Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakla* 1.500 Izvodov. Časnik urejuje urednU škl odbor. Odgovorni urednik Franjo čevnik, tehnični urednik Marija Jagrič.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72. z dne 16. 7. 1974.
40 let zleta
DEL
Svobod v Celju
NAŠE
ZMAGE
V počastitev 40 letnice zleta Svobod, 7. julija 1935. leta v Celju, je bilo v soboto, 14. junija v celjskem mestnem parku veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo blizu 50.000 ljudi iz vseh koncev in krajev naše republike, med gosti pa so bili tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, zatem Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Marijan Brecelj, Andrej Marinc, Janez Barborič, Ljubo Jasnič, Lidija Sentjurc, Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, predstavniki JLA, Zveze združenj borcev NOV in drugi.
Zborovanje je bilo povezano z obširnim programom, ki je trajal ves teden. V tem času so v Muzeju revolucije odprli tudi spominsko razstavo o štirideseti obletnici zleta Svobod in sploh o razvoju delavskega gibanja ter počastili blizu 300 nekdanjih in sedanjih aktivistov v Svobodah oziroma v delavskih prosvetnih društvih, ki so jim podelili spominske diplome.
Na slavnostnem zboru, ki ga je v imenu pripravljalnega odbora začel predsednik slovenskih sindikatov, inž. Janez Barborič, je govoril Stane Dolanc, ki je med drugim dejal:
»S ponosom slavimo spomin na veličastni zlet Svobod, ki so ga organizirali slovenski komunisti pred štiridesetimi leti v Celju. Celjski zlet Svobod, sklican v pogojih buržoazne diktature, je bil kot kulturna manifestacija v bistvu bojni klic po svobodi in demokraciji in odločen odgovor slovenskega delovnega ljudstva buroaznemu nasilju in poskusom fašizacije države. Prerasel je v revolucionarno politično manifestacijo delavskega razreda pod vodstvom komunistov, ki so že takrat dojeli
nujnost povezanosti z vsemi naprednimi silami.
Slovensko delavstvo je na celjskem zletu jasno, odločno in učinkovito odgovorilo starojugoslovanskemu buržoaznemu režimu, ki se je takrat začel naslanjati na fašistične sile. Obenem je pokazalo akcijsko sposobnost in politično zrelost delavskega razreda in njegove avantgarde — Komunistične partije Slovenije v boju za neločljivo povezanost razrednih interesov in ciljev z resničnimi demokratičnimi, nacionalnimi, političnimi, ekonomskimi in kulturnimi interesi ter zahtevami vseh delovnih ljudi, ki so takrat že čutili veliko nevarnost porajajočega se fašizma na naših tleh.
Prav zato ni slučajno, da v jubilejnem letu tridesetletnice zmage nad fašizmom tako veličastno proslavljamo štiridesetletnico zleta Svobod. Ta zlet je živ in nerazdvojni del naše zmage. Pred štiridesetimi leti je to bil jasen smerokaz, ki je vodil k tej zmagi in predstavlja danes dragocen revolucionarni nauk in izkušnje, katerih temeljna vrednost velja tudi v sodobnih pogojih boja za socializem.
Zlet Svobod v Celju in z njim slovensko delavstvo je s posebno resolucijo in zahtevami izrazilo odločno voljo za ustanovitev akcijske enotnosti delavskega razreda v boju za boljši položaj in za demokratične in socialne svoboščine, za zvezo s kmeti in napredno inteligenco, za ljudsko fronto proti porajajočemu se fašizmu na naših tleh, za svobodo, mir in napredek. Zlet Svobod je dokazal, da se obnovljeno delavsko gibanje pod naraščajočim vplivom KPJ po petnajstih letih ponovno vrača v središče slovenskega političnega življenja.«
		ur>		hSpB |	tihtoS65*#?	i - /r*-.
					
30 LET
gradbeništva
Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič:
O vlogi gradbeništva pri jutrišnji še uspešnejši in racionalnejši graditvi Investicijskih objektov
Gradbeništvo proslavlja svojo 30-letnico z velikimi uspehi. V vsem pretečenem obdobju so imeli gradbeniki še posebne naloge, najprej pri obnovi, pozneje pri industrializaciji in vedno obsežnejši stanovanjski gradnji.
Zaradi splošnega napredka in vedno večjih zahtev se je klasična gradnja umikala, gradbeništvo pa je postajalo vse bolj montažer vrsti industrijsko izdelanih gradbenih materialov, ker je za racionalno in ekonomično gradnjo potrebno skladno delovanje večih dejavnikov — proizvajalcev, izvajalcev in potrošnikov, ob načrtovanju in usklajevanju celotnega procesa gradnje. Za takšno uspešno sodelovanje je bila nujna ustanovitev interesne skupnosti za visoke gradnje, kjer bodo s samoupravnim sporazumom urejali medsebojne odnose, izdelali pravila o skupnem načrtovanju in skrbeli za racionalno in estetsko gradnjo. To sodelovanje bo lahko uspešno in dolgoročno le, če bo zagotovljen enoten sistem gradnje in, če se bodo prizadeti začeli resneje dogovarjati tudi o delitvi dohodka po vloženem delu. Za zagotovitev uspeha in učinkovitega dela bo treba z dogovarjanjem doseči tudi čim tesnejše sodelovanje z urbanisti, arhitekti, in projektanti in jih čvrsto povezati v interesno skupnost, ker je od njih v veliki meri odvisno, kako se bo nadalje razvijala graditev investicijskih objektov pri nas. Z ozko podjetniško zaprtostjo in individualnim projektiranjem, ki ni povezano s celotnim procesom gradnje, in predstavlja oviro za napredek, bo treba odločno prekiniti in zagotoviti novo pot.
Pred gradbeniki kot finalisti je na teh področjih še posebna odgovornost, ker gre za bistveno velike spremembe in bo treba dosedanjim naporom tudi v bodoče dodati nova prizadevanja, da bo jutrišnja gradnja investicijskih objektov lahko bolj racionalna in še uspešnejša od dosedanje.
KOLIKO TOZD iz gradbene operative
V	zadnji številki Glasila smo objavili izhodišča sveta ZK podjetja o organiziranju novih temeljnih organizacij v podjetju. Skupaj z izhodišči smo objavili tudi program nalog in konkretne zadolžitve z roki, do katerih je posamezne naloge opraviti.
V	skladu s programom so bile v dneh od 14. do 22. aprila izvoljene delegacije v 36 člansko delovno telo, ki bo ugotovilo pogoje za formiranje novih Temeljnih organizacij.
Ves čas je v podjetju tekla živahna politična aktivnost, saj so razpravljale o teh življenjsko tako važnih vprašanjih vse družbeno politične organizacije in tudi sestanki strokovnih delavcev so bili sklicani v ta namen. Na njih smo obravnavali vprašanja v zvezi z novo organizacijo temeljnih organizacij in podjetja glede na nove naloge zaradi večjega števila temeljnih organizacij.
Svet ZK podjetja se je ponovno sestal v razširjenem sestavu 27. maja in na podlagi vsestranske razprave sklenil predlagati delegatom delovnega telesa za organiziranje TOZD, da se iz sedanje TOZD gradbena operativa organizirajo naslednje TOZD: e TOZD gradbena operativa Celje, ki bo štela cca 450 zaposlenih,
•	TOZD gradbena operativa Ljubljana, ki bo štela cca 260 zaposlenih,
•	TOZD gradbena operativa Žalec s cca 195 zaposlenimi,
•	TOZD	gradbena	operativa
Slov. Konjice s cca 130 zaposlenimi,
•	TOZD	gradbena	operativa
Šentjur s cca 130 zaposlenimi,
•	TOZD	gradbena	operativa
Laško s cca 130 zaposlenimi,
•	TOZD mehanizacija Celje s cca 185 zaposlenimi.
Po predložitvi ekonomske analize pa bo delovno telo odločilo še o predlogu ali se naj organizirajo kot samostojne Temeljne
organizacije tudi projektivni biro in družbena prehrana.
Svet ZK podjetja je mnenja, da bi bilo potrebno zaradi čim boljše izkoriščenosti, ekonomičnosti poslovanja in vzdrževanja združiti v temeljno organizacijo mehanizacije vso težko in lahko mehanizacijo, barake, opaže in odre.
Temeljne organizacije se pri opravljanju svojih nalog in pri poslovanju ne smejo zapirati v okvire svojih mej, temveč morajo opravljati delo tudi izven občinskih meja, na katerih imajo svoje sedeže. Za izvršitev večjih nalog na velikih gradbiščih, ko posamezna temeljna organizacija nima dovolj delavcev, niti dovolj sredstev, temeljne organizacije združujejo sredstva in delovno silo. Delavce se ne premešča iz ene temeljne organizacije v drugo, temveč ostanejo člani svoje temeljne organizacije, razporejeni so le začasno na delo na skupna gradbišča ali v drugo temeljno organizacijo.
Temeljna organizacija, v katero je bil delavec začasno razporejen na delo, mora temeljni organizaciji, iz katere je delavec pri njej na delu, plačati vso vrednost opravljenega dela, to je o-sebni dohodek s prispevki in akumulacijo. Le na ta način ne odtujujemo dohodka od delavca in le s takimi medsebojnimi odnosi ni nevarnosti, da bi ena temeljna organizacija izkoriščala delavce druge temeljne organizacije.
Delovno telo za organiziranje temeljnih organizacij se je sestalo na svoji prvi seji 5. junija. Uvodoma je izvolilo za predsednika delovnega telcf,a Antona Aškerca, za namestnika pa Egi-dija Fiferja.
Sekretar sveta ZKS GIF »Ingrad« Celje Jože Mešl je delovnemu telesu posredoval predloge razširjene seje sekretariata v smislu, kakor so navedeni. Delegati so vse predloge soglasno o-
svojili ter jih določili kot izhodišča za dokončno izdelavo ekonomske analize, o čemer se bodo dokončno izrekli delavci na svojih zborih.
Strokovne službe morajo čim-prej pripraviti pismeno analizo pogojev za organiziranje temeljnih organizacij po predlogu sveta ZK podjetja in osnutke ustreznih aktov, kot so: samoupravni sporazum o združitvi v GIF »Ingrad«, statuti temeljnih organizacij in drugo v smislu že objavljenega programa nalog in zadolžitev.
Delovno telo je sprejelo tudi stališče, da se z ozirom na več temeljnih organizacij v gradbeni operativi, organizira v skupnih službah poleg sedanjih služb še tehnična služba.
Analizo pogojev je obravnavalo delovno telo na svoji drugi seji dne 24. 6. 1975 in sprejelo odločitev, da bo predlagalo, da se organizirajo poleg že prej navedenih temeljnih organizacij .v gradbeni operativi še temeljna organizacija projektivni biro in temeljna organizacija družbena prehrana.
Končno odločitev o organiziranju novih temeljnih organizacij pa so sprejeli delavci na svojih zborih v dneh prvega in drugega julija, na katerih so odločili in ustanovili nove temeljne organizacije in sicer: TOZD GO Ljubljana, TOZD GO Slovenske Konjice, TOZD GO Žalec, TOZD GO Šentjur, TOZD GO Laško, TOZD GO Celje, TOZD Mehanizacija, TOZD Projektivni biro in TOZD Družbena prehrana.
GIF »Ingrad« Celje bi tako združevalo enajst temeljnih organizacij in SDS Skupne službe, če poleg prej naštetih upoštevamo še že ustanovljena TOZD IGM Medlog in TOZD Proizvodni obrati.
Delavci so na svojih zborih sprejeli tudi osnovna stališča za samoupravni sporazum o združevanju v podjetje GIF »Ingrad«
Celje in o razmerjih med temeljnimi organizacijami in skupnimi strokovnimi službami, na podlagi katerih bo tekla javna razprava do konca meseca julija.
Da bomo izredno pomembne naloge v zvezi z organiziranjem novih temeljnih organizacij strokovno in v predvidenih rokih o-pravili, se morajo družbeno politične organizacije, strokovne službe in posamezni delavci v temeljnih organizacijah in skupnih službah maksimalno angažirati.
Franjo Čevnik
Praznik Celja
V	spomin na ustanovitev Prve celjske čete, 20. julija 1941. leta na Resevnl pri Šentjurju, praznujejo prebivalci celjske občine ta dan kot svoj praznik.
Letošnja osrednja prireditev občinskega praznika bo v Škofji vasi. To je hkrati tudi priznanje prebivalcem te krajevne skupnosti za delo, ki so ga opravili pri reševanju krajevnih komunalnih problemov, predvsem pri gradnji cest, ureditvi kulturnega doma, gradnji športnega Igrišča in sploh za izredno razvejano družbeno politično življenje.
V	počastitev praznika celjske občine bo v tednu do prazničnega dne več prireditev v Celju in še posebej v Škofji vasi. Osrednja proslava pa bo 20. julija v Zadobrovi, na velikem travniku, nedaleč od središča škofje vasi.
Ingrad na zletu Svobod
Naš kolektiv se je polnoštevilno udeležili zleta Svobod v celjskem parku ob Savinji.
Priprave za to pomembno in veličastno prireditev so v kolektivu stekle že mnogo prej. Osnovne organizacije ZK, sindikata in mladine, ki so kolektiv že pred tem seznanile s pomenom zleta Svobod v Celju, so preko vodstev TOZD in poslovnih enot poskrbele, da so stekle priprave za udeležbo na zletu svobod.
Da so bile priprave pravočasno in dobro organizirano, je nedvomno pokazala številna udeležba s posameznih TOZD. Preko 1300 članov kolektiva se je 14. junija ob 9.30 url zbralo pred sindikalnim domom podjetja v Celju. S številnimi transparenti smo se na Ljubljanski cesti priključili povorki in krenili proti mestnemu parku.
Naši delavci so dokazali, da razumejo pomen te velike manifestacije in da niso pozabili borbe delavskega razreda v preteklosti.
INVESTICIJSKA DELA
V LUČI NOVIH PREDPISOV
Pravkar objavljen zakon o zagotavljanju plačil za investicije je bil izdan v cilju, da se omeji investicijsko potrošnjo na tisto raven, na kateri so sredstva za investicije stoodstotno zagotovljena. Na kakšen način so sredstva stoodstotno zagotovljena zakon točno predpisuje in sicer: s čekom, z menico z avalom banke, z nepreklicnim dokumentarnim akreditivom in z garancijo.
Kazenske določbe, ki so predpisane za vse kršitelje tega zakona, to je Investitorje, izvajalce in banke, so zelo ostre. Minimalna kazen za podjetje je 50.000.-din do 200.000,- din, za odgovorno osebo pa 5.000.- do 20.000,- din.
Razen teh kazenskih določb je za nove investicije, ki se bodo začele izvajati po izidu tega zakona in za katere sredstva ne bodo v celoti zagotovljena, pa bo Investitor podpisal gradbeno pogodbo, oz. izvajalec pričel z deli na investicijskem objektu, ali odgovorna oseba banke izdala neopravičeno garancijo, bo kaznovana odgovorna oseba z zaporom najmanj tri mesece. Za objekte, ki so že v gradnji, se to zadnje kazensko določilo ne bo izvajalo do 31. oktobra 1975.
Kaj pomeni za gradbena podjetja uveljavitev tega zakona?
Na eni strani red in disciplino pri izplačilu izvršenih del in s tem zboljšanje likvidnosti podjetij. Na drugi strani pa občutno zmanjšanje investicijskih del. Noben investitor ne sme začeti z novimi investicijami dokler nima pokrite začete investicije, prav tako banka ne sme izdati nobenih novih garancij, dokler ne zagotovi kritja že Izdanih garancij.
Marsikatera investicija, ki se že izvaja, se bo morala ustaviti, v kolikor investitor ne bo mogel zagotoviti plačila za redna dela
po predračunu, za dodatna dela in podražitve.
Predvsem podražitve predstavljajo v tej inflaciji veliko breme investitorjem, morajo pa biti tudi te pokrite s kvalitetnimi finančnimi sredstvi.
Vsi ti ukrepi bodo zavrll investicijsko izgradnjo, na določenih objektih bodo gradbena dela ustavljena, pričetek oziroma izvajanje novih objektov pa preloženo na kasnejši čas.
Gradnja objektov za trg Je pri tem izvzeta. Ta se bo lahko izvajala po dosedanjih predpisih. Z ozirom na porast cen v stano-
Betoni na bazi sintetičnih smol
V zadnjih letih so se tudi pri nas pojavili betoni na bazi sintetičnih smol. Celo na naših gradbiščih smo jih že uporabljali v manjšem obsegu. V prakso prodirajo le počasi zaradi znatno višje cene od klasičnih betonov, vendar so v številnih primerih nujni.
Pri teh betonih gre za zamenjavo cementnega veziva s sintetičnimi smolami. Ta zamenjava se lahko izvede v sledečih oblikah in obsegu:
—	Beton je lahko impregniran s polimeri. Polimeri tu zapolnjujejo praznine v strukturi klasičnega betona in ga tako ojačajo ter mu povečajo odpornost.
—	Beton je izdelan brez cementa — monomer je edino vezivo za agregat.
—	Del cementa v betonu lahko
vanjski izgradnji, se bo tudi tu zmanjšal fizični obseg izgradnje stanovanj. Stanovanjski skladi ne sledijo porastu cen in s tem je nujen zmanjšan obseg gradnje.
Letošnji finančni plan je bil optimistično postavljen z ozirom na tedanje perspektive, ki so skoraj na vseh poslovnih enotah kazale ugodno situacijo. V drugem polletju se bo situacija na tržišču bistveno spremenila. Občutiti je že pomanjkanje investicijskih del in bo potrebno pod-vzeti gotove ukrepe. Da je temu tako kažejo že licitacije na Ijub-
nadomestimo z monomerom. S tem se zmanjša tudi količina vode v mešanici.
Glavne prednosti, ki jih dosežemo, če cement delno ali v celoti nadomestimo s polimeri so:
—	Tlačna trdnost se poveča pri srednji kvaliteti betona od 350 kp/cm2 pri klasičnem betonu na 1400 kp/cm2 pri polimer betonu. Bile pa so dosežene že trdnosti tudi do 2700 kp/cm2.
—	Pri klasičnem betonu je vpijanje vode 5 — 6% od teže, pri polimer betonih pa ga praktično ni.
—	Kemična odpornost se pri polimer betonih bistveno poveča. Poizkusi so pokazali, da pri delovanju 15% HC1 klasični beton izgubi 25 % svoje teže po 105 dneh, polimer beton pa le 1 % po 500 dneh. Korozija zaradi sulfatov pa je po 300 dneh pri polimer beto-
ljanskem in celjskem področju. Predvsem na ljubljanskem področju se udeležuje vsake licitacije šest do deset podjetij, ki si hočejo na vsak način pridobiti delo.
Akcije, ki so že pod vzete s strani Imosa in Gipossa za prevzem investicijskih del v tujini bo potrebno pospešiti. Gradbena podjetja, ki so v zadnjih letih zelo povečala fizični obseg del, bodo morala zaposliti del svojih kapacitet na Inozemskih tržiščih.
Ivan Cijan, dipl. gradb. ing.
nih za 14% manjša kot pri klasičnih betonih.
— Klasični beton doseže svojo uporabno trdnost v 7 — 48 dneh, polimer betoni pa v 30 minutah.
Ti podatki dovolj zgovorno pričajo, da imajo betoni na bazi sintetičnih smol številne prednosti pred klasičnimi betoni in jih zato kljub doslej še visoki ceni vedno pogosteje uporabljamo pri reševanju zahtevnejših problemov v gradbeništvu.
Novi sistem termoizolacije
V praksi se danes za toplotno izolacijo uporabljajo številni materiali z nizkimi prostorninskimi težami kot so pluta, vlaknasti materiali (mineralna in steklena volna), penasti materiali (poli-uretani, polistiroli, fenolne smole), ki so dobri izolatorji. Ti materiali pa niso mogli zadovoljiti višje zahteve, ki so se pojavile s prodorom človeka v vesolje. Potreben je bil material, ki bo o-hranil nespremenjene lastnosti v temperaturnem območju od — 170 do + 900 C in bi bil čim lažji. Iskanje tega materiala se je naslonilo na odboj toplotnih žarkov. Sestavili so izolacijske folije, ki so sestajale iz:
—	aluminija v obliki filma,
—	plastične mase v obliki filma ali spužvastega sloja in
—	armature iz steklene tkanine ali mreže sintetičnih vlaken.
Tako sestavljene izolacijske folije imajo debeline od 70 do 90 y po svoji izolacijski vrednosti pa odgovarjajo 45 mm debelemu izolacijskemu sloju iz mineralne volne ali stiropora. To vrednost doseže z 95 — 100% odbojem žarkov.
Če upoštevamo, da imajo te folije poleg svojih izrednih izo lacijskih lastnosti še zelo male teže (1 kg je 10 — 15 m2), obstojne so pred vremenskimi vplivi in kemikalijami, enostavne za vgrajevanje in kljub temu še ekonomične, bodo prav gotovo kmalu prodrle tudi v našo vsakdanjo prakso.
Elza Črepinšek, dipl. ing. arh.
NOVI MATERIALI
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA
Na svojem desetem rednem zasedanju, 9. junija, je delavski svet:
#	sprejel bilanco zunanjetrgovinskega poslovanja,
® sprejel informacijo o rezultatih poslovanja za prvo tromesečje. Iz podatkov je bilo razvidno, da so precej narasli stroški, zato je delavski svet naročil, da je nujno pričeti izvajati ukrepe v zvezi z znižanjem stroškov poslovanja za 2%. Posameznim temeljnim organizacijam je priporočil, da imenujejo na zborih komisije za dobro gospodarjenje. Te komisije so dolžne pregledati možnosti znižanja stroškov in skrbeti,da se te možnosti izkoristijo,
#	sprejel je družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen stanovanj v Celju in pooblastil glavnega direktorja za podpis tega dogovora,
® potrdil predlog poslovnega odbora o vstopu GIP »Ingrad« Celje v članstvo poslovnega združenja Rudarsko industrijske skupnosti »Rudis« Trbovlje s tem da:
•	z vstopom v članstvo v PZ sprejme GIP »Ingrad« vse obveznosti, ki so predvidene s pogodbo o ustanovitvi tega združenja,
•	bo podjetje »Ingrad« s PZ »Rudis« sklenilo pod pogoji pogodbe o ustanovitvi PZ pogodbo o izvajanju konkretnega posla, s katero se določijo glede na naravo posla medsebojne obveznosti,
•	bo GIP »Ingrad« po sklenitvi pogodbe o pristopu v članstvo PZ »Rudis« plačalo svojo obveznost o plačilu pristopne vloge v znesku 50.000.— din in poseben prispevek namenjen za sredstva skupne reklame v znesku 10.000.— din,
•	strokovne službe GIP »Ingrad« pripravijo potrebno dokumentacijo, ki je določena s pogoji za sprejem v članstvo PZ »Rudis«,
•	je glavni direktor GIP »Ingrad« pooblaščen, da podpiše pogodbo o pristopu v članstvo PZ »Rudis«,
® sprejel sklep, da GIP »Ingrad« sklene pogodbo o sodelovanju s poslovnim združenjem »Imos« Ljubljana,
#	razpravljal o ceniku uslug SDS skupne službe ZGP Giposs Ljubljana ter naročil strokovnim službam, da ob sodelovanju s predstavniki TOZD pregledajo cenik in dostavijo pripombe ZGP Gipossu,
•	odobril spremembo sklada skupne porabe — stanovanjski del s tem, da se predvideni znesek za oročitev za gradnjo samskih stanovanj zmanjša za polo vico t. j. za 500.000.— din. Ta znesek se nameni kot polog za najetje kredita za stanovanjsko gradnjo v letu 1976 v višini 4,000.000,- din. Tako bomo v letu 1976 s tem kreditom kupili po že podani ceni na natečaju
•	tri dvoinpolsobna stanovanja a 450.000,— din
•	štiri dvosobna stanovanja a 330.000,— din
•	pet enosobnih stanovanj k 260.000,— din,
® razpravljal o stanovanjski problematiki in rešil najnujnejše stanovanjske probleme z dodelitvijo stanovanj, ki bodo v kratkem izpraznjena,
•	odobril izplačilo dotacij organizacijam podjetja za leto 1975,
#	potrdil plan učencev in plan štipendistov za leto 1975, po katerem bo naše podjetje v letu 1975
a) kadrovalo naslednje število učencev:
30 zidarjev 30 tesarjev
2	tesarja — konstrukterja 5 železokrivcev 2 stavbna ključavničarja
5	strojnih ključavničarjev
6	stavbnih kleparjev
4	monterje ogrevalnih naprav 3 vodovdne inštalaterje
3	avtomehanike
3	elektroinstalaterje
5	soboslikarjev
4	stavbne mizarje 1 strugarja
b) podelilo naslednje število štipendij :
2	FAGG — gradbena smer,
1 Ekonomska fakulteta,
3	TSS — gradbena smer,
3 Ekonomska srednja šola,
3 Upravno administrativna šola,
® potrdil pravilnik o kreditiranju stanovanj z nekaterimi pripombami, ki so jih dali člani kolektiva v razpravi,
® odobril sokreditiranje izgradnje proge za betonsko železo v Železarni Štore proporcionalne višine deleža letne dobave betonskega železa in sicer 1.500 ton.
• Skladno s predlogom sindikata sprejel sklep, da gre razli-
Gradimo iin dograjujemo naš samoupravni socialistični sistem. To moramo zaito, ker to ni stanje, ampak proces. Vsak občan, če hočemo, da bo proces čimhilt-reije tekel, se mora pri tem maksimalno zavzemati. Prav tako pa je uspeh odvisen tudi od dograjene socialistične samoupravne zavesti. To moramo graditi povsod, posebno v osnovnih in drugih šolah.
Prehajamo v obdobje, ko bo-' do naši otroci v šoli od 7. ure zjutraj do 15. ali 16. ure popoldan. V tem času bo opravljal otrok različne oblike dela; pouk,
ka, prispevkov, ki so po proračunu višji od že vplačanih, v breme dohodka podjetja oz. temeljne organizacije ne pa posameznika.
Razlika prispevkov je nastala, ker so nekatere občine povišale prispevne stopnje s 1. 1. 1975, za prve tri mesece pa so bili obračunani in plačani po prejšnjih stopnjah, veljavnih za leto 1974.
V breme dohodka gredo tudi razlike prispevkov za delavce, ki so že odšli od podjetja.
® Odobril nakup obveznic federacije v znesku 1,000.000.— din,
® odobril plačilo stroškov preureditve zbornice v učilnico v osnovni šoli Štore.
Z uvajanjem celodnevne šole potrebuje ta šola več učilnic in bi bila prva rešitev kot je zgoraj navedeno, za kar pa šola nima potrebnih finančnih fredstev. Glede na to, da to šolo obiskujejo tudi otroci naših članov kolektiva, je delavski svet sprejel gornjo odločitev.
Ivica Bezlaj
samostojno učenje, razne svobodne dejavnosti, dopolnilni pouk za učence, ki težje dojemajo, dodatni pouk za sposobnejše učence vmes pa seveda čas za prehrano in počitek. Učenec preživi ves čas ob strokovnem vodstvu. Šolske stvari pa tudi skrbi pušča v šoli.
V celodnevni šoli je velik poudarek na vzgoji: učitelj bo svetovalec, usmerjevalec učenčevega dela; učenec pa se bo v medsebojnih odnosih ob delu učil humanističnih, demokratičnih odnosov. S tako organizirano osnovno šolo odpravljamo neenake pogoje za delo, vsakemu nudimo možnost, da se uči pod enakimi pogoji. Tako omogočimo redno napredovanje normalno razvitim otrokom in zelo konkretno odpravljamo socialne razlike, saj bodo imeli vsi učenci, ne glede na socialno poreklo, enako startno osnovo za nadaljne šolanje in razvijanje svojih sposobnosti.
Ob uvajanju take šole se pojavljajo številne težave: pomanjkanja kadra, premalo šol in učilnic, finančne težave. Tudi nekateri starši nasprotujejo uvedbi celodnevne šole, misleč, da jim bodo odtegnili otroke, da ne bodo vedeli kaj delajo v šoli in ne bodo nič z njimi.
To seveda ne drži. Ce otrok opravi vse delo v šoli, je dom razbremenjen učenja z otrokom, pisanja nalog. Po 16. uri bo otrok doma. Pravzaprav bo imel več časa za družinska dela.
Celodnevna šola kljub temu ne bo zmogla opraviti vsega. Starši bodo morali biti tudi nadalje vez med šolo in otrokom. Sodelovati bodo morali z učnim kadrom in pomagati pri graditvi otroške psihe. To sodelovanje bo moralo biti še tesnejše. Le tako bomo dali otroku take pogoje, ki jih potrebuje za zdrav razvoj ln napredek.
JOŽE MEŠL
Tudi to smo gradili: prizidek osnovni šoli v Vojniku
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOU
DOGRADITEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE ZAVESTI
INVESTICIJSKI PROGRAM ZA
LETO 1975
Ko smo v preteklem letu sestavljali razvojni načrt našega podjetja za obdobje od 1975 do 1980, so bile s tem že v glavnem podane osnove letnih investicijskih programov za to obdobje.
Izhajali smo iz ugotovitve, da je zaradi dolgoletnih premajhnih vlaganj v obnovo in dopolnitev strojne opreme ter izgradnjo objektov vseh naših operativnih enot nastalo kritično stanje, ki lahko povzroči zaštoj predvidenega razvoja in povečanja proizvodnje.
Pri sestavi osnutkov programa 1975 so bili upoštevani predlogi naših temeljnih organizacij in kmalu je bilo jasno, da so bili resno pripravljeni ter da upoštevajo dejanske potrebe za predvidene naloge.
V uvodu moramo torej omeniti osnovna načela našega investicijskega programa za leto 1975 in to:
—	nujna nadomestitev izrabljene opreme,
—	dopolnitev staleža strojnih parkov naših temeljnih organizacij s sodobnejšimi stroji in opremo, ki naj zagotovi čim večjo mehanizirano delo v vseh fazah gradbenih, montažnih in zaključnih del,
—	predvidena je nova proizvodnja montažnih industrijskih hal, ki smo jih doslej kupovali. Razviti nameravamo univerzalni tip In-gradove hale, ki bo uporaben za vse panoge gospodarstva,
—	nemogoče je še naprej odlagati izgradnjo potrebnih objektov na CO Lava TOZD GO in PO, na kompleksu IGM Medlog, PE Ljubljana in lesnih obratih Gomilsko,
—	gradnja nove poslovne zgradbe skupaj za SDS, TOZD GO in PO je nujna, saj je poslovanje s sedanjo razkropljenostjo naših pisarn izredno neuspešno in drago.
Seveda pa tako obširen program zahteva tudi velika finančna sredstva, kar pomeni intenzivno vklapljanje lastnih virov financiranja in čim več ji najem tujih virov, t. j. komercialnih in finančnih kreditov.
Pregled razpoložljivih sredstev:
1.	Amortizacija za leto 1975
2.	Poslovni sklad po ZR za leto 1974
3.	Dospele anuitete od danih kreditov
4.	Dohodek od prodaje osnovnih sredstev
20,000.000.— 10,000.000,— 26,581.400— 150.000.—
Lastna sredstva skupaj
56,731.300.—
5.	Kredit Ljubljanske banke (peskolom)	6,000.000.—
6.	Cestni sklad SRS	1,000.000.—
Skupaj domači viri
63,731.400—
Za manjkajoča sredstva je podjetje najelo komercialne kredite pri francoskih dobaviteljih opreme, v teku pa je tudi postopek za pridobitev finančnega kredita v ZRN pri LHB Internationale Han-delsbank Hamburg, ki je že dala načeloma pristanek za odobritev kredita.
7. Komercialni kredit Richier	18,292.741.—
Skupaj razpoložljivi viri	82,024.141.—
V tem kreditu je zajeta tudi nabava 1500 m2 tunelskega opaža Outinord
Zbirni pregled investicijskih naložb
1.	Odplačilo anuitet v 1975 2.	TOZD gradbena operativa 3.	TOZD IGM 4.	TOZD Proizvodni obrati 5.	SDS skupne službe 6.	Narodna obramba	Vrednost 1,700.000— 38,610.584.— 22,639.000.— 5,461.500.— 11,469.363.— 100.000.—	Plačilo 1975 1,700.000— 24,463.537— 20,537.000— 5,461.500— 11,469.363.— 100.000.—
Skupaj	80,315.440—	63,731.400—
TOZD GRADBENA OPERATIVA		
Rekapitulacija IP 1975 1.	Zemljišča in zgradbe 2.	Gradbena mehanizacija, transportna sredstva, oprema delavnic		3,600.000— 35,010.584—
Skupaj		38,610.584—
1	kom avtodvigalo 32 t
2	kom avtodvigalo 20 t 2 kom avtomešalci
1	kom betonska črpalka prevozna z ročico 23 m
2	kom straji za proizv. pare vibracijski stroji »VVacker«
2 kom mixokreti za estrihe
6 kom dostavna vozila 4 kom vozila Tatra 148 2 kom vlačilci KHD 310
6 kom tovornjaki — prekucniki KHD 232 26 ton lahki stroji v vrednosti 700.000 din
TOZD INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
1.	Zemljišča — zgradbe	1,600.000.—
2.	Stroji in naprave	21,039.000.—
Skupaj	22,639.000.—
Nadaljuje se izgradnja kompleksa IGM Medlog: nova hala za program industrijskih hal I. faza 1975, jedilnica, skladišča, pomožni objekti, ograja.
V vseh obratih so predvidene dopolnitve opreme in inv. gradenj iz preteklega leta:
—	betonarna (silosi)
—	peskolom Stranice (I. in II. faza)
—	obrat vollaki (novi stroji, kalupi, viličar)
—	obrat cevi (dopolnitve)
—	cementnine (viličar, vibracijski stroji)
—	montažni elementi (nova oprema za izdelavo parapetov in panelov za gradnjo Outinord)
—	železokrivski obrat (dopolnitve po projektu v 1975)
—	oprema za nov obrat industrijskih hal (I. faza)
—	vzdrževalni obrat IGM (oprema delavnice)
dokončanja
1.590.000—
10,000.000,—
4.679.000— 300.000—
300.000—
390.000—
750.000—
2.550.000—
330.000—
Skupaj
21,039.000
TOZD PROIZVODNI OBRATI Rekapitulacija IP 1975
1.	Zgradbe	2,950.000—
2.	Stroji in naprave	2,511.500.—
Skupaj	5,461.500.—
V postavki »zgradbe« je zajeta gradnja nove ključavničarske delavnice na CO Lava (skladišče plinov in barv) in lop na Gomilskem ter adaptacije obrata za slikopleskarsko delavnico in tesarstvo.
Dopolnitev strojne opreme in nabava ročnega mehaniziranega orodja je v zadostnem številu predvidena za vse obrate PO v znesku 1,724.000— din.
Iz uvoza dobimo v letu 1975 še stroje za II. fazo rekonstrukcije
žage Gomilsko:
—	sortirna naprava za	hlodovino	650.000.—
—	nakladač hlodovine	500.000.—
—	stranski viličar	400.000.—
—	štirilistna krožna žaga	za	les	200.000—
Skupaj	1,750.000.—
SKUPNE SLUŽBE
1.	Nabava opreme za vse TOZD-e in SDS
—	komunalna oprema za naselja, kuhinje, počitniške domove
—	pisarniška oprema pohištvo, pisarniški stroji
—	laboratorijski oprema za betonarno Predviden je zadosten zanesek za obnovo in dopolnitev potrebne pisarniške opreme s poudarkom na
uvedbo sodobnejših računskih strojev skupaj	2,463.650.—
2.	Po pridobitvi dodatnega zemljiškega kompleksa na CO Lava in po vseh potrebnih predelih (lokacija, idejni projekt, energetika) je možen pričetek gradnje obratne zgradbe na CO Lava, v kateri bi se združile vse pisarne SDS, TOZD GO, PO in PE Mehanizacije.
Predvideni znesek	8,195.713.—
3.	Rekonstrukcija kuhinje in jedilnice v naselju Celje.
Nujno je povečati kapaciteto kuhinje in dograditev potrebnih pomožnih prostorov ter instalirati modernejšo kuhinjsko opremo (kotli, stroji)
Predviden znesek	900.000—
PE Mehanizacija bo kot je razvidno iz predvidenega zneska v letošnjem letu izredno okrepljena z novimi modernimi stroji in transportnimi sredstvi.
Naj jih naštejemo:
4 kom hidravlični univerzalni bagri s komb. orodji 3 kom kopači in nakladači 1 kom težak buldožer 1 kom vibrovaljar 6 kom gradbeni žerjavi
SKUPAJ	11,469.363.—
Prepričani smo, da pomeni predloženi investicijski program veliko prelomnico v razvoju našega podjetja, saj naloge, ki jih dobivamo in so še pred nami, nujno zahtevajo sodobno opremo za kvalitetno delo in izpolnjevanje prevzetih rokov. Stremimo za čimprejšnjo in v največji meri možno odpravo težkega ročnega dela, je pa seveda vzporedno s tem pred nami tudi nujna naloga vzgoje potrebnega velikega števila dobrih strokovnjakov in vzdrževalcev te nove opreme.
Edo Božnik, dipl. gr. ing.
Naši športniki in športnice na jubilejnih 25 $IG
V dneh od 26. do 28. junija je »Gradis« Ljubljana organiziral v športnem parku Kodeljevo jubilejne 25 športne igre gradbincev Slovenije. Četrt stoletna obletnica organizacije iger je bila posebej svečano obeležena s tem, da je Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije podelil posebna priznanja najzaslužnejšim organizatorjem športnih srečanj po slovenskih gradbenih podjetjih.
Zibelka športnih iger gradbenih delavcev je bila v Celju pri »Betonu«, predhodniku našega »Ingrada«. Na slovesnosti, kjer so podelili priznanja zato ni manjkalo vabljencev in odlikovancev iz »Ingrada«. Na prvem mestu moramo omeniti pionirja športnih iger nekdanjega direktorja Venceslava Jerasa in Franca Vitanca. Njima so se pridružili športni sodelavci, ki še delujejo v športnem društvu »Ingrada« in to:	Janko	Žilnik, Berta
Honigman, Ivica Bezlaj, Alojz Boric in Albert Kerkoš. Menim, da so odlikovanja podeljena res zaslužnim organizatorjem in jim v imenu športnega društva »Ingrad« najiskreneje čestitam, obenem pa želim, da jim je to v spodbudo še za vztrajnejše delo na področju telesne kulture. Iskreno čestitam tudi našima nekdanjima sodelavcema Jerasu in Vitancu, ki sta z zanimanjem spremljala športne borbe naših športnikov in ju vabim, da nas obiščeta jeseni, ko bomo organizatorji zveznih ŠIG.
Prve igre, ki so bile v Celin 1951 leta so bile skromne po obsegu, neprimerljive s srebrnimi po množičnosti, saj je bilo v Liu-bljani preko 2700 nastopajočih, in siromašne po tehnični opremljenosti in organizaciji, neprecen-
ljive pa zaradi svojega poslanstva, ki so ga opravile v 25 letih. Takratni organizatorji so opravili delo, ki je rodilo bogate športne in človeške vezi med nastopajočimi, poglobilo poslovno povezanost gradbenih podjetij in v zadnjem času nadpovprečno dobre športne dosežke.
Tekmovalci »Ingrada« kot vsi zaposleni smo lahko na prehojeno pot še posebej ponosni, saj smo gotovo najuspešnejši delovni kolektiv na telesno kulturnem področju.
Tako smo bili na vseh ŠIG od 1951 do 1975 trinajstkrat prvi, dvanajstkrat pa smo se uvrstili med prve tri do štiri najboljše ekipe.
LETOŠNJI DOSEŽKI
V Ljubljano smo odšli z velikim prehodnim pokalom, ki smo ga imeli v lasti že dve leti. L že-ljo, da ga zopet osvojimo, so se vsi nastopajoči športno borili.
portna sreča pa nam je tokrat obrnila hrbet v dveh panogah. V malem nogometu in namiznem tenisu moškega tekmovanja smo izpadli v predtekmovanjih in priborjene točke so bile preskromne za skupni uspeh.
Borih 14 točk, ki bi jih sigurno nadoknadili s srečnejšim žrebom v obeh disciplinah ne obtožujejo nobenega posameznika ali ekipe. V namiznem tenisu smo zgubili z ekipo »Cevovoda« iz Maribora, ki je bil lani četrti, letos pa šesti: nogometaši pa so zgubili s Splošnim kovinskim podjetjem iz Ajdovščine, ki je bilo lani drugo, letos pa peto. Vsa ta primerjava ima svoje mesto, če analiziramo celotni nastop naših ekip v primerjavi s prvoplasiranim »Gradisom«.
Športna panoga
šah
mali nogomet odbojka ženske odbojka moški namizni tenis ženske namizni tenis moški kegljanje ženske kegljanje moški balinanje strelianje ženske streljanje moški
Skupaj točke
Nast.	GRADIS		INGRAD	
št. ekip	mesto	točke	mesto	točke
39	11.	29	L	45
53	6.	48	27.	27
14	3.	13	L	20
27	3.	26	2.	29
16	2.	18	1.	22
47	1.	53	19.	29
27	2.	29	1.	33
65	2.	67	1.	71
34	18.	17	11.	24
22	3.	21	9.	14
56	1.	62	3.	55
		383		369
Zadnji trening naših odbojkaric pred tekmo
Najzaslužnejši pobudnik za ŠIG Venceslav Jeras (na levi) sprejema odlikovanje iz rok predsednika Republiškega odbora sindikata gradb. delavcev Lojzeta Cepuša
Menim, da natančen komentar k prikazanim rezultatom ni potreben. V sedmih panogah smo bili boljši od »Gradisa«, slednji pa samo v štirih. Petkrat so naša dekleta In fantje bili ekipno prvi, »Gradis« samo dvakrat. Trdim lahko, da doslej še nikoli ni nobena ekipa dosegla toliko ekipnih zmag, saj smo prinesli v Celje kar osem pokalov, pa kljub temu največjega za drugo me-
Ivan Cizej 482 in Jože Lipovšek 482 podrtih kegljev. Povprečje podrtih kegljev v naši ekipi je bilo 492.
Ko so prisotne ekipe gledale in začutile, da je na delu dobro pripravljena ekipa, se je pričelo glasno navijanje za naše, ki je naraščalo od tekmovalca do tekmovalca.
Krono uspeha pa so naši fantje dodali v soboto na tekmova-
Tudi kot »navijači« so se dobro izkazali, saj so tekali iz igrišča na
igrišče
sto. Kljub temu smo sprejemali številne čestitke in simpatije vseh udeležencev športnih iger, saj so jih pridobile naše ekipe s svojimi nastopi in rezultati.
REZULTATI EKIP IN POSAMEZNIKOV
Prvo mesto bi po kvaliteti doseženih rezultatov pripadalo moški ekipi kegljačev. V četrtek zvečer, ko smo prispeli na kegljišče je fantom dalo misliti 371 povprečno podrtih kegljev na sto lučajev Gradisove ekipe. Naj-boliši njihov mož je podrl 514 lesov, kot pravijo kegljači.
Naši fantje so prijeli za kugle in dosegli rezultate, ki spadajo v prvo zvezno ligo in sicer: Boris Kompan 520 kegljev (rekord ŠIG-ov), Dušan Vanovšek 494 kegljev (rekord na prvi stezi), Edi Šunko 488, Ivan Ahtik 484,
nju posameznikov. Dušan Vanovšek je ponovno odlično kegljal in podrl 532 kegljev ter postavil absolutni rekord kegljišča.
Tudi ostali so bili odlični in dosegli naslednje posamezne u-vrstitve od skupno 394 nastopajočih:	Dušan Vanovšek s 1026
podrtimi keglji prvo mesto, Boris Kompan z 990 podrtimi keglji tretje mesto, Edi Šunko z 975 podrtimi lesi peto mesto, Ivan Cizej z 970 podrtimi lesi osmo mesto, Jože Lipovšek z 950 podrtimi keglji trinajsto mesto in Ivan Ahtik z 944 podrtimi keglji štirinajsto mesto.
Ekipa je tako premočno prva in si je priborila nastop na zveznih igrah v Celju, kjer jim želimo še podobnih uspehov. Za ta nastop v Ljubljani pa še posebej vsem iskreno čestitam. Rezerva v ekipi sta bila Jernej Kumer in Milan Lipovšek.
Naši športniki stopajo pred slavnostno tribuno ob otvoritvi ŠIG
boj ki in namiznem tenisu. V vseh disciplinah so sodelovale naslednje tekmovalke: Majda Tavčar, Metka Motoh, Zdenka Kračun, Irena Jager, Tatjana Robida, Marija Pšaker, Ljuba Podbrež-nik, Krista Novak, Ivica Bezlaj, Erna Pelko in Zvonka Perovič.
Ekipi namiznega tenisa želimo na zveznih igrah mnogo športnih uspehov.
Vodja strelcev Roman Ajster je lahko z osvojenim tretjim mestom izredno zadovoljen. Kvaliteta tega športa je namreč od lanskih iger izredno porastla. Naši fantje so pristreljali 50 krogov več, pa so bili kljub temu »šele« tretji. Vsem iskreno čestitam.
Naši sodelavci iz temeljne organizacije gradbena operativa Ljubljana so dosegli v balinanju prav dober rezultat ali 11. mesto. V predtekmovanju so premagali kasnejšo drugo uvrščeno ekipo Gorice. Bili pa so malo prekratki, da bi se plasirali v sam vrh. Škuljevi četi iskrene čestitke.
Odbojkarje lahko pohvalimo za doseženo drugo mesto, ki je postalo za njih na ŠIG že kar tradicionalno.
Zopet smo imeli v finalnem delu tekmovanja opraviti z odlič-
Naši šahisti so ponovno doka- no sprehodili po deskah, zali, da so pod taktirko ing. Iva- Rezultati v finalni skupini so na Cijana
nepremagljivi in so se dobesed- bili naslednji:
Zmagovalci skupin 1		2	3	4	5	6	Točke	Mesto
1. Ingrad	X	4	4	4	3,5	2	17,5	I.
2. Salonit	0	X	1	2	2	1 ?1	6	VI.
3. Gorica	0	3	X	1	2,5	2	8,5	IV.
4. IMP	0	2	3	X	2,5	1,5	9	III.
5. Pionir	0,5	2	1,5	1,5	X	1	6,5	V.
6. Slovenijaceste	2	3	2	2,5	3	X	12,5	II.
Ekipa je z uspehom obranila nastop na zveznih ŠIG. Za ekipo so igrali:	Ojstrež, Brinovec,
Streicher, Studnička, v rezervi pa sta bila Borovšek in Harinski.
Posebno pozornost in priznanje zaslužijo ženske ekipe. V štirih panogah, v katerih se tekmuje, so bile trikrat prve in enkrat devete. V kegljanju, v odbojki in
namiznem tenisu so bile nepremagljive, v streljanju pa prav tako zelo dobre. Fantje ni kaj, takih deklet drugje nimajo. Povedati pa moramo, da jih je večina nastopila v več disciplinah. Naša Ljuba je tako kar štirikrat zlata, saj je tudi najboljša med posameznicami v namiznem tenisu in ji ni enake, Metka v kegljanju in odbojki, Irena v od-
Častni predsednik SŠD Franc Vitanc v pogovoru z našimi dekleti.

nim moštvom Salonita. Ta je od prejšnjega leta sicer pomladil svojo ekipo, ki pa je zopet pokazala vrhunsko odbojko in premagala naše moštvo.
Naša namizna tenlsača pa sta se s svojo kvalitetno igro med posamezniki priborila tretje in četrto mesto. Naša tekmovalca Breznik in Vitanc sta nam še vedno v ponos in jima v prihodnje želimo več športne sreče.
Pravico nastopa na zveznih ŠIG v Celju so si poleg naših treh ekip priborili še: Gradis — streljanje moški in namizni tenis moški, Izolirka — streljanje žene, Salonit — odbojka moški in Konstruktor — mali nogomet.
Tekmovanje sta si ogledala tudi predsednik športnega društva, glavni direktor ing. Marjan Prelec in Gazvoda Franc, lanski vodja ekipe. Oba sta vneto navijala za naše, posebno za dekleta. Kljub temu pa je bil najboljši navijač Milan Lipovšek, ki je nemalokrat prevpil električni prenosni megafon, s katerim so nam pomagali Pionirjevi navijači.
Organizacija iger je bila odlič-
Ingradovi odlikovanci, od leve proti desni: Janko Žilnik, Venceslav Jeras, Berta Honigman, Franc Vi- na. tanc, Ivica Bezlaj in Lojze Borinc, ob njem podpredsednik društva Franc Berginc
No, kljub temu naši fantje z veseljem pričakujejo odbojkarje Salonita na zveznih ŠIG v Celju.
O nogometu in namiznem tenisu moški ne bi kaj več kot je že povedano. Ker se na fante neupravičeno jezijo nepoznavalci poteka iger, naj dodamo še to, da so nogometaši pred 14 dnevi v Celju premagali Konstruktorja iz Maribora, kije sedaj zmagovalec in pride v Celje na zvezni ŠIG.
Vsem tistim, ki ste kakor koli sodelovali pri igrah, vodjem posameznih ekip, vsem rezervnim igralcem, vsem tistim, ki ste o-stali doma, pa ste športniki na naj še enkrat besede predsednika Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tov. Lojzeta Cepuša uživijo v naše poslanstvo
Naši kegljači imajo še stransko dejavnost. Škoda, da je propozicije ŠIG ne upoštevajo
»Naši delavci so sprejeli šport, kot del svoje potrebe, kar je
Sodeč po sliki je šahlste zmaga utrudila
Joj, ko jih ne bi bilo toliko ...
omogočalo, da se je športna dejavnost v gradbeništvu Slovenije razvijala zelo kvalitetno, hitro in množično, kar potrjuje tudi današnja športna prireditev.
Tudi vi mladi in starejši športniki ste soustvarjalci naše družbe, del našega samoupravnega sistema in neločljivo nas druži enotna volja po enakopravnem sodelovanju na vseh področjih
našega družbenega življenja — torej tudi na športnem.
Vaši uspehi in prizadevanja na delovnem mestu in vaše sodelovanje na športnem področju, so tudi del uspeha celotnega gradbeništva Slovenije, ki je v tridesetih letih od osvoboditve dalje dosegla nadvse zadovoljive uspehe«.
Vodja ekipe: Franc Berginc
Prognoziranja za mizo. Od leve proti desni: Albert Kerkoš, glavni direktor ing. Marjan Prelec, Janko Žilnik, Franc Vitanc, Venceslav Jeras in Franc Berginc
Kako smo gospodarili
v prvih treh mesecih letos
Člane kolektiva seznanjamo z nekaterimi glavnimi pokazatelji iz obračuna za prvo tromesečje. V tem obdobju je bil dosežen:
	skupaj	TOZD GO	TOZD IGM	TOZD PO	SDS
CELOTNI DOHODEK	123,689.484 STROŠKI	92,223.508 DOHODEK	31,465.976 DELITEV DOHODKA (začasna)		82,612.920 62,966.021 19,646.899	22,666.408 18,345.276 4,321.132	15,518.018 10,436.203 5,081.815	2,892.138 476.008 2,416.130
— pogodbene obveznosti	469.357	415.029	22.065	21.695	10.568
— zakonske obveznosti	3,243.939	2,154.743	445.719	423.571	219.906
— osebni dohodki	21,916.334	14,314.544	2,336.241	3,136.848	2,128.701
— osebni prejemki	610.668	432.752	20.371	100.590	56.955
— ostanek dohodka	5,225.678	2,329.831	1,496.736	1,399.111	
V	primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta je celotni dohodek na nivoju podjetja porasel za 125%. Največji porast je zabeležil TOZD GO 136 %, TOZD IGM 93 % in TOZD PO 90 %.
Na takšno zvišanje je razen ostalih faktorjev (inflacijski vplivi) v veliki meri vplival povečan obseg del zaradi ugodnih vremenskih razmer.
V	istem obdobju so v primerjavi z lanskim letom na nivoju podjetja porasli stroški za 140%, medtem ko je ustvarjeni dohodek večji za 91 %. Razvidno je, da so stroški naraščali hitreje kot celotni dohodek in da bomo morali poostriti ukrepe na akciji zniževanja stroškov poslovanja kot smo si to nalogo zastavili na začetku leta.
Finančna situacija je dokaj zapletena, saj zaradi naraščanja nelikvidnosti gospodarstva rasejo v podjetju terjatve do kupcev kot tudi obveznosti do dobaviteljev.
Nikola Schel, dipl. oec.
isisisTsisissinsiiinnsuisinsujiuisinnsiniuisinsTnnnniuuuuisiJiiumnii
Triglav vas vabi
Planinska sekcija pri SŠD »Ingrad« Celje organizira v dneh od 28. do 30.
avgusta 1975 izlet na Triglav.
Za pridobitev kondicije
bo 9. in 10. avgusta trening izlet nekam v Savinjske Alpe ali Karavanke. Za tre-
ning izlet bo zbrana lažja tura.
Zaželeno je, da bi se planinci na trening izletu med seboj seznanili in se fizično pripravili za izlet na Triglav.
Prijave za oba termina zbira tov. Ivica Bezlaj do 30. 7. 1975. V prijavi navedite, če ste član Planinske zveze. Nečlane bomo včlanili preko naše sekcije.
Vsi, kateri radi obiskujete gore, vljudno vabljeni!
Planinska sekcija
nrmsmnmuzjunszrmrmszsmnLnrirzsznJzjzsznnsutiiJuumJUUir
ŠPORTNO SREČANJE
: KONSTRUKTOR
Naše športno društvo je 14. junija letos organiziralo športno srečanje s športniki »Konstruktorja« iz Maribora. Tekmovanje je bilo kot priprava na športne igre gradbincev, izvedeno pa je bilo v vseh tekmovalnih disciplinah kot se tekmuje na ŠIG.
Športniki Ingrada so bili v precejšnji premoči, saj so zmagali v vseh disciplinah.
Rezultati:
šah 37,5 : 12,5 točk, namizni tenis moški 5:1, namizni tenis ženske 3 : 0, odbojka ženske 3 : 1, odbojka moški 3 : 1, streljanje moški 748 : 743, streljanje ženske 421 : 234, balinanje 3 : 2, mali nogomet 5 : 3, kegljanje ženske 1584 : 1523 in kegljanje moški 2965 : 2916 — vse v korist Ingrada.
Kaže, da je predtekmovanje s Konstruktorjem našim kegljačem
koristilo
Glas mladih
Mladinska dramska sekcija med odlično izvedbo svojega programa. Od leve proti desni: Jožica Ocvirk, Davor Wimmer, Slavko Lipovšek, Anica Ramšak, Rudi Štifter in Zlatko Jalšovec
Naš
praznik
Tudi v Ingradu smo praznovali naš praznik — Dan gradbincev. Transparent ob cesti, zastave pred poslovno stavbo, vse je kazalo na prijetno razpoloženje.
Ko je napočil trenutek proslave, se nas je zbralo precej iz Ingrada, prišli pa so tudi gostje iz sorodnih celjskih podjetij. Dvorana je bila skoraj polna.
Mladinci Ingrada so pripravili program. Nekateri smo s strahom čakali, kako bo potekal, vendar je strah kmalu minil, ko smo zaslišali mogočen, odločen glas iz grl mladih. Pozabili smo, da so to fantje in dekleta iz naših vrst. Prevzela nas je partizanska beseda. Dojemali smo jo tako, kot da bi sedeli nekje v poklicnem gledališču.
Dvajsetminutni nastop je hitro minil in skoraj ni bilo mogoče verjeti, da je recital že končan. Ploskanje v dvorani je odmevalo močno, kot prej glas mladih. Zdelo se je, da še vedno slišimo: »Mostovi s svetovja ljubezni speljani...«
Želimo si še več takih kvalitetnih predstav.
POLANA ’75
»Čas v plamenih«
Recitatorji naše kulturne sekcije so z recitalom »Čas v plamenih«, s katerim so se nam predstavili že na celjski proslavi v počastitev dneva gradbincev, 3. junija, sodelovali tudi na svečani akademiji, ki jo je za ta praznik pripravil republiški sindikat gradbenih delavcev, 7. junija. Na akademiji v Ljubljani so sodelovali tudi mladinci drugih gradbenih podjetij.
čeprav so stopili na oder s precejšnjo tremo, ki je bila posledica prvega nastopa pred ta-
ko širokim avditorijem, so z odra odhajali toliko bolj samozavestni in vedrih src, saj jih ie spremljal bučni aplavz, ki je bil dokaz, da so navdušili. Razpoloženje pa je doseglo višek, ko so priznanja sprejemali tako recitatorji, kakor tudi ostali predstavniki našega podjetja od strani prireditelja in publike.
S tem smo dokazali, da lahko tudi amaterska dejavnost žanje uspeh na tako vidnih mestih.
Naj mladinski organizaciji posebej pa še nastopajočim izrečemo vse priznanje z željo, da bi jih na prireditvah v prihodnje še gledali.
Člani naše mladinske organizacije smo se udeležili srečanja v počastitev 30 letnice osvoboditve na Polani na Koroškem. To je kraj, v katerem je padel zadnji strel za osvoboditev naše domovine.
Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Zveze borcev in JLA.
Med potjo smo si ogledali znamenitosti iz NOB, tako da nam
je dolga pot do Polane prav hitro in prijetno minila. Po svečani proslavi smo si ogledali tudi rojstni kraj pisatelja Prežihovega Voranca in njegov grob v Kotljah.
Vrnili smo se polni prijetnih vtisov. To pa za nas ni bil le izlet, ampak ponovni dokaz, kako pomembne so pridobitve naše velike revolucije.
Igre mladosti
V počastitev 30 letnice osvoboditve domovine in meseca mladosti, smo mladinci 00 ZSM SDS organizirali športno tekmovanje med posameznimi poslovnimi enotami, imenovano IGRE MLADOSTI.
Tekmovanje v sedmih disciplinah je potekalo od 6. do 22. maja in se ga je udeležilo 8 ekip. Najuspešnejši sta bili ekipi SDS in TOZD Proizvodni obrati, ki sta zbrali vsaka po 24 točk in si tako delita prvo mesto, ekipa Mehanizacije si je priborila 21 točk, PE Celje I. ekipa 19 točk, PE Ljubljana I. ekipa 18 točk, TOZD IGM 11 točk, PE Ljubljana II. ekipa 5 in PE Celje II. ekipa 2 točki.
Tekmovanje smo zaključili na skupnem srečanju 23. maja v sindikalni dvorani podjetja, kjer smo podelili priznanja in naročilnice za športne rekvizite najuspešnejšim v posameznih disciplinah, prehodni pokal pa si delita TOZD PO in SDS.
Na zaključku smo izžrebali tudi udeleženca akcije VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO. Srečni dobitnik kolesa je bil tokrat »TRIM-kolesar« Zdenko Prislan.
Po mnenju mnogih so letošnje IGRE MLADOSTI uspele, zato smo se odločili, da jih mladina Ingrada organizira vsako leto.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem internega športnega tekmovanja za razumevanje, športnemu društvu za finančno pomoč, v letu 1976 pa želimo 00 ZSM PO kot organizatorju naslednjih iger veliko sreče.
S proslave v počastitev 30 letnice osvoboditve v Polani na Koroškem
*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0 nsinnsinsi^nnsis^sinnsisisisisin
n
O
-fr
O
*
o
*
o
*
o
5
O
-fr
O
Prispevke in slike: Jožica Ocvirk, Majda Tavčar, Davor Wimmer, Breda Voča-nec in Franc Ramšak.
S-
o
»
o
*
o
»
o
o
*
o
n
PIŠITE
ZA SVOJE GLASILO!
»O^O^O^O^O-V-O-^O-VOVO^O^O msiruznsmsuinsuuinnjznnjuzrai
Udeleženci proslave ob Dnevu gradbincev v Ljubljani
Ocena nadzornega organa
spodbud, ni zanimanja za delo. Delno krivdo za tako stanje je pripisati tudi obsežnosti TOZD in razdrobljenosti delovišč zato ni take povezave kot je drugod.
Na SDS se mladina dobro vključuje v delo in akcije, vendar je nemalo tudi takih, ki odklanjajo sodelovanje.
Najbolj delovna v okviru mladinske organizacije Ingrada pa je vsekakor kulturna sekcija, ki je letos pripravila že več proslav in samostojnih recitalov v podjetju, kakor tudi izven. O tem pa govorijo največ tudi današnji sestavki.
Ingradova mladinska ekipa je zmagala v nogometu na sindikalnih igrah v Celju. Za ekipo so igrali:	Drago Molner, Boris,
Kompan, Tomo Majstorovič (stojijo), Josip Tometič, Franc Ramšak in Mišo Varga (čepijo)
Podelitev priznanj in nagrad ob zaključku internega tekmovanja.
O DELU MLADINE V INGRADU
Predsedstvo ZSM vodi in usmerja delo mladincev Ingrada zelo dobro. Sestanki so redni, skrbno pripravljeni in udeležba na njih stoodstotna.
Zlasti lahko pohvalimo organizirano delo mladincev v Temeljni organizaciji Proizvodni obrati in IGM. V teh dveh enotah so mladinci izvedli že vrsto akcij, ki so popolnoma uspele. Pri tem pa jim vso pomoč in podporo nudi tudi vodstvo TOZD.
Manj aktivni so mladinci v TOZD GO, kjer vlada mrtvilo, ni
Sejemske prireditve
Tudi letos bo Celje zaživelo kot sejemsko mesto. Žal, bodo vse prireditve na dosedanjih prostorih in ne kot je bilo predvideno že pod streho prireditvene dvorane družbenega centra pod Golovcem. Glede lokacije torej vse po starem. Nekaj sprememb pa je v časovnih razporeditvah. Medtem ko bosta osmi sejem obrti na atletskem stadionu Kladi var j a in druga razstava igrač,
ki jo pripravlja kolektiv trgovskega podjetja Tkanina, v muzeju revolucije, od 19. do 28. septembra, bo kolektiv celjskih zlatarn v petek, 26. septembra odprl v lapidariju	pokrajinskega
muzeja deveto zlatarsko razstavo. Odprta bo do 5. oktobra.
Tako bodo letošnje sejemske prireditve namesto deset trajale kar šestnajst dni.
Kulturne in
V programu Olepševalnega in turističnega društva v Celju je ostalo do konca leta še nekaj zanimivih kulturnih in družabnih prireditev. Tako bo 18. julija zvečer v mestnem parku večer jugoslovanske folklore, 26. julija v dvorani pokrajinskega muzeja večer s slovenskim godalnim kvartetom, 8. avgusta orgelski
koncert, isti mesec še shovv »Belo dugme«. Zatem se bo zvrstilo več turističnih predavanj, podelitev priznanj gojiteljem cvetja itd. Vtem ko bo tradicionalni novoletni operni in operetni koncert 27. decembra, bo zadnji dan tega leta še običajno silvestrovanje.
Imenovanje
Na predlog razpisne komisije je delavski svet TOZD IGM Medlog dne 30. 5. 1975 imenoval
—	za direktorja TOZD IGM Medlog ing. Franca STERGARJA,
—	za tehničnega vodjo TOZD IGM Medlog pa dipl. gradb.
ing. Bojana OKROGARJA. Oba kandidata sta se prijavila na razpis in je komisija za razpis in imenovanje vodilnih mest TOZD IGM ugotovila, da izpolnjujeta vse razpisne pogoje.
V Bašaniji, nedaleč od Umaga, gradimo dve vikend hišici. Iz ljubljanske poslovne enote, ki to delo izvaja, so nam sporočili, da bodo vikendi do 1. avgusta gotovi in pripravljeni za sprejem prvih dopustnikov. Če bo res tako, bomo že to sezono pridobili nekaj več kapacitet za letovanje članov kolektiva, saj bo v vikendih prostora kar za štiri družine. (Posnetek: 6. junija letos)
rnirarenn nnsuznrmrzjuzm-inrmfisifiimnnjtiVHMUznsMUinjuznnnjm
KRVODAJALCI POHITITE
+
KRI REŠUJE ŽIVLJENJA!
V okviru redne akcije bo 29. julija 1975 ob 8. uri
odvzem krvi na Transfuzijski postaji Splošne bolnice v Celju (II. nadstr.)
nnnnniuumiuuisznnijiutflniuuuuuuuuuuuiRiuuuuinstristRnniu
Kadrovske vesti izid žrebanja
V času od 1. 4. do 31. 5. 1975 so sklenili delovno razmerje naslednji delavci:
Poljak Avgust, klepar TOZD Proizvodni obrati; Delič Meh-med, tesar PE Ljubljana; Dju-rič Vitomir, gradb. delavec PE Ljubljana; Huskič Hasan, tesar PE Ljubljana; Muminovič Munih, gradb. delavec PE Ljubljana; Bašič Bečir, tesar PE Celje; Latinovič Milan, zidar PE Celje; Mačkovšek Alojzija, gradbeni tehnik-pripravnik v SDS Skupne službe; Malič Milorad, gradb. delavec PE Žalec; Martinšek Milan, referent za permanentno inventuro v SDS Skupne službe; Mravlak Alojzija, knjigovodja PE Mehanizacije; Novak Voj in, gradb. delavec PE Žalec; Petrovič Cvjetko, gradb. delavec PE Celje; Simič Trivo, tesar PE Štore; Stojič Mihajlo, gradb. delavec PE Žalec; Švab Jožef, šofer PE Mehanizacije; Bajo Frano, strojnik PE Mehanizacije; Fijač-ko Edvard, soboslikar TOZD Proizvodni obrati; Gradinovič Se-diz, zidar PE Slov. Konjice; Gradinovič Zuhdija, tesar PE Slov. Konjice; Hamzič Rukib, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Keb-lič Stanko, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Kračun Josip, tesar PE Celje; Lazič Milenko, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Maričič Dušan, železokrivec TOZD IGM Medlog; Oberžan Vlasta, gradbeni tehnik-pripravnik, SDS Skupne službe; Pejič Ilija, gradb. delavec PE Celje; Piijagič Dmitar, gradb. delavec TOZD Proizvodni obrati; Vučetič Mihajlo, strojnik PE Mehanizacije; Dodlek Stjepan, tesar PE Slov. Konjice; Golub Dragutin, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Obradovič Ostoja, tesar PE Štore; Papič Ivan, zidar PE Celje; Pavlič Blaž, gradb. delavec TOZD Proizvodni obrati; Popovič Krstan, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Savič Nedjo, soboslikar TOZD Proizvodni obrati; Suljkanovič Rasim, gradb. delavec PE Celje; Šega Stanislav, strojni ključavničar PE Mehanizacije; Vidakovič Slobodan, gradb. delavec PE Celje; Vlašič Ivan, strojnik PE Mehanizacije; Hvala Ivan, klepar TOZD Proizvodni obrati; Agrež Jože, skladiščni delavec TOZD Proizvodni obrati; Božnik Štefan, stavbni ključavničar TOZD Proizvodni obrati; Gogič Nenad, gradb. delavec PE Slovenske Konjice; Horvat Valentin, zidar PE Slovenske Konjice; Klemenšek Alojz, zidar PE Celje; Luc Fra>-njo, železokrivec TOZD IGM Medlog; Poropat Dušan, strojni tehnik SDS Skupne službe; Ta-rabič Dušan, gradbeni tehnik — pripravnik SDS Skupne službe; Tivadar Aleksander, delavec TOZD Proizvodni obrati; Vitanc Drago, obratni elektrikar PE Mehanizacije; Zalokar Adolf, stavbni ključavničar TOZD Proizvodni obrati; Brečko Janez, skladiščnik PE Mehanizacije; Ambrož Stanislav, slikopleskar TOZD Proizvodni obrati; Arsenič Milutin, zidar PE Celje; Benič Ljubomir, tesar PE Store; Gra-nnla Borislav, železokrivec TOZD IGM Medlog; Jovanič Milorad, tesar PE Štore; Mahič Jusuf, zidar PE Žalec; Mitič Bora, klepar PE Celje; Močič Miodrag, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Novak Stanko, gradb. dela-
vec PE Celje; Filipovič Branko, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Valek Branimir, gradb. delavec PE Štore; Valek Franjo, zidar PE Štore; Vukolic Ulja, gradb. delavec PE Store; Brišar Irena, referent za delovna razmerja SDS Skupne službe; Crn-čevič Mladen, delavec TOZD Proizvodni obrati; Čuturič Janko, tesar PE Celje; Hankušič Meh-med, zidar PE Celje; Hasič Husein, železokrivec TOZD IGM Medlog; Kajba Franjo, tesar PE Štore; Kontak Janko, gradb. delavec PE Štore; Ljutič Ferid, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Lukič Milorad, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Markovič Gojko, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Maslič Dušan, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Petrovič Petar, železokrivec PE Žalec; Rakanovič Gavrilo, gradb. delavec PE Celje; Recek Jožef, železokrivec PE Žalec; Slijepčevič Milinko, gradb. delavec PE Štore; Šumiga Stjepan, gradb. delavec PE Slovenske Konjice; Valek Branko, gradb. delavec PE Štore; Bojič Radislav, gradb. delavec TOZD IGM Medlog; Kerkoš Danijel, varnostni inženir SDS Skupne službe; Sof-rič Radovan, gradb. delavec PE Slov. Konjice; Stojanovič Vojo, gradb. delavec PE Celje; Žižek Feliks, slikopleskar TOZD Proizvodni obrati; Bencek Ivan, gradbeni delavec TOZD Proizvodni obrati; Delič Miloš, zidar PE Slov Konjice; Djulbič Ismet, gradbeni delavec PE Žalec; Mu-
Tvvzri	8ra(lb. delavec
TOZD IGM Medlog; Sandič Mi-
..gr?db- delavec PE Celje; Klopic Camil, gradb. delavec PE Lelje; Mujanovič Enver, gradb delavec PE Celje; Tokič Sima,' gradb. delavec PE Štore; Avdič Hazim, slikopleskar TOZD Proizvodni obrati; Mrkonjič Toma tesar PE Celje; Živkovič Rado-’ mir, gradb. delavec PE Celje; Kadič Edhem, gradb. delavec PE Ljubljana.
Iz OZD je v tem obdobju od-š!o 76 delavec, upokojen pa je bil Stanislav STERMEC, odrar ^ TOZD Gradbena opcrativa.
TERMINI
ZA STROKOVNE IZPITE
Termini za ustmene in pismene izpite kandidatov gradbene stroke:
Prijava do 20. IX. 75.
25. X. 75. - -20. XI. 75.
Ustni del
14.,	15., 16. X.
18.,	19., 20. XI.
17.,	18., 19. XII.
Pismeni del 4. X. 75.
8. XI. 75.
6. XII. 75.
Prijave je poslati na naslov: Biro gradbeništva Slovenije, Ljubljana, Titova 40/IX, za izpitni odbor na posebnem obrazcu in priložiti overovljen prepis o dovršeni strokovni šoli oziroma fotokopijo ter izjave organizacij združenega dela o tem, kakšne posle je kandidat opravljal, kje, koliko časa in kako je opravil potrebno prakso.
Seminarji za pripravo strokovnih izpitov se bodo pričeli 15. septembra, 6. oktobra, 10. novembra in 8. decembra in trajajo 5 dni. Prijave sprejema Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov, Ljubljana, Erjavčeva 15.
Za nagradno križanko v prejšnji številki glasila smo dobili 25 rešitev. Žreb je določil:
—	prvo nagrado 50.— din Anuški Drgajner, SDS skupne službe
—	drugo nagrado 30.— din Zdenki Kračun, TOZD GO
—	tretjo nagrado 20.— din Elzi Podgornik, TOZD GO Rešitve za nagradno križanko pošljite do 31. julija 1975.
NAGRADNA KRIŽANKA
oieb ni ZAIMEK.
k-R-M
' *»OIU £OToe.^ki
o TNAItA
"LA
NEZNANCA
iivec
KONIČNA VObA
#1
KASlE*--
tiew
6EL ATOMA
m ač a STAtU* SLOVANOV mi TRAVA TA MLGT36
ec,\PToV.
KONČNI
K-AA-J PR| j L3UAL1ANL

U*RL\
LAUTAR.
OCy Rjx 6
LET ON tvLe ob 7HRANU
AKieaickt Tl 5ATCL3 (STONG)
PM.ICA
P(Žt
MLlAAbU
OR-SK-A
CR.K.A
KARbELD
ffbVA Rf>
poti
ne&ccnim
TeUrS
NAT.IV 7A 7ATONSR. CkSA*OA
b EL T O S «> Dc
bAoe.EC
NESNAGE
ST EV NI K
NAPAbAL'
WO£T
g.o2,Ni
KAMCN
AFMSK.I P Titi
P H. \T O F. V
aaucaSro
TElfffcO
TOVARNA V MCTCAM
!C,lTA
NA
SREČO
gu i vjELETok
bALMATlN.
T. ime
MA6ŽAR.
0 EL