim mora
duhovnik po končani maši blagosloviti
ali posvetiti. Potem tečejo oni moSki
in ženske, ki nosijo jerbase in torbice
(kakor pravijo na Kranjskem) z mesom,
kakor hitro mogoče domov. Ta šega
je v navadi skoraj po vsej deželi. Pre-
pro.sti ljudje imajo pri tem to prazno-
verje, da bo oni, ki prinese prvj bla-
goslovljene jedi domov, to leto tudi
prvi svoje proso oplel.
Omenjeni kolač tako napravijo:
Vzamejo belega testa, ga raztegnejo
po mizi, dokler ne postane čisto tenko,
nato namažejo po vrhu za prst debelo
zmletega sira, zmešanega s svežimi
jajci, mlekom in smetano. Pri plemičih
in meSčanih j3ridenejo §e nekoliko vina,
sladkorja in grozdičja. Potem zvijejo
vse skupaj, da ima podobo okroglega
venca. Pri plemičih in meSčanih pre-
taknejo po vrhu z oluščenimi rnandelji.
Kajti takega kolača ne delajo samo
kmetje, ampak tudi plemiči in meščani.
Ko so ga tako okrasili in poslastili, ga
spečejo in potem se imenuje kolač.
Izdelujejo jih v različnih velikostih, po
nekaterih krajih dvajset do trideset
funtov težke in tudi veČje all manjSe.
Razen tega zvaljajo testo tako tenko
kakor list ali papir, ga pomažejo s stol-
čenimi orehi in medom, zvijejo in stis-
nejo skupaj, da je kakor hieb kruha.
Spečejo in ko je pečenu, imenujejo
potico.
Pri plemičih in meSCanih pečejo
tudi take potice. Delajo jih tudi brez
medu iz samih stolčenih orehov. Ne-
kateri rabijo samo sir a!i druge reči.
Pri vsaki cerkvi spovedujejo na
Vipavskem duhovniki tri dni za Veliko
noČ. Kateri so bili dopoldn? spovedani,
pridejo popoldne zopet v cerkev. Potem
dajo ključarji vsakemu dva kozarca
vina piti. Ako pa pride kdo naslednji
dan Se enkrat in izlije v se zopet dva
kozarca, mora, ako se izve, v luknjo
(ali ječo) in za kazen dati čeber vtna.
Tisti pa, ki ne more dati vina, mora
delati tri dni v cerkvi.
Te tri spovedne dni jedo duhov-
niki in ključarji skupno ; vendar jih ne
sedi nikdar trinajst pri mizi, temveč
ali več ali manj.
Ljudje, kateri pa stanujejo od.da-
tjeni od župnije ali cerkve, se zberejo
na Veliko nof na enem kraju, pod
kakim drevesom ali kje drugje, pri-
nesejo s seboj svoje jerbase in torbice,
v katerih imajo plečeta, gnjati, jagnjeta,
jajca ali kolače, da jih duhovnik bla-
goslovi. Fantje hitijo po vseh cestah
in potih duhovniku naproti. Kdor naleti
nanj, se obrne in ga vodi s seboj na
kraj, kjer stojijo kmetje z jestvinami
zbrani; nato posveti in blagoslovi du-
hovnik ves kruh in vse meso. Oni, ki
ga je srefal, vzame od vsakega dve
jajci ter jih da duhovniku. Ta posel
smatra za veliko cast in si lahko do-
mišljuje, kakor bi zastopal božjega
sela Merkurja in ne deli jajc temveč
ukone duhovniku. Nato hitijo ljudje
dorr.ov in vsak sne" eno jajce. Potem
pa gredo v cerkev k mašl.«
Slučajno se mi je odprlo to zani-
mivo poglavje, v katerem opisuje Val-
vazor razne šege in običaje. Mislil sem,
da ne bi bilo odveč, ako otmemo te
vrstice pozabljenju. Ker so po Sloveniji
povsod 5e ukoreninjene te navade, po-
klanjam ta izvajanja našim cenjenim
čitateljem za velikonočne pisanice.
Frnmencij X. ! •
„Gospodična".
: Ni, da bi dojal, da so pocam z žen-
skim vprasanjem. Zla.gai' bi so. A ven-
dar si ne morem kaj, da ne bi so že en-
krat dotaknil izredno važnega dela te-
! ga vprašanja. Je sieer zgolj formalne-
ßa. znaeaja, a je vendar važen tflodo na
položaj zone v družbii.
To je naziv — »gospodicna«.
Ural sem, da je bid a nekje že skle-
njona prava bojna zveza proti temu
nazivu. Se ve — ce jo res; zakaj tudi
rac bore el'ovek več ko dovolj. A če je
bilo res — jo prav. Ta na.zhr v moderni
doinokratični družbi ni ifii ni voč upra-
vicen!
Naziv »goöpod'icna« bi naj značil
pom lad žonskega bilja, Vsaj kot tak jo
mišljen. In vendar so drži žene kot i.ro-
nija do — sirvolase starosti, ako ....
ako se ni niogla poroeiiti . . . . Ali j(! lo
pravično? Kaj koga briiga, öo je po-
mlad to ali one odeveteia, ee jo miniio
ceLo poletje in jesen in se — še vedno
kot devica — nagiblje zimi? Kaj koga
briiga, pravim, ce ta ali ona pae ni mo-
gla ali, recimo, ni hotela dobiiti moža?
Prav nič to nikogar ne briiga! Ta na-
ziv je potem I'e se kriivi'cno roganje, ne-
• takten skrit posmeh in zato jo postal v
; moderni družbi takorckoe nodopusUm
i in so ga mora zatreti.
Poinlad, sem dejal, da naj znači
• la naziv in da so ga kot takoga uvedli,
ne da bi pri tem mislili na njegovo ne-
pr inner no veejo slabo stran. Povzdig-
niti so hoteli lepoto in inladost — kdo
bi" jo sicer ne! Da, in bili so časi — s#
tako daloc niso —, ko so se tudi mJadi
maški — jeunesse doree — dali nazi-
vati v nstši mill materinščimi za —
»gospodiče«. »Gospodic« Iks Ypsilon
— to je bilo imenitno! Sprva res. A
potem — je pač tako na svetu — so so
moski, ki pač lo vkdajo svet, naji že bo
kakorkoli, zavedli, kaj se jiim godi s
tem naziivom . . . Pravočasno so uvi-
doK, da v resnici prav nikogar ne bri-
ga, ali so samski ali ožonjeni -^- iin »go-
spodic« je kar lopo izgi'niil . . .! Danes
j(i »gospod« že fant, ki jo sole ljudski
soli odrastol, kakor najiimenijtnejši dr-
zaAri'jan in družinski oce. Istitna, kaj
ne? In š<> eudno Intro se je stvar izvr-
šila.
Edino pri žoni so jo ta narobe-ga-
la.nlnost ohranila. Vočina še z vosoljom
in nekako samoobsebi - umevnostjo
sprojema naziv »gospodicna«. Ni čuda,
da so je zato iikorenimil in je le pri raz-
sodnojsili prodrla zavos-t kilviice in —•
piobloma, ki v torn tiei. Vsak, kdor ko-
ILokaj pomivsl/i, bo uvidel', da je to v res-
niiri indiiskretnost, noopravicljiv napad
v žoniiio zasebno življonjo, ki, se enkrat
poudarim, prav nikogar nic no briiga.
Da, colo uradniški simelj je to uvidel
i,n vpeljal splosrui shižbonii naziv »go-
spä«, za žonsko osobje seveda. Pa naj
šo kdo rot-e, da je nazaidnjaški in — bi-
rokratski, ali kakor ga žo zmerjajo.
Treba jo tedaj to razsiriiti le iz pustih
piisa.rn v živo zwljenje — pa je refor-
macija storje.ua. Kaj, reformaciija! Re-
voluri'ja bi to bila! Saj vein, da bo težko
rečj — »gospa« nežni, mladi devojčicr,
kar niti treba nil. Saj niismo tako riigo-
noztii! V intimniosti — zakaj pa ne,
končiio? A ofi.cielno in vsploh naj bi
naziv »gospodicna« izgimil! Sicer pa
spada to že v — reševan/je tega proble-
ma. Te naloge si nisem zastaviil.
Napisal sem samo odlocno besedo.
Vein, da sem s tem ußtregel waki go-
spodi-cni — pardon! »gospe«, ki to kri-
> i;co uvrdeva, vsaj deln veciino se.nl pa,
upam, odpri morda oci za to kririco.
Nado imam tudi, da se na. mojo pobu-
do začne kmafu energična akcija v tem
smislu. Naj so skiiče ankota, zborova-
njo, kongres ali karkoli — pa so naj
/.acne z delom.
Za borbo V praksi sem vsikdar na
razi)olago, če mi tudi, drugi pomagajo
in nii sledijo, seveda. Da bi pa saim za-
(VI — toliiko korajže nimam. Je na-
sprotni tabor prehud in promočan. —
Kaj no?
Zato pa: omaniciph'anko — kvi-
sku! Mi gremo za vami!
Pripis. Ravnokar me je obiskal
prijatei'j Mi ha, po donia-če Žmuklja, in
kakor jo že indiskroton, je sevo to stvar
takoj prebral. Potem pa se je zarežal:
»To bo boj za rakov špoh! Pusti ven-
dar te neumne naslove! Poglej na jugl
Tarn jo — ,brat.e' vsak, mož ali žena,
doklo ali fanit! In — mi smo v«n.dar v
Jugoslaviji.«
»Brate«? »Bre«?
To bi pa bila prehuda revolucija!
AH ne?
Iz kraljevstva narave,
(llovek, ki opazuje naravo, najde
povsod okoli sebe tako harmoniraio le-
poUx da strmi v svojom začudenju. Ču-
dož za čudežem se mu priikazuje in cc
ji'h hočo pojasniti', naleti na ovire, ki
sc včasi kar ne dajo premostiiti. Mi
navadnii sinrtniki, ko čujemo ])ri,povo-
dovati o priirodiiii lopotr, so spomnimo
samo na primer na nas slovenski Bled
in Vimtgar, na postojnsko ali skocijan-
sko iamo in podobne veličastne spo-
nioniko kraljestva narave. Todia oni, ki
se smotreno zaniimajo, so deFezni lepot,
o katerjh se uarn niti ne sanja.
Kraljostvo narave je naj'vecje in
najveličastnejšo od vseh. Razdeljeno je
v nesteto mej, ki ga istočasno deliijo in
vožejo. »Državniiki« v njem so znan-
stveniiki. Ti poskusajo uravnati ome-
njeno meje in tudi boji se pogostoma
vršijo mod njiini, kajti ti »državniiki«
ne soglašajo vedno med seboj. Določiti
meje v kraljestvu narave ni lahka
stvar. Lahko je reči, da je okrogol dro-
bee na produ kamen, da je hrast rast-
liina in iev žival, toda moje med pod-
kraljestvi narave niso vedno tako širo-
ke niti niso znamenja vedno tako izra-
ziita. Kako pogosto je rudnima podob-
na delu čioveške sprotnosti in umet-
no.sti! V prirodi naj demo krasne kri-
stale, dovršeaio lepe prozorne piiramide
in — ali niso taki krißtali podobni iz-
delkom najspretnojšega brusploa dra-
Gjih kamnov? Kaj sill nekatere mine-
ral ije, da se kriötalizirajo; kakšen zmi-
sel jo skrit v tem činu narave? Mrtva,
brozcutna telesa so, pa kažejo, da so
igra 7. nj>iimi neka inteligenitna si la. V
kiislini raztopljeno belo srebro krista-
liiziira in napravi Tepe l)rezbarvne kri-
stale. Zakaj? Svotlioba spremimja te
kriistale zopet v srebro. Kako? Zakaj?
Ne vemo ninogo, izrabili smo i>a ie to
tajnast v fotografiji.
In v kraljestvu narave najdomo
tudi take rudnino, ki so nazidoz po-
dobno rastlinam. Neka vrsta je podob-
na drevesni skorji, druga usnju, na
Korsiki pa najdemo kamenino, ki je
cudovito podobna rastlimi, ki raste po
ilivjkiah Sirije.
Edv. Šimnic:
Mohamedanska procesija
v Jeruzalemu.
; ^ (Mladostni vclikonočni spomini.)
~:;Velikonočni prazniki vplivajo na
nas ljudi, budijo nam radi spomine pre-
živelih dni. Ob takih slovesnih prilikah
deluje domišljija m um hitreje in globje
kakor navadne dni.
Ko sedim v syoji sobi, pregledujem
zapiske in naletim na zanimivi popis
mohamedanske procesije v Jeruzalemu
o Veliki noCi. Takole je bilo.
Na poti, ki pelje k Mrtvemu morju,
se dviga proti nebu precej visok hrib
Aräk eš-šems (skala solnca). Dva kilo-
metra dalje kreneS na levo po pott
proti Khanu el Ahmär, gostišču rdečih
kamnov, ki ga je razdejal Ibrahim Pa§a,
ko je premagal beduine v tem kraju.
Baje je bil sezidan ta Khan na razva-
Unah znamenitega samostana svetega
Evtimija. Odtod se obrne pot proti Nebi
Musa, znamenitemu mohamedanskemu
»vetigfu, ki obvladuje Mrtvo morje.
Arabska legenda pripoveduje, da je
prišel Mozes, že star 120 let in hoteč
ubežati smrti, od zapada Jordana k
vzhodu Mrtvega morja. Tu je zaspal
in angeli so ga pokopali v grob, zunaj
bel, znotraj cm. Nebi Musa ima bogato
leŽiSče bituminskega vapnenca. Vsako
leto pride na naš veliki petek tisoče
muslimanov k temu svetiSču, kjer pre-
živijo osem dni na Mozesovem grobu.
Odtod se podajo v impozantni slovesni
procesiji v Jeruzalem. Krasen in ne-
pozaben mi ostane pogled na te ljudi.
V naglici sem poiskal blizu Šte-
fanovih vrat v Jeruzalemu vzviSen
prostor, da bi lahko pregledal to veli-
častno orijentalsko sliko. Obe strani
tempeljevega griča, da celo mestno
zidovje je zasedla nešteta množica gle-
dalcev. Olava pri glavi je stala in va-
lovila nepregledna množica, ki je pri-
hitela ne le iz Jeruzalema, temveč iz
najoddaljenejših krajev. Nekaj časa
sem stal sredi mohamedanskih žensk
in se nisem mogel preriti skozi nje.
Kako slikovite skupine: Turki, Judje,
Grki, Arabci, možje, 2ene, otroci v naj-
različnejših a zelo pristojnih narodnih
no§ah. TurSke žene in dekleta kakor
tudi kristjane so nosile skoraj vse bele,
gostonabrane obleke. Turkinje so imele,
kakor predpisuje njih vera, zastrte
obraze, Grkinje so nosile izredno bo-
gato okrasje na glavi. Tudi kristjane,
četudi le gledalke, so bile praznično
oblečene, ker so praznovale svojo Ve-
liko noč. Obleka mož je bila različna
in nenavadna, kakor jo imamo priliko
gledati samo v orijentu, od preproste,
umazanobele srajce Arabca, pokrite z
odejo, do fantastične, elegantne, bujno-
barvane, z zlatom vezene Grka. Tu
napol nage postave bakreno barvanih
ali črnorujavih goUh prs, tarn Judje v
svilenih kaftanih, tu Turki v hlamu-
drastih hlačah z zlatom vezeno haljo z
neizbežnim rdečim fesom ali belim,
rumenim in zelenim turbanom. Zelenega
smejo nositi Ie Mohamedovi potomci.
Sredi obeh gričevih reber, posejanih z
nepregledno množico, se je pomikala
velika, dolga mohamedanska procesija,
s katero hočejo pokazati mohamedanci
o Veliki noči, ko pridejo kristjani od
blizu in daleč v Jeruzalem, vso krasoto
svojega bogočastja in skušajo nekako
demonstrirati. Na čelu korakajo vojaki
s puškami in vojaško godbo. V pro-
cesiji nosijo veliko pisanih zastav, pra-
porov in turSkih konjskih repov, sredi
procesije plapola zelena zastava pre-
roka. Klobčič Ijudstva, ki se pomika v
procesiji, tolče po taktu godbe na pavke
in bobne, piska in vreSči, da je groza.
Oni brez inštrumentov plešejo in ska-
čejo fanatično, tleskajo z rokami. V ta
hrup in truSČ se vmeša vriskanje in
vzklikanje navdušenih in fanatiziranih
gledalcev. Konec povorke tvori top-
ništvo, ki strelja med celo procesijo s
topovi.
Opazoval sem te ljudi in čital na
njih obrazih in v njihovem navduSenju
globoko versko prepričanje. Ta vsako-
letna procesija je zanje tudi Velika noČ,
pomladanski praznik prerojenja in učvr-
ščenja v verskem in nacijonalnem
smislu. Na§a Velika noč pa naj nam bo
isto — vstajenje, prerojenje, versko in
narodno! <+mS=£^'