cVk&etcL Uredništvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4*—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45'— — Inserati‘po tarifi Leto I. Kranj, 30. oktobra 1937 Stev. 13. Ustava kralj. Jugoslavije § 4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SQ PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev. Zakon o tisku § 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . . Neskvarjena podoba kat. slovenske mladine v Ljubljani izhaja že četrto leto dijaški list, ki nosi zveneče ime »Straža v viharju". V letošnji prvi številki se je z uvodnikom „V četrto leto . . .* Podstavil kot edini pravi borec „za akademsko mladino, za duhovno svobodo božjih otrok, za vekotrajna načela Kristusa Kralja, za neskvarjeno podobo katoliške slovenske mladine, za pravo svobodo znanosti (!!), proti marksistom, komunistom, jugofašistom itd." Kdor količkaj pozna slog brezobzirnih demagogov vseh vrst, se ne more otresti občutka, da gre prav pri »Straži v viharju” za to, kar »Straža" očita dru-9im, namreč za »klasično zbirko zavajalnih šlagerjev". Da je temu res tako, dokazuje najbolje »stražarsko" svojevrstno razkrinkavanje tistih gesel, za katera se bori večina slovenskega naroda, razen roajhnega števila narodnih izdajalcev. Kaj je fašizem pri nas in drugod, vedo danes prav dobro naš delavec in kmet, naš trgovec in obrtnik, naša inteligenca, naš uradnik in tudi študent. Vsi ti poznajo fašizem iz lastne izkušnje, ker dobro ločijo nagobčnik od svobode govora, znižanje plač od življenja, ki je človeka dostojno, javne volitve od tajnih volitev, šolnine od brezplačnega šolstva, klanje v svetovni vojni od mirnega sožitja svobodnih narodov itd. itd. Sedaj pa pride »Straža" in modruje : »Ako naj torej »fašizem" pomeni oni moderni pojav, ki hoče, da se po edino možni poti avtoritete . . . zopet vpostavi pravo naravno zapovrstje vrednot . . ." Mesto živih vrednot (svobode govora, človeka dostojnega življenja, tajnih volitev, mirnega sožitja svobodnih narodov itd.) postavlja »Straža" neko bledo zahtevo o »vpostavitvi pravega naravnega zapovrstja vrednot*, pri čemer previdno zamolči, da je baš fašizem to zapovrstje vrednot porušil. In čemu to? Zato, da lahko »brez strahu in sramu" zakliče: „Dol z demokracijo — živio fašizem!" Čudovito razkrinkanje 1 »Straža" sama je razkrinkala »stražarskega* demokrata, ki ni nič več in nič manj kot vsemu slovenskemu narodu dobro znani — fašist v tej ali oni obliki. Morda bi kdo mislil, da gre »Straži" vpostavitev nekega katoliškega za fašizma. Toda način, kako vodi »Straža* svoj boj, dokazuje, da gre za pravi nemški poganski fašizem. »Straža v viharju" namreč vestno izpolnjuje v svojem boju tole Hitlerjevo načelo: »Široka ljudska množica postane lažje žrtev velike laži nego majhne, ker pač tudi sama često laže v majhnem, dočim bi se velike laži vendar preveč sramovala. Taka neresnica ji niti na misel ne Pride in tudi ne more niti verjeti, da bi drugi mogli biti tako neznansko predrzni, da bi na najnesram-nejši način zavijali resnico; celo če ji vse to pojasnis, bo še dolgo dvomila in kolebala in bo vsaj ta ali oni vzrok imela za resničen, zato tudi od najnesramnejše laži še vedno nekaj Preostane in obvisi v ljudskih glavah." (Adolf Hitler: »Mein Kampf". I., str. 252). Da je laž v resnici priljubljeno sredstvo, ki ga »Straža" uporablja že odkar obstoji, dokazujejo njene denun-ciacije njenih nasprotnikov. L. 1935 je v 3. številki II. letnika zmetala na ne-sramen način v isti koš »Rdeči prapor*, »Kdece signale", »Ljudsko pravico", »Sodobnost , »Ljubljanski zvon", »Akademski glas itd. in označila vse te liste za — boljševiške. Letos se dolgočasno ponavlja in meče spet v isti boljševiški koš »Rdeče signale", „1551“, »Naše poglede". Njen namen je pro* Slovensko društvo Pred kratkim so v Ljubljani ustanovili slovensko misleči izobraženci »Slovensko društvo". Pri delu za to društvo so se združili vsi, ki vedo, da je »avtonomnost vsega slovenskega narodnega življenja" osnovni pogoj za vse nadaljnje delo. Ze po imenih, ki zastopajo odbor in nadzorstvo, moremo uvideti, da so vendarle enkrat dali naši ljudje na stran svetovno-na-zorne in druge razlike, ter se združili pri istem delu. Med drugimi so v odboru oziroma nadzorstvu : gg. Albrecht Fran, Kocbek Edo, dr. Furlan Boris, dr. Vogelnik, Koblar France, dr. Zwitter Franc, dr. Lončar, dr. Šolar in drugi. Zadnja »Slovenija" je prinesla obširno poročilo o delu, ki naj ga to društvo razvije. Po njej posnemamo, da se bodo ustanovili delovni odbori, ki bodo na posameznih področjih vodili podrobnejše delo. Narodno-politični odbor bo skrbel za ustvaritev enotnega slovenskega političnega programa in njegovo dejansko uresničenje. Zaradi imperialistične nevarnosti, ki nam grozi z dveh strani, bo vodil propagando tudi zunaj državnih meja. Kulturno-politični odbor bo proučil, v koliko Slovencem še nedostaja kulturnih ustanov in bo deloval za njihovo ustanovitev oziroma izpopolnitev. Propagandni odbor bo vodil delo na narodno obrambnem področju. Med drugim bo vodil proučevanje vloge tujega kapitala pri nemški in madžarski propagandi pri nas. Obsežno bo delovanje gospodar-sko-političnega odbora. Ta odbor bo skrbel za ugotovitev slovenskega narodnega premoženja in narodnih dohodkov. Proučeval bo donosnost naših kmečkih obratov, razmerje med domačim in tujim kapilom in kakšna je sploh naša ljudska življenska raven. Dokazal bo odvisnost našega gospodarskega propadanja s centralistično finančno politiko na vseh področjih. Snoval bo tudi predloge za osamosvojitev in načrtno ureditev slovenskega gospodarstva — vse pa zato, da bomo zoren! V Sloveniji bi smela izhajati samo »Straža v viharju", ki bi z lažjo varovala »neskvarjeno podobo slovenskega katoliškega naroda", »krščansko tradicijo Evrope", za katero sama »Straža" priznava, da je ,v Eropi katoliška realnost v kulturi in civilizaciji razdejana*. In kdo je največ pripomogel k temu »razdejanju katoliške realnosti v Evropi?". Tisti, ki so se kot »Straža" z lažjo borili proti nasprotnikom, tisti, ki so kot »Straža" svoje orožje črpali iz »klasične zbirke zavajalnih šla-gerjev", tisti, ki so kot »Straža" blatili vsa stremljenja ljudskih množic po svobodi in kulturi! Ravno katoliški slovenski narod je preveč zdrav, da bi ne videl, kako prav ti »stražarski gorečneži" izpodjedajo korenine vsemu moralnemu življenju slovenskega naroda, kako ga prav ti »vodniki* vodijo v kulturno blato, v katerem ni niti trohe krščanske ljubezni do bližnjega več. Katoliški slovenski narod in posebno njegova neskvarjena katoliška mladina se bosta otresla teh »gorečnežev* in njihovih skritih svetovalcev, ker se zavedata, da ti »gorečneži" in njihovi svetovalci brusijo. Le v boju proti takim »gorečnežem*, ki so kljub svojemu majhnemu številu velika nevarnost za ves narod, bo mogoče ohraniti tudi v Sloveniji tisto evropsko civilizacijo in kulturo, ki je niso obrizgali potoki nedolžne človeške krvi. pripravljeni, ko dobimo vajeti našega gospodarstva v svoje roke. Nadalje sta še socijalno-politični odbor, ki se bo brigal za socijalne razmere med našim ljudstvom in finančni odbor. Med ljudstvom bo slovensko društvo delovalo s posebnimi krožki, tiskom, predavanji, akcijami, proslavami in drugim. Za predavanja je že preskrbljeno in se bodo pričela že sedaj. Tako se bodo vršila predavanja n. pr. o osvo-bojenju slovenskega naroda, o Baskih s posebnim ozirom na vprašanje malega naroda, in druga. 2e iz zgornjega je razvidno, kako široko in prepotrebno delavnost namerava razviti to društvo. Vsak zaveden Slovenec se mora ne samo navdušiti za ta načrt, ampak ga tudi dejansko podpirati. To pa bo mogoče, če bo osrednje društvo zgrabilo za edino pravilen način, po katerem je mogoče uresničiti tako ogromen načrt. Takoj in brez odlašanja je treba prodreti venkaj iz ozkega ljubljanskega okolja na deželo med ljudske množice. V to delo se morajo vpreči vse demokratske slovenske organizacije ter ustanove, kulturne in strokovne. Po naših vaseh jih imamo, po naših mestih, zlasti industrijskih so, v katerih se zbirajo množice slovenskih kmetov, delavcev, obrtnikov, izobražencev, ki se danes vsi bore za svobodo in boljši kos kruha. Vsi ti ljudje vedo, da se moramo Slovenci zediniti na neki skupni točki, če hočemo kaj do- Jadranska straža vabi: Neki odlični Anglež je rekel: „Srečen narod, ki ima morje; nesrečen narod, ki ga nima; beden pa tisti narod, ki morje ima, pa ga ceniti ne zna". Pod tem geslom proslavi Jadranska straža v Kranju dan slave naše kraljevske mornarice, to je dne 31. X. ob »/, 12 uri v Narodnem domu. Manifestacija jadranske misli. Vse narodno zavedno občinstvo vljudno vabimo na to prireditev — vstopnine prosto — da pokaže s svojo mnogoštevilno udeležbo, da ceni svoje morje, čuva svojo jadransko posest in se čuti srečnega zato. seči, samo da jim te možnosti za tako združitev doslej še nihče ni dal. Največja nevarnost, ki preti delu pri Slovenskem društvu je ravno ta, da bi — premalo povezano z ljudmi — ne zastalo ali zvodenelo v praznih, uradno pridobljenih številkah. Nasprotnikom bo tedaj lahko, ko bodo hoteli rušiti. Nasprotno pa se bo ob trdnem sodelovanju slovenskih ljudskih množic, za kar je pogoj pronicava organizacija, delo tako zakoreninilo, da ga ne bo mogoče zlepa sesuti. In kar je poglavitno, ustvarjala se bo enotna zavest slovenskega človeka, ki bo pripravljen samostojno nastopiti za narodno in politično svobodo ter socijalno pravičnost in za vse to — prenašati tudi žrtve. Licitacija za novo šolo Licitacija za oddajo gradbenih del II. skupine pri gradnji nove ljudske šole v Kranju se je vršila pretekli petek, dne 22. okt., v kranjski mestni posvetovalnici. Mnogobrojna udeležba naj-raznovrstnejših obrtniških podjetij je nazorno pokazala, kakšno resno krizo preživlja dandanes celoten obrtniški stan. Mizarska dela. Uradni proračun za to stroko je znašal Din 582.662'—. Ponudilo je osem tvrdk — od teh samo ena iz Kranja (Petrovič Ivan), na katero se je združilo več kranjskih mizarjev. Oferte so vložili na proračunsko ceno Din 582.662'—. popust 15.3% . 16 % radi pomanjk. dok. zavrnjen popust 12.25% pribitek 6.54% Ivan Černe, Št. Vid nad Ljblj. Matija Perko, Ljblj. VII. Senica Iv. » F. lzgoršek, Šmartno pri Litiji Petrovič Ivan, Kranj . iv Prod. zadr. lublj. mizarjev Ljblj. popust4-14.6% . 22.12% nudi samo gar-der. omarice: popust 10.25% Kleparska dela so bila uradno ocenjena na Din. 72.167, ponudbe pa so vložile: Franc Praprotnik, Ljblj. VII. Remec & Co., Duplica loie Mihelič, Ljubljana Smolej Alojzij, Kranj Pičman Lovro, Ljubljana popust 5.5% brez popusta Centralna kurjava je bila razpisana z ceno 648.89370, nudili pa so: Hudnik Drago, Ljubljana 1.2% popusta Korn Theodor, , 2.4% » Inž. Likar Boleslav „ 2% » Lovro Pičman » 6% » Vodovodna inštalacija je bila pro-računana na Din 171.707*82, ponudbe pa so bile od Korn Theodor Ljubljana Ing. Likar Boleslav, , Pičman Lovro, , z 5.2% popustom x 3-5% . z 4-1% . Elektro-inštalacijska dela, katerih proračunska svota je znašala Din 90.844’—, so bila nudena od firme: Schilling Drago, Kranj Janša Franc, » Ing. A. M. Gaberšček, Ljblj. Ivan Mihelčič, . z 2 % popustom z 2 % z 1.3% . z 0.5% Parketarska dela so bila uradno ocenjena na Din 186.340'—, oferirali pa so: Bokal Anton, Ljubljana pribitek ca 17.28% Kanc Alojzij, Mengeš . . 18.16% Remec & Co., Duplica » . 16.05% Licitacija je potekla sicer v redu, v oči pa je padlo, da je bila odklonjena ponudba mizarskega podjetja Senica iz Ljubljane, ker ni bilo predloženo predpisano potrdilo Trgovske zbornice, dočim se je ponudba Bokal Antona iz Ljubljane sprejela kljub temu, da je manjkal isti dokument, namreč potrdilo Trg. zbornice. Med licitacijo je padel tudi medklic domačih mizarjev, da razpis licitacije ni bil na ogled, na kar je predsednik komisije odgovoril: »Nabit je bil na občinski deski!" To pa nikakor ne zadostuje, ker razpis Krajevnega šolskega odbora dobesedno pravi: Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe ... v pisarni občinskega odbora v Kranju. Ce ta predpostavka razpisa, kakor trdijo kranjski mizarji, res ni bila pravočasno izpolnjena, potem se seveda more cela licitacija še vedno razveljavati. Jasno pa je vsakomur, ki si ogleda cene za mizarska dela pobliže, da je moral tu obstojati nesporazum v kalkulaciji in razumevanju razpisa glede kvalitete in načina izdelave vseh mizarskih del. Drugače ni razumljivo, da bi kranjski mizarji zahtevali za eno in isto delo circa Din 620.000'—, tuji pa samo circa Din 454.000'—, to je 166.000'— dinarjev manj. Na vsak način bo treba v tem slučaju krivdo točno preiskati in eventuelne krivce kaznovati. Rezultati so v poročilu o zadnji občinski seji. Dr. Simon Dolar — šestdesetletnih; Jubilant sam najbrže ne bi bil zapazil, da je zadnji torek, to je dne 27. oktobra, dosegel šestdeseto leto svoje starosti; delo in zopet delo mu ne dopušča, da bi se ustavljal ob tako pomembnih dogodkih. Toda dobe se vedno prijatelji, ki Te spomnijo: Brat, vsaj danes počakaj, da praznujemo Tvojo šestdesetletnico! Ravnatelj dr. Simon Dolar je bil rojen 26. oktobra 1877. leta v Hotinji vasi pri Mariboru. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, potem pa je študiral matematiko na dunajski in graški univerzi. Najprej je služboval v Ljubljani, leta 1908. pa je bil prestavljen na našo kranjsko gimnazijo, kjer vrši najvest-neje poverjene mu naloge že 29. leto. Leta 1932. je postal direktor naše gimnazije. Slavljenec pa ni samo ravnatelj gimnazije v Kranju, ampak on je še dolga leta vodilna osebnost vsega naprednega kulturnega dela v Kranju. K njemu se zateka vse, kadar so težave največje in kadar izgleda, da to ali ono kulturno, socijalno ali gospodarsko društvo ne more več naprej. Tokrat si svetujejo prijatelji: Obrni se na Dolarja, če je stvar rešljiva, ti bo že on dal pametne nasvete in pokazal pot, ki vodi do uspeha. In prihajali so drug za drugim zaskrbljenih obrazov ter se vračali od njega potolaženi in oboroženi z nasveti, ki so vedno pomagali in katerim so sledila vedno in zanesljivo tudi dejanja, podpirajoča prednešene težnje posameznikov ali društev. Dr. Simon Dolar ni človek praznih besedi, kar reče je skala in kar obljubi, to je storjeno. Posebno v današnjih težkih časih predstavlja naš jubilant osebnost, ki so v borbah vedno potrebne in ki vodijo te borbe, neoziraje se na slabe ali dobro posledice, stalno do končne zmage. Nasprotniki čutijo in vedo, da je Dr. Simon Dolar osrednja osebnost v teh bojih, človek čistih rok in kristalno jasne preteklosti. Na njegovi osebi ni madežev, tudi mikroskopi jih ne odkrijejo. Toda kljub temu — ali ravno radi tega — se strelja z najtežjimi kalibri ravno na njega: že čez dve leti pada kamen za kamnom brezuspešno na tega idealista, in kadar zmanjka kamna — blato: gospodje, le kamenjajte, mi vemo, da bo naš slavljenec tudi nadalje in neupogljivo prenesel vse udarce, prosimo vas pa, pustite blato, kajti umazani morete ostati — samo vil V torek zvečer je tukajšnje Sokolsko društvo priredilo svojemu neumornemu članu in najagilnejšemu sodelavcu v počastitev njegovega življenskega jubileja skromno proslavo, katere se je udeležilo, brez posebnih vabil in pozivov, nebroj slavljenčevih prijateljev, znancev in oboževateljev. Starešina Završnik je v kratkih besedah razložil pomen večera, starosta gor. Sokolske župe pa je z domačim, a tembolj prisrčnim govorom očrtal delo in življenje ravnatelja Dolarja. V imenu Nar. Odbrane ga je pozdravil g. dr. Sajovic, za Češko besedo in JC ligo pa nadsvetnik g. inž. Emmer. Ravnatelju dr. Simonu Dolarju, katerega spremlja na njegovi jasno začrtani poti ga Hela iz znane narodne kranjske družine Pučnikove, želimo še mnogo zdravih in srečnih let v trdnem prepričanju, da bo tudi nadalje posvečal vse svoje moči kulturnemu po-vzdigu našega naroda! 29. oktober Leta 1917. so se izmučeni narodi že naveličali svetovne vojne. Spoznali so, da ne gre za nikake visoke kulturne ideale, temveč za enostaven boj dveh imperialističnih skupin, ki sta se bojevali za premoč na svetu. Ljudstvu ni odpadlo drugega kot lakota v zaledju in smrt v strelskih jarkih. Nezadovoljstvo je naraščalo tako v državah centralnih velesil (Avstrije, Nemčije) kot v državah entente (Francije, Anglije, Rusije). Vedno silnejše razpadanje gospodarstva in vedno večja beda sta razgibala tudi narode v Avstriji. Ruski zgled je samo pospešil revolucionarno gibanje posameznih narodov. V Sloveniji je nacionalno zatiranje potisnilo nacionaino vprašanje na prvo mesto. Meščanstvo in malomeščanstvo je videlo vse zlo samo v narodni nesamostojnosti. Delavstvo je bilo pod vplivom socialne-demokracije, ki je vedno capljala za meščanstvom. Zato so se vsi tabori, vsi shodi, ki so od 1.1917 do 1.1918 stalno naraščali, vrteli okoli tega edinega vprašanja. Kakor je bil omejen cilj, tako so bila omejena tudi sredstva. Nikdo ni mislil, da je treba za boj — četudi bi bil samo narodnoosvobodilni boj — zgraditi trdno organizacijo. Niti na misel ni prišlo nikomur, da bi tudi vojaško pripravil ta boj. Kljub vsem pomankljivostim pa se je ves slovenski narod združil vsaj v Demokratske svoboščine, ki si jih je ljudstvo, preizkušeno v svetovni vojni, priborilo, se danes vsepovsod ukinjajo ali pa se v praksi ne izvajajo. Glavni vzrok tega pojava moramo iskati v današnjem privatno — kapitalističnem gospodarskem redu, ki je nevzdržno kopičil na eni strani bogastvo, na drugi pa bedo in pa v splošni moralni propasti pridobitnih slojev. Zaradi gospodarske odvisnosti so ljudske množice prišle tudi v politično odvisnost. Zlasti v fašističnih državah so z demagogijo, političnim nasiljem in državnimi udari ljudstvo pravno popolnoma zasužnjili. Voditelji teh držav in oni, ki jih podpirajo, nosijo pred svetom veliko moralno odgovornost. Lastne državljane vzgajajo v suženjskem duhu in jih spravljajo v materjelno in duhovno revščino, druge države pa vznemirjajo s silnim oboroževanjem, grožnjami in celo že z vojnimi pohodi. Zato so ostale države prisiljene, da si z velikimi žrtvami zavarujejo svoje gospodarske in kulturne pridobitve. Vendar zato še ni potrebno, da se tudi v teh demokratskih državah ljudske svoboščine ukinejo: kajti le v polni svobodi morejo ljudje spoznati svojega pravega sovražnika in se ga ubraniti. Samo demokratična ureditev države odgovarja zahtevam vseh ljudskih slojev. Ti s pomočjo splošne, enake in tajne volilne pravice volijo svoje zastopnike za upravljanje države. Da pa izvoljeni poslanci zares vršijo svojo V sredo ob x/,7. uri se je vršila seja občinskega odbora, na kateri je g. župan Cesenj najprej podal najraz-novrstnejša poročila predsedstva občine. Poročal je o pregledu blagajne in blagajniških knjig ter konštatiral, da je bilo vse v najlepšem redu. — Upravni odbor Mestne hranilnice se je konstituiral šledeče: predsednik g. Fock, podpredsednik g. Koki, ravnatelj g. Berjak, člani pa gg. dr. Sabothy, Šink in Tajnik. — Banska uprava je potrdila pravila Stavbenega fonda ter bomo sedaj takoj stopili v pogajanja s tuk. industrijami glede posojila za nadaljevanje šolske stavbe. — Občina bo v kratkem razpisala ogled radi stopnic proti zgradbi OUZD. — Radi komasacije vasi Struževo se že pri-j pravljajo volilni imeniki. — Dobava porfirnega gramoza se je podelila gradbenemu podjetju Slavec po ceni Din 141*— za m3. — tem vprašanju. Stara slovenska raz- j kosanost na »liberalce" in »klerikalce" je izginila. V mogočnem zaletu je slovenski nerod v zvezi s Hrvati, Srbi in Cehi pretrgal vezi z Avstrijo in I postal samostojen narod, ki je imel svojo narodno vlado. V tem dejstvu je veliki pomen našega 29. oktobra, ko so desettisoči v Ljubljani in po vsej Sloveniji pokazali svojo trdno voljo, da nočejo nikomur več hlapčevati. Spomin na ta dan je danes med nami bolj živ kot kadarkoli preje. To je spomin na tisto dobo, ki jo je dr. A. Korošec označil 18. avgusta 1918 ob odkritju Krekove spom. plošče z besedami: »Molčati moramo. Pa vi boste razumeli tudi naš molk...“. Tudi takrat se je trda, težka doba končala z narodno svobodo, narodu se je razvezal jezik. In ko je narod svobodno spregovoril, je spregovoril po svoje. Razglas. Prihodnji torek bi se moral vršiti letni semenj. Ker pa je tega dne praznik vernih duš, se vrši v smislu določil tržnega reda semenj šele prihodnji ponedeljek, to je osmega novembra 1937., na kar se zlasti opozarjajo tuji sejmarji in okoličani. Pač pa je na Vernih duš dan navaden tržni dan. Občina Kranj. nalogo, pa mora ljudstvo imeti s svobodo govora, tiska in zborovanja možnost, vplivati na parlament in po njem na vlado ter splošno upravo. S pomočjo teh demokratskih svoboščin se ustvarja javno mnenje, ki mnogokrat uspešno zagovarja splošne ljudske koristi. V demokratičnem režimu se javno obravnavajo težnje vseh slojev in se potom medsebojnih sporazumov upravičene želje tudi izpolnjujejo. V ljudstvu pa se vzbuja zanimanje za javno življenje in ljudstvo se obenem vzgaja v medsebojni strpnosti in v objektivnem presojanju dejanskega stanja vseh javnih problemov. Poleg te kulturne naloge demokracije pa obstoja še druga, nič manj važna. Edino resnična demokracija bo mogla z najmanjšo škodo za človeško skupnost odpraviti silne socijalne razlike med ljudmi. Prava demokracija vzgaja ljudske množice za smotreno borbo proti kapitalističnemu izkoriščanju in strankarski ozkosrčnosti. Zato moramo ostro pobijati prerokovanja, da se je demokracija preživela, čeprav je danes radi kapitalističnega nasilja res v krizi. Demokracija je in ostane ideal bodoče ureditve družbe, kajti edino ona daje človeku njegovo pravo vrednost. Edino v duhu demokratičnega gesla: „Iz naroda, z narodom, za narod!", katerega je izrekel Lincoln, bo prišlo človeštvo iz današnjega nevzdržnega položaja. Šolski odbor je oddal dela pri gradnji nove šole sledečim tvrdkam: Inštalacija vodovoda je bila poverjena tehn. podjetju L. Pičman iz Ljubljane, ker ponudba tvrdke Kom — glasom izjave g. župana — že radi nacijonalnih ozirov ne pride v poštev. Parketarska dela dobi firma Remec & Co, ker je zahtevala najmanjši pribitek, namreč 16-38°/o- Tudi centralno kurjavo dobi L. Pičman. Elektro-inštalacijska dela se dodeli gg.Schil-lingu in Janši, ker sta ponudila isti in največji popust. Mizarska dela so se razdelila sledeče: smučna okna dobi Perko, ki je nudil 20°|o popust, navadna okna Praprotnik z 22'22°/o popustom, vrata in omarice Černe s 16‘25°/0 oziroma pravilno 6’35/0° popust ter reloge zopet Černe s 15% popustom. Podroben opis tozadevne licitacije je na prvi strani. Pripominjamo samo, da domači mizarji niso dobili nobenega dela. Kleparska dela so bila poverjena Smoleju, ker se bodo izvršila vsled prihrankov pri drugih delih v bakru, šolska stavba bo v dobrem tednu pod streho in bomo dali vsem zaposlenim delavcem, katerih je okoli 90, za likof enodnevno mezdo, kar znese ca. Din 3000'—. Sledilo je poročilo finančnega odseka, katero je podal g. tovarnar Fock. Najaktualnejše je vprašanje gradnje novega poštnega poslopja. Z županom sta v Belgradu obiskala vse merodajne faktorje ter dobila zagotovilo, da se bo to prepotrebno poslopje tekom prih. proračunskega leta začelo graditi in da nam bo postavljena tudi avtomatična telefonska centrala. Ljubljanska poštna direkcija pa zahteva, da se ji podari še nekaj sveta (695m2), ker je dosedaj darovani prostor premajhen, obveže pa se, da bo v tem slučaju začela graditi najpozneje v dveh letih, sicer zapade darilna pogodba. O. o. Gorjanc je nastopil proti tej daritvi in predlagal, naj se za teh 695m2 zahteva primerna cena, češ pošta bo itak prisiljena k zidanju. Z 22 glasovi je bil sprejet predlog o daritvi. Glede prošenj gg. Krell, Ažman in Grašič radi odstopitve občinskega sveta sta bila določena gg. Bitenc in Fock, ki naj skupno z g. županom ogledata situacijo in ustanovita primerne cene. Tudi zadeva glede troto-arja pred Majdičevo elektrarno je bila ugodno rešena. ^ri zadnjem občinskem proračunu smo pozabili vstaviti trošarino na likerje, konjak in pod., kar se sedaj odobri po tarifi Din 5‘— hi °/0. Policijski odsek je pretresal vprašanje podržavljenja policije, kar pa se je odložilo na eno prihodnjih sej, ker zadeva lahko stane mesto težke denarje. Za sprejem v občinsko zvezo — radi pridobitve našega državljanstva — je zaprosil tovarniški mojster g. Frei-gang; po temperamentnih utemeljitvah delavskih zastopnikov je bil sprejem odklonjen s 25 glasovi proti 3. V odbor Dij. kuhinje so bili izvoljeni gg. sodni predstojnik Pfeifer, Col-nar in dr. Megušar. Pretresala se je tudi ustanovitev meščanske šole, katera je bila glasom izjave g. podžupana Košnika že 1.1931. sklenjena, sklep pa se radi pomanjkanja potrebnih prostorov ni mogel izpolniti. Na predlog g. Gorjanca se je sklenilo, da se baraka pred dr. Bežkovo hišo podere in tam provizorično postavi samo primerna omarica za merilne priprave. Nujen predlog o. o. Tomažiča zahteve, naj se vendarle že ustanovi Borza dela in nastavi uradnika, kakor je že bila davno sklenjeno in odobreno, pa se iz nerazumljivih razlogov ni izvedlo. Ker je že določenih 16.000'— Din »zmrznilo", seje določilo 10.000—Din naknadno v te svrhe. Po nujnem predlogu o. o. Košnika Miha iz Primskovega zahtevajo okoličani takojšnjo ureditev tako zanemarjenih občinskih cest in poti ter nastavitev posebnega cestnega delavca za čiščenje in urejevanje teh cest. Gospod župan je obljubil in zaključil sejo. Resnica in klevete Z odlokom banske uprave od 2. julija 1936 1. štv. 17.193/7 je bil, kakor je širši javnosti znano, razrešen bivši dolgoletni kranjski župan g. Pirc. G. Pirc se je seveda pritožil na Upravno sodišče za dravsko banovino v Celju, katero je z odločbo štv. R. 68/35—5 odločilo, da pritožbi g. župana Pirca ugodi in da se izpodbijana odločba banske uprave razveljavi. PLAČAJTE NAROČNINO! Da ne bi nastal zastoj v rednem pošiljanju »Sobote", prosimo vse, da nam nemudoma nakažejo naročnino. Položnice smo priložili predzadnji številki; kdor bi je pomotoma ne sprejel ali založil, ta si lahko nabavi pri vsaki pošti prazno položnico, katero naj izpolni sledeče: »Sobota" uredništvo in upravništvo, Kranj, štv. ček. rač. 17.497., ali pa naj položnico z navadno dopisnico zahteva naravnost od nas. Za demokracijo Občinska seja Oddaja del za novo šolo Štev. 13 SOBOTA Stran 3 Domače vesti Spominu padlih vujakov se poklonimo na pokopališču na Rupi na Vse svete ob pol 5. uri popoldne, ko bo končan obred na kranjskem pokopališču. Svečanost oskrbi tudi letos mladina, ki spoštuje branilce svoje zemlje. Vabimo javnost, ki hrani padlim hvaležen spomin in ceni pijeteto mladine, da prisostvuje svečanosti. Zastopniki UVI bodo zbirali ob vhodu, darila za preureditev grobov in postavitev spomenika ter se za naklonjenost vnaprej zahvaljujejo. — Krajevna organizacija UVI, Kranj. Sokolsko društvo proslavi praznik osvobojenja čehoslovaškega naroda v soboto dne 30. okt. s predavanjem g. dr. Buriana, katero se bo vršilo v telovadnici Nar. doma. Dostave poštnih pošiljk in pokojnin za praznik Vseh svetnikov. Na praznik Vseh svetnikov se inorajo po veljavnih določilih o verskih praznikih dopoldne dostavljati vse Postne pošiljke toraj tudi pokojnine. ^er je 31. oktobra nedelja, ko pošta ne dostavlja, se bo za praznik nabralo toliko tvarine, da je pismonoši ne bodo mogli, poleg izplačevanja pokojnin, dostaviti vsem že v dopoldanskih urah. Zato se občinstvo opozarja na to, da se bo dostava ta dan vršila nepretrgoma tudi v popoldanskem času ter se oso-bito upokojence naproša, da počakajo pismonoše na domovih. Opozarjamo na današnji oglas modnega salona Orosel, Kranj, Tavčarjeva ulica 5. Kranjsko glasbeno društvo prične z rednim poukom vaj za začetnike v torek dne 2 novembra t. 1. ob 8 uri zvečer. Kdor se želi naknadno prijaviti in ima veselje do godbe, naj se zglasi pri društvenem tajniku, Savski breg 9. Zgradarina. Finančno ministrstvo je pod štev. 64908 III. in na osnovi člena 105. zakona o neposrednih davkih odločilo, daje rok za prijave hišno-najemninskega davka določen od 1. do 30. novembra t. 1. ZIMSKE SUKNJE, usnjate in naj-raznovrstnejše površnike, ragtane, blago za obleke v veliki izbiri za vsakogar pri tvrdki Albin Jazbec v Kranju. Študijska knjižnica je odprta vsak ponedeljek in petek od x/2 20 ure dalje, v sredah pa ob J/, 14 do */* 19 ure. Na razpolago so sledeče revije: Dom in svet, Ljubljanski Zvon, Nova Evropa, Sodobnost, Misel in delo, Modra ptica, Tehnika in gospodarstvo, Zdravniški vestnik, Trgovski tovariš in druge. Obenem ponavljamo, da je občinstvu poleg revij, ki jih je 28, prav tako brezplačno na razpolago bogata znanstvena knjižnica. DEŽNIKE lastnega izdelka kakor tudi veliko izbiro KOŽUHOVINE nudi Jenko Alojzij, dežnikar Kranj. »Šenčurski dogodki". Vse bralce knjige „Šenčurski dogodki" opozarjamo na naš današnji dopis z Jesenic. »Naš kovinar", svobodno glasilo delavstva, izhaja 14 dnevno ter se naroča pri upravi, Jesenice, Obrtniška ulica 26. Kapela Lurške^ Matere Božje med župniščem in Škofijo bo povdo-vršitvi novega mostu odstranjena. Župnik bi bil rad videl, da bi se novi most napravil drugod . .. Radi mostu se o morala umakniti tudi priljubljena kapelica Lurske Matere Božje med župniščem in Škofijo. Nekaterim je to nekoliko težko, toda ni drugače mogoče. .Kranjski zvon* štev 9—10* Hranilne knjižice Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju kupuje m plačuje po .dnevnih cenah" sedanji Pfedsednik Ljudske hranilnice in po- ' gojilnice v Kranju g. Gorjanc (prejšnji je bil g. Kušlan), ki je obenem predsednik lesnega odseka Združenja trgovcev, občinski odbornik, veletrgovec in veleposestnik. Ker smo prepričani, da ?■ (~forjanc ne kupčuje s knjižicami in a pri imenovani hranilnici nima dolga, katerega bi plačeval s pod nominalom kupljenimi knjižicami; nas u kupi osobito zanimajo. Ravnotako smo izvedeli, da je g. Gorjanc baš zadnjo soboto kupil po tarifi 70 za 100 od ubogega obrtnika na 20.500 Din glasečo se hranilno knjižico Ljud- ske hran. in posoj. na Jesenicah, katere prepis je bil — kljub resnični urgenci g. predsednika — dosedanjemu lastniku knjižice od g. ravnatelja C. Mohorja odklonjen. Obe citirani hranilnici, kranjska in jeseniška sta članici Zadružne zveze v Ljubljani. Cerklje Občina razpisuje mesto občinskega tajnika. Vse podrobnosti so navedene v razpisu. Preureditev pokopališča. Izvedeli smo, da nameravajo preurediti poko pališče. Načrt je napravil univ. prof. arh. Plečnik. Uprava pokopališča pravi, da se bo lotila dela le, če bodo ljudje zato. Preureditev je potrebna, ker je pokopališče res zanemarjeno. Cerklje se večajo. V zadnjih letih je zrasla ob cesti v Cešnjevek cela vrsta ličnih hišic. So to večinoma delavske in obrtniške. Pa tudi po Cerkljah samih je več hiš novih, popravljena pa skoraj vsaka druga. Škofja Loka Agilna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Sk. Loki priredi v telovadnici nove šole .Sadni sejem", kateri se vrši od 30. oktobra do 3. novembra. Sadjarji tuk. kraja bodo kakor lani tudi letos pokazali, da njih delo ne spi in da z vso vnemo in vedno bolj posvečajo pažnjo gojitvi raznega sadnega drevja. Na sejmu bo na razpolago 15.000 kg raznega sadja. Vsi ljubitelji sadja se vabite, da se tega sejma udeležite in se tako seznanite z raznim izbranim sadjem. Pripo-* ročamo, da kupujete le dobro in izbrano sadje za zimo. Vstopnina na sejem je samo Din 2’— Mestno pokopališče. Zopet nas loči par dni od dneva, ko bomo posvetili en dan v letu svojim ranjkim. Škofjeloško mestno pokopališče je že zaživelo. Čudno je, da meščani polagajo tako malo pažnje na ta kraj miru? Ce se sprehajaš poleti po pokopališču opaziš samo par oseb, vedno enih in istih obrazov, kateri na vsak način nočejo pozabiti svojih dragih, čistijo in kitijo s cvetjem njih grobove. Kaj pa drugi meščani? Večina jih je, da celo leto ne pokukajo na pokopališče in pustijo grobove svojih ranjkih tako zanemarjene, da se človeku smili. Sedaj pa, ko stojimo pred Vsem sveti, sedaj pa vsi od kraja tekmujejo, kdo bo lepše uredil svoj prostor. Ni prav, da se mestno pokopališče pušča tako v nemar. Vsako leto in to vedno od kar stoji pokopališče, je taka navada, da se kosi trava kot na travniku. Škofjeločani se pa ne zganejo, da bi enkrat dokončno zahtevali, da se vsaj trava spotoma kosi in tudi to, da sme vsak pred grobom svojih nasuti peska. Pokopališče leži v najlepšem delu mesta na koncu promenadne Pokopališke ceste in zato je potrebno, da se enkrat zgane občina in s temeljito roko zahteva brezpogojen red in snago tam, kjer bi se lahko uredilo tako, da bi bilo pokopališče v ogled Sk. Loki, v okras mesta in kolikortoliko v prid tujskega prometa. V nedeljo 31. oktobra se vrši kakor v drugih krajih tudi v Sk. Loki »Jadranski dan“. Na programu je obhod po mestu in zborovanje na trgu. Igrala bo vojaška godba in peli združeni pevski zbori. Vsak zaveden Jugoslovan se mora udeležiti te proslave, da se skupno propagira ideja Jadranske straže in to: našega Jadrana. Bled Avtomobilska nesreča, ki se je zgodila dne 19. oktobra, je zahtevala tri smrtne žrtve. Težki tovorni avto g. Resmana je vozil koks v Sport-hotel na Pokljuki. Na poti nazaj na Bled je avto dohitel v Zatrniku voznike in jih hotel prehiteti. Ker pa je cesta preozka, je avto izgubil ravnotežje in se prevrnil po strmini. Oba potnika, ki sta bila zadaj, Jakob Kunstelj, trgovec in gostilničar v Gorjah in Verica Sodja, je pritisnilo ob tla. Spredaj v šoferski kabini so bili šofer, hotelir g. Kenda in g. Ulčar, trgovec z Bleda s sinčkom. Kenda se je hotel s skokom iz kabine rešiti, a ga je padajoči avto zgrabil in stisnil. Tako se je prestrašenim voznikom nudil grozen prizor: Kenda Mislili s mrnm ♦♦Tj ... dokler j‘i ni siric obrisal solz s svojim robcem -opranim z Radionom! . . 1 •.-. ,... . 1 f- 'iS**. 'h'. *«e- „ - * y ‘t "'*• . »■ V iff.X Tudi Vi, l