k''j? • »ml * ko DfIflVNKA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA OROPJ 1 R iv 1QK7 BILANCA V POLLETJU Iz zapisnika DS s: I. Polletje 196V 1966 realizacija po izdanih rakturah terjatve od kupcev plačana realizacija Drugi dohodki CELOTNI .DOHODEK Poslovni stroški DOHODEK Razdelitev dohodka: OD — o solmi dohodki netto i - prispevki iz OD i I sredstva za stanov«izgr» i ostanek dohodka Celotni dohodek se jo povečal za 153,7 f', na kar vpliva plačana realizacija, ki je za 10,181.101 Nd.in večja od fakturirane med lotom« Vzrok za povečanje je v tem, ker so bile terjatve do kupcev ob koncu leta 1966 trikrat večje kot v polletju 1967. - indeks I. Polletje- 1967 . , . — indeks 250.4 224.5 256,2 30,7 Fakturirna prodaja med letom: 1. Domači trg 2. Izvoz 3. Interno 122,2 389,1 94,6 253,7 Skupaj: 161,8 261,7 234,4 4« Trgovsko blago in material 79,6 263,2 Prodaja skupaj: 155,8 268,3 253.2 211.3 162,5 Prodaja v I. polletju 1967 je v primer^-javi z lanskim obdobjem za 55,8 % večja, na kar vpliva v največji meri močno povečan izvoz in sicer: v vrednosti celotne prodaje 14,4 % v istem obdobju letos pa 36,0 %. Na tako pozitiven rezultat vpliva izvoz smuči, predvsem povečanje metalnih smuči in pa izvoz čolnov. I. polletje —indeks 1966 Proizvodnja po plan. lastni ceni Proizvodnja po pročbv-jni ceni 156.9 156.9 Osebni dohodkit Primerjava netto osebnih dohodkov za mesec: Proizvodnja je v primerjavi z lanskim obdobjem močno porasla fn sicer po vrednosti za 56;9 kar je odraz koli*-činsko večje proizvodnje, pr e dv^rn pa spremembe v stvukturi* Močno se je povečala proizvodnja metalnih smuči, dražjih lesenih smuči in čolnov. Upoš« te vati pa mor?uno tudi dejstvo, da so delno na vrednostno večjo proizvodnjo vplivale tudi povečane planske cene v letu 1967. V sta*ih dinarjih 1966 1967 indeks januar 57.622 85»592 148,5 februar 65.554 90.410 137,9 marec 66.734 84 .,835 1 <7 j 1 april 65.694 88,766 135,1 maj 75.052 90,114 120,1 junij 81.261 89-704 110,4 Povpročno _ vi. polletju v letu 68,562 78.184 88 c 200 88 o 203 12836 112,8 Primerjava osebnih dohodkov, proizvod-nje in zaposlenih. 1967 1966 I. Polletje indaks Vrednost proizv. PC 156,9 Osebni dohodki brutto 138,6 % osebnih dohodkov v vrednosti proizvodnje 8,2 število zaposlenih 111,9 vrednost proizvodnje na zaposlenega 140,1 plačane delovne ure 109,9 vrednost proizvodnje na uro 142,8 Osebni dohodki so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 38,6 na kor : je vplivala predvsem povečana produkti— ' vnost. Povprečni mesečni osebni dohodki netto na delavca so sc povečali od 685,62 Ndin r.a 882,CC -IJcLin ali za 28,6 Kljub pove črn ju pa so se osebni dohodki v strukturi stroškov proiz-vodnje zmanjšali za 12 %j ing. Jože Osterman OSEBNI DOHODKI V PRVEM POLLETJU V prvem polletju letošnjega leta so se osebni dohodki v Sloveniji povečali v primerjavi z lanskim letom v istem ča^-su za 15 % ali na 879 Ndin. V gospodarstvu so porasli za isti odstotek in je to povprečje znašalo 856 Ndin, dočim so v negospodarskih dejavnostih zabeležili sicer manjši porast 13 toda povprečje pa je višje, to je 1.011 Ndin. Med gospodarskimi dejavnostmi so najbolj porastli osebni dohodki v komunali za 20 % (820 Ndin) in trgovini za 18 °/o (990 Ndin) ter gostinstvu in turizmu za 18 % (798 Ndin). V vseh drugih gospodarskih dejavnostih pa je bil porast osebnih dohodkov pod povprečjem za vse gospodarstvo, torej izpod 15 če posebej obravnavamo samo industrijo, pa je povprečje v industriji za 13 $ večje kot v prvih šestih meseoih l£w nskega leta, ter je znašalo 858 Ndin. Najvišji je bil v tem času porast povprečja osebnih dohodkov v filmski industriji - kar za celih 33 % (povprečje 1.118 Ndin), sledi industrija gradbenega materiala s porastom 95 % (942 Ndin) nato kovinska industrija s 20 % porasta (891 Ndin) ter elelrtro z 21 % povečanja ali povprečje 1.246 Ndin! kar hkrati predstavlja najvišje povprečje med industrijskimi panogami. Lesna industrija je zaiAežila samo 14 % dvig s povprečjem 723 Ndin in je s tem povprečjem trdno na zadnjem mestu. Sedaj poglejmo še nekaj o osebnih dohodkih v Sloveniji, ki so bili izplačani v mesecu juliju, to so praktično osebni dohodki za mesec julij. Povprečje je bilo enako kot v majskih povprečnih dohodkih, to je 896 Ndin. V gospodarstvu je to povprečje padlo za 1 ^ na 861 Ndin v negospodarskih dejavnostih pa so dohodki narasli v primerjavi z lanskimi za 6 /o na 1.066 Ndin. Na padec povprečja v gospodarstvu je vplivalo v glavnem nižje povprečje v industriji za 2 % (padec na 863 Ndin) ter v prometu za 3 (na 909 Ndin). V industriji so se znižali osebni dohodki v glavnem v viseh panogah, razen v barvasti metalurgiji, kjer so ostali enaki, kakor maja (1.052 Ndin). V teks-, tilni industriji porast za 3 in znar-ša v povprečju 767 Ndin, v usnjarski pa so bili celo za 15 % večji (908 Nd-in’ Najvišji pa so bili v filmski industriji, kjer so se povečali za 11 na povprečje 1.181 Ndin. Tako je povprečje v filmski industriji tudi najvišje povprečje izplačanih dohodkov v juliju in le malenkost nižje je (1.178 Ndin) kljub padcu za 13 % v elcktroenergiji, ki je imela v maju najvišje povprečje. Na žalost ^sebnii dohodkii v lesni industriji statistični podatki za ta mesec ne govorijo, vendar bodimo prepričani, da so daleč najnižji. Sedaj se pa ozrimo, da bi bralci lahko primerjali, izplačane osebne dohodke v našem podjetju, še na naše podjetje. Ob prvem polletju so bili izplačani sledeči 3 j osebni dohodki; i i januar 856 Ndin I I februar 904 " marec 848 11 april 888 11 maj 901 " junij 897 " julij 908 " V povprečju z lanskim letom znašajo ose_ bni dohodki 890 Ndin ali 24 % več. /polletna PR O DA J A Iz zapisnika DS Do 31. 7. je bilo v izvoz odpremljeno 36 vagonov smuči, čolnov, od tega odpade vrednost 1,049.445 na čolne in 5,096.188 na smuči. Vrednostni izvoz v 0 znaša 456.128, s tem je plan realiziran v višini 31 /o in pa v tem razdobju za 91,16 $ večji od lanskega leta. Vrednostno se je v tem času povečal za 218.109 Stanje naročils Z vsemi kupci imamo vsa naročila dokončno razčiščena in dokončno potrjena, razen z našim novim kupcem UNITED TRA-DE v Ne-vv Torku, kjer smo prejeli šele za 114.400 0 naročil, medtem ko priča/-kujemo še za 385.600 $. Malo dvoma je, da bo ta vsota v celoti realizirana. Do konca meseca oktobra moramo izdobo-viti še za cca 800.000 #. V teh 800.000 $ je vključenih še neporazdeljenih 385.000 iz ZDA. V mesecu avgustu predvidevamo odpremo 12 vagonov in bo izvoz napram juliju verjetno nekoliko manjši. Temu so vzrok smuči z vulkaniziranimi robniki za Švico in Italijo, kor bo nekako pripravlja no za odpremo šele v začetku meseca oktobra. Pri tem bi poudarili, da smo z vulkanizi ranimi smučmi močno zamujali pri našem kupcu RHEBA v Švici in da ima to za nas lahko neugodne posledice pri haročilih za prihodnje leto, kar kupec že kaže svoje nezadovoljstvo. Tudi kupe c iz Italije ne more zadovoljiti svojih klientov in si zaradi dvakrg*-tnega pošiljanja povečuje stroške. V prodaji smuči na domačem trgu pa so v letošnjom letu lahko pojavi problem, da izdelanih smuči SN0W STAR, to so fiber-glas v lanskoletni izvedb, i, vsega 200 parov ne bomo mogli prodati. V pretekli sezoni smo se domenili, da se vsled porabe materialov, te smuči delno izdelajo že v pretekli zimi in tudi prodajo, medite m, ko so drugi del izdela preko letoš— njega poletja in proda v prihodnji sezoni, V proizvodnji je prišlo do zakasnitve in je celotna količina na skladišču za prihodnjo sežono ter je za razmere na domačem trgu prevelika. Teh smuči vsled zastarelosti v barvah in modelu v izvoz ne bi mogli plasirati. Vprašanje reklame za našo afirmacijo na trgu vsled vse večje konkurence in težje prodaje, bo treba že v tem letu rešiti, posebno pa še v prihodnjih letih nameniti znatno več sredstev v reklamne namene Zato bi bilo potrebno izdelati razne propagandno filme, lične prospekte in ka taloge, razne publikacije, reklamne ogla se v dnevnem in strokovnem časopisju. Iz, delan je plan reklame za leto 1967 in bo dostavljen v potrditev na prvi seji delavskega sveta. Promet na. domačem trgu se v letošnjem letu nekako pokriva s prometom v lanskem letu, toda ta promet vključuje tudi 3000 grt smuči s palicami in vezmi za JNA, V kolikor tega naročila v prvem polletju ne bi bilo, bi bil promet nižji od lanskega leta« Stagniranje opažamo v telovadnem orodju, medtem ko prodaja lestev dobro teče. Zato je nujno potrebno ojačati komercialno službo še z dodatnimi trgovskimi pbtniki za prodajo v Makedonija., Srbiji in Čmi gori« V dneh 23. in 29 o 7. so nas obiskali predstavniki kupcev telovadnega orodja iz Zapadne Nemčije« Med razpravami, ki smo jih vodili po -tehničnih in komercialnih vprašanjih v zvezi z našim telovadnim orodjem smo"si ogledali tudi nekaj šol, ki smo jih opremili mi. Bili so miien j a, da je orodje kvalitetno izdelano, da pa po konstrukciji in fun kcionalnosti predvsem za šolo ne zadostuje več, Z omenjenimi predstavniki smo se domenili, oziroma sklenili pogodbo,' da bomo zaenkrat opremili 15 telovadnic, za prihodnje leto pa 20c Naši predstavniki pa si bodo v najkrajšem času tudi ogledali nekaj telovadnic v inozemstvu. ■ 0 ■ NOVI STROJ/ DOPOLNITEV PROGRAMA IVNESTICIJ ZA LETO 1967: Program investicij, ki ga je delavski svet gprejel spomladi letos, je zajel samo toliko novih vlaganj, kolikor je bilo na razpolago lastnih sredstev poslovnega sklada. Pozneje pa nas je Poslovno združenje LES obvestilo, da je možno nabaviti uvozno opremo tudi na 3-letni kredit in sicer iz avstrijskega ESTERO kredita. Tehnični sektor je s tem v vzezi tudi pripravil program strojne opremo, ki bi jo nujno potrebovali za uspešno iz- polnjevanje proizvodnih nalog. Predvsem je v programu zajeta oprema, ki je bila razstavljena na Hannoverskem sejmu in predstavlja novost za smučarsko proizvodnjo. Ker bi s tem, da je možno najeti inozemski kredit, lahko nabavili več strojne opreme, kot je predvideva prvotni program. Specifikacija opreme, ki se namerava uvoziti iz kredita ESTERO: 1. Hidravljična stiskalnica HSP - HK Mahler - Avstrija 2. Polivalni stroj BARAZZUTI Italija 3. Univerzalni brusilni stroj STEHLE Zapadna Nemč i j a 4. GANN avtomatska naprava za sušenje lesa, Zapadna Nemčija,. 5. MAVffiG brusilni stroj Zapadna Nemčija 6. ilOLZ-HER avtomatski podajalni aparat tip ETX, Zapadna Nemčija 7. MliHLER - avtomatska krožna žaga, Zapadna Nemčija 8. MAHLER - kopirni rezkar SDKR ISS, Avstrija 9. MHHLER — brusilni stroj DKS, Zapadna Nemčija 5 POSEBNA STROKOVNA KOMISIJA JE NA NEKAJ SESTANKIH OBRAVNAVALA NAČIN PRODAJE LESNIH ODPADKOV IN IZDELALA OSNUTEK NAVODIL, KI JE PRIPRAVLJEN NA ZASEDANJU DS -ZA OBRAVNAVO IN EVENTUELNI SPREJEM. LED TEM ČASOM SO SE jMpJD ZAPOSLENIMI VODILE VROČE POLEMIKE, ALI-JE OSNUTEK DOBER ALI NE, PADLE SO RAZLIČNE PRIPOMBE IN PREDLOGI. NOBEDEN OD NJIH PA V CELOTI NE ZADOVOLJUJE VSEH ŽELJA ZAPOSLENIH. V KOLIKOR SE O TEM NE BOu M) MOGLI ZEDINITI, DS NIMA DRUGEGA IZHODA, DA SE ODPADKI PRODAJAJO PO DNEVNIH TRŽNIH CENAH. V NAŠEM PRIMERU BI VOZ (4 DERE) STAL: a) dolgi , b) mešani c-) kratki tiwOXJ OSNUTEK GLASI: Podjetje razpolaga z lesnimi odpadki, ki so za nadaljno uporabo v proizvodnji nesposobni in ki nastajajo pri razrezu lesa in pri obdelavi lesa v strojni delavnici. Ti lesni odpadki Se prodajajo prvenstveno med člane delovne skupnosti na osnovi določb tega navodila. Interes je, da se odpadki odstranjujejo sproti, da ne ovirajo redne proizvodnje. Odpadki so na razpolago samo v času od spomladi do jeseni, ko je lastna poraba manjša. Lesni odpadki so zaradi svoje uporabnosti tržno blago. Vendar pa se prodaja izvrši prvenstveno članom delovne skupnosti zato, da se lahko izvaja takšen sistem odstranjevanja odpadkov, ki ga narekuje organizacija proizvodnje. Od-padke se odvaža samo ob določenem času in iz prostora, ki je dostopen samo članom delovne skupnosti. S tem se doseže najugodnejša manipulacija z odpadki, ki bistveno vpliva na njihovo vrednost. Ugotovljeno je tudi, da ni na razpolargo lesnih odpadkov v takih količinah, da bi se preskrbovali z njimi vsi člani delovne skupnosti v neomejeno koli- 12.000 Sdin 15.000 " 18.000 " čino. Ustrezna vrednost odpadkov pa se na drugi strani doseže spet samo z ustrezno količino najmanjšega odjema. Zato se načeloma določi kot ustrezna enota za odjem 1 voz, to je 4 dere. Cena lesnih odpadkov je določena po tržnih pogojih. Pri tem so upoštevani vsi elementi, ki vplivajo na vrednost. 1. člani delovne skupnosti (ne oziraje se na poklic in delovno mesto) so upravičeni do nakupa ]nsnih odpadkov po določani ceni v tem navodilu pod pogojem, da 30 v delovnem razmerju pri našem podjetju nepretrgoma eno loto in nimajo lastnih virov. 2. Lesne odpadke zaradi gornjih ugotovitev ne morejo dobiti člani delovne skupnosti: ki so ladniki zemljišča in samski družinski člani, ki so v skupnem gospodinjstvu,- kjer imajo nad 2 ha zemljišča ne oziraje se na kulturo te površine. 3. Član delovno skupnosti, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost prejemanja lesnih odpadkov sme iste uporabljati izključno le za lastno uporabo in jih ne sme preprodajati drugim osebam iji tudi ne sme vršiti kakršnekoli 6 b1agovne zamenj ave. 4. Član delovne skupnosti, ki neupravičeno preproda prejete lesne odpadke | ali jih blagovno zamenja se poleg u- I krepa proti kršitvi delovno dolžnosti kaznuje tudi s tem, da izgubi l stalno pravico do nabave lesnih od- j padkov. I 5. Lesni odpadki se delijo v sledečem količinskem razmerju: a) samci prejmejo na pretečeni dve leti ali vsako drugo leto 1 voz (4 dere) b) družinska skupnost vsako leto (mož in žena) tudi če sta oba zar-konca zaposlena v našem podjetju i 1 voz (4 dere) c) samski člani z otroci, če živijo v skupnem gospodinjstvu vsako le- ! to 1 voz (4 dere) 6. Cena lesnih odpadkov je: 1 voz (4 dere) dolgih feamancev) 50.00 Ndin 1 voz (4 dere) kratki in dolgi 60.00 Ndin I I 1 voz samo kratki 70,00 Ndin ; j 7. Lesne odpadke izdaja po določenih ko- ■ ličinskih enotah po seznamu in vrst— i nem redu članom delovne skupnosti up— | ravičencem delovodja razreza lesa. So i znam članov delovne skupnosti — upra>- ; vičencev pripravi kadrovska služba s sindikalno podružnico. 8. Delovodja razreza lesa, ki je zadol-zen za izdajo lesnih odpadkov, deli iste po seznamu in je odgovoren za vsakega člana - upravičenca - obvesti-^ ^r-*- dui pred planiranim vrstnim redom, da si isti lahko pravočasno preskrbi prometno sredstvo za odvoz lesnih odpadkov. V slučaju, da si elani delovne skupnosti — upravičenci ne morejo pravočasno preskrbeti prometnega sredstva, mora v takih primerih obvestiti delovodja razreza lesa, da lahko odda lesne odpadke naslednjemu članu delovno skupnosti, njega pa uvrsti na njegovo vrstno mesto. Če pa $1 fin delovne skupnosti — upravičenec no obvesti pravočasno delovodja razreza lesa, da ni v stanju odpeljati lesne odpadke določenega dne, se uvrsti po vrstnem redu na za-dnjc^nesto. 9» Delovodja razreza lesa pred izdajo izstavi upravičencu interni račun s količino in ceno drva, ta pa na pocU lagi računa lesne odpadke vplača vna prej pri blagajni podjetja, v naspro tnem slučaju pa jih ne sme odpeljati. Nakladanje in odvoz lesnih odpadkov se izvrši na stroške člana delovne skupnosti, uporaba tovornega avtomobila pa se zaračuna po določeni tarifi od km. Odvoz le snih odpadkov je dovoljen le od 6. dc 18, ure in to samo v delovnih dneh. Vratar je dolžan, da kontrolira odvoz lesnih odpadkov odn. upravičenec mora en izvod potrdila o vplačilu odda*-ti vratarju ko izvrši odvoz dodeljenih lesnih odpadkov. V smislu teh določb se lesni odpadki delijo ne oziraje se na pretečeno le- ! -O M \ J J 1 // .■' / . //-/ /////// 7 to, temveč se delijo po pričetem vrstnem redu in se avtomatično podaljšuje na naslednje loto, predvsem v primeru, da se razpoložljive količine lesnih odpadkov zaradi večje lastne uporabnosti zmanjšujejo,, 11. Vse pritožbe, ki se nanašajo na upravičenost prejemanja lesnih odpadkov rešuje upravni odbor za vsak primer posebej in izdaja tozadevne sklepe. Sklepi upravnega odbora so dokončni. P,s. Lalitov lesnih odpadkov za leto 1967 odpade zaradi večje lastne uporabe in povečanja upravičencev v letu 1966, V kolikor pa bo kakršnakoli količina lesnih odpadkov v letošnjem letu še na razpolago pa dodelitev teh teče že na račun leta 1968 oz. po določbah priloženega na-vodila0 & ELO XI RNiC/- Predvidena ventilacija eloksimice, ki jo je projektiral ing. Bizjak, ne more v celoti rositi problema. Predla se, da se obstoječa eloksimica podaljša za 4 do 6 m in da je nujno, da se loksira— nje loci od piklanja. Treba je takoj nekaj pokreniti, ker nam bo v nagprotnem primeru inšpekcija prepovedala nadaljnje obratovanje, kor so osobe v tem oddelku zdravstveno ogrožene. Na podlagi posvetovanja so bili sprejeti sledoči zaključki? Pokliče naj se ing. Bizjaka, da se v ča-VLl,vk° so ne elo^ira (noItako 3 tedne) poišče najprimernejši način ventilacije. Ventilacija naj se uredi tako, da se bodo hlapi krom - žveplene kisline odvajali vzdolž celotne kadi in s posebnim ventilatorjem odvajali na prosto. Na nasprotji strani eloksimice naj so montirajo vrata, ki trenutno ležijo neuporabne za starim skladiščem gotovih izdelkov, za dovoz materiala z viličarjem. Pristopi naj se takoj k izdelavi programa za povečanje in ureditev delovnih pogojev v eloksirnici. Predvsem naj so predvidi mehanizirano, oz. avtomatsko spuščanje in jemanje lamel iz | kadi, V tem.primerun8o potrebno delav-f cu stati v neposredni bližini kadi, kjer so koncentracije hlapov največje. Pri izdelavi programa naj se upošteva tudi možnost, da se projektirane naprave lahko perspektivno prestavijo v ; ovcntuolno nov objekt. Izdelan program naj se da v odobritev delavskemu svetu podjetja kot dodatek k investicijskemu vzdrževanju za leto 1967. ) „,.rseg. CO O 'k O v o '-O -ti £ <5.j - CC y51-,,'Cu'f f&ir <2 ?/'/ C -xp{e > J fl U./Y^L /tP- J" C- • f; C**') ^ ^(0. U/ lA \rZ. r n rec C Naši alpinisti na 7 tisočaku v SSSR ZUMI Avgust Veithauser IZBOLJŠAV IZ ZAPISNIKA 9. HEINE SEJE KOMISIJE ZA'IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE '■afc / PREGLED ZADNJEGA ZAPISNIKA Izdelani osnutek dopolnjenega pravilnika o nagrajevanju izumov in tehničnih izboljšav je treba dati v obravnavo in potrditev. Za ureditev tega se zavezur-je šef tehničnega sektorja. OBRAVNAVA NEREŠENIH VLOG Tloga_ tov. Jerala Vinkota (št. 12/66) Tov. Jerala Vinko je vložil dne 29. 10» 1966 vlogo na komisijo v zvezi uporabe tanjših polietilenskih oblog in pa spremembo konstrukcije sredice, oboje pri metalnih smučeh. Komisija je na 5* rednem zasedanju sprejela sklep na katerega je dal imenovani prigovor. Tako je dala komisij a> vso snov v ponovno proučitev strokovnim službam in do danes še ni prejela definitivnega odgovora, sklep: Na prigovor tov. Jerala Vinkota da strokovna služba odgovor’v septemberski smučini, komisija pa zavzame končno sta lišče na prihodnji t.j. 10.seji. Vloga tov. Čufer Filipa (št. 12/66) Komisija je prejela dne 31. 10. 1966 vlogo tov. Čufer Filipa v zvezi dopolnilnih predlogov pri lepljenju metalnih smuči. Vlogo so obravnavale tehnične službe in na osnovi mnenja strokovnih služb ter komisije je komisija postavila naslednji i I s k 1 e p s Predlog tov. Čufer Filipa v zgoraj na- J vedeni zvezi za našo tehnologijo ni osvojljiv, kor je zadeva prekomplici— j rana. Vloga tov. Čufer Filipa (št. 35/67) z dne 15. 3. 1967 v zvezi dimenzionirali nja smuči je bila izročena ža predča*-no direktorju inštituta v strokovno proučevanje. Po prejetih informacijah je zadeva dolgoročnega študijskega značaja in je na tej podlagi komirsija ! sprejela naslednji i I | s k 1 e p t Stvari dolgoročnega študijskega znača^- ! ja ne spadajo v delokrog komisije za izume in tehnične izboljšave, ker za»-htevajo temeljite študijske posege. Na— i dalje pa je komisija sklenila, da bo take in podobne (praktično vse) prime— I re še v naprej sprejemala in to v svr- | ho registracije vlog, na kar jih bo iz- 1 ročala razvojnemu inštitutu Elana. Vloga tov. Žafran Franca (št. 43/67) z dne 24. 5. 1967 v zvezi tehnične iz— I boljšave na stroju za brušenje skobel- j nih nožev. j Za to vprašanje je bil poklican na se- j jo komisije mojster brusilnice, ki je | novo izdelano napravo dobil v uporabo. ^ Sklep: Ker je bila naprava vključena šele pred | dvema dnevoma v proces dela, se še čsw ! 9 scraio ni uspelo dobiti vseh rezultatov, | zato se z dokončno odločitvijo počaka do prihodnje soje, kljub uspelim prvim poiskusom. Vloga tov» Pc-rlič Ivana (št. 47/67) z dne 30. 6. 1967 v zvezi tehnične izboljšave na delovnem mestu čiščenja vulkanizirnnih robnikov. Izboljšava je v tem, da je pri čiščenju smuči samoiniciativno zamenjal dleto in brusilni papir za nož z vidia rezilom in s tem prispeval k povečani kvantitetni in kvalitetni izdelavi smuči. Sklep: Za samoiniciativno zamisel in aktivnega sodelovanja pri izpolnjevanju tehnološkega procesa izdelave vulkoniziranih smuči predlaga komisija UO podjetja v odobritev in izplačilo enkratne nagrado tov. PaVLič Ivanu v čistem znesku 200 N din. Vloga tov. Švab Franca (št. 51/67) z dne 6. 7. 1967 na delovnem mestu dol-bljenja metalnih smuči ob strani je v tem, da je zamenjal prvotno orodje z ročno napravo s čemer jo poenostavil o— pravljanje dela, povečal količine .in izboljšal kvaliteto dela. S k 1 e p s Za aktivno sodelovanje pri izpopolnjevanju tehnološkega procesa izdelaVe metalnih smuči predlaga komisija UO podjetja v odobritev in izplačilo enkratne nagrade tov. Svab Francu v čistem znesku 150 Mdin. Vloga tov..Kozamernik Stan&ota (št.52/67 z dne 11. 7U 1967 Pri tej vlogi gre za izum nove konstrukcije metalne in plastične smučke. Vloga jo. bila izročena direktorju inštituta v nadaljno študijo v enak postopek kot vloga dimenzioniranja smuči s tem, da se vse take in podobne vloge dajo iz dnevnega reda zasedaj a komisije za izume in tehnične izboljšave za toliko časa, dokler razvojna služba ne dobi dokončnih rezultatov. OBRAVNAVA NOVIH VLOG Vloga tov. Petriček ing. Petra (št.55/67) Tov. Petriček ing. Peter je vložil na komisijo dne 12. 8. 1967, »vlogo o idejni zamisli nove konstrukcije plastičnih smuči. S k 1 e p t Navedena vloga se izroči direktorju Inštituta Elan v nadaljni postopek, pri komisiji pa se da z dnevnega reda do popolne rešitve zadeve. Vloga tov. Finžgar Miha (št. 60/67) Komisija je prejela dne 28. 8. 1967 vlogo o novi izvedbi jeklenih robnikov za leseno smuči. Sklep: Vloga tov. Finžgar Miha se izroči direktorju Inštituta Elan v strokovno študijo. Komisija pa odloži obravnavo iz dnevnega reda do končnega rezultata strokovne službe. RAZNO Tov. Finžgar Miha se zavezuje, da zbere do prihodnjega zasedanja komisije vse potrebne podatke za tehnično izboljšavo vodil na širokolistnih tračnih žagah v smučarskem obratu. 10 \\ augusta V podjetju je bilo skupno z obratom družbene prehrane zaposlenih 606 delavcev, od tega: moških žensk 331 275 N uasxi~* V inštitutu pa 16 delavcev, od tega! moških žensk 13 3 GIBANJE: V podjetju so jo na novo zaposlil: GRM Janez - ekonomist VS, na delovnem mestu komercialista v izvoznem oddelku. Iz podjetja pa so odšli: DEBELJAK Ivan — zaposlen na delovnem mestu vzdolžno žaganjo lesa v .razrezu lesa -po sporazumuj OVSENIK Marjeta — zaposlena na delovnem SMUČARIJA 122 120 13 mestu montažna dola v TELOV.ORODJE smučariji - po spora- 113 112 24 zumu $ KOVINSKA 128 125 21 LINDIČ Lud.vik — zaposlen na delovnem me SEDLARSKA 117 115 23 stu sedlarska dela v SKUPNO LESNI sedlarskem oddelim - po 121 119 13 preteku, pogodbe sklen- SKUPNO PODJ. 122 120 13 jene za določen čas. PLASTIKA je pod splošnim $ — POROKE 1 Poročila sta se: PODOBNIK Anton - tesar v smučarskem obratu JAKŠA Nada - delavka v smučarskem obratu Čestitamo in želimo veliko sreče in razumevanja na novi živijenski poti. R 0 J S T V A 1 / Rodili so se: DEBELJAK Antoniji ROBIČ Holeni ČUDEN Mariji PANGERC ANICI ml. - deklica - deklica - deklica - deklica Sročnim mamicam in očkom čestitamo! O 'vi c/e/ 00 MESECA AVGUSTA 1967 dosež. izplač. * marc JL 11 naši- ODLIČNO ! DRŽAVNO PRVENSTVO V VODNEM SMUČANJU I Predlansko leto ustanovljena sekcija za I vodno smučanje pri sindikalnem športnem j društvu "Elan", je v letošnji sezoni do-j živela svojo prvo preizkušnjo. Dne 26. I in 27. avgusta je bilo državno prvenst-! vo v tej panogi na Zbiljskem jezeru. , Da bi imeli boljšo predstavo o samem te— I kmovanju naj se povrnemo eno loto nazaj J v čas, v katerem je bilo lansko državno i prvenstvo, N!a tem prvenstvu smo sodolo-| vali samo kot gledalci, da bi si ustva— I rili sliko, oz. predstavo, kako sploh tako tekmovanje poteka. Na pogled člo— I vek dobi občutek zelo lagodne vožnje o— [ koli tako zvanih "boj). Vsled tega se I je nekaj naših članov odločilo, da pr e— | izkupi svoje sposobnosti. Kmalu so spo-I znali, da je zato potrebno dosti treni-j nga, precejšnjo mero spretnosti in hra— j brosti. Občutili so ogromno razliko med : prosto vožnjo in vožnjo skozi postavlje— I ne "boje". Vsled tega smo se dogovorili, j da bomo na tem prvenstvu samo gledalci, I vendar pa, da se takoj, ko bomo imeli J osnovne možnosti pričnemo z rosnim tre— I ningom, da bi se lahko udeležili tekmo— I vanj v prihodnji sezoni. Za letni občni I zbor športnega društva smo zato pripra— I vili sledeči predlogi | Ali naj so smuča na vodi turistično oz. I zgolj rekreativno, ali naj se prične tu— I di tekmovati. I Kot je bilo pričakovati, prisotni so bi~ I li enoglasni, naj se prične tekmovati. I Za eno tekmovanje in priprave na tekmo— [ vanje je pa potrebno precej več rekvizi— I tov in sredstev, kot za turistično smučt>-I nje. Vsled tega nam je DS podjetja odo— ( bril zaprošena sredstva, za katera so mu l s tega mesta ponovno zahvaljujemo za na— j bavo "boj", vrvi, mrež, itd. in za krit-j je efektivnih stroškov čolna in motorja* V času kolektivnega dopusta so se v*i aktivni člani te sekcije udeležili skupnega treninga na Malem Lošinju. Treninga se je udeležilo 12 članov. Po nekaj dneh bivanja smo v bližini našega tabora postavili progo za slalom. To je precej zamudno in težko delo, saj je jjotrebno na točno predpisane dimenzije vsidrati 22 "boj". Na vso žalost je pa po dveh dneh zmanjkalo več kot polovica teh "boj", (domačini so smatrali, da so to reklamne žoge, pa so jih pobrali) in tako praktično nismo imeli možnosti nikakršnega treninga na progi. Vsled tega smo se odločili, da teden dni pred tekmovanjem ponovno postavimo progo za slalom in sicer v Seči pri Portorožu. Tu smo trenirali tri dni, vendar so nam tretjega die ponoči ponovno pobrar* li vse, razen štirih ?'boj". Priprave za tekmovanje so se pričele v petek, dne 25. avgusta na Zbiljskem jezeru. Vsak prijavljeni tekmovalec je imel pro-vioo prevoziti progo štirikrat in to vsak tek z drugo, povečano brzino. Na tekmovanju so predpisane brzine čolna, in sicer: 12 | za moške: 39 — 42 — 45 in 48 km/h; i za ženske j 33 - 36 - 39 in 42 km/h. I Dolžina vrvi od čolna do tekmovalca pa je 23 m. : I Samo tekmovanje poteka po sledečem si— I stemu; I Čoln vozi v ravni liniji skozi postavljene "boje" (rdeče) z že preje omenje-i no brzino. Vzporedno s smernimi "bojar-' mi" čolna, vendar 11,5 m od sredine I navzven levo in desno pa stojijo vrati-; ca (rumene "boje"), katere mora tekmo— I valeč obvoziti na zunanji strani. Z oz_i i rom na to, da je vlečna vrv dolga 23 m, I vratiča pa so po širini oddaljena z vsa. 1 ko strani po 11,5 m doseže tekmovalec l skoraj dvojno hitrost čolna. Po višini j pa so vratiča oddaljena ena od drugih I 41 m. ,; ! l Naših članov se je udeležilo na tekmo-1 vanju 8 in sicer 5 moških in 3 ženske. I Vseh nastopajočih pa j.e bilo pri javi je— ] nih 16 moških in 14 žensk. i Rezultati Elanovih tekmovalcev: l moški: j 2. mesto: Detiček Eric I 8. 9. in 10. 'mesto si delijo: Perkovič Franc Kos Marjan - ' Dežman. Jože Jelenc Peter - diskvalificiran, zaradi | tega, ker je vozil samo en tek. I ženske: I ! 2. mesto: Pristavec Nataša 3. mesto; Mežek Minka I. 9. mesto: Perkovič Vera I Z rezultati smo zadovoljni, saj smo spričo smele, katero sma imeli z boja- | mi na pripravah dosegli več kot snlo pričakovali. Največ preglavic je dela- i la tekmovalcem brzina čolna, katere mi z našim čolnom in motorjem ne moremo doseči. V orientacijo samo toliko: Naš motor ima moč 40 KS in doseže max. j brzino 30 km/h s smučarj6n v ravni vožnji, skozi slalom progo pa še dosti manj. čoln na tekmovanju pa je bil op— I remljen z motorjem, katerega moč je bila 105 ES. V kolikor bo obstojala mo— i žnost nabave* močnejšega motorja upamo, [ da bomo na prihodnjem državnem prvens— I tvu dosegli še kaj več. (Op.ur,.) Uspeh naših vodnih smučarjev ! je v gornjem sestavku opisan malce pre— i skromno. ! Drugo mesto pri moških in ženskah in tretje pri ženskah, to so skorajšnji državni prvaki! To pa ni kar tako. Že samo 8., 9. in 10. mesto pri moških . I od 16 tekmovalcev ter 9. mesto do 14 | tekmovalk, so izredni dosežki spričo I majhnih priprav in neizkušenosti. Mno-' | go je pripomogla dobra volja in požrt— ] vovalnost, tako tekmovalcev, kot njiho— j vega vodstva. I K temu izrednemu uspehu jim iskreno če— | stitamo, saj so poleg svojega in klub— j skega imena predstavljali tudi "Elan" - in to je tudi "Elanov" uspehi 13 Sindikalna podružnica "Elan" zbira prijave interesentov nakupa koles na 6-lvE SEČNO i’ BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE brez porokov. ■r. Kolo zložljivo PONT : 608,35 Ndin Kolo zložljivo ČEŠKO 559,45 Kolo poldirkalno ČEŠKO FAVORIT Moš. 532,80 " ‘ Kolo moško šport ROG 472,90 " Kolo moško šport ROG na prestave 566,10 ». Kolo žensko turno' 442,30 » Kolo moško turno ROG 426,25 " Kolo žensko šport ROG 488,90 » Kolb MIKI, BAIiBI otroško 200,00 " Kolo otroško PIONIR 22 270,60 » Skire ROG 173,20 « Javite se pri tajniku ali predsedniku sindikata v roku 7 dni po prejemu Naše smučin6* Predsednik: Stane Jagodic l.jr. »menza« V programu investicijskega vzdrževanja je bilo predvideno za adaptacijo obror-ta družbene prehrane 3,000.000 Sdin in 4,000.000 Sdin za opremo iz sklada skupne porabe. Po zbrani dokumentaciji ponudb, in v času same adaptacije pa ti stroški visoko presegajo odobrena sredstva: Sklad skupne porabe: 'v. po ponudbi stane oprema 73,520 Ndin plinska postaja REGO z montažo jeklenk 6.200 » 79.720 Ndin Odobrena sredstva: 40.000 " povišanje oz. razlika 39.720 11 za skupno opremo predv. 90.000 Ndin Poleg gornjega povečanja pa bo potrebno za dodatno opremo miz in stolov, ker bo po novem načrtu 136 sedežev, v sedanjem obratu pa jih je bilo 80, na~ baviti 14 miz in 56 stolov. Če bi obrat družbene prehrane komplet*-no opremili po načrtu bi bilo potrebno že 35«000 Ndink To opremo smo izločili in bi jo postopoma nabavili v prihodnjih letih. Izločili smo univerzalni stroj s priključki, stroj za pomivanje posode, hladilno omaro1 s 1600 litri in nekaj pultov. '; Iz investicijskega vzdrževanja: Že predračun gradbenih del visoko prekoračuje odobrena sredstva. Ureditev menze z butansko postajo in vetrolovom pri vhodu znaša 87.607 Ndin Stroški pa se bodo povečali še za razna dela, ki. so so pokazala za neobhod-no nujne v času adaptacije (nekaj postavk pa jerl izpadlo iz predračuna) t \ ' T — polaganje vinas tlaka v restavraciji 7.000 Ndin -Kanalizacija oziroma s povečavo sanitarij je nujno urediti odtok fekalnih voda pri moških sanitarijah novo greznico. Obe greznici je povezati z obstoječo kanalizacijo s cca 90 m dolgim kanalom, ti stroški bi predvidoma znašali 7.500 Ndin — Za ostala razna dela so znane le cene za enoto, dočim bo material obračunan po izmerah, ko bo vgrajen, obračunani pa bodo tudi osebni dohodki od dejansko vloženega dela: Ta dela so: montaža centralne kurjave montaža avtomatske plinske postaje montaža elektrointalacije montaža vodovodne instalacije, itd. Teraco ploščice v shrambi, ker je■dosedanji leseni pod dotrajan stoški pleskarskega in slikarskega dela Za vse te stroške se predvideva približno 50i000 Ndin Po dosedanjih predvidevanjih bi bili celotni stroški za ureditev in opremo obrata družbene' prehrane 250.000 Ndin Delavski svet je po gornji obrazložitvi potrdil dodatne stroške« O DODATNA • Tov. Palovšnik Albinu je delavski svet odobril izjemno posojilo v znseku 12.500 Ndin pod pogoji, ki so določeni \* v Pravilniku za zadružno gradnjo. Tov* Pirih Janezu je DS odobril igpmno posojilo za nakup hiše v znesku 10.000 Ndin za dobo 3 let z 2 % obrestno mero, in s takojšnjim odplačilnim rokom. OTROCI (iz posveta na Bledu) OPREMA TELOVADNIC, VADIŠČ IN IGRIŠČ ZA PREDŠOLSKE OTROKE I. Splošno Gibanje je osnova za ves otrokov razvoj. Narava sama sili otroka, da hodi, teka, se plazi, skače, pleza, meče, nosi, skratka uporablja vse možnosti, ki mu jih narekuje narava v tej razvojni dobi. 5e otroku ne damo prilike, da bi se vs£ stransko gibal, mu zelo lchko škodujemo, ker pomanjkanje gibanja je dostikrat vzrok za fizične in psihične motnje. Zato moramo skušati, da ustvarimo modnosti, da se bo otrok lahko igral in gibal po mili volji. Otrok so najrajši igra doma in v najbljižnji okolici doma. V sodobnih stanovanjih ni prostora za otrokove igre. II. Igralnice v zaprtih prostorih *, ; ••• -n-‘ Vsak vzgojno varstveili zavod za predšolske otroke naj ima večji prostor, igralnico, Če pa je vzgojno varstveni zavod oddeljen, naj bodo v večjih stanovanj skih blokih prostorne' sobe, ktv-mor lahko prihajajo vsak dan otroci. Da se bodo otroci vsestransko razgiba li, moramo nabaviti nekaj orodij. Orodja morajo biti enostavna, trdna in estetska. Orodja, ki naj jih ima vsak WU: PLEZALNI STOLP, visok 1,4 m, LESTEV, dolga 2 m, DESKA, dolga 2,8 m, LESTEV ZA GUGANJE, dolga 2 m, ŠVEDSKA KLOP, - n»tuuUU*— BRUNO s stojali, ŠVEDSKA SKRINJA, BLAZINA, PREPROGA - TEKAČ, MALE PREPROGE, ŽOGE, DEŠČICE, KEGLJI, PALICE. III. Igrišča na prostem Igrišče za predšolske otroke naj bo čim bliže doma, da se matere vsak trenu tek lahko prepričajo, kaj delajo njiho- vi otroci. Pri novih stavbah naj arhitekti od vsega početka mislijo na igrišča za najmlajše. Ob starih stavbah pa naj poiščejo dvorišča in iz njih narode primerna igrišča. Velike važnosti je oprema igrišč. Sam arhitekt tega ne bo zmogel. Pomagata naj mu vrtnarski izvedenec in pedagog. Igrišče ne sm* služiti le pasivni zabiv vi, V otrocih naj vzbudi aktivno delovno in ustvarjalno silo. I Orodja moramo izbirati z velikim premislekom. Enostavne igrače in orodja so največkrat veliko več vredna kot razna umetelno izdelana luksuzna. Paziti moramo, kcko orodje razmestimo, da se bodo otroci lahko mimo igrali. 16 o T R O C Predšolski oirok sc še zelo rad sam igra. Tudi to moramo upoštevati. Na igrišču naj bodo grmovja, cvetice in drevesa tako razmeščena, da bodo nastali majhni igralni koti. OPREMA. IGRIŠČA 1. PESKOVNIK. Igra s peskom je obrokom naj ljubša, pa tudi pedagoško zelo važna zaposlitev. (Pri tem igranju se razvija otrokova fantazija, pa tudi njegova ustvarjalna sila. Pesek je zato najvažnejši element na vso-kem igrišču za predšolske otroke.) Kjer ni mogoče napraviti omejenega peskovnika, je dober tudi kup peska. Peskovnik je treba stalno vzdrževati — pesek večkrat prekopljemo. 2. VODA. Vodo imajo otroci prav tako ra di kot pesek. Vodo napravimo otrokom dosegljivo na več načinov. Najenostavnejši je menda ta, da namestimo betonsko korito ali pa izdolbeno drevesno deblo« Drugi način so bazeni - čofotališča v raznih, oblikah« Urejena morajo biti tako, da se dajo z lahkoto vsak dan temeljito očistiti. 3. CEMENTNA PLOSKEV. Brez trde ploskve bi bilo otroško igrišče nepopolnoj travnik v sedanjem času ne zadostuje. Otroci potrebujejo asfalt za skakan- ‘.J " H je, za žoganje, za vožnjo s skiroji, tricikli in bicikli, za kotaljkanje, za kotaljenje obročev, itd. 4. TRAVNATI DEL. Ta naj bo raven, ima naj eno ali več vzpetin. Te služijo otrokom poleti za razne podvige, pozimi pa za sankanje in smučanje. ^ 5. ORODJA. Za elementarno gibanje, za vzgojo poguma in spretnosti naj bodo na travnatih in peščenih tleh nameščena orodja. Ta naj ne služijo otrokom le v zabavo, temveč naj jih vzpodbujajo k aktivni igri. Plezala. Za plezanje je najbolj privlačno drevo z močnimi vejami. Tudi jekleni stolp je priljubljen in druga jeklena orodja. Plezalne mreže pa se menda niso obnesle, Orod.je za plezanje. Plezanje je za predšolskega otroka najbolj zdrava preventivna vaja, da se mu hrbtenica pravilno razvije, Zato je nujno, da ustvarimo možnosti, da se bodo otroci lahko valjali po tleh ita pla zili po štirih. Za to je najbolj primerna čista trava, uporabljamo pa tudi stare sode, izdolbena debla, betonske cevi. Gugalnice. Dobro je, da je več gu— galnic skupaj, da otrokom ni treba čakati. Velike gugalnice, kjer jih sedi več hkrati, eden ali dva pa po ganjata, niso posebno priporočljive« Tobogani. Ti niso primerni, ker se zgodi na njih preveč poškodb. Bruna. Po prostoru naj bo nameščenih več brun v raznih višinah. Štori in podstavki, služijo za razne vaje ravnotežja, so pa tudi za sedenje, 6« HIŠICE, Te služijo otrokom za mirne igre, n.pr, otroci uprizarjajo družino ali prodajalno ali šolo. 7« VOZILA.. Majhen lojtrnik, skiroji, tr: cikli, bicikli, smuči, sanke. Vy. 17 r 8. STARA VOZILA. Star avto, staj? tramvajski voz, stara barka so tudi zelo priljubljeni,: OPREMA. Ko izbiramo prostor za igrišče, moramo dobro preudariti, če je tak, da bomo lahko lepo razmestili razne dele o Prostor z vzpetinami bo vedno boljši od ravnega« Na vsakem igrišču naj bodo klopi za matere, ki spremljajo otroke. Na nobenem igrišču ne smejo manjkati sanitarije. Na igrišče imajo dostop le predšolski otroci in. njihovi spremljevalci. Imamo pa tudi večja igrišča, kamor prihajajo šolski in predšolski otroci. Da predšolski ne bodo prikrajšani, naj imo~ jo ti popolnoma oddvojen prostor. X EDSBYVERKEN NA ŠVEDSKEM RASTE ENA IZM2D NAJVEČJIE TOVARN SMUČI. » • ' J Firma. EdsbyvorIten je prevzela tudi firmo AB Spiitkein« S tem so. se tovarni Edsbyverken v Goloti pridružile tri firme. Vendar pa proizvodne kapacitete še vedno ne ustrezajo in zato sedaj zidajo novo moderno tovarno smuči Edsby. 21. novembra lani so zasadili prvo lopato. Doslej so v tovarni izdelali letno več kot 100.000 parov smuči znamke '''Skimas-ter". Ko bo pa dograjena nova, skrajno avtomatizirana tovarna smuči, bo imelo podjetje večjo zmogljivost in bo tako razširilo tudi svoje prodajno področje. Kajti doslej so lahko le v zelo majhni meri ustregli naraščajočemu povpraševanju iz številnih dožel. Proizvodni program tovarne obsega poleg smuči tudi pohištvo za (premo stanovanj in pisarn. Nova tovarna bo pomenila ko— 18 rak k veleindustriji, kajti novi delov-i ni prostori bodo po dograditvi obsegali I okrog 40.000 nč površine in noben od teh delov ne bo stargši kot tri leta. Moderno tovarno pohištva je to podjetje zgradilo pred dvema letoma« Sedaj pa postaja poleg nje na površini 174.000 m^ nova hala za izdelavo smuči. Streha površine 16.000 m^ bo prekrivala delovno površino 11.000 m^. Za strojno opremo so predvideli najmodernejše agregate in dosti avtomatizacije. Številni znanstveni izsledki in dolgoletne izkušnje, kakor tudi moderna strojna oprema in visoka racionalizacija, bodo olajšali številne delovno postopke in jih bistveno skrajšali. Racionalizacija bo koristila tudi proizvodnji pohištva. Običajno smučko, za katero je bilo doslej potrebnih 103 delovnih postopkov, bo možno v novih okoliščinah izdelati le v 75 postopkih. Tekoči trak, sodobni lakirni stroji in nova obdelava zgornjih površin smuči, bodo znatno pripomogli k racionalni zgradbi smuči. Nova tovarna Edsbyverken bo dolga 168 m in bo dokončana v rekordnem času. Raču-najo, da bo začela obratovati takoj po poletnih počitnicah. USSR, Ki N O RADOVLJICA I DIVJA REKA. - ameriški barvni CS film | 14. 9. 1967 ob 20 uri | 16» 9. 1967 ob 18 uri I 17« 9. 1967 ob 16 in 20 uri I [ NOČI ORIENTA — Italijanski barvni za-I bavni CS film J 14. 9. 1967 ob 20 uri I 15. 9. 1967 ob 20 uri I I SEDEM VELIČASTVENIH - ameriški barvni j CS film i 16. 9. 1967 ob 18 uri I JAZ SEM KUBA — kubanski film j 19. 9» 1967 ob 20 uri I j ODRED SMRTI — ameriški film I 20• 9• 1967 ob 18 uri I I NABOJ ZA ZLIKOVCA «* ameriški barvni film I 20. 9» 1967 ob 20 uri ,J 22. 9« 1967 ob 20 uri | 24. 9» 1967 ob 16 in 20 uri j DEČEK je KLICAL UMOR — jugoslovanski I barvni kriminalni film j 23. 9. 1967 ob 20 uri I 24» 9» 1967 ob 14 uri I j VIKEND V DUNKERQUEU - francoski vojni | CS film I 21» 9» 1967 ob 20 uri I 23. 9. 1967 ob 18 uri I 24. 9» 1967 ob 18 tiri I j ZLOČIN V DEKLIŠKI ŠOLI - Češki film j 26. 9. 1967 ob 20 uri PRAH IN PEPEL - poljski barvni CS film j 27. 9. 1967 ob 18 in 20 uri I LJUBA MARIJA - francoski barvni CS film 28. 9* 1967 ob 20 uri | 29. 9. 1967 ob 20 uri 1. 10, 1967 ob 18 uri j KOMISAR X — nemško—j ugo s1ovanski barv— i ni film CS 30. 9. 1967 ob 20 rui 1. 10. 1967 ob 16 in 20 uri j ZLATO SEJMIH GRIČEV — ameriški barvni I CS film { 30. 9. 1967 ob 18 uri j ELEKTRA — grški film 3. 10. 1967 ob 20 uri JEZDECA - ameriški barvni film j 4. 10. 1967 ob 18 in 20 uri j NAPREDOVANJE V ZALEDJU - ameriški film I 5. 10. 1967 ob 20 uri 7. 10. 1967 ob 18 uri 8. 10. 1967 ob 20 uri , LADJA ZA POSOJANJE — francoski barvni |- film j 6. 10. 1967 ob 20 uri I 7. 10. 1967 ob 20 uri I 8. 10. 1967 ob 16 in lf* uri I VANINA VANINI — zapadno nemški film 10. 10. 1967 ob 20 uri I 11. 10. 1967 ob 18 in 20 uri I MEHANIČNI KLAVIR — španski film J 13. 10. 1967 ob 20 uri 14» 10. 1967 ob 20 turi | INVAZIJA VIKINGOV - italijanski film j 15. 10. 1967 ob 18 turi | CIMER0N — ameriški film I 12» 10» 1967 ob 20 uri | 14» 10» 1967 ob 18 uri 15» 10» 1967 ob 16 in 20 uri 19 / Pravilna prva pomoč rešuje življenje in je nujen pogoj za uspešno zdravljenje. Znanje prve pomoči mora biti trdno, teoretično in praktično ter svojina slehernega druž. člana. Pomni! — tudi v hudi nuji je še dovolj časa za trezen premislek — ukrepaj naglo, odločno, toda ne pozabljaj na lastno varnost — če ne znaš pomagati, glej, da vsaj ne boš škodoval Ponesrečenec ne diha! — najbolj pogosto pri električnem udarcu, utopitvi, zastrupitvi, mehanični zadušitvi — niti SEKUNDE ne izgubljaj, TAKOJ prični SAM z oživljanjem — najboljši metodi sta »USTA na USTA« in »USTA na NOS« 1. Usta očistimo tujkov, z eno roko držimo ponesrečenca za čelo in mu potisnemo glavo močno nazaj, z drugo pa ga držimo za spodnjo čeljust in jo potiskamo naprej, zajamemo sapo in vpihnemo na usta ali nos (s palcem pokrivamo usta). Pri tem se mora pone-srečenčev prsni koš dvigniti. 2. Ne da bi izpustili ponesrečenčevo glavo, se odmaknemo in pustimo, da zrak odide iz ponesrečenčevih pljuč — pri tem se ponesrečenčev prsni koš spusti. — prvih desetkrat vpihnemo hitro zapored, nadaljujemo v ritmu 12-krat na minuto — z umetnim dihanjem prenehamo šele, ko ponesrečenec oživi ali zdravnik ugotovi smrt. t Ponesrečenec krvavi! — na rano položimo prvi povoj, čist prelikan robec in čvrsto povijemo — če še krvavi, damo na prvo oblogo zvit povoj ali trdo zložen robec in preko tega čvrsto povijemo — hude krvavitve zaustavimo tako, da pritiskamo s prsti preko prve obloge na rano — če je končina odtrgana, jo NEKAJ cm proč prevežemo s trdo prevezo Ponesrečenec je nezavesten! — preti mu zadušitev s slino, izbljuvki, krvjo, protezo, navzad zdrsnjenim jezikom — zato ga obrnemo na bok, z glavo v stran, očistimo s prstom usta in zgornja dihala — z umetnim dihanjem oživljamo samo tistega nezavestnega, ki ne diha Ponesrečencu preti šok! — zaradi izgube krvi in bolečin, posebno pri poškodbah oprsja, trebuha, spodnjih udov, opeklin — tak ponesrečenec je bled, koža pokrita s hladnim znojem, utrip žile slabo tipljiv, dihanje hitro in površno, pogosto bljuva, je pri zavesti, toda otopel za okolico — zavedajmo se, da je pomoč uspešna samo v bolnici — TAKOJŠEN TRANSPORT! — pred transportom zaustavimo ev. krvavitev in imobilizirajmo event. poškodbe udov — leži naj vodoravno z dvignjenim vznožjem in pokrit z odejo — vsem težko prizadetim dajemo samo pri dolgotrajnem transportu čiste vode, šibkega čaja po malem, a večkrat Zastrupitev s strupenimi plini — nesimo ga na čist zrak, takoj pričnemo z umet. dihanjem in preskrbimo za prevoz — nikoli ne hodimo sami v zastrupljeni prostor, zunaj naj vedno čaka pomočnik ZDRAVNIŠKI NASVETI Opeklina je odprta rana Ne dotikaj se je z umazanimi rokami. Pokrij jo samo s sterilno gazo ali prelikanim robcem — k zdravniku! Poškodba hrbtenice je smrtno nevarna če^ponesrečenec toži o bolečinah v hrbtu ali vratu, ga ne smemo upogniti na omenjenih mestih. Prenašajo naj ga vsaj štirje. Prevažamo ga vedno na trdi podlagi — vznak! Tujek v očesu ima lahko usodne posledice Ne mencaj očesa z umazanimi rokami, oko pokrij z gazo ali čistim robcem. Posebno tujek zapičen v roženico ali veznico sodi nemudoma k zdravniku! Jedkovine povzročajo hude opekline Čimpreje in obilno jih speri z vodo, ki je običajno pri roki. Še posebno velja to za oko! Nepravilen transport - pogosto vzrok smrti Na licu mesta stori vse neodložljivo {n. pr. zaustavi krvavitev). Hudo poškodovani sodi SAMO v REŠILNI avto. VARNOSTNI UKREPI Nezavarovani stroji in naprave — stalna nevarnost! Upoštevaj varnostna opozorila in predpise — da ne bo prepozno! Uporabljaj zaščitna sredstva — za svojo osebno varnost! Spoštuj požarnovarnostne predpise — požar ima težke posledice!