Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
sLo\)ensk<\
FOR A. FREE S L O V E N I A
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenjc izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan hi vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XX. — VOLUME XX. 1. NOVEMBER 1969. Published month!y by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
Cerkvena glasba •
ŠTEVILKA 11. — NUMBER 11.
samo za izvoz
Beograjska poiltika je na široko poročala o velikem uspehu, ki so ga doživeli beograjski mad-rigaiisti na prvem mednarodnem festivalu zborne duhovne glasbe v Lyonu na Francoskem. Poslušalcem so prikazali predvsem
GANDHIJEVA POSLANICA SODOBNEMU SVETU
POL STOLETJA
MEDNARODNEGA URADA DELA
30. januarja 1948 je mlad fana- medsebojno pomoč ter sodelova tik s strelom ubil tvorca nove nje, bodo vsi napori za izboljša- Pariška mirovna konferenca 1.1 Važno sredstvo za dosego druž-Indije Mahatmo Gandhija. Letos nje že vnaprej obsojeni na trajni 1919 gotovo ni rešila mnogih pro- j bene pravičnosti so mednarodne
ob praznovanju 100-letnice nje- neuspeh.
bletnov, za katere so v vojni iz-
govega rojstva (Gandhi je bil ro- 2. Ta preusmeritev od preti- čipani narod* upali, da bodo dojen 2. oktobra 1869) so milijoni ravanje tekme in konflikta v končno rešeni. Vendar pa je med srbsko pravoslavno duhovno izpričali, da njegove ideje še ved- družbenem življenju do večje drugim izoblikovala eno načelo
glasbo. V "Pravoslavju" komentira Dušan Ivančcvič med drugim:
"Ce že ne vsak državljan naše države, se mora pač vsak. Srb veseliti tega in biti ponosen na
no delujejo — še več: da se more	medsebojne vzajemnosti in so-	trajne vrednosti in tudi sprožila
človeštvo rešiti sedanje krize, ki	delovanja ipa ne bo uspela, do-	organizacijo Ustanove, ki služi že
ni samo ekonomskega in politič-	kler ne bodo ljudje začeli dajati	P° 'stoletja uresničevanju tega
nega značaja le, če se otrese do-	prednost ne samo z besedami,	načela.
sedaj prevladujoče miselnosti	marveč tudi v vsakdanjem živ-	Mirovna konferenca je 1. 1919
materializma in nasilja in zopet	ljenju, duhovnim vrednotam nad	ugotovila: „Splošni in trajni mir
tak uspeh zbora beograjskih prizna prvenstvo duha ter načelo	snovnimi dobrinami. To ne po-	Je možjjfa zgraditi le, Če temelji
madrigaiistov. Dosegli so ga v, ljubezni, spoštovanja človeka ter	meni potrebe po kakem strogem	na družbeni pravičnosti." Ker pa
tujini s petjem naših cerkvenih | sodelovanja v medsebojnih odno-1 asceticizmu, čeprav morejo	jc zlasti delavstvo izpostavljeno
pesmi pred poslušalci visokega sih. glasbenega čuta. Ali bo beograjski radio hotel svojim poslušalcem vsa ponoviti to, s če-
; zgledne ascetione osebe kot: razmeram, kjer prevladujejo kri-
konvencije, ki postanejo mednarodno vodilo za urejevanje družbenih razmer v poedinih državah. Že na prvem zborovanju v Wa-shingtonu (oktober — november 1919) so odobrili konvencije (8-urni delavnik z omejitvijo na 48 ur tedensko; konvencije o brezposelnosti, zaščiti mater-delavk, omejitve zaposlitve mladine, nočno delo žen in mladine), ki postanejo tako mednarodni stan-j dard na tem področju. Države-članice so potem povabljene, da podpišejo take konvencije kot obvezne za njihovo lastno domače
Gandhijeva poslanica dejan-! Gandhi pri tem zelo vplivati na' vično razmere, je mirovna kon-sko ni nič novega. Vse velike vere ljudi, da se malo streznejo, mar- ferenca ustanovila 15 člansko ko-in zlasti krščanstvo priporočajo j več zgolj prenos težišča v toliko,! misij° za delft Pod vodstvom Sa- področje, mer je naš zbor navdušil Fran- isto. Na žalost pa smo kristjani da dolar ter čutno ugodje ne! muela Gompersa, predsednika A- i Mednarodni urad dela vodi tu-coze? Ali se morda ponašamo s v teku stoletij iznašli toliko pre- bosta več najvišje merilo vsega., mcriške delovne zveze (AFL). 11. di številne programe za tehnično takimi uspehi samo tedaj, če so pričujočih pogojev in okoliščin. | Sodobniki se zelo ponašamo, \ aPrila 1919 jc bil sprejet predlog i pomoč in izobrazbo v gospodar-doseženi v tujini, ne želimo pa, da smatramo ljudi, ki skušajo da smo razumna bitja in da u- te komisije za ustanovitev Med-' sko in tehnično manj razvitih deda bi do takega uspeha prišlo živeti danes dosledno po naee- ravnavamo svoje dejanja po zad- [ narodnega urada dela, ki je delo-1 želah ter podpira ustanavljanje tudi na našem domačem ognji- m, krščanstva, vsaj za nepraktič-' njih dognanjih znanosti. Na ža- vaI najprej v okviru Zveze naro- ter izboljšanje zadružništva kot
do v, zdaj pa je urad Organizacije združenih narodov. Z izjemo
šču.-' Zakaj to?	I ne če že ne za malo omejene.1 lost temu ni tako. Vse pričeva-
le bi radio izračunal, odkod Zato je Gandhijeva poslanica! nje izkustvenih ved kaže, da vo-ima večje dohodke, ali od onih, važna ne samo za Indijce; mar- j di stremljenje po kar možnem krajše dolie med drugo svetovno Iki ne marajo duhovne glasbe, ali _ Več za celotno človeštvo.	j velikem bogastvu ter uživanju ne vojno, ko so prenesli sedež orga-
Večina industrializiranih držav
od onih, ki jo uživajo, bi drugače
razporejal svoj program - seve-, . , v , .. , ,	„ .... oznanja danes „ voino revščini .
da ce ne stoji načelno za staliscu, ,, . .	.
.	• ,	.	Kakor je ta preusmeritev od dr-
da se ni dolžan ozirati se na „ , , ■
.. .n zavne brezbrižnosti za usodo rev-vecmo m njene zahteve (Pra- ....	, ,
nejsih slojev hvalevredna, cloka-
voslavje, 5. junija 1969).
Tudi v Sloveniji zahtevajo
ljudje vedno bolj glasno vklju- . , .
čitev verskih oddaj v oddajno. ZUJC blStVen° Z,lacllnost zahod" ... . , ... .. neua Sveta, da mora cein dohrt-> programe radna m televizije, rs.
zuje vendarle dve bistveni hibi: 1. Že izraz sam „vojna" naka-
samo do družbenih krivic, marveč da tudi krajša življenje poe-dincev, ki jih vodijo taka načela (Severna Amerika ima najvišjo življnsko ravan, pa tudi največji odstotek umobolnih; v večini primerov avtomobilskih nesreč ugotavljajo kot vzrok alkohol;
enega najbolj učinkovitih sredstev za izboljšanje gospodarskega položaja prebivalstva v teh deželah kot tudi za njihovo dr-
nizacije začasno v Montreal, ima žavno gospodarsko osamosvoji-osrednje organe v ženevi. Za pet- tcv.
desetletnico so začeli graditi za ; Mednarodni urad dela je zelo urad nov dom z lepim razgedom j delaven tudi na področju tiska, na ženevsko jezero. Mednarodni J Ne izdaja samo poročil o svojih urad dela pa ima tudi 25 stalnih 1 zborovanjih, ki so že samo po se-
L>'ihiianski pomožni škof dr. Lenič sprelema slovenski šopek pred birmo v novotorontski slovenski cerkvi. Sliko smo, žal, sprejeti prepozno za prejšnjo številko.
uradov po svetu: 8 v Afriki, 7 v obeh Amerikah, 5 v Evropi, 3 v
bi zelo važni dokumenti za socialno zgodovino sodobnosti (48-
• da ne pozabimo
dobršen tlel mladine, Jjj se pre-! in 2 na Srednjem vzhodu, urni tednik je bil zamenjan npr.'
daja mamilom, dobi ali trajne okvare ali pa konča s samomo-
s ve [mikov vseh stoletij daljša kot pa povprečna življenjska doba prebivalstva v ZDA kljub temu, da veliko teh svetnikov ni ušivalo
! Maja tega leta je doseglo število članic 121 držav: 26 v Amerikah, 37 v Afriki, 18 v Aziji in na Dalj-
nega sveta, ua mora celo dobre
stvari zamisliti in izvesti samo kot borbo, in ne kot sodelovanje.
Res je, da je skoraj naravno, da rom' itd>; Na drugi strani Pa Vladimir Kavčič, pisatelj tri- dobe, v katerih prevladuje ma- ->e nPr- *ocialog Pitirim Soro-delnega romana Žrtve, katerega 1 terializem bodisi v teoriji bodisi km ugotovil, da je bila povpreč-prvi del je že izšel, drugi pa je' v praksi ali pa v obojem, pou- na življenjska doba krščanskih napovedan, je o svojih nadaljhjih darjajo preko vsake upravičene načrtih povedal tudi tole, kar je mere tekmo in borbo za obsta-objavila revija Knjiga 69 (št. 1, | nek (snovne dobrine je težje deli-2, 3, str. 50);	i ti kot duhovne, čeprav obstajajo
"O koncu vojne nameravam i tudi duhovni kapitalisti), toda to ugodnosti in prednosti, ki jih nu-napisati še en roman, v njem bi' je skažena podoba stvarnosti. Že dl modema medicina in je bil rad soočil razsežnosti zmage in' površen pogled na zablodeno znate" odstotek svetnikov usmr-poraza, predvsem pa bi rad upo-! mladino, ki se predaja mamilom, čen (mučejici), kar je nasilno CTUlfllC HDfl ANI7 ATI IF dobil mračne slike množičnega kaže, da jih je do tega pripra-, skrajšalo življenjsko dobo ter ta- L 1111111 k VK UAIl\L MU J L
'K 1935 s 40-urnim). marveč tudi f
izsledke študij svojih strokovnjakov kot tudi razne priročnike za nem vzhodu, 13 na Srednjem ! širjenje znanja ter spretnosti, vzhodu in 27 v Evropi.	Mednarodna revija dela, ki je
Državne delegacije sestavljajo nekako uradno glasilo MUD, iz-zastopniki organiziranega delav- ^ haja v angleščini in francoščini že stva, zastopniki podjetnikov ter od 1. 1920, od 1. 1930 pa tudi v predstavniki državne uprave. Ta- ' španščini. Tudi druge publikaci-' ko je že v sestavi delegacij pou-1 je MUD so v večini primerov na darjeno, da je za uspeh potrebno razpolago v več jezikih, sodelovanje vseh treh činiteljev. j	—rč
irivv	j,«	i	..	.	-------------—--------------- —
tih vročih, polet- vilo pomanjkanje smiselnih oseb- ko zmzal° povprečje. Enako je	V\r\ll4m
štiridesetega leta.1 nih stikov in navezanosti in ne , zgodovinar Tovnbee prikazal, da	U K AN AljAjIvl DkUZdI ________... „____________:i___•. .... i večina civilizacij ni razpadlo za-	* iir»nnirfi#iii viivbvi
obračuna v tistih nih dneh petinštiridesetega Ta še vedno moreče pritiska na snovno pomanjkanje. Dokler za-zavest prenekaterega nagega čilo- j hodna kultura ne spregleda svo-
večina civilizacij ni razpadlo zaradi zunanjega vposega (npr. vo-
DR. STANLEY HAIDASZ, M.P.
Parlamentarni tajnik ministra za narodno zdravje
Z velikim zadovoljstvom je Kanadaksi etnični tisk vzel na znanje i njegovo imenovanje na zgoraj imenovani položaj.
Mnoga le(a sem je on eden izmed naj skorajžnenjših zagov ornikov etničnega t|ska in etničnih srup v Kanadi Za gotovo dobo je bil f edini član parlamenta liberalne stranke v torontskem okrožju. V G. P. Allen, šef centranega o-! skrbstva in so bili novi naseljen- svoji politični karijeri je bil tajnik ministra za zunanje zadeve,
veka, ne samo na tiste, ki so jih j je zmote in se ne preusmeri na ! jaškega poraza), marveč zaradi krožja oddelka za državljanstvo "ci navezani na medsebojno po-1 član kanadske delegacije pri Zvezi narodov, tajnik ministra za
sami doživljati, temveč itudi na | —————^^________
mladi rod, ki ga 'vzgajajo' v 'so- ke ideoloke laži, zanos kratka
cialističnem humanizmu', v pravičnosti in resnicoljubnosti, v strpnosti in načelnosti, za katerimi pa se pogosto skrivajo veli-
sape, patos, ki naj opraviči vse obstoječe, slepota za nastopajočo realnost".
GLAS SKA, 11. sept., št. 10
We quote
//
ECONOMIC DEVELOPMENT IN YUGOSLAVIA
notranjega razkroja. In dobe pred razpadom so bile vedno o-
v Torontu je objavil članek „Eth- moč,
nic Organizations in Canadian j Danes so razmere drugačne in
značene kot dobe materializma,: Societv" v International Migra- proces prilagoditve je še težji.
čutnega uživanja in sebičnosti.
Gandhijeva veličina in pomen za sedanjost in bodočnost je predvsem v tem, da je s svojim zgledom in osebnim vplivom na milijone dokazal, da more boljši red temeljiti ie na odpovedi ma-terialižinu ter medsebojni tekmi in na kar se da doslednem pri-
tion Revievv. V naslednjem podajamo glavne misli iz članka, ki so povzete po izvlečku v Canadian Scene, št. 780 in 781.
V celotnem številu kanadskega prebivalstva je odstotek francoskega dela dokaj stalen, dočim se odstotek angleškega dela stalno
V tej potrebi so organizacije no-vonaseljencev zelo važne. Število etničnih organizacij je zlasti
severne zadeve in tajnik ministra za potrošniške in korporacijske zadeve.
Mnogi voditelji etničnih skupin in etnični tisk so že mnoga leta upali, da postane kdaj minister. Njegova usposobljenost, izobrazba in zmožnost govoriti več jezikov so bila tista dejstva, ki so
naraslo po 1. 1946. Trenutno ce-1 opravičevala naša upanja.
nijo, da jih je v Kanadi nad 6.000 i	novem položaju mu bodo zdravniške sposobnosti mnogo
ter predstavljajo vse kraje, sveta. | koristile. Kanadski etnični tisk in Zveza za Ontario mu izrekajo Te organizacije morajo dobiti čestitke, katerim se pridružvje tudi "Slovenka Država", zvesto možnost, da bodo doprinesle svoj upajoč, da bo še v naprej ostal prijatelj etničnega tiska in etničnih zmanjšuje, narašča pa odstotek delež kulturnemu obrazu Kana- j skupin, kot je to bil vsa ta leta.
Na sliki ga vidimo v družbi s predsednikom Kanadske etnične
T„ . ,.	,	, znavanju prvenstva duhovnih do-; Kanadčanov, ki niso niti angle- • de, ki se razvija.
.. , ' . Un!fpI°yment prob,em' Yugoslavia has ne- brin ter vzajemnosti v medseboj- škega niti francoskega izvora. !	.......i federaciie!dr J Kirsohbaumom in urednikom našeka listi
gotiated the emigration of unskilled vvorkers to Westera European nih odnosih.	i Ce hočeJ° etnične organizacije ; tefleracije.Ui. J. Kirsctibaumom m uicctnikom naseka lista.
counlries, notablv West Germany. VVhile this scheine has esen over |	Glavna težava danes ni po- Etnične organizacije so orga- ostati žive, morajo poleg gojitve ----
400.000 Vugoslavs going to vvork elsevvhere in Western Europe and	manjkanje znanja, marveč po- nizaciJ'e skupine ljudi, ki imajo lastne kulture in izročil stremeti	I -I T J
while it has reduced unemplovment, the scheme is open to severe	manjkanje volje slediti spozna-; določene skupne kulturne značil-jtudi za prilagoditev novim raz-	MjnjfffAVrlr| QrPflCAQII|l( I riMPAII
eriticism. To begin vvith, vvorkers must sign a contract witli the	nju, ki zahteva prav gotovo do-: nostl" K1Jub temu se Je udoma-, meram. Svoje delovanje morajo ;	«««»*•*» jm piVMJVMIim UMUVUH
Vugoslav Government making it dear that thev vvill return to	^ene odpovedi in omejitve. Ki- f°> fa ^ uporablja ta izraz v organizirati tako, da bo privlač-
Yugoslavia and only people vvho have strong home ties are allovved	tajski pregovor „Velike duše ima- Kanadl v ^ omejenem pome- no tudi za nove generacije.
to go. In short, their families must remain behind.
jo voljo; slabotne imajo samo
nu: pomeni samo kulturne sku-
t želje" točno označi dilemo: Clo- Pine' ki niso niti francoskega niti Altliough the emploving comitry vvill pay national vvages, the j veštvo bo izšlo iz te krize zma- angleskcga lzvora' } ugoslav vvorker is not permitted to receive the full amount as part' goslavno, če bodo poedinci v ! Etnične organizacije se raz-
razlaga zakon o uradnih jszikih
Kanadčani polagoma začenja-;	*
jo razumeti, da kulturna mnogo-5 Po Sovoru v Ottavvi v Medna-	ki ne razumejo niti angleščine ni-
ličnost bogati Kanado in da je ne rodnem institutu za tisk je Ca-	ti francoščine, da jih zaslišuje so-
slabi. Etnične organizacije mo nadian Press prosila ministrske-	dišče s pomočjo uradnega toltna-
_	ra:0 izkoristiti to soremembo v	Sa predsednika za članek o tem ča.
goes to the Vugoslav govemment. The governmenfs portion of njem imeli močno voljo Gandhi »kujejo od drugih organizacij j Jnta]iteti S svojo dejavnostjo	P^dmetu. Iz besedila, ki ga je, Priznanje dveh uradih jezikov
vvorkers foreign salaries has eonstantly been mereasing to where * Jc brez dvoma bil velika duša, predvsem po tem, da zadovolju- j fa d . k t f ^ ^ ^	objavila Canadian Scene, posne-1 v nobenem primeru ne spremi-
lt novv makes up an important part of its balance of payments.	"" """t*™ rr.^	----x,- i	'	----- ----------
A n,oral question allso arises out of this scheme. Does Yugo-slavia have the right to the salarv of a man outside its territory. Prof. G. Davidovič, himself a Yugoslav, believes not and feels this is nothing short of slave trade. \
AGRICULTURE Government statistics shovv that the greatest yleld eomes from govemment of state fanns. Closer analjsis discloses govemment discriminatlon tovvard tlie private farms. Govenunent hiveKt-ments on state afrms run about six times more per heetare than private niterpreneurs could afford, yet yield is only 2.5 liigher on state farms. The private farmer must pay tvvice qs much for fer-tilizers than the state. Furthermore, state farms are large, pav no tax and vvork the best land ...
toda pri tem velikem delet mora jejo tudi psihološke potrebe čla- j fao štf ^ učinkovita na medna. mamo odstavek, ki se nanaša na nja položaja ljudi, ki niso niti sodelovati vsakdo m kmalu, si- nov raznih narodnih skupin, ker 1	'-- ' '------
cer bo prepozno.
jim omogočajo rabo materinske-Rudolf Cuješ ; ga jezika, ohranjevanje narodnih I običajev, zlasti pesmi in plesov : — skratka so jim dom izven domovine in most med starim ter
• NOVI SLOVENSKI MISIJONARJI
Stanislav CIKANEK se je po ! novim svetom.
I rodnem polju, ker bo imela 111110- , t zv" tretji clcment'	i angleškega niti francoskega po-
go izkustva v mednarodnem ra- ......nekateri trdijo, da bo imel kolenja. Zakon sam nima sploh
zumevanju zaradi lastne kultur- ,	' ■'	nič skupnega z etničnim ali kul-
uuu.«<uiju ^id^i	zakon o uradnih jezikih za po- . .	,, .	,
ne mnogoličnosti.	j ■,.,.... . ., f i turnim izvorom. Vsi smo bolj
Posebno važno vlogo morejo! sledlco dlsknminacijo tistih, ka-;bogati> ker so mnogi naši držav. igrati pri tem etnične verske or-, terih materinski jezik ni niti an- ljani ter njihovi predniki prišli ganizacije, tisk kot tudi etnični grščina niti francoščina. To je iz Nemčije in Italije, iz Poljske
opravljenih bogoslovnih študijah V dobi zgodnjega naseljevanja r programi na radiu in televiziji. eno najbolj razširjenih in neu- in Ukrajine, Kitajske in Japon-poslovil od Slovenije in odšel v Kanade je bila državna politika, j	__pravičenih napačnih mnenj. Za- ske, iz Filipinov in Zahodne In-
šlovenski misijo« na Madagaskar. Frančiškan p. Hugo DELCN-JAK pa odhaja v afriško državo Togo. In letošnji novomašnik frančiškan p. Stanlko ZEMLJAK je odšel na pomoč svojim sloven-
da so podeljevali velike predele zemlje pripadnikom iste skupine.
kon sam določa, da ne bodo na dije in iz tako mnogih predelov
» 13. junija je umrl prof. Maks noben način zmanjšane pravice sveta. Mi dajemo pobudo Kanad-Tako so ti imeli možnost, da so j Stanonik, dolgoletni katehet na in privilegiji kateregakoli druge-' čanom kateregakoli izvora, da
v veliki meri nadaljevali z načinom življenja, kakor so ga bili vajeni doma. To je bilo toliko
| ,, .	_	J«	J IV*. ^/umuv u » UJ1J.11 JlOl fJl	» UJVII1 ViV/Jllt-l« i. W JV UlJO IU111VU
Kart feige, Jmie 8, 1969: The Paper (Sir George VVilliams! skim obratom frančiškanom v bolj važno, ker takrat še Kana-
Universitv, Montreal, Quebec)
Avstralijo.
da ni imela razvitega socialnega
raznih srednjih šolali. Po upoko-	ga jezika kot angleščina ali fran- ohranijo vrednote in tradicije
jitvi je bil duhovni pomočnik v	coščina kot posledica tega zako- svojih domovin na mnoge nači-
župniji Device Marije v Polju	na najsi so bile pridobljene po 1 ne, vključno podpore za kultur-
ter pomagal v nadškofijskem	zakonu ali po običaju. Npr. še ne prireditve in organizacije."
aiiiivu. —fš.__________naprej bo veljala pravica oseb,; (Canadian Scene, št. 784) —fš
sLovensk^
fbkAfktt iLOvrhiA
Subscription rates J4.00 per year: 30c per copy
Ailverlising 1 column x ]" $2.80
l4_ .	Published monthly by
Slovenian National Federation of Canada
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 Šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
Izdajatelja.
m
Chicago
ŽALOSTNI SE ZAHVALJUJEMO
Nenadno In prehitro nas je v nedeljo 21. septembra zvečer zapustil naš dragi soprog in oče
STANKO BRUNŠEK
Rojen je bil 5. oktobra 1912 v Polzeli v Savinjski dolini. V Kanado je prišel s prvo skupino povojnih slovenskih beguncev leta 1947 v Jeseni.
Ko smo v dneh nesreče obnemogli, so nam dobra srca stala ob strani. Bog povrni. Truplo pokojnika je ležalo v pogrebnem zavodu Jerret na St. Clair Ave. Skoraj vsa slovenska skupnosti se je prišla poslovit od nJega. Bog plačaj vsem, ki so nas tolažili, molili za dušo pokojnega, darovali cvetje in za sv. maše.
K zadnjemu počitku smo ga spremili v četrtek 25. septembra na Goro upanja. Pogrebno mašo je daroval župnik g. Tone Zrnec CM pri Mariji Pomagaj. Prisrčno zahvalo mu izrekamo za tople besede ln za molitve, ki je opravil skupaj z g. dr. A. Tomcem, župnlkem iz Hamiltona. Številni prijatelji so ga spremili na po^ grebnl poti. Bog plačaj slovenskim skavtom iz obeh slovenskih župnij in številni mladini. Posebna zahvala prijateljem-pogrebcem: gg. Karlu Mauserju, Marijanu Jakopiču, Varšku, J. šušteršiču, F. Kraljiču in T. Ferkulju.
Ob grobu sta se poslovila o ilnjega g. Tine Novak v imenu skavtov in pisatelj Karel Mauser iz Clevelanda, Ohio. Bog plačaj.
V teh bridkih dneh smo prejeli toliko izrazov sočutja, tolažbe in pomoči, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Naj na tem mestu izrečemo prisrčno zahvalo vsem in vsakemu s prošnjo: Bog povrni!
Žalujoči:	> • *****
Zinka, soporga, Danny In Jinuny, sinova, Judy, hčerka.
Slovenska nagrada SNZ
Lani za petdesetletnico 29. oktobra, je Slovenska Narodna Zveza v Kanadi vpostavila takoimenovano podelitev Slovenske nagrade, ki bo podeljena vsako leto za narodni praznik.
Letos je bil soglasno sprejet predlog podelitve iste danes žal že pokojnemu g. Stanetu Brunšku. Odločitev ja padla že pred njegovo nesrečo, tako mu je bila nagrada dana po smrti.
Zvečer 29. oktobra, se je predsednik SNZ g V. Mauko oglasil na domu pokojnikove družine, izrekez v imenu odbora ga. Zinki odborovo sožalje ter s primernimi besedami izročil gospej plaketo, za katero se jc gospa ginjena zahvalla rekoč, da bi bil Stane pač presrečen, če bi zamogel letos sam osebno sprejeti to plaketo. Orosili so se ji oči in razgovor je šel počasi naprej o blagem pokojniku. Na plaketi je bilo napisano:
29. 10. 1969 t g. Stanetu Brunšek SLOVENSKA NAGRADA
za Izkazano ljubezen do slovenske mladine in besede
SNZ v Kanadi
•	Father John Trinko, OFM
je nepričakovano umrl, zadet od srčne kapi. Pokojni slovenski frančikan izhaja iz številne Trin-kove družine v bližine farne cerkve Sv. Štefana, kjer je bil krščen, birman, prejel prvo sveto obhajilo in pel 1. 1933 tudi novo mašo. študiral je tudi v Rimu in v Ljubljani. Pokojni zapušča očeta, 6 bratov in č sestro M. Marta, OSF. Naj počiva v miru na le montskem gričku.
•	Nova predstojnica slovenskih šolskih sester. Slovenske šolške sestre, ki so prišle v Maribor na prizadevanja škofa A.M. Slomška, ter so blagoslovljeno delovale nele v Jugoslaviji ampak tudi drugod po svetu (v Ameriko jih je povabil Msgr. Krmpotič), so se morale po Hitlerjevi zasedbi razkropiti. Ma-terno hišo se prenesle v Rim. Tu so imela septembra svojo generalno skupščino. Za novo generalno predstojnico je bila izvoljena č. sestra Josephina Tominac. Doslej je delovala na gričku Mount Assisi, Leraont. Je po rodu Hrvatica.
OBSEŽNA ŠTUDIJA NOVONASELJENCEV
V KANADI
Ministerstvo za delovno silo in vseljevanje v Kanadi izvaja dolgoročno študijo, kaj se primeri z novonaseljenci, ko so prišli v Kanado. Izbrana skupina novo-naseljencev je dobila posebno poslanico od ministra Allana J. Mac Eachena s kratkim pojasnilom o pomenu študije. Obenem so dobili tudi koledar, ki ima tudi dopisnice, s katerimi sporočajo spremembo naslova. Od časa do časa bodo dobili vprašalne pole. Iz njih odgovorov bo možno dobiti bolj določene odgovore, kako se novonaseljenci vključujejo v kanadsko družbo in na kakšne težave naletijo pri tem. V interesu bodočih naseljencev je, da tisti, ki so sprejeli tak koledar in so postali s tem del te študije, obveščajo Ottavvo o vsakokratni spremembi naslova ter da vestno izpolnijo poslane vprašalne pole. (Canadian Scene, št. 783). Celotno število novonaseljencev, ki bodo obseženi v tej študiji v na-
slednjih treh letih, znaša 30.000. Iz tega velikega števila je razvidno, da bodo podatki zelo reprezentativni in zato važni. Podatki, ki jih bodo dajali novonaseljenci, bodo seveda ostali tajni. Objavljeni bodo samo podatki, v kolikor jih je mogoče izraziti v statistikah.
Glavni namen študije je zbiranje zanesljivega materiala, ki bo omogočil vladi pametno politiko glede vseljevanja tako s stališča i Kanade in njenih prebivalcev kot tudi s stališča novonasel jencev, da ne bodo doživljali razočaranj, ko se skušajo vživeti v novo deželo.
Ker je možno, da bi meli poe-dini novonaseljenci težave z izpolnjevanjem vprašalnih pol, so vsi uradi za delovno silo (Canada Manpovver Centers) kot tudi vse-litveni uradi po celi Kanadi pripravljeni pomagati tistim, ki potrebujejo jezikovno pomoč. (Canadian Scene, št. 784) — fš
POZOR ROJAKI ! Sprejem na letališču ali železnici, og-
POTUJETE SKOZI 'et'	prenočišče, domača hrana
oim . nAMrtuiuno !td- vse ,e skrhi ho(1° odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	i" Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzattl 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Cleveland
CARL VIPAVEC
v vseh nepremičninskih, obrnite be z zaupanjem
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	NOTAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
•	Družabni večer "Tabora"
V	sobto zvečer 4. oktobra je pripravilo krajevno društvo SPKB "Tabor" v Clevelandu lep družaben večer v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Za zabavo so igrali "Veseli Slovenci". Cisti dohodek je šel v invalidski sklad društva.
•	Obletnice.
V	nedeljo 5. oktobra so cle-velandska in okoliška društva Ameriške Slovenske Katoliške Jednote ali KSKJ praznovala pe-tinsedemdesetletnico ustanovitve te jednote s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in opoldanskim banketom v šentviški dvorani. Slavno-sti se je udeležilo lepo število odbornikov in članov ter prijateljev Jednote. Pri programu po banketu so sodelovali tudi pevski zbor "Korotan" in ansambel mladih "Vandrovcev".
Isto nedeljo popoldan pa je slavil svojo petdesetletnico Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu s programom in zabavo.
•	"Noč v Sloveniji"
V	soboto 11. oktobra zvečer je Slovenski narodni dom na St .Clair Ave. priredil "Noč v Sloveniji", ki je ena največjih slovenskih družabnih prireditev Clevelandu v jesenski dobi.
•	"Korotanov" obisk v Chicagu.
V	sobotoa zjutraj 24. oktobra je odpotoval v Chicago cleve-landski pevski zbor "Korotan", kjer je isti dan zvečer imel koncert v tamkajšnji slovenski cerkveni dvorani.
•	29. oktober na radiju Slovenski narodni praznik 29.
oktobra je lepo proslavila slovenska radijska oddaja "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije "na narodnostni postaji WXEN-FM. Program je pripravil vodja oddaje dr. Milan Pavlovčič.
DVOJEZIČNOST KANADE
Z ustanovitvijo posebne komisije, ki preučuje dvojezičnost Ka nade, je postalo ne samo jasno, da francosko govoreči Kanadčani ne uživajo jezikovnih pravic, kot bi jih dvojezičnost predpo stavljala, marveč tudi, da živi v Kanadi poleg prebivalcev francoskega in angleškega izvora še skoraj ena tretjina, ki ne izhaja iz nobene od teh dveh kultur.
Da bi pomagalo razčistiti mnoge nejasnosti, ki so se pojavile v javnosti z vprašanjem rabe je-
zika, pripravlja Ministerstvo državnega tajništva serijo 6 razprav, ki bodo izšle v knjižni obliki v začetku 1970. Knjiga bo obravnavala predvsem kulturne prispevke, ki jih nudijo razne etnične skupine v Kanadi kanadski družbi. Razpravljala pa bo tudi o dejstvu dvojezičnosti v Kanadi, kako zadeva življenje povprečnega Kanadčana in tudi o vlogi, ki naj bi jo igrale etnične skupine na tem področju. Canadian Scene, št. 787) —fš
• Kanadska pošta je izdala za 200-letnico rojstva Isaaca Brocka spominsko znamko z njegovo podobo ter spominskim stebrom, ki stoji na Oueenston Heights blizu Niagarskih slapov. Igral je važno vlogo v vojni med ZDA in Kanado 1. 1812, v kateri je tudi padel. —fš
KATOLISTVO V K0MUN5TIČNI JUGOSLAVIJI
Johan Georg Riessmueller je objavil v avstrijski revije WORT UND VVAIIRHEIT (L 24, št. 2-1969) članek Katholizismus Im kommunlstlscheu Jugoslavvien. Reiss-mueller je član uredništva Frankfurter Allegemelne Zeitung in je živel dalj časa v Jugoslaviji kot dopisnek časopisa. Jugoslovanska varianta \ komunizma je poseben predmet njegovega zanimanja. V Europa Arhlv-u je objavil 1. 1968 razpravo: "Koliko je Jugoslavija komunistična?" Iz njegovega članka prinašamo v prevodu nekaj značll nejših od lom kov.
Uredništvo
"....Katoliška Cerkev v Jugoslaviji je med duhovno in družbeno najučinkovitejšimi silami in se ji ni treba bati primerjavi s katolištvom v drugih deželah.... ....te danes se vsiljuje obema cerkvama (katoliški in pravoslavni—op. ured.) sodelovanje, predvsem v industrijskih središčih. Rastoče gospodarstvo iti naraščajoča mobilnost bosta tako ali vedno bolj zmešali zemljepis jugoslovanskih narodov kot tudi konfesij in ver. Gotovo je mu-zika bodočnosti, nikakor pa ne utopija, da bi mogla po tej poti nastati končno po desetletjih razvoja jugoslovanska narodnostma vsak način mora računati Cerkev s to možnostjo. Vztrajanje na tradicionalnem hrvatstvu (in slovenstvu) ne bi bila prava priprava....
"....Posebno Zagreb in Ljubljana s svojima katoliškima teološkima fakultetama sta središči katoliškega duhovnega življenja
PREKOMORSKA POŠTA -
IN POŠTNINA
POSLEDNJA MOŽNOST ZA JUGOSLAVIJO
Navadna Letalska			
Pisma	14. nov.	Pisma	11. dec.
Zavoj'i	24. okt.	Zavoji	5. dec.
Pisma	.12c prva unča .07c vsaka nada-Ijna unča	Pisma £?	0.15c vsake Vi unče
Nezal pljena voščila	0.06c prvi dve unči 0.03c vsaki dve naslednji unči	Nezal pljena V V*| voščila	0.15c vsaka unča
z vidnimi in aktivnimi študen-tovskimi občestvi. Tam in kjer koli ima Cerkev dobre glave, more duhovno učinkovati tudi preko vrst svojih vernikov — seveda pod vsemi utesnjujočimi ovirami, ki jih postavlja zmerni komunistični enostrankarski režim. V Zagrebu in Ljubljani je katolištvo zanimivo tudi za mnoge nekrščanske in celo komunistične študente.... Dvoje služi Cerkvi pri soočenju: modernistična mladina, inteligenca, ki zahteva duhovno gibanje, upa najti odziv v Cerkvi tam, kjer je ona sama predrla iz intelektualne samoizolacije—mnogo bolj kot v stranki, ki se sicer tudi trudi, da bi zavrgla okamenelost, ki je pa zaradi vloge kot monopolistično vodeča politična skupina pri tem močno ovirana. S tem je zvezano še drugo. Filozofija ima v Jugoslaviji precej svobode gibanja, toda le tako dolgo, dokler ne začne spraševati jedra marksističnega nauka, ki ga avtoritativno razlaga partija. Oblast trpi samo en rezervat: Cerkev. Nikogar naj ne preseneča, da se tje obračaja nekon-formistični mladi ljudje.
"Položaj ni tak šele po zaključku protokola med Jugoslavijo in sv. Stolico poleti 1966. Toda ta mednarodnopravna pogodba — prva, ki jo je sklenila kaka komunistična država z Vatikanom — je vendarle zagotovila in povečala obstoječo svobodo gibanja Cerkve....
"....Jugoslovanski komunisti Cerkve ne preganjajo, toda na-pravljajo njenim vernikom vztrajanje v veri' in Cerkvi težko....
"Kar dela med tem Cerkvi največje težave je pristranost osebne politike, ki je utelešena v režimu. Mlad katoličan more končati maturo in sme tudi študirati. Toda že vnaprej ve, da mu niso dostopni celi poklici in razen tega povsod najboljša 1 mesta. Noben katoličan, celo no-
KAJ JE NAJBOLJŠE V KOZARCU!
ACADIAN
Kanadska družina dobrih likerjev
Rum - Acadian n "Seven Seas" čisti, lahek, temen — Gin "Acadian "De Luxe" Kanadski whisky - Acadian "Signature" Vodka - Acadian "De Luxe"
Acadian, vedno prvi na listi izbirčnih pivcev
(Tudi prvi na seznami Ontario L.C.B.O. prodajaln)
ACADIAN DISTII.LERS, BRIDGETOVVN, NOVA SCOTIA
r
DUH VATIKANSKEGA ZBORA OŽIVLJEN
{
Ko so se zaključila zasedanja 11. vatikanskega zbora, smo bili priča mnogih ukrepov in smeri, ki so kazala, da so si 'konzervativne sile v Cerkvi zopet opomogle ter z raznimi administrativnimi ukrepi in preko glasila Osservatore Romano izničujejo, kar je velika večina sprejela kot dejansko obnovo in poživljenje Cerkve v sodobnem svetu.
Drugo zasedanje sinode škofov v Rimu je vendarle upravičilo upanje, da se tudi Cerkev v svoji organizacijski strukturi prilagaja novemu času. Po končanem zasedanju sinode se zdi, da je bilo doseženo soglasje, da bo na cerkvenem zboru sprejeto načelo kolegijalnosti, ki ga je n. pr. objava Pavlove okrožnice Huma-
ben veren človek ni v Jugoslaviji diplomat, častnik, minister ali vodilni uradnik v ministrstvu, župan, poslanec, višji sodnik, policijski komisar, politični urednik dnevnika ali pri radiju in televizij, ravnatelj kake šole, rektor visoke šole.... Ta perspektiva vpliva nazaj na vzgojo otrok. Starši, ki ne marajo zapreti svojemu nadarjenemu otroku "poti navzgor", se drže stran od vere in Cerkve. Tako je Cerkev občestvo malih ljudi, v kateri je najti kot čudno redkost univerzitetne profesorje, skupina, od katere se oddaljuje ne samo vrhnja plast, marveč tudi del ostalega prebivalstva, ki misli na napredovanje v poklicu. Doslej so se ponesrečili vsi poskusi, da bi prebili ta krog družbenega zapostavljanja...."
nae vitae praktično zanikala, končno le postalo realnost v poslovanju Cerkve. Nihče izmed škofov ni napadal papeževega primata, toda večina govornikov je vztrajala, da mora papež opravljati svojo pastirsko službo v posvetovanju s škofi. Čeprav je res, da je Cerkev tudi nadnaravna ustanova, je v njej dovolj človeškega, da mora tudi zanjo veljati načelo subsidiarnosti, ki ga okrožnice učijo glede ostalih družb. Dočim so razni vatikanski organi napadli intervju, ki ga je dal kardinal Suenens časnikarjem, so zveneli govori v sinodi vendar zelo v istem duhu. Kardinal sam je imel nad uro trajajoči vazgovor s papežem v času zasedanja. V zasedanju in komisijah so bili izraženi prelogi, naj sinoda zaseda redno in ne samo, kadar jo hoče sklicati papež, da sme tudi sama določiti, o čem naj razpravlja, ter naj se tajnost omeji na skrajni možni minimum. Časnikarji sami so pohvalili, da so imeli pri tej sinodi mnogo lažji dostop do informacij kot pri prvi. —fš.
• Škof Fulton Sheen, ki spada
med popularne govornike na televiziji, je odstopil kot škof v Rochestru (Nevv York) in se bo preselil v mesto Nevv York, kjer je bil svojčas pomožni škof. Pričakujejo, da bo obnovil svoje delovanje na televiziji. Sheen je eden redkih škofov, ki zagovarja takojšjni umik ameriških čet iz Vietnama. —fš.
PISMO IZ SLOVENIJE
Le redkokdaj mi pride v roke Slovenska država in tudi, ko grem čez mejo v Celovec ali Trst, .je ne dobim. Bral pa sem čisto po naključju članek o poslanstvu lista in vaši analizi, kolikšni so dejanski sadovi lista pri nas. Kljub velikanski politični apa-tiji med Slovenci danes je le res, da se zanimanje za slovensko državo močno širi, da se o njej pogosto sliši, četudi vladajoči krogi govore le o slovenski republiki. V nekem smislu je menda razlika med slovensko državo in slovensko republiko majhna, seveda bi pa mi mnogo raje slovensko državo, ker si z njo predstavljamo tudi demokracijo, med tem ko pojem slovenske republike sloni v glavnem na današnjem sistemu, ki žalibog ne nudi politične svobode in ki daje partiji vso oblast.
Vprašanje politične svobode bi moralo biti za vse prvenstveno, a ostaja, zlasti med mladimi, nekako ob strani. Mlajši rod se je zelo vživel v sistem, kjer imajo partijski funkcionarji vso oblast in si lastijo nezmotljivost. Ko bi mnogokrat s primerno zahtevnostjo bilo možno to ali ono doseči, niti ne marajo poskušati in tako prepuščajo, brez potrebe, partijskim funkcionarjem čisto svojevoljno vladanje. To so pač posledice časa in silnega terorja, ki je vladal prva leta po vojni, ko je bilo skrajno nepriporočljivo in silno nevarno vsako ugovarjanje še tako malo veščim funkcionarjem, moškemu ali ženski; morda prav zato, ker so bili nevešči in dostikrat pošteno zabiti.
Gotovo bo vaše čitatelje zanimalo kaj več iz Slovenije in po svoje sem vesel, da morem poki, četudi bodo v neki obliki o-vedati nekaj dejstev in občutij, sebna, hočem, da so nepristranska.
Slovenska programatika. Nobenega dvoma ni, da je ljudstvo že dolgo sito jugoslovanske gospodarske in politične diktature in da si nad vse želi slovenske državne ureditve. Zadostna volja za njeno uresničitev manjka. Komunistična partija si pa ni na jasnem in njena podrejenost jugoslovanski komunistični partiji je, žalibog, nepremostljiva ovira za kakršenkoli napredek, deloma zaradi podrejenosti, deloma pa tudi zaradi razdeljenosti in razcepljenosti v partiji sami. Časopisje nenehoma opeva jugoslovansko federacijo in se ji klanja, obožuje Tita in glavne partijske mogotce. Če je tu in tam zaslediti kakšne proteste — so redki, a so — ne dobijo nobene publicitete. Partijsko vodstvo pa je, z redkimi izjemami, staro-kopitno, slepo podrejeno Titu, ki hoče veljati za naprednega in poljudnega državnika, je pa v resnici glavni krivec za vse, kar je kadarkoli bilo in je še nepošteno v celi državi in v Sloveniji še prav posebej. Zna pa Tito zelo spretno zvaliti v očeh ljudstva krivdo na druge. Tu pa tam nastaja vtis, da je morda Stane Kavčič bolj samostojen in zato drugačen in, četudi je le malo dejstev, ki bi se nanje lahko opirali, mu ljudje bolj verjamejo. V resnici pa zaradi svojih izjav o koroških Sloveencih zaupanja ne zasluši.
Bodisi iz prepričanja, bodisi le iz praktičnih poreb je med slovenskimi partijci pogostoma poudarek na slovenski republiki. Zaenkrat ne izgleda, da bi imeli v mislih suvereno republiko in ustavno neodvisnost od federacije. So pa tudi partijci, ki si -drznejo to po svoje tolmačiti in posredovati za nas bolj zaželjene interpretacije; ti imajo pa med ljudmi več zaslombe, četudi delajo le navidez. Ostane pa dejstvo, da bi ljudje raje videli uresničitev slovenske države kot pa republike, v kolikor je razlika med obema ideološka.
Partija. Številčno se je partija znatno povečala; šteje pa med svojimi člani mnogo več oportu-ndstov kot idealistov ali strogih pristašev. Pritisk za vstop je mnogovrsten in precejšen, zlasti med spretnimi ter bolje kvalificiranimi in podjetnimi Slovenci ter, seveda, onimi, ki so dosegli univerzitetne diplome. Mnogi sprejmejo, ker članstvo v partiji je še vedno dobra garancija za dobre upravne funkcije. Upam
pa, da se bo to morda le kdaj spremenilo, ker poklicna usposobljenost postaja vedno bolj važna in sem ter tja se že poudari, da je usposobljenost bolj za-željen atribut kot pa partijska legitimacija.
Uprava. Vsa uprava, vse funkcije so' v rokah partijcev, kot vedno. Partijci Se obnašajo vse prepogosto prav tako smelo kot v prvih letih po vojni. Čisto brez moči pa so, če kdo ravna po svoje in jim ne prizna avtoritete, ki si jo lastijo. Škoda, da se to ne dogaja dovolj pogosto. Ugovarjati funkcionarjem, ki so še vedno v zelo velikih primerih brez zadost-
nosti pritožb. Velikega pomena pa so danes gozdovi in ravno sedaj so cene lesu neverjetno visoke. Kmetje zato prodajajo les več kot kdajkoli poprej. Da morejo les sekati in prodajati, jim je potrebno posebno dovoljenje od partije nastavljenih gozdarjev, ki so čisto brez potrebe, ki pa po navadi ne nasprotujejo željam kmetov samih.
Glavni problem za slovensko gospodarstvo je pa Jugoslavija in federalna gospodarska politika, ki — tako se pri nas govori — načrtno uničuje slovensko gospodarstvo. Primer šentilske ceste vam je gotovo poznan in, ko vam
ne izoobrazbe, se ni treba bati; I pišem, sploh ne vem, kako se bo
se pa ljudje boje, ker se še niso odvadili let strahote takoj po svobodi. Tako, namreč, imenujemo politični prevrat 1. 1945, ki ja stal naš narod tolko krvi in ki je pomenil smrt prenekaterim najlepšim narodnim tradicijam, uničenje kmeta in zastoj gospodarstva v času, ko je za večino evropskih narodov nastopil čas največjega blagostanja in gospodarskih podvigov.
Funkcionarji mnogokrat zakonov ne poznajo in zelo potrebno bi bilo, ko bi bili naši ljudje vsaj toliko zahtevni da bi ne dovolili izvrševanja javnih funkcij tistim posameznikom, po navadi partijcem, ki niti ne poznajo osnovne zakonodaje, v kolikor je vezana prav na njegovo delo. Naj pa tudi dodam, da sem pa tja zavzamejo upravna mesta ljudje, ki znajo biti vljudni in so svojega dela vešči. To se še samo pred malo leti skoraj nikoli ni zgodilo. Če so ti partijci ali ne, v resnici za nas niti ni pomembno.
Disciplina. Lepo bi bilo, ko bi vsi izvrševali svoj posel v zavesti, da je to naša dolžnost. Bolj iz strahu kot iz kakrjnetkoli zavesti so ljudje takoj po svobodi delali to, kar jim je bilo rečeno, ne da bi čutili kakršnokoli moralno obveznost. Strahu je danes manj, zato je tudi pokorščina, ali če hočete, disciplina manjša. Pred leti so zato, da bi poudarjali moč in vcepljali strah, govorili o pobitih domobrancih in somišljenikih samo partijci. Danes o tem oni ne govore več. Bi menda radi na to pozabili. Slišal sem pa govoriti o tem v bližini Teharij in Kočevskih gozdov od ljudi, ki gotovo niso partijci. Slišal sem tudi nekaj številk, a se le redkokdaj ujemajo.
Za pravilnost poročila moram pa tudi dodati naslednje: Počasi se uveljavlja neke vrsta odgovornost, morda še najmanj med partijci, ki bi dejansko morali biti ravno v tem boljši od drugih, saj si je partija postavila načelo, da mora biti vzgled in vodnik celotni družbi. Dobro le, da njenega zgleda ljudstvo ne posnema in njenega vodstva ne vzame resno.
Gospodarstvo. Obvezna nacionalizacija in pomanjkanje zasebnih podjetij je privedlo slovensko gospodarstvo na rob propada. Četudi pozno, se je partija le zavedla, da so spremembe potrebne. Majhnih obrtnikov, ki delajo zase, je tako danes precej. Po večini jim gre dobro in bolje uspevajo kot državna podjetja, ki jim konkurirajo. Sem pa tja ima zasebno podjetje tudi kak partijec, ker je pač privatna o-brt donosna. So pa vsa zasebna podjetja omejena in če kdo le preveč zasluži, lahko zapade še vedno nacionalizaciji, kar se je v nekaj primerih že zgodilo.
Kmeta danes ne gledajo več kot garjevo ovco, je pa preteklo zatiranje in izžemanje pri mnogih ugonobilo veselje in voljo do kmetovanja. Ko je danes za silo urejeno socialno zavarovanje za kmeta, so pa obdavčenja pretirana. Tako so le redki tisti, ki z navdušenjem zagrabijo za delo. Zavaruje se tudi lahko samo pri državnih zavarovalnicah, ki so praktično brez vrednosti. Tako na primer v primeru požara še ocenijo oglje in zmanjšajo vrednost izplalčila, pa čeprav oglje nima prav nobene vrednosti ne za lastnika, še manj pa za koga drugega. Možnosti pritožbe ni. Davek mora plačati kmet, če je letina dobra ali slaba, če more od posestva živeti ali ne. Novo nastala industrija napravi tudi ogromno škodo poljskim pridelkom. Ker je industrija državna, kmet zopet nima nooene mož-
stvar te ceste iztekla. Vse gre na jug in federalne dajatve v velikanski meri presegajo vse, kar federacija izplača Sloveniji nazaj. Razmerje med federacijo in Slovenijo je nekako podobno nacionaliziranemu in zasebnemu gospodarskemu sektorju. Zasebni je le toleriran, pa bolje uspeva. Tudi Slovenija je le tolerirana iri uspeva bolje, četudi še kar naprej vzdržuje nerazvite republike. Balkan bo menda vedno ostal nerazvit — in tudi drugače ni mogoče. Zgodilo se je, da so naredili nekje tam doli načrt za tovarno strojev, zgradili poslopja, orodje in stroje pa so pripeljali za čisto nekaj drugega in jih v tovarniško poslopje niti niso mogli spraviti.
Zalaganje juga pa nujno slabi denarne in investicijske rezerve v Sloveniji, ki bo slej ko prej morala dobiti vse kredite v tujini od zasebnih virov. To bo naš standard sicer dvignilo, more pa istočasno spraviti v preveliko odvisnost naše celotno gospodarstvo.
Dober znak razvoja v gospodarstvu, kot je že omejeno, so zasebna podjetja. Z njimi se je spet deloma vrnil čut odgovornosti. Vrnila se je tudi — seveda le v manjši meri in deloma — konkurenca, ki ima pa vsekakor dober vpliv na trgovino kot na proizvodnjo. Tukaj spet partijska legitimacija ne pomeni zadosti sposobnost in usposobljenost sta vsaj tako važni in naši proizvodi so na splošno zadovoljivi in se morejo kar pohvalno primerjati z uvoženimi izdelki. Uvaža se še vedno veliko in če je bilo pred leti težko kupiti uvožene izdelke zaradi pomanjkanja tujih valut, je danes mogoče skoraj vse kupiti z dinarji, četudi se zdi, da hitreje zgublja na vrednosti kot denar sosednje Avstrije ali Italije.
Tisk. Slovenskega tiska dejansko ni, je le partijski tisk. Objavlja pa naše časopisje manj kritična pisma čitateljev, ki pa sem in tja le delajo preglavice partiji, ke izraz nezadovoljnosti je zelo nalezljiv. Najbolje je pa menda razširjena „Družina"', ki je pa izjema v slovenskem tisku. Se omejuje na verske probleme in samo iz verskega stališča govori o socialnih vprašanjih današnje slovenske družbe.
Vera in Cerkev. Hud pritisk partije proti Cerkvi takoj po svobodi je mnoge prestrašil in odvrnil od obiska cerkve in verskega življenja. Partiji je še vedno enako neljubo, da ljudje hodijo v cerkve. Res pa je tudi, da je obisk cerkva vse prej kot zadovoljiv. Po nekod pride v cerkev le zelo malo lljudi. Vedno pa nekako v istem razmerju mladi in stari. Če je torej današnje stanjee slabo, ne izgleda da bo slabše v bodoče. Veliko je mladine, ki ostane zunaj cerkve; veliko je pa tudi takih, ki jih starši pošljejo v cerkev, da se nauče osnovnih resnih vere in se pripravijo za prvo obhajilo.
Mnogo je tudi v Sloveniji romanj, zlasti v kraje izven republiških meja, h Gospe Sveti in na Sv. Višarje. Po mojem mnenju oblasti skoraj da rade vidijo, da posamezni duhovniki organizirajo ta romanja, ker na ta način se bolj kot na kterikoli drugačen način utrjuje med nami zavest, da so ti kraji naši in da imamo do njih pravico. Osebno pa obžalujem da vlada v ta namen ničesar ne stori.
Ne vem, če ste prejeli moje prejšnje poročilo, ki sem ga poslal pred dobrim letom. Ker vašega lista ne dobivam, mi ni bilo mogoče ugotoviti, če ste poročilo prejeli. Poslal bom spet kaj po-
Podvoji si tvoj denar v naslednjih devetih letih
KUPI
POVPREČNE LETNE OBRESTI DO DOZORITVE
•	Letošnje leto novi "Canada Savings Bonds" dajo povprečno 8% obresti na leto, če jih držite do dozoritve — dosedaj najboljše obresti.
•	Vsak $100 bond začnet s 7% obrestni v prvem letu, plačajo 8% obresti za naslednji dve leti in končno 8.25% obresti za vsako izmed šest preostalih let.
•	Zaslužite lahko tudi povrhu še obresti na obresti. Podvojite si vaš denar v devetih letih !
•	"Canada Savings Bonds" so pripravljeni za vsa-
kogar. V si lahko kupite vaše tam kjer delate, v banki ali investicijskem podjetju, za denar ali na odplačilo. Začetna višina je $50.— in letošnja višinska omejitev je $25.000.— za vsakega posameznika.
Vi lahko vaše "Canada Savings Bonds" vnočite vsak čas v vaši banki za popolno vsoto, vključno zaslužene obresti.
Malo je naložb, ki bi bile tako dobičkanosne. Nobeno ne gradi pravilnejše za bodočnost. Kupite si vaše danes!
.• V šestletni dobi od 1963 do 1968 je po Vatikanskih podatkih zaprosilo 7.137 duhovnikov, da bi bili odvezani duhovniških obljub. Po istem viru je bilo 5.652 prosilcev odvezano obljub. Med prosilci je bilo 3.330 svetnih duhovnikov kar predstavlja 1.2894 vseh svetnih duhovnikov, ter 3.807 redovnikov, kar pred-stavluja 2.31 °o vseh redovnikov. Od novega leta 1969 do 20. marca je bilo število prosilcev za di-spenzacijo 675, kar predstavlja znatno povečanje vsaj za to dobo. —fš.
"UTRDIMO REALNE CILJE"
".... Pričujoči dosežek astronavtike morda najočitneje izpričuje da pospešeni razvoj že
dobnega v bodoče, posebno, če bom razbral kaj zanimivega in novega v našem domačem okolju. Rad bi za konec samo želel, da bi vaš list še vnaprej proglašal uresničitev slovenske države in pa, seveda še bolj, da bi do njenega uresničenja prišlo. Če do tega pride, bo vam in vašemu listu morala iti-velika zasluga.
R. D.
razvitih povečuje zaostajanje manj razvitih ter ogroža notranjo strnjenost in celo podobo malih narodov. V luči te ugotovitve moramo mi Slovenci ponovno odmeriti naše skupne zmožnosti in moči, utrditi moramo realne cilje, najti za to najučnkovitejša sredstva in do njih najkrajšo pot. Temu primerno moramo najprej posodobiti našo prosveto in šolstvo v vsebini in metodah, vse do najvišjih znanstvenih, gospodarskih in družbenih ustanov. Začeti je treba pri univerzi. Spoznati moram pomen in težo medstrokovnega seznanjanja in ustvarjalnega sodelovanja; to je prav ob tej priložnosti odkrilo, da je zdaj organsko neustrezno".
Fran Dominko: Razsežnosti, NAŠI RAZGLEDI, 1. avgust, 1969
• Provinci New Foundland in Prince Edward Island sta u-vedli novost v članstvu kreditnih zvez: celotna provinca ima samo eno kreditno zvezo, poedini kraji pa samo podružnice. To je seveda dolgoročni načrt. Dejansko je v obeh provincah še več samostojnih kreditnih zvez, toda
zakonodaja v obeh provincah o-mogoča tako organizacijo, ki je v drugih provincah še izključena. Nova organizacijska oblika ima mnogo prednosti, posebno v tako majhni provinci kot je PEI (komaj nekaj nad 100.000 prebivalcev), toda manjša direktno udeležbo članstva, ki spada med značilnosti zadružništva. —fš
•	Lige kreditnih zvez v kanadskih provincah so začele razgovore za ustanovitev državne zveze kreditnih zvez v Kanadi. Trenutno so province razdeljene v dva distrikta CUNA International. — fš
•	Kanadsko ministerstvo za potrošništvo in korporacije izdaja od časa do časa sporočilo jav-
nosti, kako se zavarovati pred raznimi zvijačami prodajalcev. Zadnji komunike (št. 7) obravnava nenaročeno pošto in zaključuje z naslednjimi naveti:
1. beri skrbno vse ponudbe; 2.
prepričaj se, da razumeš pogoje,
če sprejmeš nenaročeno ponudbo; 3. nihče te ne more prisiliti, da bi plačal, česar nisi naročil;
4. po zakonu je prepovedano po-
šiljati blago po povzetju (C.O.D.), če ni bilo naročeno; 5. skrbno preberi priložene račune; 6. če ne nameravaš obdržati, kar ti kdo pošlje, ne da bi bil naročil, napiši na pošiljko „Refused" in vrni pošti; 7. če sumiš, da kdo zlorablja pošto, obvesti s točnim opisom ministerstvo za pošto v Ofr tavvi (Post Office Department).
—fš
•	Prebivalci Oakville blizu Toronta so imeli v 1. 1967 najvišje povprečne dohodke. Državno povprečje je bilo $ 5.637 (s povprečnim davkom $ 685), povprečje v Ooakville pa je znašalo $ 6.927 letnih dohodkov, s povprečnim plačilom dohodninskega davka $ 1.067. —fš
•	Samostojno orctimrajoci zdravniki in kirurgi so imeli najvišje povprečne dohodke v Kanadi I. 1967, kot je razvidno iz poročil finančnega ministerstva. Sledilil so jim neodvisni inženirji-in arhitekti-svetovalci neodvisni odvetniki, notarji, dentisti in računovodje. —fš
t. NOVEMBER 1t6?
"flOVINSKA •tlAVA"
DR. CIRIL ŽEBOT -- SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI, 2. KNJIGA
S PONOSOM RECI SNEM: "SLOVENEC SEM
n
Dogodki Okoli gradnje jugoslovanskih cest v zvezi s kreditom Mednarodne 'banke so ponovno opozorili na problem naše sosednje države, ki je vsekakor danes bolj aktualen kot kdaj poprej. V tej zvezi je interesanten izid druge Žebotove knjige „Sloveni-ja včeraj, danes in jutri" (v avtorjevi samozaložbi pred nekaj tedni v Mohorjevi tiskarni v Celovcu).
Najprej naj ugotovimo: Izhodišče za teze, ki jih avtor propagira v svoji knjigi, je realna danost v naši sosednji federativni republiki. Žebot, profesor za proučevanje primerjalnih gospodarskih sistemov na Georgetown-univerzi v ameriški prestolnici, nikakor ne zagovarja nasilnega preobrata v Jugoslaviji in je svojo razpravo podkrepil z mnogimi citati iz jugoslovanskega in ameriškega časopisja. Na splošno je opazno, da zavzame avtor v drugi knjigi (v primerjavi s prvo!) do gospodarskih in splošno-političnih vprašanj Jugoslavije realnejše stališve, ki ustreza razvoju.
Vendar se nam zdi zunanja razčlemba dokaj slučajnostna. Posamezna poglavja je avtor razvil
ske Švice" garantirale.
Posebno ugodno ocenjuje avtor dejstvo, da vodi slovensko politiko predsednik Stane Kavčič, nekronani slovenski kralj, kakor ga Slovenci radi imenujejo. Stane Kavčič se je odločil za Slovenijo, čeprav mu je Beograd ponudil mesto beograjskega šefa vlade in sedež v novo ustanovljenem partijskem prezidiju. Kavčič je marljiv in vztrajen zagovornik gospodarske reforme, ki jo je Rankovič močno zaviral in ki pri najnovejšem beograjskem sklepu o gradnji jugoslovanskih cest ni bila upoštevana.
Druga avtorjeva težnja, ki jo razvija v vsakem izmed številnih poglavij, je zahteva po večji demokraciji. Eno izmed možnosti takega razvoja vidi avtor v resnični osamosvojitvi Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki siper, kakor pravi Žebot, na široko odpira vrata tudi nckomunistom, predvsem kristjanom, ki pa je še vedno pod partijsko patro-nanco. Drugo možnost vidi Žebot v poživitvi nekdaj tako močne Slovenske ljudske stranke, ki bi pa morala, kakor meni avtor, u-strezati zahteva mdanašnjega
namreč ob posebnih jubilejih in ! razvoja in biti očiščena vseh tako
obletnicah: Sto dvajset let programa Zedinjene Slovenije — Ob
imenovanih klerikalnih teženj. O kakem nasilnem preobratu ni go-
stoletnici »Slovenskega naroda" vora, nasprotno: avtor ne bi ho
in ljudskih taborov — Ob petdesetletnici prve slovenske vlade — Štirideset let posledic šestega januarja (začetek diktature v prvi Jugoslaviji, op. pisca) — Po petindvajsetletnici OF — Tri leta brez Rankoviča — Izvirna suverenost republik — Dvanajst sto let krščanstva na Slovenskem — Po sovjetski zasedbi Češkoslovaške — Po petdesetih letih oktobrske revolucije — Sklep druge knjige — Pismo slovenskim izobražencem in študentom. Nato sledi še nekaj ..Dodatkov".
V središče svojih izvajanj je postavil avtor analizo jugocentra-lizma, ki je po njegovem mnenju že skozi več desetletij globoko ukoreninjen v notranji in zunanji politiki jugoslovanske federacije. Problem je star, povojni stalini-
tel videti svojega ljudstva v ponovni bratomorni situaciji.
Poglavitne potrebe novega razvoja vidi Ciril Žebot v sledečih točkah:
1. Rehabilitacija vseh slovenskih žrtev preteklih dogodkov;
2.	Razvoj dosedanje federacije v resnično konfederacijo enakopravnih narodov s središčem izven Beograda;
3.	Dosledno nadaljevanje julija 1965 začete družbeno-gospodar-ske reforme;
4.	Perspektivni program za dolgoročni razvoj Slovenije;
5.	Omogočanje ..neoviranega razmaha osebne stvarjalnosti in j samoupravnega sodelovanja Slo-1 vencev v skladu z načelom člo-! veku pomožnega in medsebojno j dopolnilnega namena pluralistič-
Pravijo, da imamo Slovenci manjvrednostni kompleks. Nekateri starši ne učijo svojih otrok materinščine. Nekateri otroci se sramujejo povedati, da so slovenskega rodu. Nekateri zavedni Slovenci se opravičujejo, da smo majhen in skromen narod, ki je sicer delaven in pošten, ni pa nikoli kaj pomembnega dosegel....
Ali se moramo res svoje narodnosti sramovati? Ali res nismo dosegli uspehov, na katere bi smeli biti ponosni? Marsikaj velikega so dosegli Slovenci v Sloveniji. In mnogo podvigov lahko s ponosom zabeležijo v tujini. Omenimo za danes le nekaj Slovencev, ki so se uveljavili izven slovenskih meja!
Mednarodnem velesejmu v Bruslju? Ali da je dobil Slovenec prvo nagrado na Mednarodni slikarski razstavi v Tokiju?
Ste morda slišali, da je bil vodilni gradbeni inženir Poljske in graditelj hotela Varšava Slovenec in je njegova žena Poljakinja pomagala vzgojiti tudi sina arhitekta tako, da pravi, da se počuti Slovenca, čeprav je zrasel na Poljskem in trenutno poučuje v Ameriki? , Vam je znano, da je eden glavnih strokovjakov za Diesel motorje v Evropi in Ameriki Slovenec?
Ste kdaj pomislili, da je bil dvorni arhitekt v Abesinijo Slovenec, kjer so Slovenci zgradili tudi največjo abesinsko električno centralo in skrbeli za zdravje
Poznate Slovenca, ki je dobil j cesarja in njegove družine? Ve-Nobelovo nagrado v kemiji in je; ste, da so bili Slovenci zdravniki
znan kot pionir v mikroanalizi ? Ali morda enega največjih jezikoslovcev in etnologov v Argentini, ki je postal član Argentinske akademijo zanosti in umetnoati? Ste že slišali o mladem slovenskem arhitektu iz New Yorka, čigar tvrdka je dobila najvišjo ameriško nagrado za arhitektu-
številnih mogočnih vladarjev sveta in predsednikov držav, med njimi tudi Petra Velikega, Maksi-miljana Mehiškega, Masaryka s Češke in končno predsednika Kennedyja?
Ste vedeli, da sta bila vodilna strokovnjaka za težko konstrukcijo v Švici Slovenca, da se v
ro in ki je zgradil Christian isti stroki odlikuje v Berlinu uni-
Science Center v Bostonu, L'En-fant Plaza v VVashingtonu, Den-ver Hilton hotel v Denverju, poleg več nebotičnikov v Ameriki in celo v Izraelu? Njegova dela ocenjujejo kot "triumf arhitekture", čeprav je komaj triinšti-rideset let star. Veste, da v New Yorku živi tudi drugi Slovence, čigar industrijska zgradba je bila uvrščena med prvih deset najboljših, čeprav je tekmovalo 1,500 objektov? Ali ste morda slišali o slovenskem arhitektu v Chicagu, ki gradi nebotičnike po vsej Ameriki, ali o Slovencu v Buenos Airesu, ki je sprejel dve prvi nagradi za arhitekturo in je poleg tega tudi izvrsten slikar, pesnik in pisatelj? Veste, da je dobil slovenski gradbeni inženir zlato medaljo za svojo metodo najmodernejše konstrukcije na
stični režim je centralno beograj-	nih povezovanj v političnem o-
sko miselnost tako rekoč podedo	kviru modeme dualistične demo-
val iz predvojnih časov. Žebot	kracije kulturnih ljudi in zrelega
meni, da bo moral iti razvoj v	naroda", (str. 235) smer resnične enakopravne kon-! Sedanja slovenska vlada, pravi
federacije (ta pojem danes tudi	Žebot naprej, je na poti ures-
v vladnih in partijskih krogih ni-	ničitve 2., 3. in 4. točke. Zdi se,
kakor ni več tabu), ki obeta prav	da 1. in 5. načelo ni izvedljivo,
Sloveniji, torej najbolj razviti	čeprav sta prav ti dve točki še
jugoslovanski republiki, ki pa centralizem občuti najbolj moreče, večji gospodarski in poli-
močno problematični.
Čeprav avtorju ne moremo slediti v vsakem njegovem razglab-
tični razmah. Vendar se avtor, Ijanju, je treba vendarle reči, da v tej knjigi manj ognjevito (ali j čutimo v knjigi resnično zavze-skoraj sploh ne več!) zavzema za j tost za avtorjevo slovensko do-samostojno slovensko državo po movino, ki jo je pred desetletji
vzoru Švice. Verjetno je tudi zanj bilo tehtno vprašanje, katere izmed sosednjih držav (Avstrija, Italija, ostala srbsko dominirana Jugoslavija) bi obstoj te „jadran-
zapustil. Lani je imel priliko, da je preurejeno domovino obiskal.
R. V.
NAŠ TEDNIK, Celovec, 21. avgusta 1969.
IDEJE NIMAJO MEJA
..Zgodovinar" Franček Saje je rela „protikomunistična propa-spet dobil zaupno nalogo, kakor j ganda" rane povojne dobe. Da je jo je že opravil v letih 1950-52, j temu tako priča hitra razprodaja ko je prišlo do izdaje prve in na-j prve Žebotove knjige in veliko to dopolnjene druge izdaje nje- ] zanimanje za njegovo drugo knji-govega „Belogardizma". Tudi to go, ki je izšla letos poleti. K temu pot so ga poklicali na Tajništvo j lahko dodamo še širjenje števil-za notranje zadeve odn. v Udbo. nih letakov in časopisja ob me-in mu dali na razpolago njihove 1 jah, katere vsak \veekend preko-arhive. Pred mnogimi leti je pi- račijo deset in deset tisoči slo-sal svoj znanstveni „Belogardi- venskih in tujih ljudi v obe zem", da bi pred javnostjo „raz- smeri. Vse kajpak v smislu "dia-kril izdajalsko vlogo" pok. profe- loga", proti kateremu se režim sorja šolarja in pripravil razpo- v domovine ne more in tudi ne loženje za kasnejši proces proti sme izreči v načelu, če noče biti profesorju. Zdaj pa je njegova reakcionaren odnosno če hoče naloga, da .,razkrije izdajalsko obdržati meje odprte (in tu je vlogo" prof. dr. Cirila Žebola. ! nujnost 'Daj-Dama' več kot oči-
j vidna), dialoga, katerega nujno-
Kot smo že pisali, gresta obe sti v moderni dobi seveda ne
Žebotovi knjigi o »Sloveniji včeraj, danes in jutrri" močno na živce režimskim skrajnežem v Ljubljani, ker obe deli na zmeren, konkreten in razumljiv način odkrivata slovensko problematiko našega časa in iščeta ter naka-
morejo dojeti na eni strani tako stalinistično usmerjeni in vzgojeni skrajneži na levici kot na drugi strani desni skrajneži v emigraciji.
Ker je tako težko če že ne nemogoče onemogočiti političen in
zujeta pota za reševanje te pro-; idejni razgovor s Slovenci v do-blematike. To pa je seveda daleč ( movini, zlasti z mislečo mladino, bolj nevarno početje, ker gre za ki ne vidi na obzorju nobenih resnično in živo posredovanje pravih perspektiv, se mora zateči idej zlasti novim sloveenskim ro-1 stalinistična VOSosvka klika k dovom, kot pa že zdavnaj zasta- 1 istim sredstvom, s katerimi se 1969
BridgeporL Conn.
• Seveda tudi tukaj beremo
"Slovensko državo" in radi bi se potožili, kako nam gre. Leta 1915 so prekmurski Slovenci, postavili cerkev sv. Križa. Lepa je! Pokojni župnik dr. Farkaš je faro poživili. Pomagal je kakim 500 beguncem, da so se pri nas naselili in dobili delo. Slo-ventsvo je našlo svoj izhod in pobornik je bil župnik dr. Farkaš.
Ponesrečil se je. Nasledil ga je g. Alojzij Hribsek. Sedaj pa se moramo boriti za obstoj slovenščine ki je potisnjena v kot v lastnicenkvi, češ: "Saj itak skoraj vsi obvladajo angleščino....
Nočemo objavljati vsega kar nas teži kar se godi pri nas. Povemo le, da nas vše boli, zelo boli. Prosimo Slomška, da bi nam s svojo priprošnjo pred nebeškim prestolom pomagal, da bi ostali zvesti veri in materini besedi. Slomšek je zapisal in tudi govoril: "kdor zaničuje svoj matenii jezik, je podoben pijancu, ki potepta dragocen biser v blato". Ta dragocen biser je slovenska beseda. Ostanimo zvesti materini besedi, gojimo jo, če tudi tistim, ki bi jo morali ohranjati, ni všeč. Zgodovina jih bo sodila kot grobokope slovensva.... M.M.
verzitetni profesor Slovenec in da je Slovenec gradil mostove, jezove, železnice in predore nele v orčju Evrope, ampak tudi v Mali Aziji- Ste kdaj slišali, da je bil prvi poklicni kipar v Chicagu Slovenec? Da so Slovenci pomagali graditi atomske podmornice? Da je Slovenec potegnil astronavte iz morja? Ali da je Slovenka dobila ameriško nagrado kot najboljša samouka šivilja v deželi?
Ste že slišali o slovenskem dirigentu finske opere ali argentinske simfonije, ali o slovenskem organizatorju koncertov v Car-negie Hali? So Vam znani slovenski rektorji univerz v Evropi in Ameriki? Ali slovenski ravnatelji znanstvenih in umetnostnih ustanov v Avstriji, Franciji, Švici, ali Ameriki? Ali veste, da se velik
letalski raziskovalni inštitut v Ameriki imenuje po svojem nekdanjem ravnatelju in svetovno zanem učenjaku Slovencu, ki je vedno s ponosom priznal svojo narodnost? In ste morda že slišali, da je tudi izumitelj "ruta-fix" letala Slovenec?
če kdaj obiščete sloviti Massa-chusetts Institute of Technology, ne pozabiti si ogledati mogočne stolpnice Earth Science Center, 'ki jo je zgradil slovenski arhitekt in ko boste šli mirno inženirskih laboratorijev, ne pozabiti, da enemu največjih načeljuje Slovenec in da tudi na vesoljskem oddelku najdete zavednega znanstvenika slovenske krvi!
Kadar čitate LOOK magazine. ne pozabite, da je eden glavnih urednikov Slovenec in da Slovenci urejujejo še vrsto dragih publikacij po raznih državah sveta.
Trije ameriške generali so Slovenci, pa tudi general klarentin-cev v Rimu je Slovenec. Od švedske do afriških plantaž in od Kanade do Avstralije so se uveljavili na vodilnih mestih tudi Slovenci — in se še uveljavljajo! Najdete jih med vrhunskimi znanstveniki in učenjaki, med rektorji in tovarnarji, med župani in kongresniki, med umetniki in športniki, med izumitelji in generali! Bili so med zvgojitelji, zdravniki in svetovalci cesarjev, kraljev in predsednikov mogočnih držav, pa tudi med zdravniki, raziskovalci in misijonarji neznanih plemen in najbolj zapuščenih siromakov. Komaj peščica nas je, pa smo s svojo življenjsko silo tudi mi prepojili ves svet.
O vsem tem pripravljamo dve knjigi v angleščini in slovenščini. Prva bo zajela predvsem slovenske podvige v Ameriki, druga pa bo prikazala naše znamenite ■može in žene po vsem svetu. Čeprav imamo izvrstnega gradiva že dovolj, da bi z lahkoto napolnili obe knjigi, želimo vendar še čim bolj zamašiti vrzeli, Priporočamo se za vsa koristna opo-
zorila in naslove, pa tudi za | fotografije posnete skupaj z med-življenjepise in slike znamenitih narodno znanimi osebnostmi — in posebno uspešnih Slovencev, in kar koli se jim še zdi primerki so se uveljavili kjer koli na
tujem. Vse zamudnike, ki smo jim že pisali, prosimo, naj nam čim prej pošljejo svoje gradivo. Vse, ki so se izredno uveljavili v tujini, bodisi kot velepodjetni-ki, tovarnarji, umetniki, politiki, upravniki, finančniki, inženirji, arhitekti, zdravniki, športniki, pisatelji, novinarji, založniki, znanstveniki, profesorji na univerzah in visokih šolah, avtorji razprav ali lastniki patentov, prejemniki raznih nagrad ali odlikovanj, ali kar že, prosimo, da nam čim prej pošljejo svoje kratke življenjepise (kake tri do deset strani), osebne slike, kopije pub-licitets (z navedbo vira in datuma), morebitne kopije bibliografij ali patentov, slike umetnin, tovarn, arhitektskih stvaritev, hotelov ali drugih objektov, ki so njihova stvaritev ali last, slike raznih priznanj in dokumentov,
je zagnala v pok. profesorja Šolarja: na 'zgodovinskih' dokumentih prikazati 'zločinski, izdajalski in a moralni značaj režimu trenutno najbolj nevarnega človeka. Ni čisto nič važno čigavih citatov se je treba tu poslužiti, v kakšno medsebojno zvezo jih spraviti in kako prirediti ali iztrgati iz konteksta, niti ni važno, kako je tajna policija prišla do raznih izjav ali 'dokumentov'. Za 'zgodovinsko' osvetlitev 'zločinca' in njegovega 'zločina' je vse dopustno.
Da pa bi cela zadeva imela na zunaj čim bolj verodostojen videz, jo je potem treba še objaviti pod imenom partijsko manj ek-sponiranega človeka. In kdo bi lepše in boljše opravili tak Jude-žev posel kot Franček Saje, meščanska politična reva brez vsake hrbtenice - za skledo leče . . . KLIC TRIGLAVA, London, 4. okt.
• The Los Angeles Times in
the Chronicle-Herald v Halifaxu, Nova Scotia, sta objavila dopis Antona Terrvja iz Bonna, v katerem poroča o pobijanju Hrvatov v Nemčiji. V članku omenja priznanje zastopnikov režima, da deluje UDBA ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi izven države. S tem je po mnenju dopisnika Jugoslavija uradno priznala, da je udeležena pri političnih umorih Hrvatov v Evropi, zlasti v Nemčiji. —fš.
JJHufcJjfer,
• Kreditne zveze v Zahodni Kanadi so uvedle novo ugodnost za svoje člane, ki bo verjetno kmalu razširjena tudi po ostali Kanadi kolikor bolj bodo banke širile „družbo brez gotovine in brez čekov". CU-CHEK je neke vrste kreditna karta za člane kreditnih zvez. CU-CHEK vsebuje sliko osebe (v barvah) in njegov podpis. Oseba, ki hoče to ugodnost dobi serijo čekov, ki se smejo glasiti največ na S 50.00. Dejansko torej ta sistem še ni kreditna karta, marveč garantirani čeki. Prednost garantirartih čekov jc v tem, da bodo trgovine sprejemale take čeke tudi od o seb, ki jih ne poznajo — in to bo potem možno razširiti na celo Kanado (skoraj nekaj podobnega kot so „Traveller's čeki). V Saskatchevanu uporabljajo te CU-CHEK-e že od julija, čeki o-bremenjujejo članov tekoči račun, toda vsak član podpiše obenem dogovor za prekoračenje svojega računa. V tem primeru postane presežek posojilo pod navadnimi pogoji, le da članu ni treba delati sproti prošenj za posojilo. Kreditna zveza ima seveda pravico, da odbije prošnjo za CU-CHEK določenemu članu (kot more tudi odkloniti odobritev posojila). —fš
Koledar "Ave Maria" 1970
Precej zajetna knjiga 135 strani. Uredil ga je p. Fortunat Zor-man. Novost je nov liturgičen koledar. V uvodu je povedano, kakše so spremembe v cerkvenem letu in kako jih je treba upoštevati.
Koledar je kakor vedno zelo pester. Prinaša govor papeža Pavla VI. na konferenci ILO v Ženevi, poroča o postovanju papeža Pavla v Ugando o ustanovitvi slovenske cerkvene pokrajine, o Slovenika v Rimu; 1100 letnici Cirilove smrti; najdenje Cirilo-vdh relikvij. Zelo zanimiv je članek o Msgr. Jožefu Buhu, misijonarju v Minnesoti, napisal ga je Msgr. Zaplonik. Erik Kovačič je prispeval: Pater Kapus, prvi slovenski misijonar v Ameriki (1667—1717); misijonar Knoble-har kot oseba v Ruskem romanu. P. Odilo Hanjšek, OFM je spet prav zanimivo opisal Marijino cerkev v Turnišču, Prekmurje. Opis krasijo lepe fotografije.
Slovstvene prispevke je prispeval pisatelj Karel Mauser: Pše-nični klas. Gozd, Dote, Mati-čousc; gdč. Lojzka Verbic je prispevala Božično zgodbo. — Sledijo naslovi duhovnikov. Koliko je slovenskega v njih, je poglavje za sebe....
Koledar toplo priporočamo.
t.č.
• Finančna komisija v Que-becu pod vodstvom ekonomista Johan Weber, župnik pri sv. j. Parizeau-ja je predlagala, naj Andreju v^Gradcu, je mm graško- bi veljali za delovanje ,kvebeških
hranilnic in posojilnic (caisses
Umetniška svoboda v Sovjetski Zvezi
Sovjetski pisatelj Anatolij Kuz-necov je izrabil svoj obisk Anglije, kjer naj bi uredil tiskanje prevodov svojih del v angleščino, da se je izmaknil sovjetskemu nadzorstvu. Kljub temu, da je užival v Sovjetiji vse udobje, ki gre priznanim umetnikom, je Očitno zasnoval pobeg dokaj načrtno. Uspelo mu je, da se je otresel svojega tolmača in se je zatekel v uredništvo londonskega časopisa The Daily Telegraph. V izjavi v časopisu je izjavil, da od časa, ko je pred 25 leti objavil svoje prvo delo, nobeno delo ni bilo. tiskano tako kot ga je sam napisal. V dokoz je doma zakopal svoje lokopise, iki jih je pred odhodom izkopal, fotografiral in prinesel s sabo film. Zaradi varnosti ga je všil v obleko.
Sovjetska vlada si silno prizadeva, da bi ga dobila nazaj. Angleška vlada je izjavila, da more organizirati osebni sestanek samo s privoljenjem Kuznecova, toda on je pripravljen govoriti s poslaništvom samo po telefonu. Angleška vlada je Kuznecovu dovolila, da sme ostasti v Angliji tudi, ko mu bo potekla viza, kar pomeni praktično isto kot politično zavetje.
Kuznecov je tudi zijavil, da ga je vlada prisilila, da je tožil neko Založniško podjetje v Franciji na zahtevo Sovjetske vlade proti svoji volji. Sedaj je pripravljen pričati, da podjetja ne zadene nobena krivda. —fš.
nega.
Vse, ki bi morda želeli pri tem podvzetju temeljiteje sodelovati kot zbiratelji ali "contribu-tors" in biti kot taki navedeni že na naslovni strani naših publikacij, vabimo, da se nam tudi čim prej oglasijo. Kdor koli misli pomagati pa naj. prosimo, pohiti, da ne bo njegova pomoč prišla prepozno, ko bodo rokopisi že v tiskarni. Prosimo, da pošljete svoja pisma, naslove, predloge in gradivo čim prej na naslov:
Dr. Edi Gobec
Associate Professor of Sociologa and Anthropology Kent State Universitv eKnt, Ohio, 444240 U.S.A.
OIMTARIO
R9VWCE OF OPPORIONITT
• Zaradi osamosvojitve poe-dinih državnih zvez zadružnih kreditnih ustanov bodo v ZDA u-stanovili posebno U.S. Confede-ration of Credit Unions ter ločili operacije, ki so bile doslej bolj ali manj pod isto streho. CUNA je bila do nedavnega istočasno zveza ameriških lig kot tudi nad-državna organizacija. Mednarodni posli se že sedaj vodijo pod naslovom „Cuna International".
—fš
sekovski škof. Do odstopa Škofa Schoiswohla, ki ga je papež imenoval za naslovnega nadškofa in ki živi sedaj v VViener Neustadtu je vodil duhovniški svet graške škofije. Bil je tudi škofijski duhovni vodja krščanske delavske maldine. —šf.
populaires) isti zakoni kot za banke. To bi pomenilo v glavnem, da bi smele kreditne zadruge u-stvarjati kredit preko lastnih vlog, kot je to po zakonu dovoljeno bankam. Banke se bodo temu gotovo protivile. —fš
•	Frančiškanska provinca za
Bosno in Hercegovino je odprla novo bogoslovje v bližini Sarajeva. —fš
•	Ob proslavi 50-letnice ustanovitve jugoslovanske province usmiljenih sester v Beogradu je izdala vizitatorica s. Justa Slana za javnost naslednjo izjavo: „Ne pozabljamo, da je bila naša provinca ustanovljena v Ljubljani in da je bil tam njen prvi sedež. Tudi danes je naša provinca predvsem slovenska, zato naj se nas slovenska dekleta ne bojijo. Hvaležne smo Bogu za vse križe in težave, ki smo jih preživele. Zdaj je naiš sedež v Beogradu. Tudi to gledamo kot del božjih načrtov. Kadar bi ožja domovina želela naše vrnitve, se bomo rade odzvale, čeprav nočemo zapu-
Government
Information
d
Z ODDELKA ZA DELO
Ontarijska vlada je začela s posebnim poizkusom na področju človečanskih pravic s tem, da nudi uslužnosti priseljencem v okrožju Bathurst — Spadina — College.
Ontarijski odbor za človečanske pravice je odprl urad na oglu College in Major ulic, da tako olajša dobiti ljudem, ki žive v tem okrožju, možnosti informacij in nasvetov o njihovih pravicah in možnostih. Načrt bo tudi vseboval uslužben-ska uravanavanja (Employment Standarts) ter oddelke „Indus-trial Training Branches". Prvi u-pravlja in nadzoruje, da se zakonodaja o delovnem stanju res izvršuje, kot so: minimalna plača, delovni urnik, plačilo nadurnega dela, počitnice in enaka plača za enako delo. Drugi pa je odgovoren za zvišano dostavo u-sposobljenih delavcev s pomočjo njihovega vajeniškega kadra in kratkoročnih učnih načrtov. Urad je bil vpostavljen v glavnem iz treh določenih razlogov: 1. Nuditi možnost vsem ljudem, da se seznanijo z njihovimi pravicami, 2. zaščititi državljane pred kakršnokoli zapostavljenostjo, 3. dati ljudem informacije o možnostih, ki so jim na razpolago.	»
Preko 500.000 od dveh milijonov prebivalcev Velikega Toronta so novonaseljenci in so to Italijani, Nemci, evropski in marokanski Judje, Francozi, Poljaki, Madžari, Grki, Holandci, Portugalci, črnci in Azijci.
Veliko število teh ljudi živi v „downtown" in peš lalhko pridejo v ta informacijski urad. Vlada je zainteresirana nuditi te uslužnosti novo-Kanadčanom, ker so mnogi problemi v okolici v zvezi z zaposlitvijo in stanovanjskimi razmerami (housing) ter spadajo v delovno področje tega oddelka.
tistih naših bratov, ki so nas j Urad se nahaja v sredi mešanega sprejeli v najtežji uri. Trenutno etničnega okrožja in je bil usta-deluje 744 sester v 38 postojan- nov]jen na osnovi Studija okrožja kah 67 pa jih zivi izven redov- v poletju 1968> ki jt. ptvučeva,
rnske skupnosti. —fs	| občestvene napetosti in spore
• V Mariboru je umrl sadjar- med ,mladino različn „arod. sk, strokovnjak profesor Josip nostnega in rasn porckla. Priola. Med drugim je vzgojil ne- Da tudi zaposlcm lahko ^
urad brez izgube delovnega časa,
kaj novih vrst jabolk, npr. Priol delicious, Pohorka, Mariborka. Bil je znan po vseh sadjarskih institutih Evrope. —fš • 500-Ietnica blejske župnije Blejska župnija je zadnjo nedeljo v avgustu proslavila 500-letnico svojega obstoja. Pomtifi-kalno mašo s pridigo je opravil ob asistenci bogoslovcev in duhovnikov ljubljanski metropolit
so uradne ure tudi v večernem času. Trenutno so uradne ure od 10 dopoldne do 7. ure zvečer vsaki dan, in od 9 dopoldne do 5. ure popoldne v soboto. Urad je zaprt ob četrtkih. Skupno z uradniki z oddellkov „Employment Standarts" in „In-dustrial Training Branch" bodo
maso je nadškof blagoslo- tl.„nIcv; • ... ...
,,, , ,	, t	• ! tugalski, kitajski m italijanski e-
ilik lestenec, katerega je
jv, c , r T, . „ , , v uradnih urah na razpolago tudi nadškof dr. J. Pogačnik. Pred1 tnlm„ft. _	, ■
lvf r , , , l tolmači, ki govore angleški, sveto ~— — —J'"'"-* ----< - 1
vil velik 'lestenec, Katerega je zjk
blejska župnija dala napraviti v i
spomin na proslavo svoje 500-1
letnice. Slovesnosti se je udele-
žila množica domačinov kakor tudi tujili gostov.
Hsti. Jshn Marij Prim« Minister of Ontario