XV. letnik. V Gorici, 7. fobruvarja 1907. 6."številka. ilovensKo.ljudstvo' nalFf.; Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiisknrna“ (odgov. L. Lukežič) v r-~&TGr—i IihajavBak četrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopisi bo ne vra-fiajo. Nefrankovana filma io nc spre-lom^jo. Cona listu znaSa celo leto 4 krone, it pol leta 2 krom. Za manj premožne » celo leto 8 krone, *a pol leta K l'E>0. —»Zl^Nemčijo je cena za drugo delole izven Avstrije 6 K. Bokopiseiprejmia ,Narodna Tiskarna" ▼ Gorici, ulica Vet-turini it. 9. Knročnino in ea-J znnnila s j>r ej orna upravništvo, Gorica Scmeni&ka ulica At. IG. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnnh v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti inc-stnem vrtu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva ('orno) št. I I po K vin. Oglasi in poslanic« se raCunijo po petit vrstah in sicer: Oe se liska enkrat 1 I v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Gorici. Zaupni shod „SIoge“. Danes leden je pošteno slovensko go-riško ljudstvo na sijajen način pokazalo, v čegavem taboru sloji; sijajno je manifesto-valo za naše ideje. Liberalcev, ki so gledali veličastni shod, je poslalo strah in poskrili so se. Da je bil shod res prava manifestacija, dokazuje sinočnja „Soča“, ki je čisto znorela in ki priznava, da se je našega shoda zaupnikov udeležilo okoli 400 mož. Tudi o svojem shodu so pisali, da jo bil sijajen, češ, ker bilo je navzočih 400 mož, akoravno jih je bilo komaj 250. Na naš shod pa je v resnici prišlo nad 800 mož iz vseh krajev goriške dežele. Največja dvorana goriškega mesta, dvorana „Central“, je bila natlačeno polna. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo ne vstopnic in prostora. Glede udeležbe so se odlikovali posebno vrli Gerkliani, katerih je prihitelo na shod do 40. Čez kolena so gaz''i sneg, a to jih ni ustrašilo, da se uueleže shoda ter man.Testirajo za svoje prepričanje. Čast tHkim možem I Dobro >‘0 bili zustopuni gorski kraji ob železnici, krasna je bila udeležba iz vipavske doline, lepa s Krasa in goriška okolica je bila častno zastopana. Bili bo to možje vseh slojev, revni in bogati, kmetje in delavci, vsi pa pošteni slovenski možje. „Soča“ jih psuje, da so bili „mežnarji in ljudje zadnje vrste“. Dobro, liberalci I Zapomnite si, da od ljudi zadnje vrste ne dobite ni enega glasu pri volitvah, akoravno bodete še beračili za nje. Naše ljudstvo je za vas „zadnje vr-ste“; zato liberalcem nobenega glasu! Z velikim navdušenjem so pozdravljali zborovalci dr. A. Gregorčiča, ko je otvoril zborovanj«?. Na predlog dr. Der-mastije je bil soglasno izvoljen za predsednika shoda zaslužni dr. A. Gregorčič, za I. podpredsednika deželni poslanec Bolko, za II. podpredsednika strojar Cotič iz Mirna. Za I. zapisnikarja je bil izvo-lien dr. Pavica, za 11. zapisnikarja župan Černič iz Št. Petra. Na dnevnem redu so bile 4 točke: t. Volivna preosnova, v čem ob-Btoji in kakšen pomen ima za Slovence. 2. Delovanje goriških Slovencev in njih zastopnikov na gospodarskem polju v zadnjem šestletju. 3 Zadružuištvo na Goriškem s posebnim ozirom na „Goriško zvezo“. 4. Priprave za bodoče državnozborske volitve in za nadaljni razvoj življenja mad goriškimi Slovenci. Dr. Gregorčič |e govoril ob velikem navdušenja o prvi točki. Govor dr. Gregorčiča. Cenjeni z b o ro ro v a lei I Govoriti mi je o volivni preosnovi za državni zbor, v čem obstoji in kakšnega pomena je za Slovence. Pri tem ne morem, da ne bi omenil dosedanjega volivnega reda, ki je slonel na podlagi predpravic za nekatere državljanske sloje. Predpravic je dajal veleposestnikom, katerih zastopniki po nekaterih deželah niso bili v nikakem razmerju z zastopniki drugih volivcev. Po nekaterih deželah je število veleposestnikov majhno in umetno sestavljeno, število poslancev, katere so volili, pa razmeroma jako veliko. Dosedanji volivni red je dajal predpravice nro prizadevauju naših poslancev, posebno pa po energičnem nastopa g. dr. Gregorčiča, ‘rešilo se je v tej dobi učiteljsko vprašanje in siesr tako, kakor smo vedno naglašali, namreč da plačujejo radi tega posestniki niti krajcarja višjih doklad na izravne davke. Po prizadevanju naših poslancev in deželnega odbora dovolila je vlada 90 000 K in dežela jo dodala 60.000 K za brezobrestna posojila, ki pridejo večinoma v korist vinogradnikom na Vipavskem in na Krasa. Žil, da gre razdelitev teh posojil počasa naprej ; a tega nismo mi krivi. Storili smo, kar je v naši moči, da bi stvar povspešili, žal, da nismo dosegli svojega smotra. Sicer so pa tudi župani in zasebniki poskusili i srojo srečo v tem vprašanju toliko pri c. kr. glavarstvu v Gorici, kakor pri namestništvu v Trstu; toda sami vedo, s kakim vspeh oin. (.Daljo v prilogi.) Priloga ..Primorskemu Listn“ št. 61 dne 7. febrnvarja 1907. Tudi vprašanje o podaljšanja vipavske železnice je priSlo v dober tir, a so je sedaj nekoliko za-orilo; vendar pa ta zadeva ne spi. To bo v kratkih potezah glavni nučrti in glavna dela, ki so se tekom te dobe vže izvršila, ali pa se izvrše. Poleg teh je pa še nebroj manjših del, načrtov, podpor, ki so se podelila ali posameznim občinam ali društvom v prospeh gospodarskih razmer v deželi. Čas mi ne dopušča, da bi jih niti našteval. Iz tega pa lahko razvidi VBakdo, da se je v tej šestletni dobi mnogo storilo za napredek na gospodarskem polju v deželi. Naj le vpijejo nekateri kolikor jim drago, da za kmeta nikdo nič ne Btori, a neovrgljiva resnica ostane, da sme ta doba ponosno gledati na svoje delovanje. Seveda ostane še ogromnega dela za prihodnjo dobo. V tej bode treba v prvi vrsti skrbeti za zgradbo deželne bolnišnice, ker sedanji tako rekoč na posodo vzeti ne odgovarjati zahtevam časa. A s tem vprašanjem bode treba rešiti tudi vprašanje o bolniških stroških, pod katerimi ginevajo sedaj naše občine. Vsi stroški za insolventne bolnike, katere plačujejo občine, znašajo pri nas okoli 220.000 K, a na Kranjskem, kjer zalaga dežela te stroške, 216.000 K. Toda Kranjska ima 510000 prebivalcev, Goriška pa le 280.000. Oziraje se na prebivalstvo morali bi se znižati ti Btroški pri nas vs j za polovico. Tu je treba odpomoči. Vpeljati in izvesti bode treba zakon za deželno zavarovanje proti požarom in na življenje ter tako preprečiti, da ne pojde vsota 600.000 K na leto iz dežele drugam od koder se nikdar več ne vrne. Izvesti bode treba vsaj deloma uravnavo Soče posebno pa Vipave — bodisi tudi le provizorno — na onih mestih, kjer voda Bvet razjeda in uničuje najboljši in najlepši avet. Uvesti bode treba melioracijski zalog, da se zboljšajo pašniki na planinah, travniki in polje po Krasu, na Vipavskem in drugod, kakor se to godi v drugih kronovinah. Izvesti bode treba načrte za cestne mreže na banjški planoti in iz Čepovana k Sr. Luciji, kar je tem krajem tako potrebno kot ribi voda. Načrti so vže izdelani. Posebno pozornost bode treba obračati vprašanja o pokritja stroškov za ljudsko šolstvo, ki so v naših treh slov. političnih okrajih neznosni. Pomislite, da plačuje pol. okraj tolminski 70%, goriška okolica 71% in sežanski okraj letos celo 110% na vse izravne davke le za ljadsko šolstvo, dočim nalaga kranjska dežela le 40% na vse izravne davke vkljub tema, da krije sama vse deželne potrebščine v ožjem smisla besede, ki se zalagajo iz deželnega zaloga, da plačuje vse stroške za ljadsko učiteljstvo, da vzdržuje deželne ceste, katerih pri nas ne pozaamo, ter da nosi sama vse bolniške stroške. Torej t a m 4 0“/0 za vse navedene zadeve, pri nas pa od 7 0 — 1 10°/o samo za ljadsko šolstvo! Tadi glede vzdrževanja okrajnih cest bode treba preosnove. Predlanskim je stalo vzdrževanje teh cest naše tri slovenske pol. okraje 215 000 K, kar odgovarja povprek 40% dokladam na vse izravne davke teh okrajev. To so ogromni odstotki. Kes da pačujejo nekateri okraji le 16 do 26°|0, adrugi pa po 36°|0, 60% le za okrajne ceste. To so neznosne razmere. Veliko pozornost bode treba obračati tudi zgradbi železnih cest po soški dolini in od Sv. Lucije do Idrije in Vrhnike. V tem oziru so storjeni vže prvi koraki. Tudi podaljšanje vipavske železnici zahteva vedne pozornosti. Sedaj sili na površje tadi briška železnica. To vprašanje bode treba temeljito proučiti, to tembolj, ker je promet v Brdih velik in raste od leta do leta. To so glavni načrti za prihodnjo šestletno dobo dežeinozborskega zasedanja. Ako se posreči Vašim poslancem vse ali vsaj večji del teh načrtov izvesti boste ž njimi lahko zadovoljni. Toda če to hočete, treba da volite poslance, ki bo Bložni, jednega mišljenja in daha, ki imajo um in srce za blaginjo ljudstva, ki jih voli. Kdor stvarno in pravično Bodi, mora priznati, da „Slogini“ poslanci so z ozirom na težavne razmere, v katerih morajo delati, v polni meri izpolnili svojo dolžnost na vse strani. Menimo, da nji- hovim naslednikom so ne bo treba sramovati, ako bodo mogli o svojem času z enako mirno vestjo kazali na dejanju, kakor lahko kažejo današnji pravi zastopniki ljudstva, ki delujejo brez bobna in pokrovač, ne zmeneč se za očitanje, da bi brez programa in brez cilja, brez zmožnosti in brez energije. Govor vodje Premrou-a. Častiti zborovalci! Moja naloga je, spregovoriti nekoliko besedi o zadružno - gospodarskem vprašanju v naši deželi. Na3a stranka je vedno obračala pozornost na vsa važna vprašanja, posebno na ona, ki se tičejo našega kmeta, zato je umestno, da bo danes na kratko ozremo na to, kar smo doslej storili in dosegli, zakaj iz tega se sestavi tadi delo, katerega imamo rešiti v bodočnosti. Gospoda moja I Živimo v času, ko se povsod uveljavlja in avažnje načelo asociacije, združevanja, v času, ko se splošno zahteva, da mora posameznik za toliko odnehati od svojih individualnih pravic, v kolikor je to potrebno za celote. Nezdrave gospodarsko razmere, katere so splošno provzročili nazori liberalnega go-spodastva, bo postale tako občutljive, da se vse združuje v boju zoper posledice teh razmer ! Naraščajoča moč kapitalizma pa ni zadela samo delavstva, obrtnije in dragih stanov, nego zadela je pred vsem tudi kmetijstvo. To dejstvo nam potrjujeta zgodovina gospodarskega propada kmetijstva in tozadevna statistika. Med Bredstva, ki olajšajo slabe gospodarske razmere našega kmeta, prištevamo tudi kmetijske zadruge. Kakor so namreč skušali delavci in obrtniki pomagati si z združenimi močmi, z eno besedo z zadrugami, tako mora tadi kmečki Btan skušati, da si z zadrugami pomaga iz svojega nepovoljnega položaja. Da je to potrebno, je naša stranka spoznala že davno. „Slogin“ program je že s početka obsegal med drugim tuli delovanje na gospodarskem polju. Gospodarski odsek .Sloge" je tudi v tem smislu deloval. Iz delovanja „Sloge“ je nastalo vse, kar smo doslej storili. Naši ljudje bo ustanovili „Ljadsko posojilnico", katero so pred leti prevzeli naši politični nasprotniki in jo odslej odtujili svojemu prvotnemu namenu: služiti kmečkim potrebam. S sodelovanjem pripadnikov naše stranke se je tuli uitanovila „Trgovsko-obrlna zadruga", o uUanovitvi katere je svoje dni pisal dr. Tuma, da se je ne upa ustanoviti brez podpore duhovništva. Duhovništvo je to podporo takrat tudi dalo, za plačilo pa jo dobilo neštevilno vrsto moralnih klofut, ki so pa tako že vsem znane. Gospodarski odsek »Slogo1* je imel nalogo, posplošiti na Giriškem zadružno misel ; sam dr. Tumi je sedel v tem odseku, on sam je tozadevno konferiral svoj čas z voditelji konservativne stranke na Kranjskem in se ponujal za organizatorja na Goriškem—tako dolgo, dokler ni počil razkol. Od tedaj pa je vsaka zadruga, ki ni bila v rokah političnih, narodno - naprednih »kričačev", postala »klerikalna". je zadobila zgolj politične svrhe, ki v prvi vrsti merijo na to, da spravijo in obdrže kmeta pod voljo duhovščine, kakor se je I. 1900 izrazil dr Tuma na shodu v Ozeljanu. To je govoril oni isti mož, ki je nekaj let poprej prosil duhovnike, naj mu pomagajo ustanoviti »Trgovsko-obrtno zadrugo, ker jo drngačo ne more I NtSi gjrišci liberalci so si osvojili oba imenovana denarna zavoda v svoje politične namene, odtujila pa so oba zavoda svojemu prvotnemu namena. Nam pa ni ostalo druzega, kakor da bmo ustanovili »Centralno posojilnici", ki je prevzela obenem tudi nalogo „Slo-ginega" gospodarskega odseka, namreč razširjanjd zadružništva. Vsa gonja proti »Centralni posojilnici" in njenemu delovanju ni izdala ničesar. Ves ostudni boj je bil brezvspešen, ugled in delovanje „Centralne posojilnice" pa sta rastla tako, da je posojilnica že v 3 in pol letih svojega obstanka dosegla milijon kron hranilnih vlog; še več, njeno zaupanje je med ljudstvom tako rasllo, da vlagajo pri njej svoje prihranke sami pristaši na-rodno-napredne stranke. Namen „Cen-tralne posojilnice" ni bil nikoli, da bi nakupičevala dobičke, zato se je pri posojilih omejevala na najnižje dohodke. Edino ta posojilnica je bila zadnje čase znižala posojilne obresti. Njen .človekoljubni namen je priznala celo cela vrsta narodno-naprednih, ki so si najeli posojila ravno pri »Centralni posojilnici1* ! Moč posojilnice stalno narašča, tako da je začela misliti na to, da pripravi sebi in ostali organizaciji primernejše prostore. V to svrlu je kupila lansko leto „lbtel Central", ki obeta postati pravi pravcati naš »Zadružni dom1*. Ni se hvalila z »narodnimi pirahi", ko jo nabavila omenjeno stavbo, zato je tadi gotova, da ne bo imela »klopotcev", kakor so je to zgodilo dragim. „Centralna posojilnica11 pa je zvesto izvrševala svojo zadružno nalogo. Gola 1 vrsta pjsojilnic in drugih zadrug se je osnovala po prizadevanju posojilnice in naših mož, ki vse dobro delujejo. Nasprotniki so ovirali tudi to delovanje, blatili in smešili može, ki so delovali na tem polju. Z »man, kar spozna ljudstvo za dobro, to se ne da ovirati, se ne da zatreti. Število naših zadrug narašča od dne do dne, naša organizacija se od dneva do dneva razvija — smotreno in zdravo 1 Organizacija, ki se je zbirala okoli „Centralne posojilnice" so je pomnožila tako, da je bilo potrebno odtrgati za-družno-zvezno poslovanje, in da se je po nasveta c. kr. poljedelskega minister-stva ustanovila posebna zveza, naša »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev". Naši nasprotniki niso pastili pri mira tadi tega našega tvora na gospodarskem polja. Zaganjali so bo vanj z znano svojo pjrliJnostjo, pa ni nič pomagalo. Sinešenje, natolcevanje, amazano napadanje in vsa druga sredstva niso izdala ničesar — „Goriška zveza" napreduje v njeno kolo pristopajo danes tadi treznejše narodno-napredne zadruge, dokaz, da »Goriška zveza'1 ima pred seboj edino le gospodarsko delovanje, ne pa političnih tendenc. »Goriška zveza'* je razširila avoj delokrog tudi na druge panoge. Ena teh panog, in sicer zelo važna, je skupno naročevanje kmetijskih potrebščin, kakor umetna gnojila, modra galica, žveplo, klajno apno i. dr. Zveza je bilaprva med gonškimi slovenskimi zavodi, ki je vpeljala to važno kmetijsko panogo. Njen smoter je bilo, dosezati s skupno nabavo boljšo kakovost in nižjo ceno kmetijskih potrebščin, pred vsem pa osamoavojitev slovenskih kmetov od Slovencem sovraž-ne „Kmetijake družbe" in od drugorod-nih trgovcev. To nalogo je dosegla v okviru avoje organizacije. Poslovanje zveze se tudi v tem oziru atalno po-množaje, navzlic prikritim in odkritim napadom. Dve loti po ustanovitvi »Gjriško zveze14 ae je ustanovilo „Slovensko kmetijsko društvo", ki si je stavilo med dru gim tudi namen, posredovati pri skupni nabavi. Spočetka je iskalo z nami atika in skupnost', ki ae pa ni dosegla. Članom naše organizacije nismo nasprotovali glede vstopa v omenjeno društvo in tudi ne bomo v kolikor bo izvrševalo svojo strokovno izobraževalno nalogo. A glede tega društva moramo danes slovesno povedati svoje odkrito mnenje. »Goriško kmet. društvo" ima po svojih pravilih namen strokovno povzdigniti vse stroko našega kmetijstva. Žo ob ustanovitvi smo opazili neke sumljive znake, da hočejo gospodje pri »Gor, kmet. društvu" še kaj druzega. Dandanes pa je očitno, da se pod tvrdko »Goriško kmet. društvo" vrši neka akrita, zahrbtna agitacija po daželi. Radi tega smo prisiljeni izjaviti, da ne bomo več trpeli take zlorabe od države podpiranega tehničnega društva v zasebne politične namene. Gospodje pri »Gor. kmet. društvu" naj vedo, da bomo odslej njih društvo, ako ostane res nepolitično, z vsemi močmi podpirali, sicer pa je L>omo odslej javno iu očitno pobijaii ter gospodom vsako netaktnost iu vsako zlorabo društva v javnosti povedali. V njih rokah je vojna ali mir, sami naj volijo ! Iz tega se razvidi, da je naša stranka vedno delovala na zadružnem polju, in da na ejem tudi nepretrgoma deluje. Za vse svoje delo pa je vedno žela od nasprotne strani samo napadanje in blatenje, ki je doseglo pač svoj vrhunec v tipičnem slučaju »Krojaške zadruge", ki je pač vsem še prav živo v spominu. To napadanje nas prepričuje, da Bino na pravi poti. Vspehi pa, katere smo dosegli doslej, nas bodrijo, naj vstra-jamo na ti poti, naj nadaljujemo naše delovanje na zadružno-gospodarskem polju. Dolžnost nas vseh, ki svoj narod ljubimo je, da mu žrtvujemo svoje moči, svoje delo, svoje znanje. Mi naroda ne ljubimo pri kozarcu vina, pri veselicah, ko nas navdušuje moment, mi hočemo delati za narod, dejanski delati, ne pa samo obeUti ! Naši programi niso dolgo- vezni, polni zvenečih^fraz. Nam je dovolj, da program obsega za nas nalogo : delovati na kmetijsko - gospodarskem polju. Zalo, goapodje, na delo I Maraikaj amo doslej storili, mnogo nas še čaka. In to kar nas čaka, zvršimo. Trudili ae bomo, plačilo pa nam bo prepričanje, da smo našema kmeta pomogli ne s frazami, nego dejanski. In tu, gospodje, moramo danes pač amotreno postopati. Imeti moramo pred očmi jasen cilj, proti kateremu moramo stremiti. Naš namen je jasen : ustanoviti hočemo zadruge povsod, kjer so potrebne, in kjer se jim nudijo vsi življenski pogoji. Zadrug sicer imamo, pa še vedno premalo. Vsaka vas večjega obsega bi morala imeti svojo zadrugo, tako da mora naše ljudstvo popolnoma prevevati zadružna ideja. Zadružna oblika je za naše ljudstvo važnega pomena. Predbaciva se nam, da so naše zadruge politično orodje v rokah duhovništva. To more trditi zlobnež, more trditi edino le politični butetj, ki vidi v vsem, kar mu politično ne služi, nadvladno sredstvo somišljenika nasprotne mu struje. To more trditi človek, ki pozna edino le predale svojega več ali manj borniranega strankinega lista, ne pozna pa svet, ne pozna zadružno-gospodarskih in ploh agrarnih razmer ne v domovini, iie izven domovine. Ker sodeluje pri zadrugah duhovnik ali učitelj, ki ni istega mišljenja takega političnega zaslepljenca, psuje zadruge, psuje vse socialno-gospodarsko delo. Max Grabein, glavni tajnik državne zveze nemških kmetijskih zadrug piše v svojem sestavku: »Socialni pomen nemškega kmetijskega zadružništva" (Ttibingen, 1905) med drugim tudi to-le: „V posebno velikem številu sodelujejo pri kmetijskem zadružništvu duhovniki iu ljudskošolski učitelji. Odločili so se za sodelovanje v prvi vrsti vsled nravnega in duševnega pomena kmetijskega zadružništva. Zato tudi nosi ravno njih sodelovanje posebno idealni in nravni pečat. Ne sme se namreč prezreti, da se duhovniki in učitelji, ki se pečajo z gospodarskimi in osebnimi razmerami svojih soobčinarjev, tem zbližujejo in zadobijo večje zaupanje v izvrševanju svojega giavnega poklica itd." Tokonštatira tajnik najvažnejše celo nemške organizacije, pri nas pa izliva svoj žolč nad duhovniki in nad zadrugami vsako uredniško revše. Gospodje, narodno dolžnost vršimo, če poučimo naš narod, kako naj praktično vporablja socialno-gospodarska sredstva, katere nudi zadružništvo. Zato na delo. »Goriška zveza" je pričela s predavanji, prenese naj jih na deželo, povsod naj se vzbudi zanimanje za raiffeisenske posojilnice, mlekarske zadruge, kmetijske zadruge in druge take osnove. Prirejajmo predavanja in razgovore, pojasnimo ljudstvu, kako mu je mogoče z zadrugami olajšati si svoje gospodarske razmere in pred vsem pa oživotvoriti važno zastopstvo svojih interesov. Društvo, ki ima sicer kmetijske namene, pa razteza svoje delovanje čez vso deželo, nima tolike praktične vrednosti, ker v njem vkazujejo gospodje, ki zasledujejo politične ali druge tendence. Vse drugače pri zadrugi. Tu vka-zuje kmet, tu odločuje glas kmeta, bil veleposestnik, ali mali posestnik, enega ali drugega političnega mišljenja. Zadruga vzbuja stanovsko zavest našega kmeta, vresničuje stanovsko združevanje istega. Kakor imajo pravico, združevati se drugi stanovi, ravno tako naj jo ima kmet. Minuli so časi, ko je n. pr. v denarnem zavodu vstopil kmet s klobukom pod pazduho, in v strahu vele-ponižno prosil milost zadnjega pisača, naj mu pove, kje ir kako bi dobil denar. Posojilnice na knietin so ga ojunačile, da je otresel to hlapčevsko ponižnost; danes stopi v zavod in zahteva, ako ve, da drugače ustreza posojilnim pogojem. Ta cilj hočemo doseči, kmetu hočemo tako osamosvojiti in pozavedeti, da bo zahteval, kar mu gre, ne pa klanjal se vsakemu Gesslerjevetnu klobuku. Prost, samozavesten narod hočemo, ne ponižnega hlapca. V to ime: med narod, na delo! Govor dr. Dermastja. Dr. Dermastia je govoril na kratko približno tako-le: Čislani zbrani. V vsakem boju, iz katerega hočemo zmagonosno iziti, nam je potrebno dobro vodstvo. Tudi v volilnem boju, ki nas čaka ob prihodnjih volitvah, nam bo treba, dobrega vodstva, in zato je treba, da si izvolimo osrednji volilni odbor, ki naj sestoji iz odbornikov društva »Sloge", ki naj pritegne J tudi zastopnike vseh stanov. Po potrebi naj se ustanove okrajni in krajni volilni odbori, ki naj vodijo volilno gibanje v dotičnem kraju, in ki naj stoje v vednem stiku z osrednjim volilnim odborom. Ti volilni odbori so pa le stroj, ki mu še manjka gonilne moči. Treba je, da so volilnih odborih živahni, delavni možje. Vsak posamezni volilcc je dolžan ne samo izpolniti svojo volilno dolžnost, ampak mora biti tudi agitator v svojem kraju ter mora skrbeti za to, da spravi čim več glasov na volišče. Ta volilna organizacija naj bo podlaga nove, krepke organizacije stranke, ki se bode potegovala za koristi vseh produktivnih stanov. Na podlagi te organizacije hočemo z vsemi močmi delovati za gmotno in duševno blaginjo našega ljudstva po preskušenih načelih starega narodnega programa z vednim ozirom na nove razmere in potrebe naše dobe, toda enako tudi z vednim ozirom na nespremenljiva načela vere naših očetov. Bojevati se nam bo z nasprotnikom, ki sicer doslej na gospodarskem polju ni storil ničesar in se je začel brigati za ljudstvo, kakor je sam izjavil, še le vsled volilne reforme. Toda ta nasprotnik bo zastavil tudi vse svoje moči in sile, da vrže iz šole križ in napravi zakonsko zvezo ločljivo. Ampak, čislani navzoči, ti svobodnjaki so tako malo svobodoljubni celo sami sebi nasproti, da so iz svojega programa izpustili zahtevo po ločljivosti zakonske zveze, ker so se bali poštenega slovenskega ljudstva. Z vso odločnostjo moramo ožigosati liberalnega odvetnika, ki se je na liberalnem zaupnem shodu norčeval iz verskega čuta našega ljudstva. (Veliko ogorčenje. Klici: Doli ž njim ! Sramota !) Verski čut naj izgine iz našega naroda in ž njim izgine tudi slovenski narod ! (Odobravanje). Nikdar ne bomo pustili, da se vrže iz šole verski pouk in križ (Burno odobravanje. »Nikdar! Nikdar!"), kar hočejo liberalci doseči s svobodno šolo. Na zaupnem shodu pa si niso upali omeniti razporoke, ker se boje našega ljudstva. (Odobravanje). Na delo, na agitacijo za naše kandidate. Po delu na naj sledi lepa zmaga! (Vihar navdušenja je zagrmel po dvorani ter trajal več minut). Dr. Gregorčič se zahvali govorniku za krasne besede. Možje, sedaj pa po glejte okoli sebe in seštejte, koliko Vas je. Potem boste pa videli, kako bodo liberalni listi pisali o našem shodu, češ, da je bilo le nekaj Cerkvenikov, delavcev in revežev, Tako delajo vedno. Djkler vidimo v našdm ljudstvu toliko zavesti in gorečnosti za dobro stvar, se nam ni bati ničesar. Vsi na delo I Za delom naj sledi zmaga 1 Zmage želim V a m. Zmage želim našim načelom! Zmage želim naši stranki! Nepopisno navdušenje je zavladalo zopet ob teh besedah. Ko se je vihar nekoliko polegel, je predlagal rihemberški župan gospod Pavlica zaupnico pred vsem dr. Gregorčiču in vsem deželnozboi-kim poslancem „Sioge“. (Navdušeno odobra vanje.) — Dr. Gregorčič se zahvaljuje in obljubi, da bodo naši poslanci še dalje neumorno delali, dokler imajo tako zaupanje v ljudstvu. Delali bodo z ljubeznijo do ljudstva, v korist ljudstva ! (Prisrčne navdušene ovacije.) — S tem je bil končan veličastni shod. Ta shod je bil krepka in odločno protiliberalna man festacija. Nuj bi ta shod vzbudil na delo nove moči, da bomo vsi goriški Slovenci ena velika navdušena armada za naša sveta ljudska in katoliška prava vnetih borilcev. Preko bevskanja liberalcev, ki jih je zbor ljudstva obsodil z vso odločnostjo gremo naprej neustrašeno Delavski shod. V nedeljo je imelo ..Slovensko katoliško delavsko društvo4* lep shod v prostorih g. Gorjanca na Kornjn v Girici. Na shodu so givorili g. dr. J >sip Dermastia, dr. Andrej Pavlica, g I. Cotič iz Mirna, ki je przdravil >hrJil v imenu mirenskih Bobratov in priporočal slogo in pa g. Kržišnik, zastopnik slov. delavskega društva v Olovcu, ki nam je sporočil bratske pvzdravb vrlih koroških delavcev. Vsi govori so bili jako zanimivi. G. dr. Dermastia je poudarjal dolžnosti delavcev o prihodnjih državno-zborskih volitvah, pa tudi dolžnosti žensk, ki lahko s svojo sgiticijo mnogo pripomorejo k zmagi. Znano je, da so pripomogle na Dunaju ženske do zmage krščanskosocialni stranki. Voliti treba v držtvni zbor može, ki so vneti za gospodarske in verske koristi naroda, ki so proti razporoki in proti svobodni šoli. Križa ne damo odstraniti iz šol. Kam vede ne-brižnost pri volitvah, kažejo nam v jasni luči žalostne razmere na Francoskem. Govor g. dr. Andreja Pavlice se je sukal o dv( h jako važnih točkah: O pridobivanju domovinske pravice in o novi vol iv n i rt formi. Ker so ti nauki delavcem vrlo koristni, hočemo objavili njegov govor dobesedno: 0 pridobivanju domovinske pravice. Dragi dclavci! O dveh jako važnih zadevali mi jc danes govoriti. Prva zadeva sc suče okrog vprašanja, kako se pridobiva domovinska pravica. V rokah imam dve razsodbi c. k. upravne sodnije na Dunaju z dne 2. junija in 19. oktobra 1906 glede 56 prosilcev, katerih ni hotela go-riška mestna občina sprejeti mej mestjane, češ, da niso doprinesli dokazov, ki jih zahteva zakon. Ti so se pritožili na c. k. namestništvo v Trstu. C. k. namestništvo v Trstu je razsodilo, da mora magistrat vseli 5(5 prosilcev sprejeti mej mestjane. Goriška mestna občina se je obrnila proti tej razsodbi na c. k. upravno sodnijo na Dunaju in ta jc izdala dne 2. junija in dne 19. oktobra I. 1906 dva odloka, ki sta velikega pomena. Iz teh odlokov razvidimo: 1. Odločitev glede podelitve domovinske pravice ne spada v področje občine, ampak v področje politične oblasti. To v zmislu § 36. poglavja VI. postave z dne 3. dec. 1863 št. 150 drž. zak. Po § 6. nove postave z dne 5. dec. 1896 št. 222 drž. zak. smatrati je občino kot stranko, ki se izjavi ali sprejme ali ne sprejme koga med domačine. Ako se izjavi, da sprejme, dobro, ako pa se izjavi, da ne sprejme, pride zadeva pred p r v o r a z s o j e v a 1 n o instanco politične oblasti, v našem slučaju pred c. k. namestništvo, ki izda v pravem pomenu odločilno razsodbo. 2. Politična oblast kot prva razsojajoča inštanca ne sme preiskovati le tistih dokazov, ki jih stranke doprinesejo, ampak je dolžna, če kaj manjka uradno poizvedovati. To v zmislu § 2. nove postave z dne 5. dec. 1896 in § 6. postave z dne 22. okt. 1875. § 2. postave z dne 5. dec. 1896 ne zahteva, da mora doprinesti stranka občini, kjer hoče dobiti domovinsko pravico, vsa potrebna dokazila. Občina naj sama poizveduje, ali pa mora potem uradno poizvedovati politična oblast. Občina ima 6 mc-secev časa odgovoriti ali ne odgovoriti. Po preteku 6 mesecev se sme prosilec obrniti na politično oblast, ki potem razsodi. 3. Ako si bival 10 let v občini A in se koncem 10 letne dobe preseliš v občino II, imaš dve do pet let časa, da se potegneš za domovinsko pravico v občini A. To v zmislu § 4. post. z dne 5. dec. 1896. 4. Kdor je bil 10 let v občini nepretrgoma in ni vžival v tem času podpore za uboge, ima pravico do domovinske pravice v tej občini, tudi če dobiva po preteku 10 letne dobe podpore za uboge. To v zmislu iste postave z dne 5. dec. 1896. Franc Sartori iz Romansa jc bival v Gorici od 1. jan. 1891, ko je dobila postava veljavo, nepretrgoma do 1. jan. 1901, ko je stekla 10 letna doba. L. 1904 je začel dobivati podporo za uboge. Ta podpora pa mu ni uzela pravice, da bi si ne mogel v Gorici pridobiti meščanstva.1) Toliko o prvi točki! Druga točka, o kateri treba par besedi spregovoriti, je vo-livna reforma. 0 volivni reformi. Državni zbor je sprejel postavo o splošui in enaki volivni pravici. Z* državni zbor bodo volili vsi moški, ki so spolnili 24. leto, so Avstrijci in bivajo v dotičnem kruju ob razpisu volitve vsaj eno leto. Volili bodo vsi doma t. j. v občini, kjer bivajo. Ce je občina raz deljena v razne vasi in pripadajo ti raznim volilnim okrajem, volil bo vsakdo v tisti vasi, kjer biva. Volilno pravo se bo izvrševalo le osebno t. j. vsakdo bo imel za-se en glas, ki ga bo moral osebno oddati. Voliti ne bodo smeli 1. Vsi, ki so pod oblastjo očeta, oskrbnika ali kura-tele. 2. T', ki vživajo podpore za uboge iz javnih sredstev ali kateri so to podporo vživali v prejšnjem letu. Kit taki pa se ne smejo smatrati ti, ki dobivajo podpore iz delavskih blagajn v boleznih in nezgodah, tudi ti ne, ki se brezplačno oskrbujejo v javnih bolnišnicah. 3. Osebe, katerim je premoženje v kon-kurzu. 4 Osebe, ki so bile v kszen obsojene radi kaktga zločina, tatvine, pj-neverjenje, sleparstva, nesramnosti (po §§ 460, 461, 463, 464, 612 državnega kaz zakonika) ali pa radi prestopka § 1. postave z dne 28. maja 1881, ali § 1. postave z dne 25. maja 1883 ali S*} 1> 2, 3, 4 in 5 predzadnjega odstavka postave z dne 24. maja 1885. To izklju-čenje od volilne pravice preneha pri prestokih tj 6., št. 1 —10 postave z dne ‘) Slovenski časniki so naprošeni, *la poročajo <> teli važnih odlokih. 15. novembra 1867 drž. zakoniku št. 131. z dnem, ko jo dotičnik dostal knzon, pri drugih prestopkih le postavo pa šb-Io po preteku 10 let po obsodbi, če jo bil di ličnik kaznovan na f» M. P.-i vseh drug h navedenih prestopkih dobi spet volilno pravico 3 leta po prestani kazni. 5 O ebe, ki so bile kaznovane po 45, 47 48 in 49 vojne postave t dne II. aprila 1889 zadobe volilno pravici 3 let i po prestani kazni. 6. lstotako izgube volilno pravice ti, ki se pregrešijo zoper volilno prostost ob volitvah za državni in deželni zbor. 7. O^ebe, ki so pod nadzorstvom policije ali pa so v prisil-nici. Ti zadobe spet volilno pravico 3 lela po preteku tega nsdzorstva ali izpustitve iz prisilnice 8. OJetje, katerim je bila uzela očetovska oblast nad otroci in sicer dokler se to ne promeni, v vsakem slučaju pa se 3 leta po sodnikovi razsodbi. Ali bo moral vsak iti na volišče? Po vesti je dolžan vsakdo voliti dobrega krščanskega moža I Državni zbor pa je prepustil deželnim zborom, da naj odločijo, ali bodo morali pod kaznijo vsi voliti ali ne. O volivnih imenikih: Županstva bodo morala napraviti dvojen prepis vseh volilcev po abecodnem redu' z označenjem značaja in stanovanje. En prepis bo moralo izročiti glavarstvu v pregled. Glavarstvo mora popraviti pogreške uradno. Popravljeni imenik izroči glavarstvo županstvu, ki ga mira potem 14 dni razpoložiti. Čas za reklamacije bo trajal 14 dni po razglasit/i, da je volivni imenik razpoložen. V občinah, ki imajo nad 20.000 prebivalcev, mora biti vsaj 8 ur na dan razpoložen. Kdor bi hotel dobili proti primernem plačilu tiskan imenik v roke, moral bo to naznaniti županstvu 8 dni po razpisn volitev. V nadaljnih osmih dneh se bode moralo položiti 50 procentov stroškov, ki so približno potrebni za napravo imenika, drugačeje priglašenje neveljavno. Kdor se v prvih 8 dne no oglasi, nima pravice do imenika. Ostale itroškeza imenik budo plačali ob sprejemu. Reklamacije napravi lahko vsakdo, ki je volivec v dotičnem okraju, ludi za druge ustmeno in pismeno. Reklamacije postavno vložene mora župan v treh dneh predložili politični oblasti v razsodbo. OJ glavarstva je dopuščena reklamacija na namestništvo v 3 dneh. Oi tod ni več ugovora. Reklamacije se m )-morajo napraviti za vsak slučaj po-sebe. K reklamaciji je treba dostaviti dokazilo, ki spričuje, da je dotičnik 24 let star in daje avstrijski državljan. Reklamacije, ki nimajo leh dokazil se zavrnejo. Dokazila ali spričevala smejo biti brez štemplja. Volili bomo z volivnimi listki. Vsak volivec ki bo vpisan v imenik, bo dobil legitimacijo in volivni list od županstva. Ako kdo izgubi volivni list ali ga uniči, dobil bo lahko drug. Tudi na dan volitve bode volivni komisar delil volivne liste. Te volivne liste bomo lahko napolnili dim«, lahko pa tuli v volivni šibi. Volita» b> tajna. Vsakdo bo oddal zvit volivni listek. Kdor izgubi legitimacijo, ne bo mogel voliti ! Volivni list bomo oddali, ko pokažemo prej legitimacijo. Vse dežele bodo nten dan volile; vse ožje volitve bode tudi na en dan. Ta dva dneva bo določilo mini-sterstvo za notranje reči. Novi državni zbor bo štel 616 poslancev. Izmed teh bo 233 Nemcev, 259 Siovanov in 19 Italijanov. Izmed Slovanov bo 107 Čehov, 82 Poljakov, 33 Rusincav, 24 Slovencev in 13 Hrvatov. Kar se tiče slo ven sk h poslancev, volila jih bo kranjska dei-sla 11, štajerska 7, koroška 1, Merska 1, g ir;-ška 3 in tržaška 1. N» G »riškem bodo volili sodnji okraji tolminski, cerkljan-ki, kanalski, kobariški in bovški 1 slovenskega poslanca, sodnji okraj goriški br.-z mesta G irice in vasi LičniKa l in sodnji okraji ajdovski, komenski in sežanski 1 slovenskega poslanca. Giriško mesto, v kattrem bivajo Italijani, Slovenci in Nemci, bo volilo enega poslanca o katerem so na mire veJet, kitjra narodnosti da bo I Furlani bodo volili v sodnjih okrajih korminskem in gradiškem 1 poslanca. Ž njimi bod) volili tu li Slovenci z Mrd, ki spadajo pod sodnji okraj korminski in vas Ločnik. Sodnja okraja červinjanski in tržiški volita tudi enega furlanskega poslanca. Pod sodnji okraj tržiški spadajo tudi nekateri Slovenc; ki bodo ž njimi volili in med njimi odločevali, kakor zapadni Brici. Podkupovanje z denurjem ali blagom se bo kaznovalo z zaporom do 6 mesecev in sicer bosta kaznovana pod-kupovalec in podkupljenec. Kdor bo plačeval volivcem na dan volitve za pijačo in jedila ali dajal pijsči in jedila po znižani ceni, se bo krznovat do 200 K. Kdor bo hotel koga siliti, bodisi s kakim dejanjem, s kakim oškodovanjem, bodisi s kakimi grožnjami, da naj ne gre volit ali da naj gre volit v določenem zmislu, ho kaznovan do 6 mesecev ali celo do 1 letH. Prav la kazen bo zadela tudi tistega, ki hi hitro po volitvi morda komu škodo provzročil, ter je le-ta volil na nasprotno stran. Kdor ho razširjal krive vesti glede kraja, časa ali kandidata ob času, ko so volivei ne moreio več o stvari podučiti, bo kaznovan do 3 mesecev. Kdor bo n. pr. napolnil komu volivni listek s kakim drugim imenom in ne z imenom ki mu ga jo naznanil do-tični volivec, bo kaznovan do 6 mesecev. Kdor bi komu ukradel legitimacijo, ali kdor si tujo legitimacijo zase ali za druge, ki niso opravičeni porabil, bo kaznovan do 3 mesecev. Kdor bo volil za koga drugega, bo kaznovan do 3 mesecev, čeprav lii mu ta to dovoiil. Kdor bi po nezakoniti poti zvedel, na katero stran je kdo volil, bo kaznovan do 6 mesecev. Kdor bi hotel motiti ali preprečiti postavno sklicano zborovanje, bo kaznovan do 3 in celo do 6 mesecev. Kdor bi se no hc tol odstraniti od zborovanja, kamor ne spada, bo kaznovan do 200 K. Glede vseh prestopkov bodo sodile okr. sodnije, le glede napajanja in pogošče-vanja volivcev in glede neopravičene udeležbe pri zborovanjih bo sodila in kaznovala politična oblast. V nekaterih Blučajih izgubi kaznjenec volivno pravico in pravico voljen biti še za 3 leta po prestani kazni. A g i t a c i j a ‘j e s e v ed a dovoljena v polnem obsegu. L<) siliti ali podku-pavati ni dovoljeno. Prepovedana je nepoštenost. Dovoljeno je podučevati volivce, jih svariti, jim prigovarjati, jih navduševati, jih prosit'. Tudi peljati koga z vozom na volišče, ni prepovedano. To so v glavnem nauki, ki se tičejo nove volivne reforme. Zapomnite se jih dobro in preskrb.tu se nemudoma s potrebnimi dokazili! Novi parlament bo za delavstvo velikanske važnosti, ker rešilo se bo v njem vprašanje o zavarovanju za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti. O tem sem vam lani obširno govoril. Načrt te postave leži še vedno nerešen v državnem zboru. Delavci! Volivna pravica je sedaj v vaših rokah pripravno orožje, s katerim si lahko pridobite zmago! Primite torej za orožje kot zavedni Slovenci ia Avstrijci! Dopisi. V Črničah sc ljudje čudijo, kako da jc njihov župan zašel med zaupnike liberalne stranke. Sicer so ga liberalci že pri prvi »reorganizaciji" pred par leti odlikovali z nečastnim imenom liberalnega zaupnika, vendar mu ni bilo mar za to dvomljivo čast; zato se pa tudi ni ponašal žnjo. Da so ga zdaj zopet izvolili, ko ga menda niti zraven ni bilo, tudi ga niso zato vprašali, kaže le obupano predrznost liberalnega generalštaba goriškega. Ljudstvo se sramuje županov, ki s svojim imenom podpirajo stranko, kije za ločitev zakona in brezversko šolo. Zato želi vedeti, kdo je kriv, župan ki hrepeni po časti liberalnega odlikovanca, ali liberalna banda, ki vsiljuje svoje šarže in naslove in s tem kompromitira može, katerim ljudstvo zaupa. Zaupnik liberalcev ne more biti zaupnik ljudstva. Tudi v Šempasu so bili do zdaj prepričani, tla je njihov župan pameten mož, zdaj se je pa zvedelo, da je zašel med zaupnike tiste stranke, ki živi od častikraje in svinjarij svojih glasil. Če se zdi županu častno bili adjutant liberalnega generala in narodnega mesarja mu tega ne more nihče braniti, pošteni Šenipasci se pasramujejo, da se bere ime njihovega prvega občana, med liberalnimi odličnjaki. I/ Cei Um i Na svečnico smo imeli drugo javno znanstveno — poljudno predavanje. Poslušalci so napolnili prostorno dvorano in hodnike. G. dekan je prav poljudno razložil sestavek misijonarja Veselko Kovača v letošnjem koledarju Družbe Sv. Mohorja „V temi" in je dokazal, da ni res, kar trdijo brezverski filozofi, da narodi, ki so sprejeli budizem, ne verujejo v osebnega Boga. Ravno zato, ker verujejo vanj, je umljivo, da ta vera združuje toliko sto miljonov ver- nikov. Obširno je razložil iz verstev vseh kulturnih paganskih naradov, katoliško dogmo, da mora vsak, kdor hoče priti k Boga, verovati, da je in da plačuje dobro ter kaznuje hudo. — Bo zaključku predavanja je dal g. predsednik Sok vsakemu besedo, kteri bi imel kaj pripomniti. Uglasil se ni nobeden. — Ljudstvo kaže veliko ukaželjnosti in je predavatelju jako hvaležno. /i L-kvij. (Popravek). — Prejeli smo z Lokvij in rade volje priobčujemo: G. urednik, v zadnjem dopisu z naše višave ste naredili velikansk pogrešek I Zapisali ali prav za prav natisnili ste, da se je začel naš nrav o m e r ogrevati I To ni res, ampak tiskano bi moralo biti, da se je začel noš m razo m e r ogrevati! Ali ste to naredili navlašč ali po nevednosti? Ali neveste, da mrazotner pomeni mero za mraz? — m tega sem hotel svetu naznaniti... In da nravomer je mera za nravnost, t. j. za lepo obnašanje, za kršč. živlienje? — in ta, da bi se zdaj o pustu ogreval ? I Kdo naj to verjame ? O, meni se zui, da ste Vi, g. urednik, nalašč spremenili mrazotner v nravomer I Jaz sicer Vam ne zamerim te šale, pa bi vtegnili Vam tisti zameriti, katerih nravomer pada zlasti zdaj o pustu.... Dopisnik. (Op. uredništva:) Kakor videte, g. dopisnik, smo Vaš „popravek“ dobesedno priobčili, čeprav nas h temu ne sili § 19. t. z. — storili smo to resnici na ljubo in željo, da bi se i mrazotner i nravo-m e r na Lokvah bolj in bolj ogreval in dvigal ... Pozdrav I Novice. Darovi. Zn Alojzov išče: Uprsva »Primor-skiga Lista“ se prejela 2 K dar g. Ivana Fratnika v Gorici; Preč. gg. Franc Marinič 20 K ; S. Gregorčič 10 K; Fr. Franke 10 K; Fr. Kranjec 10 K; Jos. Skočir dekan 10 K; P. n. g. Katarina Rot iz Trste 5 K. Blagim dobrotnikom srčna hvala. — Bog stotero povrni! Za ..Movcnsko sirotiščo: * P. n. gg. Fr. U. 48 v, M. M. 1 K, T. Š. 2 K, N. N. 60 v, Jakoc Bevk 1 K, Nekdo 30 v, Nekdo 1 K, N. N. 1 K. Bog poplačaj ! Darovali so za župnijsko cerkev presv. Srca Jesusovega v Secigi pri Buzetu sledeči gg. iz Primorskega: Tržaško - koperski škofijski Ordinariat 204'82 K; Monsig. Ivan Wolf 20 K; Centralna posojilnica 20 K ; Dr. 11. Zorn 20 K ; Monsig. Matija Sila 15 K; Monsig. Jos. Kragelj 10 K. R. Mažidovšek, Dr. And. Pavlica, Ivan Leben, Sim. Gregorčič, Pr. Logar, Anton Notar, Jakob Sela, Mat. Rebolj, Ivan K. Dr. Flapp, J. Kosovel, J. Kosec po 10 K; L. Dugar, Uršulinski samostan po 6 K; Alfonz Poljšak, Anton Petelin, And. Mesar, Fr. Sila. Franc Marinič, Jv. Omers po 5 K ; Jvan Muravec, J. Jurizza, J. Milanič, Marija N.. Lucija N., po 4 K; Val. Pipan, Šime Defar, M. Kocijančič, Jak. Ukmar Jv. Franke, U. Črnigoj po 3 K; Dr. Knavs, Bruno Kratzig, N. Berbuč, J. Stržinar, Marija Colugnati, Ant. Križman, Ivan Kren, AL Tempesta, Angela Strnad, Ivan Kodre po 2 K; Dr. J. Dermastia 2 K; Kat. Florenin 1 K. Bog povrni! (Pride še). Josip Budin v Sečergi. DnnaGiji ist prinaša v poročilu o občnem zboru »Del. društva" zelo važne odloke o domovinski pravici in o načinu volitev. Na to opozorjamo vse, ki se za to, zanimajo. Zahtevajte »Primorski List" po vseh tobakarnah ! Pozor naši zastopniki iti denarni zavodi! — V Trstu se je ustanovila močna italijanska družba, ki razpolaga z več milijoni. Ta družba misli našo deželo prepresti z električno žico ter jo raznaroditi. Napraviti misli ob Vipavi, Soči itd. velike električne naprave; v Tržiču veliko ladjedelnico; mline, žage itd. radi tega je pokupila sama ali po zastopnikih prekupcih skoraj vse važnejše mline in žage ob Vipavi, Hublju, ob novi želežniški progi in Soči n. pr. Kanal Dot-tori na Furlanskem, žage in mline pri Kanalu, na Žagi, pri sv. Luciji itd.; prevrtati misli Polovnik in nasproti Trnovega napraviti velikanske proizvajalne elektrike, da bo lahko z elektriko zalagala tudi železnico, trge in mesta. Če se vse to vresniči — potem pridejo tuji uradniki in delavci v deželo — naše ljudstvo pa bo zadnji suženj! Tujci bodo zahtevali takoj nemške ali laške šole in vlada jim bo srčno rada ugodila — če pa ne, postavila jih bosta pa »Schul-verein" in „Lega“. In nasledek? Le poglejte v Domžale ali druge gorenjske kraje! — Toraj pozor naši zastopniki! Še je časi Družba je sicer že mnogo nakupila — pa koncesije še nima — in ta koncesija se ji mora preprečit i drugače smo zgub-| Ijeni! Prosimo vse slovenske zastopnike, brez razlike dežel, da z vsemi močmi delajo na to, da družba ne dobi koncesije. Drugič pa poživljamo naše denarne zavode, da se združijo, dobe koncesijo ter oni to napravijo, kar namerava napraviti tujec! Na delo, pozitivno delo za narodi Župnikom v Mirnu je imenovan preč. g. Ivan Boječ, dosedanji knrat v Biljah. Mirensko dobro misleče ljudstvo vidi v njem župnika po svojih željah. Deželni zbori nekaterih deže1, med njimi tudi goriški, se skličejo, kakor se govori, sredi februarja v kratko zasedanje, da rešijo najnujnejše zadeve posebno v gospodarskem oziru. Krst pri Savici. — Pesem prvega slovenskega pesnika Franca Prešerna: Krst pri Savici je izšla v novi nemški prologi, ki jo je krasno izdelala gospica EmerikaHolzinger pl. W e i d i c h, učiteljica goriške vadnice v p. Ta prologa se odlikuje od prologe P e n n o v e. Naroču se pri gospici Flolzinger v Gradcu, Hanš-Sachsgasse 5. Gina izvodu 1 K Delo marljive pisateljice, nekdanje vrle predsednice sloveeskega ženskega društva „Skalnica" v Gorici, priporočamo prav toplo. Liberalce grozno boli sijajno uBpeli zaupni shod v hotelu »Central". Liberalci so za svoj slioJ strastno agi- tirali in spravili nanj le okolu 250 ljudi, na naš shod pa je prihitelo nad 800 mož le na pisano povabilo, ne da bi bili naši listi sploh črhnili kako besedico poprej. V svoji poparjenosti zmerjajo naše može z ljudmi »zadnje vrste". Vi možje pa na dan volitev glejte, da bodo »zalnji" prvi in da bodo liberalni prvaki ostali za vrati. Proč s hinavskimi liberalci I — Ogenj. — Iz Loga pod Mangartom. Dne I. februaria okrog treh popoldne nastal je ogenj v farovžu, ki je žugal uničiti vse poslopje od vrha do tal. Ogenj je nastal, ker so se vneli leseni konci stropnih sten, ki segajo v dimnike in sicer nad prvim nadstropjem. Glas zvonu je povabil vse dobre duhovnjane, ki so se vsi odzvali in hitro prihiteli na pomoč. Stari in mladi, možje in žene nosili so vodo, pridno gasili in ogenj omejili, ki je provzročil škodo le farovžu. Spretno je vodil delo pri gašenju naš odlikovani župan in najbližji sosed župan g. Martin Črnota, kateremu se je izdatno pridružil c. kr. rudarski višji paznik g. Anton Widmoscr se svojimi čilimi rtidokopi iz lož-kegu rudnika, ki je tudi z lastno požrtvovalnostjo navdušil že obupavajoče k vstraj-nosti. V tej nesreči bila je velika sreča, da je skriti in uničujoči kad pod sneženo streho še po dnevi ugledal in nato hitro opozoril g. Anton Črnota, rudokop iz Spod. Loga, drugače po noči bi bil ogenj lahko požrl tudi v obližju stoječa poslopja, kajti nevarnost je bila velika. Tudi gasilci iz oddaljenega Bovca so prihiteli. Čast jim ! Za ves trud izrekamo vsem imenovanim najprisrč-nejšo zahvalo. — Novo ladjedeln eo namerava zgraditi v Tržiču (Monfalcone) tržaška tvrdka Kozulič. V Tržiču je že kupljeno zemljišče. Ladjedelnica bo tako velika, da se bo takoj lahko pričelo graditi 5 velikih ladij do 10.000 ton. Vsa uredba bo hidravliška in električna. Dela se bodo takoj pričela, da bodo 1. 1908 Uograjene že prve ladje. Uredili bo tudi ta-kozvan „subi dok", v katerem bi se popravljale tudi vojne ladje. — Tatvina. — V noči od sobote na nedeljo so neznani litje ukradli trafikanta g. J »sipa Btjlu iz prod«|alne na Pokopališki cesti več denarja, znam« kolekov, tobaka, cigar itd — »Lej! ga, Hstuna" ! — Piše se nam: Človeku se zdi nemogoče, da morejo Gabrščekovi pristaši tako nizko pasti. — Sram me je, da so med slovenskim ljudstvom taki suroveži; ali obsodbe niso vredni samo oni suroveži; ampak naprej tisti, ki jih je pripeljal do te nizkosti — »Soča". Železnica nas je pripeljala v Gorico. — Iz vozov se je vsulo mnogo ljudi in hitelo proti izhodu. — Tu se reka ljudi nekoliko zajezi in slišal sem sledeči dvogovor: »Glej, kako je debel, kakor pr “ »Res, ves drugačen je — pr....“ »Lej ga, satana! ne bo ga konec"! Te besede so veljale nekemu pred njima stoječemu duhovniku. — Junaka pa sta bila verna pristaša liberalne korumpirane stranke. — Tako vzgaja »Soča". — Pogor šče plesišče. — Kaj je vse mogoče v — pustu! Neki krčmar je pogorel ; škoda je precej znatna. Ali kaj njemu za to! — Zavarovalnica vse plača. — Pa hajdi v nedeljo po harmoniko in drselo se je na pogorišču pozno v noč. To se je zgodilo doli nekje ob morju. Ljudje hočejo kljubovati Bogu, — ali ! znajmo, da ima še vedno pripravljeno šibo j za nas! | — V veliki nevarnosti je bil koncem minulega meseca neki mladenič na Krnu. Nad njimi se je utrgala velika skala in bi ga bila ubila, ko bi ne bila obtičala 2 metra nad njim v globokem snegu. — Jablana v cvetju je bila v tej zimi na Krnu, kakor nam poroča odondot naš dopisnik. Kaj takega pa še ne! —• Naš rojak Matevž Munih, doma iz Črgina pri Tolminu, ki se je dne 14. sept. 1. L ponesrečil v Hainbornu na Nemškem, nam sedaj naznanja, da je po 3 mesečni bolezni okreval. Kmalu pojde zopet na delo. Pretrpel je velike bolečine. Rezali so mu kožo z roke in jo dajali na nogo, kjer mu jo je odtrgalo. — Orožniško obleko bodo precej spremenili, posebno za patruljno službo. (Dalje na 4. strani.) ZAHVALA Povodom smrti in nenadomestljive izgube naše preljubez-n j i ve soproge, in matere gospe Rozalije Gorjanc m Pavšič izrekamo podpisani svojo najiskrenejšo zalivalo vsem onim ki so nam stali ob času bolezni in smrti vedno ob strani in nas tolažili v najbridkejših urah. Dalje izrekamo svojo srčno zahvalo preč. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli iskazat zadnjo čast blagi pokojnici. Bog vsem stotero poplačaj. V Gorici, ilne 4. februarja I!)i7. Žalujoči ostali. Mimi ■—ir) Novoporoeencem-novieem 03“ dgj 1 \Mp n_ r, j—L, i— Vi-.- T . ' r *T' *r *" 1 ■* ^ ■ * | « ** ^ ■ | ’ ** m ' *' * **1 ^** s ? priporoča J tndi vse seno. živež, mnego ovac, svinj, mr?gov m krav. Zavarovan ni bil v vasi nihče. Škodo cenijo na 60.000 K. — Nove železnice. — Tovarnar pl. Frosinii Sesslor namerava zgrudili vzpenjačo na sv. Gcro pri Gorici, nadalje električno železnico od Lovranb do Kraja, in železnico iz Gorice v Sesljan. Za vse te koncesije je že vložil prošnjo. — Tajni tunel uti avstrijsko-italijanski meji? — Neki beneški listi so 'priobčili vest, da je Avstrija na meji Italiji- skrivaj zgradila tunel, skozi kateri zame re udreti v Italijo. Ta tunel se baje nukaja pri mestecu Agerdo. — V .Ininljnh je zgorel po noči od 29—30. t. m. tamošnjemu posestniku in krčmarju gosp. Antonu Soban hlev z veliko krme slame in sena. Ogenj so opizili, ku ni bilo nič več mogoče rešiti. Zgi icla so tri goveda: ena krava in dve tet« ti, 7 kokrši, in mnogo repe; kamenje za novo Btavbo je vse razpokalo. Skoda je znatna, toda k sreči, da jo bil zavarovan. Kmetje, to vam je zopet U pa šola, da se j nv i (asi o zbvaiu.f te, — se veda pri domači vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Listnica uredništva. — Mnogo dopisov smo radi preobilega gradiva morali odložiti. Društva. dr Kat, slov. izobraževa no društvo v K a m lij a h priredi v nedeljo 10. t. m. ob 3' pop. pri Rebku na Goričici veselico s sledečim vsporedom : 1. Naprej, koračnica, tamburaški zbor; 2. Triglav, moški zbor; 3 Ztmski odmev, valček, tamb. zb.; 4. Deklamacija; 5. Na Dunaju, koračnica tamb. zb.; 6. Na straži, m. zb.; 7. Krčmar pri zvitem rogu, biirku; 8. Vesela družba, polka, tamb. zb.; 9. Zvezda, m. zb.; 10. Kmet in fotograf, šoljivi prizor. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor, dr Itiiilno m pevsko druš*vo *I*rešt*M*ii" v St, Petru pri Gorici priredi v nedeljo predpustno veselico v prostorih g. V. Černiča ob 4. uri predpoludne. dr. huiiMiinn društvu v \ r t < - j h i vabi vse člane k rednemu občnemu zboru, kateri bode v nedeljo dne 17. februarja 1.1. ob 3. urah pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1) Poročilo ravnateljstva; 2) Poročilo nadzarstva; 3) Odobritev računskega sklepa za leto 1906 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička; 4) Volitev 5 članov v nadzorstvo; (i) Slučajnosti. dr „I*ogo7. r .Centralna posojilnica* T i registrovana zadruga v (gorici, ulica Tetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. 1UU \\ gluvnlCC St IV Hit IllCb Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po 61, na vknjižbo po S'|2 Obresti