GLAS LETO XX. ŠT. 17 (931) / TRST, GORICA ČETRTEK, 30. APRILA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Predsednik Mattarella na obisku v Ljubljani Slovenska manjšina v kratkem na Kvirinalu re za spoznavni obisk. Predsednik Mat- tarella se šele uvaja v svojo novo insti- tucionalno vlogo in je njegov začetek mandata temu tudi namenjen. In to velja tudi za mednarodne obiske. Tako je bilo neuradno slišati po hodnikih predsedniške palače na Er- javčevi v Ljubljani prejšnjo sredo, 22. aprila, ko se je novopečeni italijanski predsednik sešel s slovenskim predsednikom Borutom Pahor- jem. Ljubljana je bila za Mattarello četrti obisk v tu- jini po imenovanju: pred tem je bil italijanski predsednik v Berlinu, Parizu in Bruslju. Slo- G venska prestolnica je bila torej postavljena do-kaj visoko na seznam prednostnih obiskov. Tu-kaj je potrebno podčrtati dva dejavnika: v zad- njih letih je zaznanti precejšnjo pospešitev sti- kov na najvišji ravni med Rimom in Ljubljano, vse od obiska treh predsednikov v Trstu (julij 2011) dalje. Na slovenski strani nosi za to pre- cejšnje zasluge odhajajoči veleposlanik Iztok Mirošič, ki avgusta zapušča Rim in ki je znal skozi ves svoj mandat dobro plesti diplomatsko mrežo v večnem mestu. / str. 13 AČ www.noviglas.eu Katastrofalno razdejanje Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob 70. obletnici osvoboditve med nagovorom v Milanu o pomenu odporništva za osvoboditev in današnjo demokracijo izrecno omenil sestre Lil io, Liliano in Tereso Martini ter svetniškega kandidata patra Placida Cor teseja, ki so med vojno skrivaj pomagali reševati življenja nedolžnim. P. Placido je to plačal z mučeniško smrtjo v Trstu v tajnem zaporu-mučilnici na Trgu Oberdan. Vsem tem gre zasluga, “da je Italija ponovno dosegla dostojanstvo, ki ga je izgubila”. Naš kolega in prijatelj Ivo Jevnikar, danes vodja informativnega sedeža RAI za slovenske oddaje, je pred leti med svojim zgodovinskim raziskovanjem v Londonu odkril dokumente, ki so bili odločilnega pomena, da je bil lahko p. Placido Cortese sprejet med svetniške kandidate. Prijatelju Ivu smo in mu moramo biti hvaležni za to, ker je p. Placido Cortese svetel zgled in vzor časnikarskega poklica in krščanskega načina življenja; vse to je Cortese sam plačal z mučeništvom. Dan osvoboditve ovo poglavje v aferi Patria, ki jo je zapisalo Ustavno sodišče, je ponovno pretreslo slovensko politično krajino. Z razsodbo ustavnih sodnikov je odločitev drugostopenjskega sodišča v aferi Patria razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje. Velika verjetnost je, da bo zadeva zastarala že avgusta (o tem bo sicer odločala novoimenovana sodnica). Vrnitev v leto 2008 Ustavno sodišče je v svoji razsodbi jasno zapisalo, da je bil kršen 28. člen ustave, ki pravi, da “nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno”. Skratka, Ustavno sodišče trdi, da zbrano dokazno gradivo ni dovolj za obsodbo in da sodniki domnevnega Janševega kaznivega dejanja v razsodbah prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča niso dovolj stvarno konkretizirali. Pomemben detajl je pri tem tudi dejstvo, da je Ustavno sodišče svojo odločitev sprejelo soglasno, kar razsodbi daje še neko drugo specifično težo. Ni šlo namreč za tesno odločitev, pri kateri se pokaže razdrobljenost mnenj. Soglasna odločitev kaže na jasno odločenost ustavnih sodnikov pri zavrnitvi obsodbe. Na to temo se je oglasil tudi Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, ki je vse prej kot blizu Janševi politični liniji (med drugim je Krivic odvetnik izbrisanih): že v primeru razsodb na prvi in drugi stopnji je govoril, da gre za hude napake sodnikov. Tokrat je dejal, da je Ustavno sodišče te napake preprosto le ugotovilo in da je bila razveljavitev sodb nujna posledica tega. Teorija indične (ob) N sodbe, ki jo je zagovarjal tožilec Ferlinc in kista ji pritrdili sodišče na prvi in drugistopnji, je pred Ustavnim sodiščem tako padla. In s tem se, sodno gledamo, vračamo v leto 2008, ko je afera izbruhnila. / str. 13 Andrej Černic Po razsodbi Ustavnega sodišča v zadevi Patria Neskončna zgodba SLOVENSKA KARITAS je začela dobrodelno akcijo za pomoč ljudem ob potresu v Nepalu, ki je že terjal več tisoč žrtev in še več ranjenih. Preživeli nujno potrebujejo vodo, hrano, odeje in začasna bivališča. Svoj prispevek lahko posredujete na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana SI56 0214 0001 5556 761 Namen: Potres Nepal Sklic: SI00 880 Koda namena: CHAR BIC banke: LJBASI2X Svet okrog nas 30. aprila 20152 Povejmo na glas Osupljiva notranja evropska nesolidarnost Pokrajinsko tajništvo SSk za Goriško O izgubljeni priložnosti za skupno unijo občin lovenska skupnost z obža - lo vanjem sprejema v ved- nost, da sta svetniški skupi- ni Občinske enotnosti, ki imata večino v občinskih svetih v So- vodnjah in Doberdobu, zavrnila predlog sklepa za skupno sloven- sko unijo sedmih občin od Doli- ne do Števerjana. Kljub skupnim ugotovitvam, da je deželni zakon 26/2014 za reformo krajevnih uprav slab in nedorečen, tako kar zadeva upravljanje območja in zagotavljanje javnih storitev kot tudi glede izvajanja oziroma za- gotavljanja dosedanje ravni zaščite slovenske narodne manjšine, svetnice in svetniki Občinske enotnosti v Doberdo- bu (30/3) in Sovodnjah (23/3) niso zbrali dovolj poguma, da bi deželni upravi poslali jasno sta- lišče z Goriškega. To je res škoda, saj bi skupna zahteva sedmih večinsko slovenskih občin na Goriškem in Tržaškem predsta- vljala zelo pomemben in utemel- jen argument za vnos sprememb v načrt razmejitev unij, ki ga je zasnoval deželni odbor. S Slovenska skupnost tudi izražazačudenje nad izjavami, ki so bi-le podane v občinskem svetu v Sovodnjah, da s kraškimi občina- mi nimamo nič skupnega, da s skupno slovensko unijo bodo Slovenci v občini Gorica za- puščeni in da je sodelovanje z ostalimi občinami goriške pokra- jine boljše in bolj uveljavljeno. Take trditve pri Slovenski skup- nosti odločno zavračamo. Ne trdimo sicer, da bi se v slovenski uniji stvari razvijale kar same od sebe. Seveda bi bil potreben na- por in delo, vendar bi ohranili avtonomijo pri izvajanju pristoj- nosti, ki so ključne za upravljanje ozemlja, na katerem živi sloven- ska narodna skupnost. Vsega te- ga pa ne bo, če bomo razdeljeni v tri unije, kjer bomo tako na po- dlagi prebivalstva in tudi glede na volilno težo šibek dejavnik. Ob tako skrb vzbujajočem dej- stvu, se sprašujemo, ali bomo lahko še mirno prirejali prazno- vanja obnove občinske upravne avtonomije, ki smo jo pridobili zaradi narodnoosvobodilnega boja in demokratične ureditve, potem ko nismo poskusili vseh možnosti, da bi jo obdržali. Žal so očitno mnenja glede še tako poglavitnega vprašanja, kot je deželna reforma krajev- nih uprav, spet deljena in mar- sikdo je spregledal, da je to odločen korak na poti asimila- cije manjšine, ki ga ni bilo pričakovati s strani levosredin- ske politične garniture. Slovenska skupnost se zahvalju- je občinskim svetnikom in svet- nicam SSk v Sovodnjah ter Liste za Doberdob v Doberdobu, da so predlagali sprejem sklepa o skupni slovenski uniji. To bo pričalo v prihodnjih mesecih in letih, da je alternativna in skup- na rešitev obstajala, vendar je kot Slovenci nismo bili voljni sprejeti. SSk z zadovoljstvom pozdravlja odločitev števerjanske občinske uprave, ki je sprožila postopek za priziv zaradi protiustavnosti deželnega zakona 26/2014. Pri- ziv bo tudi v kratkem predsta- vljen javnosti in tisku. Spoštovanje do države Umikanje v zasebnost elokranjci se vsa leta bo- rijo, da bi dobili predor pod Gorjanci, da bi jih približal centralni Sloveniji. To jim obljubljajo že desetletja. Na eni od zadnjih sej slovenske vla- de pa je ta projekt pogorel. Te- daj so si Belokranjci zamislili delovno akcijo. Sedli so skupaj, iz naftalina povlekli uskoške uniforme, ker revolucija ni več moderna, namesto titovk so na glave poveznili klobuke, vzeli lopate in odšli tja, kjer naj bi tu- nel z dolenjske strani prišel k njim na svetlo. V zemljo so za- sadili lopate, razpeli velik tran- sparent: “Živel tunel” - nekako tako kot svojčas “Živel Tito”, prikorakala je metliška pleh muzika, zakurili ognje, pekli odojke in točili metliško črni- no. Le kdo ne bi prišel na takšno “delovno akcijo”? Ljud- stvo se je zabavalo in udrihalo po vladi, lopate in krampi pa so samevali … Seveda tunela pa ni in še zlepa ga še ne bo! Ta primer je zanimiv. S takšno manifestacijo, ki je bila bolj druženje, so Belokranjci opozo- B rili, da živijo v državi, ki ni vred-na nič, to pa zato, ker celih kupobljub ne izpolni. Politiki pa ve- do, da če želijo priti do takšnega ali drugačnega stolčka, morajo najprej ponuditi kako kost za glodanje, to so obljube. To je delala in bo delala vsaka oblast, ne glede, kje je in kdo jo vodi. Belokranjci pa so tokrat javno pokazali, da se na to državo in njene obljube ne da zanašati in se na vse skupaj požvižgajo. Ob belokranjskem žuru za tu- nel smo lahko spoznali, da se v Slovencih nekaj prebuja. Kot za- hrbtne ošpice se med ljudmi širi neka nova “samoupravna misel”, ki nima nič s polprete- klim socializmom, to je umi- kanje v zasebnost, vaški, tudi kmečki kolektivizem. Širi pa se tudi politična nepokorščina, ki z neverjetno naglico osvoji lju- di. To prebujenje je v slovenski psihi globoko ukoreninjeno. Temu pravimo, da ima Slove- nec takšno spoznanje globoko v sebi, in to nosi iz roda v rod. Če se proti nečemu ne more bo- riti, se temu vsaj odreče spošto- vanje. Belokranjci se za svoj tu- nel ne morejo več boriti v Lju- bljani, zato na tihem, nekje v globini, se odrekajo državni po- slušnosti. Belokranjci so spoz- nali, da se z državo ne morejo boriti, ji pa lahko obrnejo hrbet. Ena od najhujših posle- dic, ko se človek ne more več boriti proti čemu, je, da tisti stvari obrne hrbet! Pri državi je to zelo boleče. Če se z državo ne moreš boriti, ji obrneš hrbet s tem, da je ne spoštuješ več! Država pa, ki pri svojih državlja- nih ni spoštovana, je v odmi- ranju. Nekaj podobnega se dogaja tu- di z našim slovenskim ver- skim tiskom. Ljudje pogosto dobijo odpor do njega, ker so s takšnim tiskom imeli kakšno negativno izkušnjo v preteklosti, ko je bilo tudi v verskem tisku povedano kaj na nepravi način. Ljudi je to odbilo in so pri tem mnenju ostali in takšnemu časopisu ne dajo več možnosti, da bi ga sprejeli medse. Velikokrat se ne zavedamo, da je za koga huje, če nima spoštovanja, kot pa če je ne- kaj izgubil. Spoštovanje je in ostane vrednota, ki kljub pe- rečemu problemu, v katerem si se znašel, ti ostane spošto- vanje do nečesa, lahko tudi do storilca, ki ti je storil kri- vico. Če pa mu odrečeš še spoštovanje, potem med vama nastane zid. Pravijo, da prosto- zidarji svojega člana lahko iz- ključijo. To zanj ni nekaj strašnega. Če pa mu odrečejo spoštovanje, potem takšen člo- vek med temi ljudmi ne da ni več nezaželjen, enostavno ga zanje ni, ker zanje ne pomeni nič. Isto je pri državi. Če pri državljanu država izgubi spoštovanje, potem je takšna država samo neka forma, ki po- staja nevredna in ostaja pri lju- deh samo kot administrativna prisila, ki je zato, da je... Ambrož Kodelja Delovanje naših rojakov “čez lužo” “50 odtenkov slovenstva v Clevelandu” poštovani bralci, z velikim veseljem sem sprejel va- bilo urednikov Novega glasa, naj se med svojim raziskovalnim gosto- vanjem na Clevelandski državni uni- verzi v ZDA oglašam za naš časnik in poskušam s kratkimi zapisi predstaviti drobce iz življenja naših rojakov v “ameriški Ljubljani”. Vsi, ki Cleveland poznajo, so mi že pred odhodom zagotavljali, da bo tu- kaj toliko slovenskega dogajanja, da bom vse težko že sploh spremljal. In res, že takoj po prihodu je bil pred vrati vikend in dve veliki prireditvi – v so- boto Primorski banket v Slovenskem narodnem domu (enem izmed osmih!), v nedeljo pa koncert Ota Pe- stnerja na Slovenski pristavi (izjemnem komplek- su naših rojakov, ki ga bom zagotovo predstavil tu- di v ločenem zapisu). Oba dogodka sta bila prava izbira za spoznavanje tukajšnjega slovenstva – na obeh dobro obiskanih prireditvah je bilo obilo slo- venske hrane in glasbe, veliko plesa, veselih ljudi in veliko pretakanja slovenske in angleške govori- ce. Pri obeh dogodkih je bilo tudi lepo število mladih, ki ne skrivajo ponosa, da so sloven- skega rodu, za njihovo identiteto pa so jim glasba, ples in hrana še veliko pomembnejši kot jezik, za katerega vsi priznajo, da ga je najtežje ohraniti. Seveda pa to nikakor ni bilo edino, kar se je slo- venskega dogajalo v mestu na prvi vikend mojega zdomstva – tu- kaj delujeta dve sloven- ski župniji, Sv. Vid in Marija Vnebovzeta, v katerih sta vsako sobo- to organizirani tudi slovenski šoli za otro- ke, pri Sv. Vidu pa vsak drugi konec tedna tudi šola za odrasle. Poleg tega tukaj najdemo še številne re- gionalne klube oz. društva, bratske podporne jed- note (zavarovalnice in hranilnice), poučevanje slo- venščine celo na univerzah, tri slovenske radijske oddaje ter tudi prvi muzej polke na svetu. V Clevelandu se pretakajo slovenski priseljenci še iz časa izpred prve svetovne vojne, časa med obe- ma vojnama, povojni politični begunci in prisel- jenci iz 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, kjer se ekonomski in politični razlogi nekako mešajo. Tudi za tukajšnje rojake velja sintagma o precejšnji sprtosti, tudi sami pravijo to zase. Mo- ram priznati, da sam tega za zdaj nikakor nisem opazil – na prireditvah, na katerih sem bil, so bili Slovenci iz ra- zličnih valov migracije, števil- ni rojaki so me, ker so vedeli, da želim čim bolj spoznati tu- kajšnjo skupnost, za nove in- formacije napotili na ljudi, za katere so mi drugi trdili, da naj bi bili ti z njimi na smrt sprti, povojni priseljenci so skrbeli, da dobim družbo za obisk koncerta zbora Zarja, nekdanjega Socialističnega zbora... V Clevelandu zagotovo srečamo “50 odtenkov slo- venstva”, kot mi je nekdo od tukajšnjih rojakov slikovito opisal situacijo. Dodal je tudi drugo zelo zanimivo misel: “Poleg Slovencev je Cleveland največje mesto tudi za Madžare, Slovake, Makedonce, a nihče ni pustil take sledi v mestu kot Slovenci. Oni za nas pravijo, da znamo mi bolj držati skupaj in smo bolj pove- zani. Le sami tega ne opazimo”. Dejan Valentinčič S e bomo se mogli več kot toliko časa slepiti, hočeš nočeš, bomo morali priznati, da je stopnja solidarnosti evropskega človeka dosti nižja, kot bi si to želeli. Vse bolj dramatična zgodba s pribežni- ki je slej ko prej razkrila, da velja prav na ravni solidarnosti obstoječe stanje resneje premi- sliti, ker se bomo sicer znašli v vodah vse bolj neprijaznih in nemara celo krutih razmer, v katerih bomo živeli. Ne gre namreč le za pri- bežnike, gre za našo tukajšnjo evropsko družbo. Pribežnikov, roko na srce, v glavnem ne maramo. Izjema so le določene nevladne organizacije, pa specializirane službe pri Or- ganizaciji združenih narodov in npr. pristojni pri Italijanski škofovski konferenci, ki vsi po- zivajo, da bi bilo treba vzpostaviti humanita- ren in varen koridor ter begunce sprejeti. Preostala in vsekakor mnogo bolj odločilna uradna večina pa se nagiba v obračun s pre- kupčevalskimi morskimi prevozniki, o spre- jemu pribežnikov pa so mnenja zelo zadržana in utišana. Toda to je samo en del naše soli- darnosti oziroma nesolidarnosti do prišlekov, čemur bi lahko rekli zunanja nesolidarnost. Osupljivo je sedaj prišla na dan še druga ne- solidarnost, ki pa zadeva Evropsko unijo, nje- ne države in urejanje njihovih medsebojnih odnosov. V veljavi je namreč t. i. Dublinski sporazum, ki določa, kar se tiče pribežnikov, zavezujoča pravila, ki so šokantna. Njihov smisel je v tem, da je dolžna za pribežnike skrbeti tista država Evropske unije, v katero je pribežnik najprej vstopil. Če je npr. stopil v Italijo, mora zanj poskrbeti Italija, če v Špa- nijo, mora zanj poskrbeti Španija, in po tem ključu od Grčije pa vse tja do Slovenije ter držav srednjega in severnega dela Evrope. Če pribežniki zbežijo globlje v Evropo, jih imajo tamkajšnje države pravico vrniti tja, kjer so v Evropsko unijo vstopili. Sporazuma popolno- ma nič ne zanima, kje in v katere države be- gunci v največji meri prihajajo, čeprav vsi do- bro vedo, da so to tiste v Sredozemlju in med njimi daleč na prvem mestu Italija. V tem pri- meru mirne duše lahko govorimo o notranji evropski nesolidarnosti, ki gotovo ni obeta- ven temelj naše prihodnosti, če sploh še lah- ko govorimo o temelju. Pravzaprav sta takšna uzakonjena brezbrižnost in sebičnost prav najbogatejših evropskih držav dobesedno ne- verjetni. Očitno jim je uspelo izsiliti etično katastrofalen sporazum, saj ni mogoče verje- ti, da bi šibkejše države zlahka pristale na tako usodno podrejenost. Problem pribežništva je seveda izjemno velik, o tem ni dvoma, toda njegovo “reševanje” na način, kot se dogaja sedaj, ruši družbene in človeške vrednote v orjaških kosih, in to v Evropi, ki naj bi bila s svojimi bridkimi zgodovinskimi izkušnjami vendar vzor in svetel primer vsemu svetu. Na- mesto tega pa dopušča poglabljanje prepada med civilizacijami in verami, kar je smer, ki je v svoje dobro nikakor ne bi smela vzdrževa- ti. In zakaj jo kljub temu vzdržuje? Janez Povše N Najuglednejši clevelandski Slovenec je bil Frank Lausche, ki je bil v svoji karieri sodnik, župan Clevelanda, guverner Ohia in zvezni senator. Menda je imel resne možnosti tudi za predsedniško palačo, a naj bi bil preveč svobodomiseln in premalo podrejen stranki. V Clevelandu bodo v tej stavbi začeli kmalu variti in prodajati Laško pivo, ki je med tukajšnjimi Slovenci zelo priljubljeno Aktualno 30. aprila 2015 3 Novi obrazci za gradbeništvo bodo kmalu tudi v slovenščini V deželnem uradnem listu so bili 1. aprila objavljeni novi poenoteni obrazci v zvezi z gradbeniškim sektorjem, ki jih odslej morajo uporabljati vse občinske uprave oz. posamezniki, ki vlagajo prošnje za različna gradbeniška dovoljenja. V naslednjih dneh je na pobudo goriških upraviteljev iz vrst Slovenske skupnosti in pokrajinskega tajnika SSk Julijana Čavdka deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec posegel pri pristojni odbornici Santorovi in njenih funkcionarjih s priporočilom, naj deželna uprava poskrbi tudi za slovensko različico obrazcev. Mimo tega, da je pravica do uporabe slovenščine na zaščitenem območju uzakonjena, in ob tem, da bi bila taka poteza pozitiven znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti - piše Gabrovec v svojem dopisu –, gre med drugim za zelo uporabno dokumentacijo in torej ne zgolj za načelno zahtevo. Občinski uradi za urbanistične in gradbeniške zadeve so ena od tistih služb, ki ima največ neposrednega stika z občani, zato je zahteva dvojezičnih občin, da dobijo prevedeno dokumentacijo, legitimna in povsem utemeljena. Če pa bi deželna uprava prepustila prevajanje posameznim občinskim upravam, bi to pomenilo v prvi vrsti neopravičljivo potrato javnega denarja, saj bi bilo isto delo naročeno vsakič na novo. Poleg tega bi na ta način gotovo dobili ničkoliko različic slovenskih tekstov, ki se neizbežno pojavijo pri prevajanju. To pa bi bilo v nasprotju najprej z glavnim ciljem objave novih obrazcev, ki je ravno uniformiranje in standardizacija dokumentov. Na osnovi Gabrovčevega priporočila je pristojna deželna odbornica Mariagrazia Santoro zagotovila, da je deželna uprava sprožila postopek za prevod dokumentov, ki bi morali biti po predvidevanjih na razpolago občinam in slovenskim občanom že konec maja. Na slovenskih šolah so izbirali predstavnika v višji šolski svet V torek so na vseh ravnateljstvih slovenskih šol volili slovenskega predstavnika v višji šolski svet. Sindikat slovenske šole je predstavil svojo listo Skupaj za slovensko šolo in kandidiral podravnatelja na goriškem licejskem polu Trubar-Gregorčič prof. Petra Černica ter učiteljico tržaške večstopenjske šole pri Sv. Jakobu Alenko Dobrila. Dosedanji slovenski predstavnik v tem pomembnem posvetovalnem organu italijanskega šolskega ministrstva je bil prof. Enzo Pavletič, ki poučuje na Državnem tehničnem zavodu Cankar-Vega-Zois v Gorici. Od leta 1974, ko je stopil v veljavo predsedniški odlok št. 416, pa so se kot predstavniki slovenskega šolstva zvrstili prof. Samo Pahor, prof. Pino Pečenko, prof. Tomaž Simčič in prof. Silvana Hvalič. Vsi so bili izraz Sindikata slovenske šole. Zakonski odlok 233/1999, ki je znižal število članov višjega šolskega sveta in bo tokrat prvič stopil v veljavo, pa izrecno predvideva po enega predstavnika za šole francoske, nemške in slovenske manjšine v Italiji. Višji šolski svet izdaja obvezna mnenja na temo šolstva in je zagotovilo za enotnost šolskega sistema v državi in nudi tehnično ter znanstveno podporo šolskemu ministrstvu. Prvič je bil imenovan leta 1847 v času Sardinskega kraljestva, v povojnem obdobju se je prvič sestal leta 1948. Kratke Evropska komisija je med sedmimi glavnimi institucijami Evropske unije na podlagi Lizbonske pogodbe iz leta 2009. Sestavlja jo 28 komisarjev, eden za vsako državo članico EU; izbere in vodi jih predsednik. Evropska komisija, ki je v bistvu vlada EU, zastopa interese skupnosti, oblikuje predloge novih evropskih predpisov ter skrbi za izvajanje politik in porabo denarja EU. Sedanji predsednik Evropske komisije je Luksemburžan Jean-Claude Juncker. Imenoval ga je Evropski svet, ki je imenoval tudi vse evropske komisarje na predlog predsednika Junckerja. Predsednika Komisije in komisarje mora nato odobriti tudi Evropski parlament. Parlament je edina institucija, ki ima pristojnost, da Komisijo razpusti. V sedanji Komisiji zastopa Italijo Federica Mogherini, ki zaseda mesti podpredsednice ter Visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnost. Slovenska komisarka pa je Violeta Bulc, ki ji je bil zaupan resor za prevoze. Delo Evropske komisije lahko strnemo v štiri skupine: Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove zakone in predpise; upravlja proračun EU; izvršuje zakonodajo EU; zastopa EU na mednarodni ravni, tako da sklepa sporazume. Sedež Evropske komisije je v Bruslju. Uradi pa so tudi v Luksemburgu, predstavništva pa v vseh državah članicah EU. Komisija ima tudi svoje delegacije v glavnih mestih po vsem svetu. (vir: www. europa. eu) EU slovarček: Evropska komisija ponedeljek se je v poslanski zbornici v Rimu ob prisotnosti le 20 poslancev (na 630) začela druga, sklepna obravnava za nov državni volilni zakon. Za vročo razpravo, ki je delno spravila v ozadje praznovanje 70. oblet- nice osvoboditve izpod nacifašizma, so največ pripomogla notranja razhajanja v Demokratski stranki. Trenje je doseglo višek prejšnji teden, ko je stranka najprej zamenjala 10 svojih pred- stavnikov v pristojni komisiji, predsednik Renzi pa je v televizijski oddaji “Otto e mezzo” (La7) izjavil, da bo na volilni zakon postavil zaupnico in odstopil, če ne bo izglasovana. Odgovor je do- bil med oddajo “In mezz’ora” na tretji državni mreži, ko je načelnik svetniške skupine Demo- kratske stranke (sicer v odstopu) Roberto Spe- ranza ocenil, da zaupnica na volilni zakon je na- silje nad parlamentom. Poslanci Forza Italia pa so napovedali kar osem glasovanj za ustavno preverjanje. Italicum je svoj zakonodajni postopek začel pred enim letom prav v poslanski zbornici. Na podla- gi političnega dogovora “Patto del Nazareno”, ki sta ga sklenila Matteo Renzi in Silvio Berlu- sconi, je zakonski osnutek užival široko podpo- ro. Zaradi popravkov v senatu pa se je moral za- kon vrniti v poslansko zbornico v drugo branje. Zataknilo pa se je pred izvolitvijo novega pred- sednika republike, ko je predsednik Renzi uvel- javil svojega kandidata Sergia Mattarello proti mnenju Berlusconija, čeprav dogovor iz ul. del Nazareno ni vseboval točke o nasledniku Gior- gia Napolitana. Očitno so bili slabi odnosi med Berlusconijem in Mattarello prevelika ovira. Brez glasov Berlusconijevih poslancev pa ministrski predsednik Renzi nima več tiste trdne večine, ki je podpirala Italicum. Drugačna so nasprotovanja volilnemu zakonu, ki prihajajo s strani drugih političnih sil in manjšinskega dela Demokratske stranke. Na- sprotovanja zadevajo vsebino zakonskega bese- dila in še posebej razmerje med glavnimi taj- ništvi strank in volilnim telesom pri izvolitvi kandidatov na listah. Italicum, ki naj bi zagota- vljal vladno stabilnost, odpravlja koalicije in po- vezovanja. V 100 volilnih okrožjih določi stran- ka nosilca oziroma prvega kandidata na listi, ki lahko kandidira tudi v več okrožjih in je prvi iz- voljen, za ostale odločajo preference. Volivci bo- do lahko oddali preferenco dvema kandidatoma različnega spola. Lista, ki prejme več kot 40% glasov, pridobi 340 poslanskih mest. Če nobena lista ne doseže 40%, se izvede balotaža med prvi- ma dvema. Zakon predvideva splošni 3% vstop- ni prag. Za senat pa naj ne bi bilo več volitev, ker ga bodo po novem zastopali predstavniki dežel. Po odobritvi bo nov volilni zakon stopil v veljavo 1. julija 2016. Prva kritika, naperjena proti zakonu, je ta, da bo na tak način večina poslancev izvoljena na po- dlagi izbire strankarskih tajništev in ne s strani volivcev. Druga pa ta, da bo zmagovita lista ime- la v odstotkih veliko večjo večino v poslanski zbornici od tiste, s katero so jo podprli volivci, še posebno, če upoštevamo vedno večji upad vo- lilne udeležbe. Nov volilni zakon je bil tudi priložnost, da bi se uresničil 26. člen iz zaščitnega zakona 38/01 za olajšano izvolitev slovenskega predstavnika v obe veji parlamenta. Vsi poizkusi so bili še en- krat neuspešni in vrnili smo se na t. i. Bratinovo volilno okrožje, kar je poslanka Tamara Blažina v intervjuju v Primorskem dnevniku označila za edino možno v danih okoliščinah. O predlogu, ki ga je zagovarjala stranka Slovenska skupnost, pa je bilo njeno mnenje, da je bil mišljen le za predstavnika SSk in ne celotne manjšine. A je res tako? Posebno okrožje, kjer bi bile za Sloven- ce olajšane okoliščine za izvolitev, ne daje no- benih zagotovil. Glavno besedo bodo še vedno imele vsedržavne stranke oziroma Demokratska stranka. K temu je treba dodati še vprašanje, ali bo Demokratska stranka določila Slovenca ali Slovenko za nosilca liste. Tukaj pa sta že dve ne- gativni posledici: Slovenci v FJK si ne bomo av- tonomno izbrali svojega predstavnika, ne pri iz- biri kandidatov ne pri samih volitvah in rakom žvižgat gre tudi toliko opevana pluralnost v manjšini. Dodati gre še veliko razliko v primer- javi s pogoji na Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta, ki ostajajo nespremenjeni, ter z zagoto- vljenim predstavništvom dveh priznanih manjšin v Državnem zboru Republike Sloveni- je. Stranka Slovenska skupnost si je od vsega začet- ka prizadevala, da bi se tudi v vsedržavnem vo- lilnem zakonu uveljavil model, ki velja za dežel- ne volitve, kjer je omogočen nastop liste, ki je izraz slovenske manjšine. In to zaradi tega, ker je na tak način manjšina avtonomna pri izbi- ranju svojih predstavnikov. Ob primernem do- govoru znotraj slovenske narodne skupnosti bi to bila enkratna priložnost za volitve znotraj vo- lilnega telesa Slovencev v FJK. To pa je propadlo, ko so črtali volilne povezave. Vseeno pa bi se lahko še vztrajalo, če bi bilo v manjšini soglasje na načelu, da si moramo Slovenci sami izbrati lastnega predstavnika brez zunanjih vplivov. Žal so obveljale drugačne logike in verjetno je “Bra- tinovo okrožje” rešitev za tisti del Slovencev, ki ne sprejema samostojnega političnega nasto- panja in zagovarja vključevanje v italijanske stranke. @JulijanCavdek V Dvomljive izjave poslanke Tamare Blažina glede olajšanega zastopstva za Slovence V parlamentu izredno zaostreni toni pri sprejemanju novega volilnega zakona Milanu se bo v petek, 1. maja, ob 10. uri slovesno začela svetovna razstava EXPO Milano 2015. Gre za svetovni dogodek, ki se vrsti vsakih pet let, traja pa lahko do šest mesecev in za katerega skrbi Mednarodni urad za razstave v Parizu. Prva taka razstava je bila leta 1851 v Londonu, med zgodovinske simbole svetovne razstave pa spadata Eifflov stolp v Parizu (1889) in Atomium v Bruslju (1958). V letih je zani- manje za ta svetovni dogodek stalno na- raščalo in številke, ki jih pariški urad navaja, so zares zgovorne. Leta 2000 je v Hannover prišlo 19 milijonov obiskovalcev, pet let ka- sneje so jih v japonskem mestu Aichi zabe- ležili 22 milijonov, pred petimi leti pa si je razstavo v kitajskem Shanghaju ogledalo 73 milijonov ljudi. Ali bo Milanu uspelo doseči nov rekord, bomo izvedeli proti koncu le- tošnjega leta. Kot je že znano in kot je Novi glas že poročal, je osrednja tema svetovne razstave EXPO Mi- lano 2015 “Hrana za planet, energija za življenje”, kar zgodovinsko predstavlja naj- večji svetovni dogodek na to temo. 140 držav in mednarodnih organizacij se bo v šestih mesecih soočalo s to temo in bo predstavilo predloge za proizvodnjo zdrave prehrane v spoštovanju planeta Zemlje. V to tematiko veliko vlaga tudi Italija kot organizator sve- tovne razstave in kot država, ki ima dolgo zgodovinsko in kulturno tradicijo ravno na tem področju. V Milanu je prisotna tudi Slovenija s paviljo- nom in z geslom “Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava”. Slovenski nacionalni dan v sklopu Expo-ja bo 19. junija 2015, še prej pa se bo zvrstilo več predstavitev po regijah. Slovenci v Italiji se bodo na področju turiz- ma in kulture predstavili v petek, 15. maja 2015, v povezavi z obalno-kraško regijo. V ta namen slovenske organizacije SSO, Sloven- ska prosveta, ZCPZ TS, ZCPZ GO, ZSKP in Združenje E. Blankin organizirajo celodnev- ni izlet z avtobusom; vpisi že potekajo. Več informacij je na razpolago na spletnih naslovih www. exposlovenia. si ali www. ex- po2015. org. @JulijanCavdek V Začenja se svetovna razstava EXPO Milano 2015 Kristjani in družba30. aprila 20154 Nov nadškof msgr. Alojzij Cvikl “Skupaj prosimo Gospoda, naj odpusti in očisti” MARIBORSKA NADŠKOFIJA ovoimenovani maribor- ski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl je bil v nedeljo na doživeti slovesnosti v mariborski stolnici posvečen v nadškofa, zatem pa je tudi urad- no prevzel vodenje mariborske nadškofije. Ob tem je prisotne in vernike pozval, naj skupaj začne- jo pisati novo poglavje v zgodo- vini nadškofije. V škofa je jezuit- skega duhovnika in dosedanjega začasnega ekonoma nadškofije posvetil apostolski nuncij Juliusz Janusz v spremstvu dosedanjega apostolskega administratorja mariborske nadškofije Stanislava Lipovška in upokojenega mari- borskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Ob tem je pozval k ponižnosti in solidarnosti, saj je pred nadškofijo še vedno težko obdobje. “Novi nadškof bo, ko- likor je mogoče, moral popraviti napake iz preteklosti”, je dejal. “Potem ko smo slišali mnenje kongregacije za škofe, menimo, N da si, ljubljeni sin, obogaten spotrebnimi lastnostmi in iz-kušen v krajevnih cerkvenih rečeh, primeren za vodenje omenjene Cerkve”, je v pismu Cviklu, ki ga je prebral nadško- fijski kancler kanonik Janez Le- snika, zapisal papež Frančišek. Po homiliji je nadškof po- svečevalec zastavil Cviklu devet vprašanj, ob katerih je ta izpove- dal svojo vero in pripravljenost služiti Cerkvi. Med litanijami je ležal pred oltarnimi stopnicami, zatem pa so škofje Janusz, Li- povšek, Smej in ostali navzoči molče položil roke nanj. Med posvetilno molitvijo sta diakona držala nad glavo novega nadško- fa odprto evangeljsko knjigo, kar je znamenje, da je škofovska služba breme in odgovornost. Po maziljenju glave je novopo- svečeni nadškof prejel še prstan, škofovsko pokrivalo - mitro in pastirsko palico. Msgr. Cvikl je sedel na svoj škofovski sedež in bil tako tudi uradno umeščen. Zatem je prvič kot nadškof vodil mašo in blagoslovil vernike. V nagovoru se je zahvalil družini, nekdanjim sodelavcem, verni- kom, papežu, prisotnim na slo- vesnosti ter svojima predhodni- koma Francu Krambergerju in Marjanu Turnšku. “Žal zgodovi- ne ne moremo spremeniti. Dej- stva in bolečina ostajajo. Priza- dete prosim odpuščanja”, je de- jal in dodal: “Skupaj prosimo Gospoda, da odpusti in očisti, kar je bilo narobe, in nam da mi- lost, da odpustimo drug druge- mu, gremo naprej in začnemo pisati novo poglavje zgodovine”. Celotni Sloveniji je v izjavi za medije po koncu uradne slove- snosti sporočil, da si bo prizade- val za vse, kar je dobro: “Mislim, da je v našem narodu toliko do- brega, plemenitega, lepega. Daj- mo to razvijati in na tem graditi, pa bomo res živeli v slogi, prija- teljstvu in razumevanju”. Slovesnosti v mariborski stolnici so se udeležili številni cerkveni predstavniki, med drugim kardi- nal Franc Rode, ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan. Med prisotnimi na slovesnosti so bili tudi predstavniki kato- liške Cerkve na Hrvaškem, v BiH, Avstriji in na Slovaškem, slovenske evangeličanske Cer- kve, pravoslavne Cerkve in islamske skupnosti, medtem ko sta bila med redkimi predstavni- ki države in politike predsednika SDS Janez Janša in NSi Ljudmila Novak. Soočanje z genocidi in ignoranco “Sem mar jaz varuh svojega brata?” (Prim. 1Mz 4, 9) ako se soočati z genocidi 20. in 21. stoletja? Kaj pri odgovoru na to vprašanje lahko prispeva krščanstvo? Bog nas kliče v skupnost, ki je globlja od nacionalne pripadnosti. Cer- kev je znamenje in orodje odrešenja. Se pravi, da smo kri- stjani poklicani, da smo v službi preseganja ovir, predsodkov, so- vraštva in nasilja med pripadniki različnih narodov, ver, kultur in političnih prepričanj, kateremu smo žal priče tudi danes. Kristja- ni smo poklicani ne le k temu, da “gradimo Cerkev”, temveč da smo v službi človeške skupnosti, ki presega verske in narodne ok- vire, kar pa seveda ne pomeni preziranje ver, narodnosti, jezi- kov in kultur. Drugi ni naš so- vražnik. Poklicani smo k ljubez- ni. Brez ljubezni do Boga in bližnjega ne moremo osmisliti našega življenja, ne moremo živeti dostojanstveno, naše življenje ne more biti nekaj veli- kega in lepega. Brez služenja “polisu” in “demosu”, kristjani v resnici ne pripadamo niti Cer- kvi. Za nami je 24. april 2015 in praz- novanja stoletnice genocida nad Armenci; spomin na to, da je Turčija po ocenah zgodovinar- jev, med leti 1915 in 1923, okrut- no umorila 1 milijon in 400 ti- soč Armencev. Zakaj so papeževe besede o “prvem genocidu 20. st. ” naletele na tako močno na- sprotovanje, in to ne le v Turčiji, temveč tudi med politiki na Za- hodu? Pomislimo na tretji rajh, na sta- linizem, na genocid, ki je bil med 1929 in 1933 izveden nad Ukrajinci, na fašizem, na povoj- ne poboje v Jugoslaviji. Po 70 le- tih od konca vojne nam še ni uspelo pokopati mrtvih. Zato so te rane še vedno odprte! Če je sprava zadeva dobre volje in svo- bodne odločitve vpletenih v državljansko vojno, pokop mrtvih to ne bi smel biti. Ne- sramna zloraba je zavlačevanje pokopa mrtvih z izgovorom, da sprava še ni bila dosežena. Rav- no obratno je res: brez pokopa mrtvih sprave ne bo! Globalizirano nasilje islamistov v Iraku, Siriji, Jemnu, Nigeriji, pravzaprav po vsem svetu, torej ni nekaj novega. Nasilje islami- stov nas lahko spomni na nasil- je, ki se je dogajalo v preteklosti v Evropi, in na nasilje, ki ga je K Evropa izvajala po svetu, ter je ledokaz, da ideje o etničnemčiščenju ter čiščenju po ključu verske pripadnosti niso mrtve. Navadili smo se in nas niti ne strese več, ko nam mediji vsa- kodnevno poročajo o umorih in atentatih. Bo papež Frančišek, ko bo 6. ju- nija 2015 obiskal Sarajevo, spre- govoril o norosti, ki se je na ob- močju Jugoslavije dogajala pred 20 leti? Konflikt med Srbi, Hrva- ti in Muslimani na Balkanu traja že stoletja. Kot da vse čaka na no- ve genocide! Ne gre le za zločine, ki se zgodijo v navalu strasti, temveč za zavestne in po- drobne načrte o sistematičnem uničenju določenih skupin ljudi v družbi. Pri vseh teh dogajanjih se srečujemo s krutimi zgodovin- skimi dejstvi, z resnico, o kateri pričajo tisoče in tisoče strani do- kumentov. Kdor se želi poučiti, lahko o preteklosti izve veliko. Zgodovina je učiteljica in bi ji morali zato dati pomembnejše mesto, kot ga ima. Toda, ali je poznavanje zgodovinskih dej- stev dovolj? Kako stopiti iz začaranega vrtinca sovraštva in nasilja? Kje je zaščita preganja- nih? Zakaj mednarodna pomoč ne deluje dovolj hitro in učinko- vito? Zakaj toliko molka v medi- jih, zakaj nas je strah povedati re- snico? Mar politični oportuni- zem na dolgi rok res prinaša bla- goslov in blagostanje? Manipu- lacija in brisanje zgodovinskega spomina ne more zagotoviti re- sničnega miru in blaginje. Za dopuščanje instrumentalizacije vere in narodne pripadnosti v namene političnih in gospodar- skih ideologij je odgovoren prav vsakdo izmed nas, predvsem Slovenska karitas je lani pomagala 100.000 ljudem Neprecenljivo humanitarno delo slovenski mreži Karitas so lani ob približno ena- kih donacijah kot leto po- prej pomagali nekaj več kot 106.000 ljudem; od njih nekaj več kot 90.000 družinskim čla- nom in posameznikom, nekaj več kot 10.000 starejšim, dobrim 2700 migrantom in nekaj več kot 1300 brezdomcem. Za pomoč v državi so skupaj namenili nekaj manj kot osem milijonov evrov. Generalni tajnik slovenske Kari- tas Imre Jerebic je na predstavitvi letnega poročila te dobrodelne organizacije v Črnomlju navedel, da so skupaj s pomočjo v tujini, predvsem pri lanskih poplavah v Srbiji in BiH, za pomoč namenili nekaj več kot deset milijonov evrov. Glavnino njihove pomoči v obli- ki hrane, higienskih pripo- močkov in plačila položnic pa so prejele družine, ki so v hudih sti- skah. Več kot 10.000 prostovoljcev, ki V delujejo v 459 župnijskih Karitas,je razdelilo nekaj več kot 2400ton hrane. S plačilom položnic so pomagali dobrim 16.000 pro- silcem. Ker so Slovenijo lani pri- zadeli žled in poplave, pa je Kari- tas na prizadetih območjih skoraj tristo socialno ogroženim gospo- dinjstvom razdelila dobrih 250.000 evrov pomoči. Po podatkih, ki jih je predstavil sodelavec Karitas Peter To- mažič, so največ oz. 56 odstotkov njihovih pri- hodkov prispevali različni donatorji - 42 odstotkov je bilo donacij in sponzor- stev, 14 odstotkov pa so dobili v hrani in dru- gačnih oblikah. Največ posamične oz. 12 odstotkov pomoči so do- bili od Fundacije za finan- ciranje invalidskih in humanitar- nih organizacij ter od države, ki je prispevala 11 odstotkov. Ose- modstotni delež pomoči so do- bili iz evropskih blagovnih re- zerv, razliko so prispevali manjši donatorji. Karitas je za svoje lanske dobro- delne programe skupaj namenila dobrih 91 odstotkov sredstev, ne- kaj manj kot sedem odstotkov je porabila za svoje delovanje in dva odstotka za stroške dobrodelnih akcij. V škofijskih Karitas, zavodih in državni Karitas je bilo na po- dročju splošne dobrodelnosti la- ni redno zaposlenih 32 ljudi in enajst preko javnih del. Na področju socialno-varstvenih programov pomoči odvisnikom, ženskam v stiski, brezdomcem, posameznikom brez zdravstve- nega zavarovanja in žrtvam trgo- vine z ljudmi, za kar stroške dela večinsko financira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je delovalo 43 redno zaposlenih in 18 preko javnih del. Dva zaposlena sta delovala na področju preventive in izo- braževanja ter še eden na po- dročju mednarodne humanitar- ne in razvojne pomoči ter pri projektih globalnega učenja, je med drugim navedel Tomažič. Dolgoleten rektor Slovenika v Rimu Umrl je msgr. Maksimiljan Jezernik Celju je 21. aprila v 94. letu starosti umrl apo- stolski protonotar msgr. Maksimilijan Jezernik, dolgolet- ni rektor in duša Papeškega slo- venskega zavoda in neutrudni voditelj slovenske skupnosti v Rimu. Pogreb je bil 23. aprila na Ponikvi pri Celju. Jezernik se je rodil 22. februarja 1922 v Gornji Ponikvi pri Žalcu. Med drugo svetovno vojno je kot študent zapustil domovino in prišel v Rim, kjer je dokončal teološke študije in bil leta 1949 posvečen v duhovnika. Kot so napisali na spletnem portalu Ra- V dia Ognjišče, je v Rimu nadalje-val podiplomski študij in dokto-riral iz filozofije, misijologije in civilnega prava. Opravljal je od- govorne službe v Zavodu za šir- jenje vere, na papeški univerzi Urbaniana in drugih vatikan- skih ustanovah. Celih 50 let je vodil dušnopastirsko oskrbo Slo- vencev v Rimu in bil duhovni vodja versko-kulturnega društva rimskih Slovencev, ki se je leta 1987 preimenovalo v Slovensko skupnost Anton Martin Slomšek v Rimu. Pokojnik ima največje zasluge za ustanovitev, razvoj in delovanje zavoda Slovenik, ki ga zelo dobro poznajo tudi številni zamejski Slovenci. Ob ustanovit- vi leta 1960 je bil za prvega rek- torja imenovan p. Anton Prešeren, leta 1965 pa je msgr. Jezernik najprej postal pro-rek- tor, januarja 1972 pa rektor Slo- venika. Povezal se je z dobrotni- ki iz slovenskega izseljenstva in zamejstva, da so s svojimi pri- spevki podprli nakup hiše na Apijski cesti, za njeno obnovo in umetniško olepšanje prostorov pa je pridobil številne slovenske umetnike. Leta 1978 je bil med ustanovitelji Slovenske bogo- slovne akademije v Rimu in po- tem vrsto let idejni snovalec in duša odmevnih znanstvenih simpozijev. Petnajst let je kot ge- neralni postulator uspešno vodil tudi postopek za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Ob zlati maši leta 1999 mu je mariborski nadškof dr. Franc Kramberger izročil papeško odli- kovanje najvišjega reda, naslov apostolski protonotar. Službo rektorja je opravljal do septem- bra leta 2001. Gospod življenja naj mu bo bo- gat plačnik za vse dobro, kar ga je storil! smo krivi, če molčimo in na to zavajanje ne opozarjamo. Še pomnite, kako so največji stro- kovnjaki in pripadniki igral- niškega lobija nam Slovencem utemeljevali megaigralnico na Goriškem z utemeljitvijo, da bo- do negativne posledice nosili predvsem Italijani? Kristjani verujemo, da Bog kliče vse ljudi; tudi nasilneže, tirane, diktatorje, fanatike, tajkune, iz- koriščevalce, mafijce. Bog jih želi osvoboditi njihovega suženjstva, ki je utemeljeno na pohlepu, predsodkih, sovraštvu, častihlep- nosti, malikovanju denarja in politične moči. Vsi ti zasvojenci potrebujejo spodbudo! Potrebujejo zdra- vljenje! Vsi skupaj potrebujemo preventive in vzgoje za resnico. Žal se soočamo z ignoranco (“nevednostjo”) v medijih in tu- di v šoli. Kdor nasprotuje nasilju islamskih teroristov, je hitro raz- glašen za islamofoba. Kdor je proti redefiniciji družine, je raz- glašen za homofoba. Preganjani so tisti, ki opozarjajo na krajo, in ne tatovi. Ne razlikovati tega po- meni biti ignorant in nasilnež, živeti v megli in temi. “Ignoran- tia non est argumentum”! To je mračnjaštvo tako opevane de- mokracije, ki to ni. To pomeni poraz države. Z laicističnim rela- tivizmom in cinizmom je t. i. Za- hod postal največji sovražnik sa- mega sebe. Kdo stoji za vsem tem? Kdo meša štrene in ima v rokah niti (ne vseh!)? Kdorkoli že, ne pozabimo, da je resnica nad diplomacijo, politiko in go- spodarskimi interesi! Bodimo re- alni in preudarni: določenih do- brin nam ne more dati politična, gospodarska in vojaška moč. Bogdan Vidmar Foto T. Petelinšek za STA Goriška30. aprila 20156 Jazbine / Razstava del Valentina Omana V petek, 1. maja, bo ob 11. uri na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah odprtje razstave “Ara Pacis Valentina Omana in obrazi prve svetovne vojne”. Koroški umetnik, ki se je rodil v Štebnu blizu Beljaka leta 1935, je vse življenje predan likovni umetnosti in prizadevanjem za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem. Njegov umetniški ciklus Ara Pacis se navdihuje pri spomeniku-oltarju miru v vasi Medea pri Krminu, ki je posvečen žrtvam vseh vojn. Umetnik, ki mu je domače razmišljanje o različnih istovetnostih in o nerazumnosti preteklih grozot, izraža s svojimi abstraktnimi likovnimi deli in s prepoznavno osebno govorico notranji spor, ki ga vzbujajo binomi stvarnost-vizija, nebo-zemlja, vojna-mir. Na Jazbinah ga bo predstavila dr. Gisela Hopfmüller. Iz beležke goriškega nadškofa Redaellija Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli bo v četrtek, 30. aprila, ob 19. uri vodil molitev Via Lucis z mladimi iz nadškofije ob kostnici v Redipulji. V nedeljo, 3. maja, bo ob 10. uri podelil sv. birmo v stolnici v Krminu; ob 18.30 bo v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici vodil mašo zadušnico za deportirance v Jugoslavijo. Kratke Dorica Makuc na srečanju pod lipami “Obisk taborišča je prava pot, da razmisliš o človeku” orica Makuc, časni- karka, raziskovalka in tenkočutna pri- povedovalka življenjskih zgodb naše polpretekle zgo- dovine, je sredi oktobra lani že bila gostja “srečanj pod li- pami” v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ko je predsta- vila dokumentarec o prvi svetovni vojni. Prejšnji četrtek, 23. aprila, pa je - ob skorajšnji 70. obletnici kon- ca druge svetov- ne vojne - prika- zala izredno zani- miv film z naslo- vom Somrak člo- veka, ki ga je po- snela s prijateljico režiserko Mijo Janžekovič, pri- poveduje pa o - edinem ženskem - nacističnem ta- borišču v Raven- sbrücku. Na večeru v orga- nizaciji Krožka Anton Gregorčič in Kulturnega centra Bratuž je prof. Adrijan Pahor o gostji dejal, da je velik del življenja posvetila odkrivanju, dokumentiranju, ra- ziskovanju virov in gradiva, ki ga je nato oblikovala v televizijski dokumentarni film, radijsko na- daljevanko, reportažo ali knjigo, saj je kot zelo plodna publicistka obdelala najrazličnejše teme. O taborišču v Ravensbrücku je med drugim pisala v knjigi Pri- morska dekleta v Nemčijo gre- do, svojem zadnjem delu, ki je izšlo leta 2005 pri Goriški Mo- horjevi družbi. Dorica Makuc je izjemna in nadvse angažirana ustvarjalka, ki je s svojim širšim zanimanjem za slovensko zgo- dovino postavila trdne temelje za kasnejše raziskovalce in nav- dušence za tovrstne tematike, je še dejal Pahor. Ravensbrück je bilo eno najbolj zloglasnih taborišč v času od 15. maja 1939 do 30. aprila 1945, ko je bilo osvobojeno. Namenjeno je bilo ženskam, najprej Avstrij- kam in Nemkam, v glavnem ko- munistkam, socialistkam, Jeho- vim pričam, cigankam, poli- tičnim nasprotnicam nacizma; nato so vanj pošiljali vsakršne deportiranke predvsem iz Vzhodne in Južne Evrope, tudi Slovenke. Taborišče je bilo po- stavljeno v mrzlem predelu Nemčije, kakih 90 km severno od Berlina. Bilo je predvsem de- lovno, a zaradi težkega dela, izčrpanosti, lakote in mraza je tam umrlo veliko žensk in otrok. Prek nemih prizorov, srhljivih slik in pretresljivih pričevanj de- portirank film Somrak človeka, ki je izšel pred 35 leti, izrisuje eno najbolj bridkih in najtem- nejših strani človeške zgodovi- ne. Dorica Makuc se je z ljubeznimi- vi besedami želela spomniti ne- katerih oseb, ki bi jih ta večer ra- da imela ob sebi, pa jih žal ni bi- lo. Tako se je poklonila goriški deportiranki Vilmi iz Štandreža, ki leži v bolnišnici, nato Bojani Pavšič iz Kromberka, “enkratni osebi”, ki je v zadnji vojni ogromno pretrpela, saj je v Ra- vensbrücku izgubila deset dni starega otroka; ko je ob koncu D prihitela domov, ji je sosed po- vedal, da tam ne bo našla ne bra- ta ne očeta ne moža... Septembra 1941 so v Ravensbrück pripeljali prve štiri Slovenke iz Gorenjske, nato Štajerke in Korošice, po ka- pitulaciji Italije pa v vse večjem številu Slovenke iz tedanje Lju- bljanske pokrajine in Primorske. V Ravensbrücku je bilo skupno okrog 2.800 jugoslovanskih državljank in Primork, ki so bile pod Italijo. Ker je bilo med temi kar 2.300 Slovenk, so se na lju- bljanski televiziji odločili, da po- snamejo film o tem edinem žen- skem koncentracijskem tabo- rišču. V Vzhodni Berlin je šla Do- rica Makuc s “prijateljico, sode- lavko in režiserko” Mijo. Tam sta ju čakala “dva policista iz zna- menite Stasi”, ki sta ju ves čas spremljala... V filmu med drugimi nastopajo ravnateljica tamkajšnjega muze- ja, taboriščnice, ki sta jih avtori- ca in režiserka poiskali po Slove- niji (Marija Vipotnik, Mara Čepič, Anica Preželj, Terezija Blažič, Katarina Miklova idr.). “Med vojno je bilo prizadetih tu- di veliko slovenskih goriških družin”. Sredi filma je posnetek Pavline in Hele, hčera skladatelja Emila Komela, ob koncu pa utri- nek s srečanja članic mednarod- nega komiteja nekdanjih tabo- riščnic iz Ravensbrücka. Leta 1979 so se namreč srečale v Lju- bljani; tam so posneli Rusinjo, Madžarko, Italijanko, Francozin- jo, Nemko, kot slovensko pred- stavnico pa publi- cistko, prevajal- ko in gle- dališko kritičarko Rapo Šuklje, pokojno kolegico in “dobro prijatelji- co” Dori- ce Makuc. Izjavo je dal tudi Simon Wiesenthal, “znameniti mož in neizprosen lovec na na- ciste”, ki je ekipo prijazno sprejel na Dunaju. Opozoril je, da naci- zem ne živi le v Nemčiji in Av- striji, temveč tudi drugod in čaka na krizo. “V času krize je demo- kracija v defenzivi in nezadovol- jstvo koraka po ulicah. To je bil Hitlerjev recept in brez krize ne bi bilo Hitlerja”. Danes ni nepo- sredne nevarnosti neonacizma, vendar ostaja prikrita nevar- nost; zato se moramo proti nje- mu boriti, da ne bo prepozno, je poudaril Wiesenthal. Nekaj manj kot uro trajajoči film Somrak človeka ima posebno vrednost, saj vsebuje dokumen- te, grozljive fotografije in pretre- sljiva pričevanja, ki jih je avtorica povezala v organsko celoto na re- snicoljuben in čuteč način. Pri- poveduje o popolnem razčlo- večenju, kakršnega je sposoben povzročiti samo totalitarni si- stem, o fizičnem in psihičnem trpljenju na robu zmogljivosti. Razvrednoteno je vse, kar nas dela ljudi. Glavno in naj- močnejše sporočilo je gotovo to, da se mora zgodovinski spomin nujno ohraniti, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Storiti je tre- ba vse, da bi skušali na vso moč preprečiti okoliščine, v katerih se lahko zgodi, da eni postanejo žrtve, drugi rablji, je bilo še po- vedano v dokumentarcu. V pogovoru z Adrijanom Pahor- jem je Dorica Makuc po ogledu filma dejala, da je v Ljubljani imela prijateljice, na Goriškem pa sorodnice in znanke, ki so bi- le odpeljane v Nemčijo. “S seboj sem nosila vse te zgodbe. Če de- laš na televiziji, pa je nujno, da se lotiš take tematike”. Obisk ta- borišča in kraja smrti je po nje- nem mnenju “prava pot, da ma- lo razmisliš o človeku, o tem, kar je”. Najbolj so ji ostali v spominu otroci, “nič krivi”, in pa grozljivi “po- segi, ki so si jih do- volili zdravniki”. Marsikdo je o tem dolgo molčal: “O tem, kar si pretrpel, je najtežje govoriti z najbližjimi. Bo- lečina ne jenja, ostane”. O skupi- nah oz. narodih, ki “skrivajo svoje zločine”, pa je avtorica pre- pričana, da “bodo tudi oni ne- koč žrtve drugih”. Glavna gostja večera je nato po- vabila k mizi “Ravensbrückčan- ko” Elizabeto Kumar iz Solkana, da bi kaj povedala o sebi. Skup- no z drugimi Goričankam so jo iz Gorice 13. junija 1944 najprej odpeljali v Auschwitz. V zaporu so jim rekli, da gredo v Nemčijo delat na kmetije, v tovarno, “za- to smo šli kar dobre volje”. V Au- schwitzu pa so “tudi najpogum- nejše izgubile upanje, da bi se še kdaj vrnile”. Prav v tistem času so vsi štirje krematoriji delali s polno paro, saj se je bližala Rdeča armada... Vsak dan so te- daj pomorili od 8 do 12 tisoč lju- di, predvsem Židov. “Mi smo bili temu priča, kako so dimniki stal- no bruhali smrdeč dim”. Po hu- di selekciji, ki jo je izvajal zlogla- sni dr. Mengele, so bili jetniki iz- brani za drug transport. Tako je ga. Elizabeta Kumar v začetku septembra 1944 šla v Raven- sbrück. Njej je bilo prizanešeno, da ni bila tam veliko časa, ker so po raznih tovarnah potre- bovali delovno silo; v me- stu Eberswalde je delala granate v tovarni orožja. Delo je bilo težko, hrana slaba, paznice so se ob- našale zelo grdo: veliko žensk je zbolelo in podle- glo. “Pogum nam je dajala misel, da bo vojne kmalu konec”. Zavezniki so nam- reč že bili v Rimu in Nor- mandiji, bližal se je konec vojne. Toda Nemci so jih zadnje dni aprila spet gnali v Ravensbrück, 27. aprila so jih prisilili na pot - “marš smrti” -, tako da so štiri dni hodili, preden so bili osvobojeni. “Kakšna je bila ta pot, ne moreš niti opisati”. Prvega maja 1945 ni bilo več paznikov, vsak je šel svojo pot. “Popoldne so nas dosegli ruski tanki, bili smo osvobojeni”! Ga. Elizabeta Kumar se je 19. aprila letos udeležila velike ko- memoracije v Ravensbrücku: njo in drugih okrog 160 prežive- lih (med temi pet Slovenk) je po- vabila vlada brandenburške dežele. V govorih so poudarili, da je bil Ravensbrück za evrop- ske ženske to, kar je bil Au- schwitz za Žide. Komemoracije v Auschwitzu pa se je ga. Kumar- jeva udeležila 27. januarja letos kot članica državne delegacije Republike Slovenije. Tam je nek- do povedal, da bi morali danes postaviti enajsto božjo zapoved: “Ko se kje godi kaj hudega, ne smeš nikoli stati križem rok”! Mir, ki ga imamo, je negotov. “Res bi morali vse narediti, da bi naša preteklost ne bila prihod- nost mladih rodov, ki pridejo za nami”. / DD Praznik frtalje v Rupi Slovesno praznovanje farnega zavetnika a dan sv. Marka, 25. apri- la, imajo po stari tradiciji v Rupi celodnevno praz- novanje, ki se začenja s slovesno mašo in procesijo in se nadaljuje v popoldanskih in večernih urah s Praznikom frtalje, ki ga že vrsto let prireja domače prosvetno društvo Rupa-Peč. Kulturni pro- gram so oblikovali otroški zbori. Začel je domači zborček, ki ga vo- di Zulejka Devetak, ki je “korajžno” odpel nekaj narodnih. Sledili so otroški zbori z Vrha Sv. Mihaela pod vodstvom Karen Uljan in Mali ve- seljaki iz Doberdoba z zborovodkinjo Matejo Jarc. Števerjansko županjo in predsed- nico Zveze slovenske katoliške prosvete Franco Padovan so or- ganizatorji povabili, da je prisot- nim spregovorila o sedanjem stanju naše skupnosti. Zaustavila se je predvsem pri reformi kra- jevnih uprav, ki ogrožajo samo- stojnost majhnih občin, kot so Števerjan, Sovodnje in druge. Da- nes imajo občine pomembno vlogo pri ohranjanju značilnosti svojih krajev in posegajo na ob- močje v skladu s potrebami do- mačega prebivalstva. Z združitvi- jo z drugimi občinami, predv- sem večjimi (Gorica), domačini ne bi bili več gospodarji na lastni zemlji. Reforma je tudi v nasprot- ju z zaščitnim zakonom, saj krči pravice slovenskega prebivalstva. N Taki reformi krajevnih uprav seje števerjanska občina odločnouprla in se pritožila na deželno upravno sodišče. V nadaljevanju programa sta na- stopila še dva otroška zbora, in sicer iz Štmavra pod vodstvom Lare Feri in F. B. Sedej iz Števerja- na z Martino Hlede. Sledilo je prijetno druženje ob kulina- ričnih dobrotah. Praznik frtal- je se je nadal- jeval v nedel- jo, 26. aprila, z nastopom plesnih sku- pin AKŠD Vi- pava s Peči. Najprej so se na ploščadi prikazale male miške v simpatičnih oblekah in se malo poigrale. Sledilo je več drugih skupin, ki so se predstavile z raz- nimi plesi. Vaditeljica plesnih skupin je Jelka Bogatec. Na prazniku seveda ni manjkalo niti tekmovanje v cvrtju frtalje. Z razliko od prejšnjih let je bila le- tos večina tekmovalcev zelo mla- dih, in to moškega spola. Matjaž Pintar je spretno spodbujal mla- de kuharje in gledalce seznanjal s potekom cvrtja frtalj. Zvečer se je ploščad spremenila v plesišče. Na predvečer prvega maja imajo v Rupi navado, da postavijo dva mlaja. Enega, manjšega, postavi- jo mladi, drugega, višjega, pa fantje in možje. DP Foto DP Foto DP Franca Padovan Dorica Makuc, Elizabeta Kumar in Adrijan Pahor Goriška 30. aprila 2015 7 e vrsto let obstaja čezmejna avtobu- sna linija, ki krajša razdalje med Go- rico in Novo Gorico. Da bi ljudi še bolj spodbu- dili, naj uporabljajo av- tobuse italijanskega prevoznega podjetja APT in slovenskega Avrigo, je goriška po- krajinska uprava sode- lovala pri uresničitvi projekta Tradomo, s ka- terim namerava iz- boljšati trajnostno do- stopnost in mobilnost na čezmejnem po- dročju. Gre za podvig, ki je bil sofinanciran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 s sredstvi Evropske- ga sklada za regionalni razvoj in državnimi sredstvi. Vodilni par- tner je mestna občina Koper, drugi partnerji pa so pokrajina Gorica, mestna občina Nova Gorica, občina Šempeter-Vrtoj- ba, pokrajina Trst in mini- strstvo za infrastrukturo in pro- stor Republike Slovenije. Go- riška pokrajinska uprava na po- dročju mobilnosti izdaja dovol- Ž jenja, izvaja nadzor in načrtuje posege, kar se tiče krajevnega in tudi čezmejnega javnega prevo- za, ima pa tudi delež v kapitalu družbe APT, je na tiskovni kofe- renci povedala podpredsednica pokrajinske uprave Mara Čer- nic. Cilj projekta je torej promo- cija javnega transportnega om- režja in z njo povezana senzibi- lizacija za vprašanja okolja. Da bi to omogočili in olajšali, sta pokrajina in podjetje APT naku- pila tudi dva prodajna avtoma- ta za vozovnice za čezmejno li- nijo: eden je nameščen na (južni) železniški postaji v Go- rici, drugi pa v ulici Caprin, ne- daleč od Trga Evrope in torej se- verne železniške postaje. “Tako bodo vozovnice vedno na raz- polago, tudi ponoči”. Inž. Fla- vio Gabrielcig s pokrajinskega urada za teritorialni razvoj in okolje je dodal, da so - skupno z APT in Avrigom - izdelali in stiskali skupni zemljevid čez- mejne linije in povezanega om- režja, zraven pa tudi informa- tivne zloženke. Posebno učin- kovito “reklamno sredstvo”, ki spodbuja čezmejni javni pot- niški promet, predstavljata dva avtobusa, ki sta prevlečena z jasnimi dvojezičnimi spo- ročili v grafičnem slogu zem- ljevida in zloženk. Območje je dejansko enotno, javni prevozi so v isti mreži, na zemljevidu se skoraj zdi, da meje ni več, je pono- sno dejala Mara Černic. Predsednik APT Paolo Polli je podčrtal, da je čezmejni javni prevoz eden tistih projektov, ki so bili zasnovani, še pre- den je Slovenija stopila v Evropsko unijo. Novi zemljevid daje jasno sliko možnosti povezovanja na območju širše Goriške. Žal se (v Italiji!) le nizek odstotek prebivalcev po- služuje javnih prevozov, stopnja onesnaženosti pa je visoka. Zato si pri APT še bolj prizadevajo za pro- mocijo javnih prevozov in traj- nostnih sistemov mobilnosti. Vzpostavitev trajnostno narav- nanih prometnih povezav v čezmejnem prostoru je stra- teško pomembna za prijaznejše okolje in povečanje gospodar- ske konkurenčnosti prostora. Projekt s takim zemljevidom, ki izrisuje globalno sliko ozemlja, lahko tudi pomaga podirati zi- dove, ki so morda še prisotni v glavah, je dodala funkcionarka APT Sara Cumar. OŠ P. Butkovič Domen Sovodnje Vsi naj najdejo srečo! osnovni šoli P. Butkovič Domen v Sovodnjah ob Soči zvesto ohranjajo tra- dicionalno šolsko prireditev ob začetku pomladi. Tudi letos je bi- lo tako. K sodelovanju so povabili še malčke iz zad- njega letnika sovodenjskega vrtca Čira čara in nastala je živahna, razgibana, kar dol- ga prireditev, katere glavni junak je bil škrat Hopa Cu- pa, ki je izšel iz bujne do- mišljije Marka Gavrilovske- ga. Mali bralci Galeba pisa- telja prav dobro poznajo. V letošnjem letniku namreč prispeva vanj zgodbo v na- daljevanjih o palčku Ušesni- ku, ki prebiva v ušesu in pri- poveduje pravljice za lepe sanje. Učiteljica Egle Fran- dolič in Jana Drassich sta otroke lepo pripravili na nastop, ki je v sovodenjski Kulturni dom Jožef Češčut privabil množico staršev in drugih svojcev nasto- pajočih; ti so navdušeno in s fo- V tografskim aparatom v rokahspremljali ljubko zgodbico s pet-jem in plesom o palčku Hopa Cupi. Ta je živel pod srečnim grmom in bil zelo pameten, saj je znal pomagati živalicam v sti- ski. Iz njega pa so se vseeno dru- gi škratje norčevali, ker je bil pač drugačen od njih. Prikupna pra- vljica, ki govori o gozdnih pre- Obvestila Na tržiški občini je spet odprto slovensko okence, ki deluje v torek in četrtek popoldne in ob sobotah zjutraj. Kulturno društvo Mazzini Endas iz Tržiča, Zadružna banka iz Štarancana in Vileša ter občina Štarancan prirejajo razstavo del likovnih umetnic Mari Angele Davi, Flavie Delise in Mirjane Richter iz Tržiča ter Laure Miorin iz Štarancana. Odprtje bo v ponedeljek, 4. maja, ob 17.30 v občinski dvorani v Štarancanu na Trgu Dante Alighieri. Razstavljena dela bodo na ogled do 16. maja 2015, od ponedeljka do petka ob uradnih urah in ob sobotah od 10.00 do 12.30. Romanje v Medjugorje - Odhod avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz Rožne Doline, s postankom na Kozini za tržaške romarje. Pozno popoldne bodo romarji že v Medjugorju. Naslednja dva dni sta posvečena krajem prikazovanja in bogoslužju ter obisku dobrodelnih ustanov. Odhod domov bo v ponedeljek, 11. maja; prihod je predviden v večernih urah. Vpisi do zasedbe avtobusa pri g. Darku (0039)3703201305, pri g. J. Markuži za tržaške romarje 040/229166, pri ge. Ani za slovenske romarje 05/3022503. Za romarje iz Slovenije in Italije veljavna osebna izkaznica. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Varaždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu po tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okro 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure od 29. aprila do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 1.5.2015 do 7.5.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 1. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 2. maja (vodi I laria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 3. maja (vodi I laria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 4. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 5. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 6. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Čudo ptičjega petja - Izbor melodij. Četrtek, 7. maja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. bivalcih, v katerih se seveda zrca- lijo človeški značaji, napake in želje, je vsem otrokom ponudila priložnost, da so se lepo izkazali v petju, plesu, pa tudi igri. Sami so s pomočjo učiteljic pripravili maske in kostume - najbolj do- miselni so bili tisti, ki so pred- stavljali drevesa (na sliki) - ter se spremenili v ptičke, medvedke, svetlikajoče se kresničke v čarob- ni kresni noči, o kateri so zapele pesmico, ptičke, ki so našli srečo v krmilnici, polni zrnja, med- vedke, ki so jo v skledi, prepolni medu, zajčke, ki so začutili srečo ob sočni detelji … Sreča je to, kar nas osrečuje, so vzklikali otroci, ki so prisrčno zapeli znane otroške pesmice, med katerimi sta se zaslišali tudi Lepo mi poje črni kos in vedra Kekčeva pesem, polna optimizma. S prikazom dogodivščin škrata Hopa Cupe so pristno, kot znajo le otroci, spregovorili o drugačno- sti, ki je vrednota, pa tudi o tem, kako naj kljubuje- mo jezi. Podrezali so še v gledalčevo zavest in jo povprašali, kakšen odnos ima do narave, ali jo spoštuje in ohranja zdra- vo in čisto? Prireditve, ki je kot lahen pomladni vetrček prine- sla vonj po prebujajoči se naravi, sta se udeležili tu- di sovodenjska županja Alenka Florenin in ravna- teljica večstopenjske šole Doberdob, ki je pozdravi- la občinstvo in pohvalila otroke, ker jim je poleg šolskih obveznosti uspelo uresničiti vse- binsko pomenljiv in vizualno barvit odrski nastop. IK DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ s pokroviteljstvom tržiške občine vabita na predstavitev knjige LE ORIGINI DELL’ OCCIDENTE NEL SEGNO DI BELINO prevod knjige “BELINOV KODEKS” Iva Petkovška o delu bosta ob prisotnosti avtorja govorila zgodovinar Valentino Roiatti (UD) ter lektorica Anita Callea (TS) sobota, 2. maja 2015, ob 17. uri šotor na trgu pred občino Člani PD Podgora in pevci MePZ Mirko Špacapan izrekajo članici Albini Pintar iskreno sožalje ob izgubi drage sestre NADJE Priznanje Kazimir Humar, ki ga zaslužnim posameznikom ali društvom podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica in Zveza slovenske katoliške prosvete v spomin na msgr. dr. Kazimirja Humarja, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Priznanje prejmejo društva, organizacije ali posamezniki, ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v korist naši skupnosti. Letošnje, 11. priznanje bodo prejeli: ob 80. življenjskem jubileju g. Ivo Kovic (na sliki) za doprinos in dolgoletno delovanje v domačem kulturnem društvu Rupa-Peč; Mešani pevski zbor Štandrež in Cerkveni pevski zbor iz Štandreža ob 140-letnici delovanja. Datum podelitve priznanja bomo objavili naslednji teden. Priznanje Kazimir Humar Pokrajina Gorica / Projekt Tradomo Okrepitev čezmejnega javnega potniškega prometa Inž. Flavio Gabrielcig, Mara Černic, Paolo Polli in Sara Cumar Kultura30. aprila 20158 red kratkim se je znašla na knjižnih policah nova knjiga Silvana Prodana Prekinjena idila. Avtor se je rodil na Račičkem bregu v občini Bu- zet l. 1933 in se tik pred drugo svetovno vojno z družino staršev preselil v Lucijo. Po končani ita- lijanski osnovni šoli je maturiral na slovenski gimnaziji v Kopru in diplomiral na Geografskem oddelku takratne Naravoslovne fakultete Univerze v Ljubljani. Po strokovnem izpopolnjevanju v Franciji je pretežni del svoje de- lovne kariere opravljal odgovor- na dela na področju družbenega in prostorskega načrtovanja v Ljubljani in na obali. Hkrati se je zgodaj vključil v istrsko kulturno prebujo prek krožka Beseda Slo- venske Istre, ki ga je pred nekaj desetletji organizirala sociolo- ginja in kulturna animatorka Le- da Dobrinja v okviru svojega Centra Vita. Že dolgo časa deluje tudi v Kulturnem klubu Istra iz Kopra, ki ga vodi že drugi man- dat. Kot publicist se je Prodan preiz- kušal v zborniku Brazde s Trmu- na, predvsem z opisom življen- P jskih usod svojih istrskih roja-kov, ki jih je nemirni časprejšnjega stoletja pognal v svet s trebuhom za kruhom v iskanje boljšega življenja. Pri tem pa mu publicistična žilica ni dala miru, saj se ni več zadovoljil z občasni- mi objavami v zborniku, ampak je življenjske zgodbe svojih Istra- nov, vključno z zgodbami lastne razširjene in ženine (briške) rod- bine ter z opisi svojih pomem- bnejših mladostnih doživetij, razpotij in izbir v zrelih letih, po- vezal v več knjižnih del, in sicer: Istra vsepovsod (2007), Igra na- ključij (2008), Martinjak v Brdih (2009), Vzporedne usode (2011), Kako majhen je svet (2012), Ne- mirna mladost (2013) in že na- vedeno zadnje knjižno delo Pre- kinjena idila (2014). Prekinjena zato, ker so bile človeške zgodbe v knjigi sredi poteka iznenada prekinjene iz različnih vzrokov. Nekatere z zgodnjo smrtjo. Dru- ge npr. zaradi zasvojenosti z al- koholom in razbitja zakonske zveze. Eno idilo je prekinilo do- motožje Istrana, živečega na obali, po svojem rojstnem kraju v notranjosti Istre. Prekinjena je bila tudi idila domačina iz Luci- je, pripadnika italijanske skup- nosti, ki je ob eksodusu s težkim srcem zapustil svoje domače ognjišče ter vzorno negovan vi- nograd in oljčni gaj. Prekinjeni sta bili tudi dve avtorjevi mlado- stni ljubezenski idili, ki ju je doživel eno na Lokrumu in dru- go v Mazurih ter končal v Varšavi. Opisi dogodkov v knjigah so pre- prosti, brez balasta od- večnih besed. Zgolj nizanje konkretnih dejstev, pod- prtih s podatki, dokumenti in fotografijami, vendar za- pisanih s človeško toplino ter ljubeznijo do ljudi in življenja. Burne zgodovinske okoliščine preteklega časa nastopajo zgolj kot okvir dogajanja, nad kateri- mi pa se Prodanovi junaki ne pritožujejo, ampak jih jemljejo kot naravno danost, s katero je treba računati. Zato v knjigah, vključno z njihovim avtobio- grafskim delom, tudi ni kakih posebnih ideoloških ali poli- tičnih vrednostnih sodb oz. ko- mentarjev. Za avtorja, ki je zrasel v istrskem narečju, ki je mešani- ca italijanščine, hrvaščine, ro- munščine in slovenščine, je jezik njegovih tekstov lep, tekoč, ber- ljiv in dovolj bogat. Avtor s svo- jimi deli tako rešuje pozabe šte- vilne usode in zgodbe istrskih (in briških) ljudi ter hkrati pri- speva dragocene kamenčke v zgodovinski mozaik našega časa in prostora. In v duhu reka, da “mora mož zgraditi dom, nare- diti sina, zasaditi drevo in napi- sati knjigo”, z njimi zaokrožuje svoje življenjsko poslanstvo, saj je vestno izpolnil, tudi čez mero, vse naloge iz navedenega citata. Milan Gregorič Z vodenimi ogledi po vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico se je v ponedeljek, 20. aprila, začel jubilejni, deseti Festival vrtnic. Vse do 10. maja bodo v Novo Gorico in okolico vabili številni kulturni, izobraževalni, kulinarični in družabni dogodki. Prireditev, ki želi na Goriško privabiti več kot 5000 obiskovalcev, tudi letos pripravlja Goriško društvo ljubiteljev vrtnic v sodelovanju z družbo Hit in Mestno občino Nova Gorica. Za jubilejni festival so člani Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, teh je že več kot 120, še posebej uredili vrt starinskih burbonk na vrtu kostanjeviškega frančiškanskega samostana, je na novinarski konferenci povedala predsednica društva Katja Kogej. Vrt je tudi pomlajen, v polnem cvetenju pa bo čez kakšen teden dni. Dva tedna pozneje kot burbonke po navadi zacvetijo tudi vrtnice na številnih rožnih nasadih v mestu. Zato pripravlja društvo vodenje med mestnimi nasadi 10. maja. Letos pa bodo člani društva posadili nov vrtnični nasad pred novogoriško lekarno, na njem pa bosta sorti, ki sta povezani s farmacijo, je še povedala Kogejeva. Letos ne bodo pripravili ocenjevanja najlepših vrtnic in nasada v mestu, pač pa več razstav, kulinaričnih doživetij v različnih lokalih na Goriškem, predvsem pa predavanje o vrtnicah in njihovi uporabi v kulinariki. Kogejeva je kot novost poudarila tudi sodelovanje s Fundacijo Carigo iz Gorice, ki skrbi za park Viatori v Gorici. Ta je eden najlepših botaničnih zbirk na Goriškem, ki je v spomladanskem času odprt za javnost zaradi cvetenja številnih rožnih grmov, med katerimi poleg vrtnic prevladujejo predvsem magnolije in azaleje. Obiskovalci ga lahko obiščejo ob koncih tedna, ko jim je ob dogovoru na voljo tudi vodenje v slovenskem jeziku. Predsednik fundacije Gianluigi Chiazza je povedal, da si sodelovanja z novogoriškim društvom želi tudi v prihodnje, in to ne le v času festivala. Rozarij burbonk na Kostanjevici je bil letos vpisan tudi v evropski katalog rozarijev, zato pričakujejo, da ga bo v času cvetenja vrtnic obiskalo še več obiskovalcev kot doslej. Sicer pa v goriškem društvu upajo, da bodo v prihodnjih letih lahko uresničili veliko željo, to je ureditev mestnega rozarija ob stavbi Goriškega muzeja v Solkanu. Začenja se 10. novogoriški Festival vrtnic KCLB ZSKP / Iskrivi smeh na ustih vseh Balet in odrska beseda sta si podala roke o radoživem uvodu je v ni- zu ljubiteljskih predstav Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete že sedemnajsto leto, smeh preplavil sicer nekoli- ko manj zasedeno veliko dvorano KCLB v četrtek, 16. aprila 2015. Dramski odsek PD Štandrež, ki letos praznuje častitljivo in zavi- dljivo 60-letnico uspešnega ne- prekinjenega ustvarjalnega toka, polnega zadoščenj ob nastopih v domačem okolju in na različnih odrih v bližnjih in daljnih krajih na Slovenskem, je občinstvu pri- kazal svojo zadnjo predstavo, far- so Mrtvi ne plačujejo davkov, ki je izšla izpod peresa italijanskega avtorja Nicole Manzarija. Za po- trebe štandreških igralcev jo je malce priredil in slovenski pre- vod Ivana Šavlija posodobil ter jo v dovršen, klasično zamišljen in izpeljan komedijski splet s far- sičnim nadihom, poln bodic na račun tistih, ki se na političnih stolčkih znajo tako spretno oko- riščati, režijsko stkal Jože Hrovat, član SNG Nova Gorica. Hrovat je že deset let vesten spremljevalec štandreških komedijantov. Da se človeku najbolje godi, če je mrtev oz. če ga imajo za mrtvega, je v svoje veliko veselje spoznal protagonist Marko Vecchietti, ker so ga v njegovem rojstnem kraju ob zadnjih zdihljajih druge sve- tovne vojne proglasili za vojno žrtev. Hoteli so pač imeti svojega heroja, čeprav namišljenega – ta naj bi bil umrl, ko je padel drobec bombe na krajevno gostišče -, da bi lahko od države iztržili v turi- stične namene zelo dobrodošlo železniško postajo. Vsi komedij- ski zapleti izvirajo iz tega, prota- gonistu pa pomagajo, da na novo zaživi brez nadležne tašče, ki je pogojevala njegov do tedaj bolj nesrečni zakon. Avtor si je v delu privoščil tudi togega birokratske- ga kolesja, ki gre svojo pot kljub očitni napaki. Grabežljivih poli- P tikov, malih in velikih, tudi v da-našnjem času kar mrgoli, zato jekomedija še vedno aktualna in jo gledalci dobro sprejemajo, saj v njej prepoznavajo kar nekaj vzporednic s časom, v katerem živimo. Publika je namenila štan- dreškim komedijantom, ki vztra- jajo na odrskih deskah že šest de- setletij – nekateri prav resnično!! - dolgotrajno, toplo ploskanje. To je poleg igralcev Mateja Klanjščka, Daniele Puja, Mojce Dolinšek, Vanje Bastiani, Božidarja Tabaja, Egona Cijana, Marka Brajnika, Sandija Molarja, Jožeta Bezjaka, Ivana Jedrliniča in Marjana Breščaka, ki so prepričlji- vo karakterizirali svoje like, zaob- jelo tudi zakulisne delavce, ki skrbno spremljajo igralce na vseh gostovanjih. V torek, 14. aprila 2015, pa je Iskrivi smeh na ustih vseh prvič ponudil v pogled baletni večer, ki sicer ni nastal kot slovenska produkcija. V goste so prišle go- jenke baletne šole Giselle iz Go- rice, v katero zahaja tudi nekaj slovenskih deklet, ki se nav- dušujejo nad tem umetniškim izražanjem. V plesnih korakih se je tako izrisala znana Anderseno- va pravljica Snežna kraljica, ki smo jo nekdanji otroci zelo radi brali in sočustvovali z deklico Gerdo, ki ji je hudobna Snežna kraljica z “urokom”, z drobcem ogledala, ki se mu je zapičil v srce in oko, zvabila njenega dragega prijatelja Kayja v svoje ledeno kraljestvo, dokler ni- so Gerdine solze, po njenem dol- gem iskanju poti do njega, kanile na njegove oči in srce ter mu “od- talile” dušo, da je deklico spet prepoznal. Tako, ko sta se spet našla, sta se oba zavedela, da sta postala odrasla. Pot odraščanja je pač od nekdaj polna pregrad in težkih nalog, ki jih je treba pre- mostiti. Za boljše razumevanje posameznih baletnih prizorov je Katja Terčič, članica Mladinske gledališke skupine O’Klapa, ki deluje v Skupnosti družin Sončnica in ima sedež v Močni- kovem domu pri cerkvi sv. Ivana v Gorici, sproti prebirala pra- vljično zgodbo. Kot ena izmed snežnih vil in kot odrasla Gerda je skupaj z baletnikom Gabriele- jem Cozom, v ‘pas de deux’, na- stopila Sanja Vogrič, ki je zelo ak- tivna pri gledališki, baletni in še kakšni kulturni dejavnosti. Med baletkami, oblečenimi v lepe, v glavnem bele kostume, je bilo še nekaj slovenskih deklet, npr. Kea Vogrič med simpatičnimi snežaki, Anja Terpin med balet- kami, ki so predstavljale slano, in Ivana Fajt, ki je s še posebno na- tančnimi gibi, hkrati pa lahkotno odigrala oz. odplesala eno izmed čarobnih pomladnih vil. Ob gla- sbi F. Herolda, A. Glazumova in J. Straussa si je koreografijo zami- slila Carlotta Tosoratti, ki vodi go- riško šolo Giselle. Tokrat je bila dvorana skoraj povsem zasedena. Med gledalci pa je bilo razumlji- vo tudi veliko italijanske publike, zato je večer Stefania Beretta na- povedala dvojezično. Pred baletnim nastopom je gle- dalce nagovorila Katerina Ferle- tič, mentorica O’Klape, in podčrtala pomen plesne izrazno- sti. Ob razveseljivi ugotovitvi, da se na Goriškem kar nekaj ljubi- teljskih skupin navdušeno pre- pušča gledališki umetnosti in ustvarja take predstave, ki so po kakovosti prepoznavne tudi na širšem slovenskem gledališkem prizorišču, je povedala med dru- gim, da “ples spodbuja razvoj splošne motorike, koordinacijo gibov, orientacijo v prostoru in času. Razvija ravnotežje in giblji- vost, pa tudi hitrost, vzdržljivost in natančnost. S plesnim ustvar- janjem lahko povezujemo ra- zlične oblike umetnosti, s plesom lahko ustvarjamo in komunicira- mo. Še posebej je treba poudariti, da je ples pomemben pri razvoju otroka, saj pozitivno vpliva na njegovo samopodobo, na odnose v skupini in razumevanje sveta. Umetnica Maria Fux, ki smo jo lahko spoznali s pomočjo doku- mentarca Ples z Marijo, pravi, da je ples srečanje s človekom, soočanje posameznika z drugimi, tudi z ljudmi, ki so različni od nas, ki jih ne poznamo in večkrat ne prepoznamo kot soljudi. Ples je že od nekdaj del človekovega življenja. Ljudje so že od nekdaj plesali ob glasbi in tudi brez nje. Pravijo, da nas h gibanju ne sili melodija, ampak notranji ritmi, kot sta dihanje in srčni utip. Po- dobno kot glasba in gledališče se je tudi ples razvil in nastala so vrhunska umetniška dela, kot so Labodje jezero, Hrestač, Giselle, Romeo in Julija … Pomembni glasbeniki so se posvetili pisanju skladb, namenjenih izključno ba- letu. Tako je ta postal samostojna umetniška zvrst, prej je bil vezan na gledališke igre s plesom in pet- jem. Zaradi svojih korenin je ba- let soroden gledališki umetnosti. To je razvidno iz skupnih ele- mentov, kot so kostumi, sceno- grafija, oder, mimika, ustvarjalni gib, ritem, usklajenost, delo v skupini in pri posamezniku, predvsem pa zgodba v ozadju: rdeča nit, ki povezuje posamezne prizore oz. plese. Čeprav se ple- salci ne izražajo z besedami, lah- ko zgodbo, kontekst, predvsem pa čustva izrazito prikažejo z gi- bi”. Ob koncu sta predsednici KCLB in ZSKP, Franka Žgavec in Franka Padovan, izročili priznanje, umetniško plaketo, vsem skupinam, ki so se prijavile na natečaj Mladi oder; razpisujeta ga Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza sloven- ske katoliške prosvete iz Gorice. Resnici na ljubo moramo poveda- ti, da se je tokrat prijavilo manj skupin kot po navadi. Priznanje so prejele: za dramske (odrasle) skupine le dramski od- sek PD Štandrež za celovečerno predstavo Maxa Reala – Petra Mi- litarova Trije vaški svetniki v režiji Jožeta Hrovata in za enodejanko Večerja za enega, ki jo je napisal Lauri Wylie, zrežiral pa Janez Sta- rina. Mojstrsko, kot le onadva znata, sta jo izvedla priljubljena Majda Zavadlav in Božidar Tabaj. V kategoriji mladinske skupine so nagrado prejele: Mladinska gledališka skupina SKD Hrast Do- berdob za uprizoritev igrice Vike Grobovšek Noč, ko je posijalo sonce, ki je zaživela v skupinski režiji; Gledališka skupina O’Kla- pa Gorica za prizor Delajmo, de- lajmo zlata kolesa v skupinski režiji. V otroški skupini pa so bili nagra- jeni: Otroška skupina KD Sabotin za prizor Marko in sveti Miklavž, ki ga je napisal Peter Devinar, zrežirala pa Katja Volpi; Otroški pevski zbor in mladi PD Vrh Sv. Mihaela, ki so na oder postavili prizor Karen Ulian in Tatjane De- vetak Rad bi poslušal tvojo zgod- bo (ob stoletnici 1. svetovne voj- ne) , v režiji Karen Ulian. Iva Koršič Silvan Prodan: Prekinjena idila Zgodbe, zapisane s človeško toplino Foto DP Foto DP Predsesdnik Fundacije Carigo Gianluigi Chiazza, novogoriški župan Matej Arčon in predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic Katja Kogej Kultura 30. aprila 2015 9 Špeter / Slovensko multimedialno okno Večer pesmi in proze v Noči knjige esnica Antonella Buko- vaz, režiser in pisatelj Marko Sosič ter naš urednik Jurij Paljk so bili na edinem dogod- ku v okviru zna- menitega kul- turnega niza Noč knjige, ki se je zgodil pri nas, gostje pe- snika Michela Obita v morda najbolj sodob- nem kulturnem prostoru pri nas, kar gotovo je Slovensko multimedialno okno, SMO, v Špetru. Donatella Ruttar, ki vodi SMO, je pozdravila navzoče. Literarno-glasbeni večer so prireditelji krasno povezali z eno izmed inštalacij muzeja P SMO, z Govorečo knjižnico, vkateri so trije gostujoči avtorjitudi zastopani. Pogovor z be- sednimi ustvarjalci je vodil v slovenskem in italijanskem jeziku pesnik Miha Obit. Večer je bilo lepo prepletanje poezije in proze, predvsem pa je bil to edini literarni večer v celotnem našem prostoru, ki se je ujemal z nizom priredi- tev po Sloveniji, kar je po svo- je tudi zgovorno. Antonella Bukovaz, Jurij Paljk in Marko Sosič so spregovorili o svojem pogledu na jezik, na književnost in na svet, veliko poslušalcev je tako iz prve ro- ke lahko slišalo, kako različna so posamezna pisanja in ustvarjanja, predvsem pa, ka- ko živo je usidran pisec v svo- jem jeziku. Lik pesnika Dina Menichinija, ki se je rodil na Štupci in je nato živel v Špetru, je predsta- vila Cristina Bu- relli, ki vodi knji- garno Antiquaria Martincigh v Vid- mu. Noč knjige se je v Špetru v SMO končala s koncer- tom furlanskega kantavtorja Lori- sa Vescova, ki ga je spremljal Leo Virgili, kulturno društvo Ivan Trinko pa je bilo na srečanju prisotno s pobudo Izberi knjigo, udeleženci so tako prejeli knjižno darilo. odite navdihnjeni”! bi se lahko glasilo geslo ravna- teljice Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Ales- sandre Schettino, ki na umetniških poteh Snovanj išče in najde vedno ne- navadne kombinacije krajev, progra- mov, idej, ustvarjalcev, s katerimi tudi v osnovi bolj navadne ponudbe lahko zvenijo nenavadno in sugestivno. Drugi koncert niza je bil v glavni dvo- rani vile Attems Cernozza de Postca- stro v Ločniku, kmečkem naselju zna- ne plemiške družine, ki je še v lasti po- tomcev. Virginia Attems in mož Paolo Giasone sta namreč temeljito obnovi- la stavbe in park iz 19. stoletja in po- skrbela za njihovo novo življenje in namembnost, saj so notranji in zu- nanji prostori že nekaj mesecev na voljo za kulturne dogodke, predavan- ja, kongrese ali družinska praznovan- ja. S padcem avstro-ogrskega cesarstva se je večina članov plemiške družine zatekla na Dunaj, vila v Podgori je bila uničena zaradi bombardiranja, grof Si- gismund pa je utrdil ukoreninjenost družine v tem kraju z ohranitvijo po- sesti v Ločniku in z razvojem podjetne vinogradniške dejavnosti. V tem okvi- ru so se izrazile Glasbene afinitete dru- gega koncerta niza Snovanja, ki so ga v celoti oblikovali profesorji Centra Komel in društva Arsatelier. Velika steklena stena dvorane s pogle- dom na park je predstavljala živo ozadje koncertnih nastopov, s son - čnim zatonom, ki je postopoma, med koncertom, zajel drevesa in cvetje. Glasbeniki so od svetlega, poznega po- poldneva do večernega mraka pospre- mili občinstvo skozi različne glasbene žanre, ki zaznamujejo raznoliko po- nudbo šole in usmeritve docen- tov. Primerno iz- brani tempi so vrednotili baročno milino Vivaldije- vega koncerta v g- duru, ki so ga v le- pem soglasju izva- jali flavtistka Da- niela Brussolo, violinistka Daniela Bon, violončelist Federico Magris in pianistka Elisabet- ta Cavaleri. Veli - časten prvi stavek Brahmsove sonate v e-molu je popeljal v romantično vzdušje z intenzivno doživeto izvedbo violončelista Aleksandra Sluge in pia- nistke Tatjane Jercog. Opus nizozem- ske skladateljice Marie Linnemann je s čustvenim značajem Suite za zaljub - ljence navdihnil kitaristko Martino Gereon, ki je ustvarila most med kla- sičnim delom koncerta in drugimi zvrstmi, kot je na primer Piazzollova glasba. Z argentinskim mojstrom in njegovimi najbolj znanimi skladbami v (tudi virtuozističnih) priredbah za klavir štiriročno sta se rigorozno in energično ukvarjala Riccardo Radivo in Neva Klanjšček. Legendarna Brelo- va Chanson des vieux amants in no- vejša skladba v ironičnem avantgar- dnem duhu Identikit Francesca de Luise sta bili originalni izbiri pevke Al- be Nacinovich, s katero je pri klavirju sodeloval omenjeni avtor druge sklad- be. Profesorji so se predstavili v dvojni vlogi ustvarjalcev in izvajalcev tudi v zadnjem nastopu, z jazzovskim duom, ki sta ga sestavljala Gianluca Jan Stu- riale in Luca Emanuele Amatruda. Snovanja so se v torek nadaljevala s premiero glasbene igre Poglej, moj dragi Figaro, v kateri so bile izvedbe Mozartovih arij in duetov uokvirjene z režijo, scenami in kostumi v kopro- dukciji, ki je nastala s Kulturnim cen- trom Lojze Bratuž in v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete. PAL “B arko Sosič se bralcem predsta- vlja z novim romanom, ki je, čeprav nosi letnico 2014, v začetku aprila letos izšel pri mariborski založbi Litera. Njegov naslov se glasi Kratki roman o snegu in ljubezni, brati pa ga je mogoče predvsem kot idejno na- daljevanje njegovih prejšnjih del, ne sa- mo zbirke kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, ampak tudi romana Ki od daleč pri- hajaš v mojo bližino. Kot je najbrž bral- cem dobro znano, segajo začetki So- sičevega pripovedništva v devetdeseta le- ta, ko je izšlo prvo njegovo vidnejše delo, in sicer roman Balerina, balerina (1997), osem let kasneje pa še Tito, amor mijo. Sosičevo delo Kratki roman o snegu in ljubezni je nastajalo med Dunajem in Kremsom v Spodnji Avstriji lansko leto, letos pa v Trstu. Knjiga v dolžino meri slabih dvesto strani in je razdeljena na nekaj manj kot štirideset kratkih nekaj- stranskih poglavij. Te vsebujejo dve večji podpoglavji, in sicer prvo pod naslovom Jesen in drugo, ki se glasi Zima. Naslovi samih poglavij so oštevilčeni, dodan pa jim je tudi kratek opis, v katerih so na- vedeni posamezni nastopajoči, večkrat pa tudi konkretne ali pa zgolj abstraktne dogajalne prvine. Kot smo pri Sosiču že navajeni, je avtor tudi tokrat snov za svoje delo črpal iz polpretekle zgodovine, in sicer od časa prve svetovne vojne, preko fašizma in nacizma, drugega svetovnega spopada vse do sedemdesetih let, ko se je v Trstu zgodila sodna obravnava zopet krvnike Rižarne. Dogajalni čas in prostor sta si- cer različna, roman je namreč postavljen v sedanjost, odvija pa se med Trstom in mestecem Asiago v pokrajini Vicenza. Njegova časovna dimenzija seveda ni enotna. Sosičevih idej in motivov pa je več in veliko jih je bralcem že znanih. Avtor namreč v svojih delih obravnava odnos družbe do preteklosti, tiste, s ka- tero bi se bilo treba soočiti, a ostaja de- janski spopad z njo venomer boleč in ni- koli brez posledic. Dejansko gre v Kratkem romanu o snegu in ljubezni za življenjsko zgodbo dveh tržaških Slovenk, in sicer Alme in Olge, od katerih je prva v dogajanju dejansko bolj v ospredju. Življenjska pot ju loči že v mladih letih, ko Alma odide stran od doma ter se v Turinu zaljubi v Edoarda, s katerim si nato ustvari družino v že omenjenem Asiagu. Olga pa se v svojem življenju spopada s posledicami skupin- skega nasilja ali bolje rečeno posilstva, ki so jo zagrešili tisti, ki so bili uverjeni s svojim prepričanjem svet dejansko iz- boljšati. Kot smo zapisali, tudi tokrat v Sosičevem delu pomembno vlogo odigrava zgodo- vinska snov. V romanu se namreč pre- pletajo zgod - be iz pr ve svetovne voj- ne (čeprav bolj postran- sko), veliko pozornosti pa je namen- jene predv- sem totalita- rizmom, in sicer staliniz- mu, ki je leta 1936 v kraju Mologa na sotočju istoi- menske reke in Volge zaradi gradnje jezu in na- stanka novega akumulacijskega je- zera utopil preko tristo ljudi, osred- nji poudarek pa je na življenjski zgodbi dejansko obstoječega naci- stičnega veljaka Hansa Starka iz nemškega mesta Darmstadt, ki je bil med drugo svetovno vojno del uničevalnega kolesja Auschwitza. Almi, tržaški Slovenki, ki se je po- ročila z delavcem Edoardom, se v zakonu rodi sin Angelo, ki svojega materinega jezika noče slišati. Še več, de- jansko se navdušuje nad nacizmom in uničevalno ideologijo, in to kljub temu da njegova mati služi vsakdanji kruh z umivanjem oziroma oskrbovanjem osta- relih beguncev iz balkanskih držav, ki so na lastni koži doživeli zadnjo balkansko morijo izpred dveh desetletij. Na svoj način ga skuša 'pokoriti' njegov oče Edoardo, ki si zmotno predstavlja, da bo spoštovanje pridobil z nasilni- mi prijemi in tako sina od- vrnil od neprave družbe. Zanimive pa so tudi druge prvine, ki jih Sosič vpleta v sa- mo romaneskno dogajanje, veliko pozornosti namreč na- menja filmu oziroma filmski produkciji. Tako se Dvojno Ve- ronikino življenje poljskega režiserja in producenta Krzy- sztofa Kieslowskega redno po- javlja v ro- manu. Avto- rica sprem- ne besede (in urednica založbe Lite- ra) Petra Vi- dali namreč piše, da je film hkrati ločil in po- vezal življe - nji Alme in Olge. Film - ski homma- ge pa je av- tor posvetil tudi pred štiridesetimi leti preminulemu Pier Paolu Pasoliniju in njegovemu zad- njemu filmu Salo' o le 120 giornate di Sodoma, ki se dejansko navezuje na pre- pričanja Alminega sina Angela. Pregled Sosičevega Kratkega romana o snegu in ljubezni seveda ne bi bil po- poln, če ne bi vsaj kratke omembe po- svetili njegovemu jeziku. Sodobna lite- rarna veda namreč obravnava posebno kategorijo medkulturne književnosti oziroma medkulturnih avtorjev. Manjšinski ustvarjalci so to že sami po sebi, Marko Sosič in njegovo zadnje delo pa še toliko bolj, in sicer tudi zaradi jezi- kovne mešanice, ki jo uporablja. Večina besedila je seveda v slovenskem jeziku, poseben učinek pa dosežejo vstavki v italijanščini (prevsem ko gre za skrajno zapleten dialog med Almo in sinom An- gelom) ter srbohrvaščini (pogovori med Almo in njenima oskrbovancema Roza- lijo in Francem). V delu Kratki roman o snegu in ljubezni je tudi veliko motivov iz narave, denimo drevo, kateremu so pripisane skoraj člo- veške lastnosti, veter in še bi lahko našte- vali. Posebno simbolično pa delujejo sanje, v katerih preteklost (pre) veliko- krat preganja marsikoga. Če povzamemo, je delo Marka Sosiča Kratki roman o snegu in ljubezni kolaž ali mozaik človeških usod našega pro- stora in časa. Ta pa nista zamejena, de- nimo na našo narodno skupnost ali na obdobje druge svetovne vojne oziroma na karkoli drugega. Šele preplet prostora in časa daje obravnavani snovi, pa tudi simbolom in motivom, pravo veljavo. V tem je namreč tudi Sosičeva mojstrskost, torej že velikokrat slišane in prebrane prvine znova ubesediti tako, da jih po- stavi tja, kjer je zanje danes pravo me- sto. Primož Sturman M Marko Sosič / Kratek roman o snegu in ljubezni Mozaik človeških usod našega prostora in časa četrtek, 23. aprila 2015, zjutraj smo izve- deli, da je v 68. letu sta- rosti v Trstu umrl režiser, dra- matik, pisatelj in urednik Ser- gej Verč. Bil je vsestranski umetnik in kulturnik, največ pozornosti in časa pa je name- nil gledališču in kabaretu, ve- liko je naredil tudi na Radiu Trst A, kjer je poleg dramskih in gledaliških oddaj pripravljal tudi oddaje v živo. Vse njego- vo delo so odlikovali izjemno lep jezik, poglobljena vsebina in duhovitost. Sergej Verč se je rodil leta 1948 pri Svetem Jakobu v Trstu, v zadnjih letih pa je živel v Gabrovici pri Komnu, kjer je bil z življenjsko sopotnico, igralko in prejemnico Borštnikovega prsta- na Minu Kjuder umetniški vodja in režiser ljubitejske skupine KD “Brce”, katere predstava Češpe na figi je bila v lanskem letu pro- glašena za najboljšo predstavo V Linhartovega srečanja, vseslo- venskega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin. Verč je končal učiteljišče v Trstu ter diplomiral iz gledališke in radijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Na- pisal je več dram, bil je tudi so- avtor radijskih, gledaliških in te- levizijskih kabaretov. S prijatel- jem Borisom Kobalom sta v slo- venski prostor prinesla kabaret po vzoru italijanske komedije, Verč je bil sicer vedno v drugem planu, t. i. “spalla”, vedno ugla- jen in vedno duhovito resen. Med njegova dramska dela sodijo Kocke v kocki (1967), Ko luna škili (1972), Tanzschule (1990), Samomor kitov (1993). Prejel je več nagrad, le- ta 1987 nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dram- sko besedilo, Evangelij po Ju- di, leta 1994 pa za radijsko režijo Dantejeve Božanske ko- medije nagrado Prešernovega sklada. Leta 1999 je prejel bro- nasto plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. Bil je tesno povezan z našim gle- dališčem, z amatersko skupino “Brce” je dosegel zavidljive uspehe, predvsem pa je bil odličen pisec kriminalk, njegov komisar Benko je v slovensko književnost prinesel žanr, ki ga do leta 1991 še ni bilo, takrat je namreč napisal svoj prvi roman - detektivko Ronaldov steber. Sergeja Verča bomo pri Novem glasu ohranili v lepem spominu, predvsem zaradi njegovega žlaht- nega odnosa do nas. Smrtna kosa Za vedno se je poslovil Sergej Verč SCGV Komel / Snovanja v Ločniku Splet različnih glasbenih žanrov Foto dpd Foto Tjaša Gruden Tržaška30. aprila 201510 an mladih ustvarjalcev je bil za vse, ki verujejo v mlade, pravo doživetje. Že dolgo ni bilo v Peterlinovi dvo- rani toliko mladih. Po eni strani so bili to udeleženci natečaja - na- menjen je bil piscem od 14. do 25. leta -, po drugi pa oblikovalci kulturnega programa. Tako eni kot drugi so napeto pričakovali izid natečaja, saj do zadnjega niso vedeli, kdo so zmagovalci. Urška Petaros je v pozdravnem nagovo- ru predstavila Slovenski kulturni klub in Mosp, ki sta natečaj orga- nizirala. Povedala je, da so bili na- tečaju tokrat postavljeni zelo širo- ki časovni mejniki: razpisan je bil na dan Prešernovega rojstva, končal pa se je na dan Prešernove smrti, na slovenski kulturni praz- nik. Do takrat se je na mizi orga- nizatorjev nabralo kar 63 prispev- kov. Komisija, ki so jo sestavljali pesnica in pisateljica Majda Artač, novinar, pesnik in pisatelj Jurij Paljk ter dolgoletna mentorica mladih v Slovenskem kulturnem klubu in avtorica mladinskih del Lučka Susič, je imela na razpola- go dovolj časa, da je vsa dela pre- rešetala in ocenila, saj je bil za sa- mo nagrajevanje izbran pomla- danski čas, simbol mladosti in razcveta ustvarjalnosti, datum slovesnosti pa se je ujemal tudi s svetovnimi “Dnevi knjige”. Kulturni spored Dneva mladih ustvarjalcev, ki ga je napovedoval Niko Trento, je s klavirskim reci- talom Debussyjevih preludijev uvedel in končal mladi, zelo obe- tavni pianist Simon Kravos. Šest D recitatork gledališke skupine SKKje potem presenetilo gledalce ssproščenim in izvirno zasnova- nim recitalom pesmi Kajetana Koviča (njemu je bil posvečen na- tečaj). Sledilo je nagrajevanje li- terarnih prispevkov. Utemeljitve sta prebrali članici komisije Maj- da Artač in Lučka Susič ter obe- nem poudarili pomen natečaja in izrazili zadovoljstvo ne samo s številom prispevkov, pač pa tudi z njihovo dobro kvaliteto. Ob vsa- kem imenu nagrajenca je Dam- jan Košuta, ki je ob pomoči Jor- dana Štekarja pripravil video-po- snetke, predvajal intervjuje z vsa- kim od njih, odrasli člani igralske skupine Mosp-a pa so brali odlomke iz nagrajenih del. Na- grade (tri za prozo in tri za poezi- jo) so prispevali Zadružna kraška banka, Draguljarna Malalan in Založba Mladika. Nagrajenci so: dve prvi mesti: Belinda Trobec (proza) in Tina Sbarbaro (poezi- ja); dve drugi mesti: Mojca Peta- ros (proza) in Veronika Škerlavaj (poezija); dve tretji: Monika Bu- kovec (proza) in Caterina Cossut- ta (poezija). Posebne pohvale so si zaslužili še Desiree Celin, Enna Devetta, Annamaria Vigini in Matej Gruden za prozo ter Daniel Stefani in Ivana Pahor za poezijo. Prav posebna pohvala in zahvala za trud in dodatno delo pa naj gre ob koncu še profesoricam slo- venščine, ki so spodbudile in vo- dile mlade ustvarjalce, ter men- torici SKK Anki Peterlin, ki je pri- pravila in vodila ta literarni pro- jekt. ne 8. aprila letos, ob 25-letnici prvih povojnih večstrankarskih volitev, so v Ljubljani predsta- vili novo knjigo Igorja Omerze Veliki in dolgi pohod Nove revije, ki je izšla pri Mohorjevi v Celovcu. To je najnovejša študija pronicljivega raziskovalca slo- venske preteklosti, nekdanjega podjet- nika in politika, ki na več kot tristo pet- desetih straneh, s pomočjo bogatega gradiva, črpanega tudi iz nekdanjih taj- nih arhivov Službe državne varnosti, osvetljuje dogajanje od predigre oz. na- stajanja Nove revije leta 1979 do njenih začetkov med junijem 1980 in majem 1982 ter izhajanja do leta 1990. Neka- teri tajni dokumenti so prvič javno predstavljeni. Knjiga je razdeljena na pet poglavij, in sicer Nastajanje in na- stanek Nove revije, Od rojstva proti se- deminpetdesetki, 57. številka Nove re- vije, Vrh armade kontra Novi reviji in Ustavna šte- vilka Nove revije. Novo raziskovalno delo so predstavili na ponedeljko- vem večeru Društva slovenskih izo- bražencev v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta. Sam avtor je podrob- no poročal o nastanku Nove revije, ko je Tine Hribar maja 1980, po Titovi smrti, natipkal predlog za novo, me- sečno slovensko revijo, pod katero se je podpisalo šestdeset vidnih slovenskih kulturnikov. 10. junija 1980 so Niko Grafenauer, Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak in Dimitrij Rupel sestavili še spremno pi- smo in ju odposlali takratnemu pred- sedniku slovenske Socialistične zveze delovnega ljudstva Mitji Ribičiču, v ved- nost pa še drugim naslovnikom. Prvega oktobra so podpisniki dobili močnega zaveznika, saj so o tem razpravljali na sestanku Društva slovenskih pisateljev in se odločili, da pobudo soglasno pod- prejo. Ker jim je bila stalno za petami Udba, so se stvari začele zapletati z raz- nimi prisluškovanji in premetavanji sta- novanj, o katerih so celotno dokumen- tacijo uničili in iz nje naredili papirnato kašo. Vsak je imel svoj psevdonim oz. šifro. Ker so se pomembni razgovori no- vorevijašev pogosto dogajali izven urad- nih prostorov in v slučajno izbranih lo- kalih, so udbovci imeli težave s pri- sluškovanjem. Režim je 21. maja 1982 sklical sestanek zaradi prve številke Nove revije, na ka- terem so se odločili, da bodo do nadal- jnjega zadržali razpečevanje revije. Kljub temu je Cankarjeva založba vsee- no predstavila prvo številko na tiskovni konferenci. Udba je leta 1984 označila Alenko Puhar kot meščansko desničar- ko in jo kritizirala zaradi prevoda Or- wellove knjige, leto pozneje so NR v vrhu partije ocenili kot kačje gnezdo, ki zastruplja pisateljsko društvo in celotno javnost. 57. številka Nove revije je izšla 16. fe- bruarja 1987 na skoraj 250 straneh in je bila zelo odmevna, Omerza ji je posvetil zajetno poglavje. Šestnajst avtorjev je v njej razpravljalo o slovenskem narod- nem programu, slovenski univerzi, zgo- dovinskih vidikih demokracije, civilni družbi, generacijskih nasprotjih, libera- lizmu, nacionalizmu in narodni eroziji. Tu ne gre za neki celovit in enoten splošni program, “a vendarle v številki najdemo številne jasne strateške nacio- nalne programske usmeritve”. Ta zgo- dovinska številka je učinkovala kot po- litična bomba v slovenskem in jugoslo- vanskem prostoru. Nekdanji partizanski diverzant iz Maribora Ladislav Grad, z vzdevkom Kijev, je celo predlagal bom- bni napad ter zrušitev zgradbe v Ljublja- ni, v kateri je domovala Nova revija. Kot beremo v Epilogu, je “svoj veliki in dolgi pohod vzpostavljanja slovenske nacije – kot naroda s popolno državno suverenostjo in parlamentarno demo- kracijo – Nova Revija zmagoslavno za- ključila s 95. številko, marca 1990, tik pred prvimi demokratičnimi parlamen- tarnimi volitvami v Sloveniji”. Šin D rekrasna nedavna sončna nedelja ni preprečila, da bi se prostori Rojanskega Marijinega doma v Trstu napolnili z otroškimi obrazi in ponosnimi starši ter vzgo- jitelji. Tamkajšnje društvo je namreč tudi v tej sezoni, pod pokrovitel- jstvom Slovenske prosvete, izvedlo likovni natečaj za tržaške malčke – že desetič zapored! Popoldansko po- deljevanje nagrad in priznanj je ob razstavi likovnih izdelkov, solidar- nostnem srečelo- vu in druženju po- nudilo še prikupno gledališko doživetje. Tudi letos so organizatorji društva Rojanski Marijin dom oder zaupali članom Radijskega odra. Ponudili so nam igro Čarobno ogledalo v režiji in priredbi Lučke Susič. V njej sta se mešala čarobniški in bunkeljski svet v iskanju rešitve posledic zlobne moči ogledala, ki hu- dobijo prinaša tistemu, ki se vanj preveč gle- da. Po besedah povezovalk otroškega popoldne- va, učiteljic Giorgine in Veronike, je bil le- tošnji bogati srečelov namenjen zbiranju sredstev za misijonarja Janeza Krmelja, ki de- luje na Madagaskarju, in bo izkupiček name- nil nakupu koncentriranega mleka. Posebej pričakovano je bilo seveda podelje- vanje nagrad in priznanj likovnega natečaja za otroke osnovnih šol in vrtcev na Tržaškem. Letošnja tema Na svetu smo vsi bratje ni bila enostavna, pa vendar so otroci veliko lepega narisali o pomenu dobrosrčnosti, sprejeman- ja in spoštovanja. Imeti se radi, pravi učitelji- ca Pisanijeva, pomeni tudi znati odpuščati. Skoraj štiristo slik iz dvanajstih tržaških osnovnih šol in enega vrtca je prispelo na mi- zo komisije. Tokrat so jo sestavljale grafičarka Dunja Jogan ter učiteljici Narta Populin in Marija Trobec. Prav vsak izdelek je seveda našel svoj prostor na razstavnih panojih rojanske dvorane, na- grad pa se je veselilo veliko otrok. Skupinsko nagrado si je zaslužil vrtec Piki od Sv. Jakoba, med šolarji pa so nagrade dodelili dvema skupinama: 1. in 2. ra- zredu skupaj ter 3., 4. in 5. ra- zredu skupaj. V prvi skupini je tretja nagrada ex aequo šla Sa- muelu Cossutti in Pietru Ska- barju, drugo je prejela Cecilia Altin, prvo pa Anna Pitassi. Med starejšimi osnovnošolci sta tretje mesto zavzeli Carolina Škerk in Jana Saltissa, drugo Carin Bosetti, na prvo mesto se je zavihtela Lara Korošic. Po- sebno nagrado za najbolj izvirno risbo je pre- jel Blaž Petejan, nihče od sodelujočih pa ni odšel domov brez darilca. Jernej Šček P Lepo uspel “Dan mladih ustvarjalcev” Podeljene nagrade literarnega natečaja SKK IN MOSP Tržaški malčki - prihodnji umetniki! Srečanje v organizaciji društva Rojanski Marijin dom Ponedeljkov večer DSI: knjiga Igorja Omerze Veliki in dolgi pohod Nove revije V soboto, 9. maja, prireja tržaška karitas nabirko hrane (olja, mleka, sladkorja, konzerv mesa in rib) in nujnih pripomočkov za osebno nego in higieno po tržaških trgovinah. Ves zbrani material bo okrepil ponudbo Emporija solidarnosti na ul. Chiadino, ki je doslej brezplačno pomagal kar 625 družinam. Sodelujoče trgovine so: Conad (drevored XX. septembra 20, urnik: 8 - 21), Conad (Dunajska cesta 61 - Opčine, urnik: 8.30 - 19.30), Conad City, ul. Locchi 26/3, urnik: 8 - 20), Eurospar (ul. dei Leo 7, urnik: 9 - 19.30), Eurospar (Stara mitnica 7, urnik: 8.30 - 20), Despar (ul. Severo 111, urnik: 8.30 - 19.30), Despar (ul. Colombi 19, urnik: 8.30 - 20), Despar (ul. D'Annunzio 39/41, urnik: 8.30 - 19.30), Despar Masiello (ul. Baiamonti 72, urnik: 8 - 21), Despar Masiello - Katinara (Istrska cesta 433, urnik: 8 - 21), Despar Masiello - Sv. Ivan (ul. Donatello 14, urnik: 7.45 - 20), Supercoopca Trst (Piranska ul. 25, urnik: 8 - 19.30), Pam - Trst 1 (Elizijske poljane na vogalu z ul. D'Alviano, urnik: 8 - 21), Pam - Trst 2 (ul. Giulia 75/3, urnik: 8 - 20.30), Pam - Trst 3 (Miramarski drevored 1, urnik: 8 - 21), Pam - Trst 4 (ul. Stock 4, urnik: 8 - 21), Punto Simply (ul. Severo 54, urnik: 8 - 20), Tedesco (Dolina 538, urnik: 8 - 19), Bottega del Mondo Il Mosaico (ul. S. Martiri 8/d, urnik: 9 - 13, 15.30 - 19). Nabirka karitas Jurjevanje na Jezeru Novi člani skavtske družine SZSO ri svoji časti oblju- bljam, da bom z božjo pomočjo ve- stno služila Bogu in domovini, pomagala svojemu bližnjemu in izpolnjevala skavtske zakone”. Tako je na travniku pri Jezeru obljubilo dvanajst volčičev in volkuljic ter dvanajst izvidnikov in vodnic tržaške pokra- jine Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki so bili sprejeti v veliko skavtsko družino. Najm- lajši volčiči in volkuljice so ob izreku obljube prejeli skavtsko ruto, ki jih bo spremljala na skavtski poti, medtem ko so izvidniki in vodni- ce po preverjanju znanja o skavtskih krepostih in “P naštevanju desetih skavtskih za- konov potrdili svojo obljubo. Najpomembnejši trenutek skavtskega leta, Jurjevanje, na katerem počastijo skavti svojega zavetnika sv. Jurija, se je letos odvijal na Jezeru, kjer so se tržaški skavti in skavtinje zbrali prejšnjo nedeljo. Jutranjo sv. mašo je na travniku daroval g. Ivo Miklavec. Uvodoma je dejal, da je skavtska organizacija naj- boljša organizacija na svetu in kako je Baden Powell pametno ugotovil, ko je bil vojak, kaj je treba ponuditi mladim in ka- ko različne potrebe imajo volčiči, izvidniki in roverji. Opozoril je na skavtski poz- drav, s katerim pride do izra- za, kako mora starejši ščititi mlajšega, ter vprašal prisotne, ali znajo biti zvesti svojemu skavtskemu poslanstvu, saj vsak obljubi, da bo zvest Bo- gu in domovini. Dejal je, da je vse zaman učiti otroke molitve, treba je moliti z nji- mi. Po blagoslovu rut, ki oz- načujejo pri- padnost skav- tizmu in jih skavt še posebej spoštuje, sta po- krajinska načel- nika Športna lisica (Elena Boga- tec) in Prisrčnobrundajoči volk (Edwin Bukavec) ob obredu obljub nagovorila navzoče člane s spodbudnimi besedami in ob- novila bistvo obeh vej: pri volčičih je osnova Knjiga o džungli z igrami, izvid- niki pa se spopadajo z iz- zivi in pustolovščinami. Tako so mladiči na ta po- membni dan, kot je bil Mowgli sprejet v krdelo za ceno bika in na Bagheero- vo besedo pred skalo po- sveta, postali volčiči in to- rej člani velike skavtske družine. Zamenjavi rut je sledilo kosilo, nato so se skavti razdelili po vejah in nadal- jevali ločeni program. Volčiči in volkuljice so z igro spoznavali svetega Ju- rija, izvidniki pa so se v dveh skupinah bojevali, da bi prišli do zaklada. Ker tako ni šlo, so morali združiti moči, skupaj so rešili sporočilo, našli za- klad in si ga bratsko razde- lili. Roverji in popotnice so v pogovoru o zvestobi, s katerim so se ukvarjali že na sobotnem prenočevan- ju, odkrivali nove poti na robu doline Glinščice. Na skupnem popoldanskem delu so se vsi zbrali okrog tabornega ognja, kjer so s petjem, z bansi, s skeči in z veseljem pregnali veter in mraz ter priklicali son- ce. Metka Šinigoj Foto Luca D’Errico Foto Luca D’Errico Foto Damj@n Tržaška 30. aprila 2015 11 Obvestila Romanje v Medjugorje - Odhod avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz Rožne Doline, s postankom na Kozini za tržaške romarje. Pozno popoldne bodo romarji že v Medjugorju. Naslednja dva dni sta posvečena krajem prikazovanja in bogoslužju ter obisku dobrodelnih ustanov. Odhod domov bo v ponedeljek, 11. maja; prihod je predviden v večernih urah. Vpisi do zasedbe avtobusa pri g. Darku (0039)3703201305, pri g. J. Markuži za tržaške romarje 040/229166, pri ge. Ani za slovenske romarje 05/3022503. Za romarje iz Slovenije in Italije veljavna osebna izkaznica. Darovi Skupina župljanov iz Sv. Križa je v spomin na rajnega župnika Maksa Suarda darovala 315 evrov za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu. Za rojansko glasilo Med nami daruje Lizeta Janežič 20 evrov. V hvaležen spomin na msgr. Maksimilijana Jezernika darujeta Nadja in Edi Košuta 30 evrov za Novi glas. Ob rojstnem dnevu drage Lidije darujejo prijateljice 100 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco. Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: Felicita Pavšič 10 evrov; za mleko dojenčkom patra Janeza Krmelja - Madagaskar: nabirka v Rojanu 330 evrov; za riž otrokom patra Pedra Opeke - Madagaskar: N. N. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Končno stekla obnova poslopja šole De Marchi – Grbec V razrede spet prihodnje leto! ŠKEDENJ okojni škedenjski kaplan g. Dušan Jakomin si je vedno prizadeval, da bi poslopje šole De Marchi – Grbec, ki se nahaja za cerkvijo sv. Lo- vrenca, popravili. Bil je pobud- nik številnih srečanj s starši, da bi problemu našli ustrezno re - šitev. “Tudi zadnjič, ko sem ga srečal in ga je bolezen že močno priza- dela, me je naprosil, da bi na ške- denjsko šolo nikakor ne pozabi- li”, nam je povedal občinski svetnik Igor Švab, ki je v petek, 17. aprila, ob pri- sotnosti župana Roberta Cosoli- nija ter odborni- kov za javna dela Andree Dapretta in šolstvo Anto- nelle Grim, rav- natelja večsto- penjske šole pri Sv. Jakobu Mari- jana Kravosa, u - čencev in učenk, učnemu osebju ter staršem spre- govoril pred škedenjskim šol- skim poslopjem na slovesni svečanosti pred začetkom popra- vitvenih del. Otroci slovenskih vrtcev iz Škednja in od Sv. Ane, slovenske osnovne šole Ivan Grbec in Marica Gregorič Ste- pančič ter italijanske osnovne šole De Marchi se bodo predvi- doma vrnili v razrede ob začetku šolskega leta 2016/2017. Zgodba je dolga in še kar mučna. Začenja se leta 2001, ko je bila zaradi požara poškodovana šola Gregorič Stepančič v ul. Fiano- na. Požar je bil podtaknjen, oko- liščine dogodka niso bile nikoli povsem razčiščene. Poslopja ni P bilo mogoče uporabiti, pred -vsem pa ni bilo politične voljetedanje občinske uprave župana Illyja, ki je bil takrat na koncu svojega drugega mandata, da bi šolo z manjšo vsoto lahko po- pravili: tako namreč še da- nes razmišljata rajonski svetnik Sergij Petaros in občinski svet- nik Igor Švab. Učenci so bili tako premeščeni v poslopje šole De Marchi – Grbec v Škednju. Ne gre pozabiti, da so v zgornjih prostorih požganega poslopja imela svoj sedež nekatera sloven- ska društva, na primer Kulturno društvo Rovte-Kolonkovec. Na- stopila je nato uprava župana Di- piazze, kar je tudi pripomoglo, da je zadeva povsem zamrla. Šole sicer ni mogel nihče urad- no zapreti, saj je ‘zaščitena’ na podlagi Londonskega memoran- duma, poleg tega se poslopje na- haja na področju, ki je itak zaščiteno, ker je v neposredni bližini pokopališča: to pomeni, da namembnosti prostora ni mogoče spremeniti. “Nezanimanje je bilo očitno v obeh mandatih Roberta Dipiaz- ze”, nam je povedal občinski svetnik Igor Švab. “Ko sem bil že prvič izvoljen v občinski svet, sem si začel v sodelovanju s ko- legoma Stefanom Ukmarjem in Iztokom Furlaničem prizadevati, da bi prišlo do ugodne rešitve. Občina je predlagala, da bi se slovenska narodna skupnost od- povedala šoli Gregorič Stepančič v ul. Fianona in da se v zameno ustanovi šolski pol v Škednju v sklopu poslopja, kjer domuje šola De Marchi – Grbec”. Ta po- teza ni nikoli prodrla. “Mnenja staršev otrok slovenske škeden- jske šole so se glede te možnosti kresala: eni so hoteli ohraniti status quo, tako da bi popravili šolo na ul. Fianona, drugi pa, da bi šole poenotili. V času Dipiaz- zove uprave pa je bilo vsakršno pogajanje nemogoče. Finančna kriza je obenem začenjala tudi kazati zobe, se pravi, da je bil načrt o popravilu obeh poslopij (bodisi na ul. Fianona bodisi v Škednju) dejansko nemogoč”. Zadeva se je nato razpletla zaradi trdnega prizadevanja svetnika Švaba in kolege Furlaniča ter tu- di zaradi spleta ‘srečnih’ oko- liščin, saj je bilo škedenjsko po- slopje šole De Marchi – Grbec potrebno korenito obnoviti: hiša je namreč zastarela tudi spričo novih protipotresnih in proti- požarnih norm. Hkrati se je ta- krat sočasno iztekel drugi man- dat župana Dipiazze. “Cosolinijeva uprava je že na samem začetku poka- zala zanimanje, da bi stav- bo šole končno obnovili, dokončala je načrt obno- ve in tudi tako italijanski kot slovenski šoli dodelila isto število učilnic (prejšnja uprava je nam- reč načrt priredila tako, da bi morala slovenska šola dva razreda deliti z itali- jansko): vse skupaj pa je ustavil t. i. “pakt stabilno- sti”. Vse je bilo ustavljeno do leta 2014. Takrat je Renzijeva vlada, zavedajoč se stanja italijanskih šolskih poslopij, z dekretom Var- ne šole, dala možnost javnim upravam, ki so imele sicer raz- položljiva sredstva in že izdelane načrte, da lahko sprožijo obno- vitvene postopke. “Zadeva je krenila v operativno fazo že lani poleti, ko je občina tudi zaradi večje transparentnosti secirala obnovitvena dela, ki skupno znašajo 1.800.000 evrov, na manj še posege: na tak način je mogoče zaradi manjših zneskov vse hitreje izvesti”. Kaj pa s poškodovanim poslop- jem šole Gregorič Stepančič? “Svojčas je padel predlog, da bi na tistem področju, prav zato, ker namembnosti ni mogoče spremeniti zaradi področnih za - ščitnih norm, uredili večstopenj - ski šolski pol, od vrtca do vklju - čno nižje srednje šole. Dejansko je ta projekt s popravilom šole v Škednju propadel”, je sklenil Švab. IG ani smo nagradili pri- hodnje pisatelje, letos pa nagrajujemo pri- hodnje likovnike”. Tako je pove- dala Maja Lapornik, koordinator- ka projekta z naslovom V iskanju pravljic, v večnamenski dvorani ZKB na Opčinah v četrtek, 23. aprila. Pred njo so bili namreč otroci slovenskih osnovnih šol s Tržaškega, ki so se odzvali na dru- go fazo projekta, in njihovi starši in zaslužni učitelji, ki so otrokom stali ob strani. Tridelni projet, ki ga prireja Ra- dijski oder na podlagi de želnega projektnega sklada, se je začel la- ni, ko je ustanova razpisala na- tečaj za izvirno kratko pravljico. Komisija je takrat ocenila kar 91 pravljic osnovnošolcev iz trža ške, goriške in videmske pokrajine, sodelovalo pa je več kot 120 av- torjev. Drugi del projekta pa je te- meljil na razpisu natečaja za ilu- stracije, ki bi se izhodiščno nave- zovale na izbor pravljičnih bese- dil. V tretjem delu pa bodo člani Radijskega odra besedila zvočno posneli in izdali v obliki CD-ja, nato bodo pravljice deležne tudi knjižne izdaje: v publikacijo bodo uvrstili tudi etnološko gradivo, ki bo temeljilo na zgodbah naših ba- bic. Koordinatorka je uvodne besede “L izrekla s hotenim pretiravanjem,so pa vsekakor temeljile na trd -nem prepričanju, da sta bodisi lan- ski izbor pravljic bodisi letošnja kopica risb (teh je bilo kar 166!) potrdila žlahtno fantazi- jo naših otrok, hkrati tu- di požrtvovalno in dra- goceno mentorsko vlogo uči telj skega kadra. “Naše šole dobro izpolnjujejo svoje poslanstvo”, je poudarila Lapornikova. Poleg koordinatorke projekta in predsednika Radijskega odra Mar jana Jevnikarja so spregovori- li tudi nekateri člani ocenjevalne komisije, ki so jo sestavljali Monika Sulli, Franko Žerjal, Ma- tej Susič in Andrej Pisa- ni. Ta je poudaril, da je bilo delo komisije težavno, a hkrati prijetno. “Ko smo razvrstili ilustracije na mizo, se nam je ra- zleglo pisano morje otroške fan- tazije. Presenetila nas je predvsem raznolikost tehnik, ki so jih mladi ustvarjalci uporabljali pri snovan- ju svojih izdelkov, od vodenk do svinčnikov in kolaža”, je dejal Pi- sani. Dodal je, da je s sodelavci iz- delke razvrstil po starostni stopnji, “drugi kriterij, ki smo se ga pri ocenjevanju poslužili, je pa temel- jil na vprašanju, katere ilustra- cije izža re vajo največjo do- mišljijo in sporočilnost ter iz- virnost”. Komisija je na to vprašanje ta- kole odgovorila: Tretjo nagrado v prvi skupini so prejeli Ema Stanissa (1. r. OŠ A. Sirk iz Križa), Vanessa Dagri (1. r. OŠ M. Samsa od Domja) in Ma- tej Salvi (1. r. OŠ P. Voranc iz Do- line); drugo nagrado so si pri- služili Giacomo Cavalic in Tho- mas Richter (oba obiskujeta 2. r. OŠ F. Milčinski s Katinare); prva nagrada je šla Mateji Savi (1. r. OŠ A. Sirk iz Križa) in Micholasu Cat- talanu (1. r. OŠ M. Samsa od Domja). Matej je ilustriral pravlji- co Muca Mija se uči jadrati, Mi- cholas pa besedilo Mucek Piki. Tretjo nagrado v drugi skupini so prejeli Tilen Scatizzi (4. r. OŠ Fran Venturini iz Boljunca), Aleš Šavron (3. r. OŠ P. Voranc iz Do- line) in Elia Zudek (3. r. OŠ Ivan Trinko Zamejski z Ricmanj); dru- ga nagrada je šla Tinkari Vidoni (5. r. OŠ Virgil Šček iz Na- brežine), Dana Mahnič, Maruška Zonta, Gaja Salvi in Tanja Olenik (5. r. OŠ P. Voranc iz Doline) ter Jakob Tul (4. r. OŠ P. Voranc iz Doline); prve nagrade sta bili de- ležni Teresa Filippini (3. r. OŠ Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj) in Asja Sawait (4. r. OŠ F. Milčin- ski s Katinare). Teresa je ilustrira- la pravljico z naslovom Matejeva zlata riba; Asja pa pravljico Fla- schie čarovnica. Posebno nagrado je izjemoma prejela Jasna Tul, ki še obiskuje vrtec. Poleg zmagovalcev je ko- misija izbrala še vrsto izdelkov, ki bodo zaradi prodornosti vklju - čeni v publikacijo. Dejansko pa so vsi sodelujoči prejeli nagrado kot spodbudo za vloženi trud. Na koncu nagrajevanja je vse čakal tudi košček slastne tortice. IG Naš dragi podpredsednik ALDO STEFANČIČ bo 2. maja slavil častitljivi življenjski jubilej. Ob zahvali za dolgoletno delavno in zavzeto predsedovanje mu želimo veliko zdravja, dobre volje in vedrine SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA Natečaj z naslovom V iskanju pravljic Mladi likovniki so se res izkazali! RADIJSKI ODER Po občnem zboru SDD Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v ul. Mazzini 46 v Trstu je bil 23. aprila občni zbor, na katerem so člani po koncu triletnega mandata potrdili dosedanji upravni in nadzorni svet, odobrili finančne dokumente ter se razgovorili o prihodnjem delu. Upravni svet sestavljajo predsednik Ivo Jevnikar, podpredsednica Vera Čok Vesel, tajnica Silva Gašperčič, blagajničarka Jole Zudetič Germani in člani Tatjana Corsi Gergol, Veronika Gerdol Polojaz ter Aljoža Vesel. V nadzornem svetu pa so predsednica Eva Vesel, Sara Superina in Mara Petaros. O opravljenem delu so poročali predsednik, tajnica, blagajničarka in predsednica nadzornega sveta. V imenu društva Hospice Adria Onlus, ki ima sedež v prostorih SDD, pa je pozdravila Vanda Čok. Med razpravo je občni zbor sklenil, da SDD okrepi zlasti stike s šolsko mladino, ki ji v glavnem namenja svojo pozornost, in to s kooptacijo dveh mlajših članov v odbor, ob tem pa skuša pridobiti dodatna finančna sredstva, da bi lahko učinkoviteje odgovarjalo na prošnje za pomoč. Znova se je namreč pokazalo, da se prihodki, ki jih ima društvo (najemnine za nepremičnine, ki so jih društvu zapustili ustanovitelji in dobrotniki, obresti za naložbe, darovi in članarine), zaradi splošnega položaja nižajo, razhodki pa višajo (zlasti zaradi davkov, vzdrževalnih in upravnih stroškov). Če je bilo v letu 2014 skupno 50.315 evrov razhodkov (z izgubo skoraj 3.490 evrov, ki jo je društvo krilo iz rezerve), je od tega lahko SDD namenilo za mlade in potrebne le 15.600 evrov. Samo davkov je bilo namreč skoraj 16.500 evrov! Slovensko dobrodelno društvo, ki nepretrgoma deluje od 16. aprila 1948, je vsekakor lani nudilo 8.300 evrov za podpore slovenskim šoloobveznim otrokom, 1.200 evrov za podpore višješolcem, 5.500 evrov za visokošolske podpore in nagrade iz skladov Flajban in Srebotnjak ter 600 evrov za nekaj podpor potrebnim družinam. Prenova upravnega odbora Sklada Sergija Tončiča V ponedeljek, 30.3.2015, je bil na sedežu Sklada Sergija Tončiča v prostorih Dijaškega doma občni zbor. Po devetih letih plodnega predsedovanja je Marko Kravos vodstveni položaj pri Skladu predal prof. Mariji Pirjevec, ugledni osebnosti iz sveta kulture. Izvoljeni oziroma potrjeni so bili: Marija Pirjevec (predsednica), Marko Kravos (podpredsednik in referent za nagrado Zlato zrno), Marko Verč (referent za spletno stran www. skladtoncic. org), Kristina Valenčič (blagajničarka), Barbara Zlobec (tajnica), Marko Korošic, Nerina Drasič, Iztok Pečar, Igor Civardi; nadzorniki: Boris Kurent, Barbara Rudolf, Silvana Valoppi. Sklad, ki je v minulem letu obhajal 60-letnico svojega dela, podeljuje vsako leto štipendije in podpore študentom visokošolcem; na zadnji razpis je prišlo 30 prijav, podelili smo 3 štipendije in 15 podpor v različnih zneskih. Junija 2015 bo tudi šesta izvedba dvoletne nagrade Zlato zrno, ki podpira mlade umetnike s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije (rok vlog do 30.4.2015). Kratke Foto Damj@n Igor Švab (foto Damj@n) Foto IG Aktualno30. aprila 201512 Slovenski raziskovalni inštitut – Slori 2015 Nagradni natečaj lovenski raziskovalni inštitut - SLORI razpisuje nagradni natečaj za za- ključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, di- plome štiriletnih študijskih programov, magisterije in dok- torate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času na- tečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družbo- slovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Z nagradami namerava SLORI spodbuditi mla- de in perspektiv- ne diplomirane strokovnjake k študijskemu iz- popolnjevanju in raziskovalne- mu delu oziro- ma k sodelovan- ju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri raziskovalnih projektih. Pogoji za prijavo Na Slorijev nagradni natečaj v letu 2015 se lahko prijavijo kandidati, ki so: - diplomirali/magistrirali/dok- torirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskem letu 2013/2014; - diplomirali/magistrirali/dok- torirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah v akademskih letih 2011/2012 in 2012/2013, in sicer pod po- gojem, da se niso prijavili na SLORI-jev nagradni natečaj v letih 2013 in 2014. Kandidati lahko prijavijo nalo- ge, ki predstavljajo pomemben S ali izviren prispevek k pozna-vanju slovenske skupnosti vItaliji, njene družbene struktu- re, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih pro- cesov na družbenem, kultur- nem, političnem, gospodar- skem, pravnem in izobraževal- nem področju, medetničnih odnosov, identitetnih in jezi- kovnih praks ter komunikaci- je. Naloge se lahko osredinjajo tudi na druge manjšinske štu- dije, ki vsebujejo primerjavo s slovensko skupnostjo v Italiji. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovoj- nici z oznako Nagradni natečaj SLORI za univerzitetne naloge 2015 priložiti še: a) fotokopijo osebnega doku- menta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in stal- no prebivališče; b) kopijo diplomske/magi- strske/doktorske naloge; c) kratko predstavitev obravna- vane tematike (v obsegu naj- več ene tipkane strani), z nave- denimi razlogi za njeno izbiro in pomenom zaključnega dela za slovensko skupnost v Italiji, z lastnoročnim podpisom in datumom. Izbor nagrajenih zaključnih del bo opravljen predvidoma v šestdesetih dneh od konca natečaja. Selekcijski postopek predvideva preverjanje formal- nih ustreznosti nalog in recen- zijo ter oblikovanje strokovne- ga mnenja o nalogah, ki za- doščajo prijavnim pogojem. Izbor nagrajencev opravi znanstveni svet SLORI na po- dlagi recenzentskih mnenj in predlaga kandidate upravne- mu odboru. Na sklep upravne- ga odbora ni pritožbe. SLORI lahko najboljša prejeta dela tudi objavi. Del ne vračamo. Prejeta dela bo SLORI vključil v svojo zbirko univerzitet- nih del. Po pre- dhodnem dovol- jenju kandidatov bodo dela na raz- polago za vpogled širši javnosti. Razglasitev nagra- jencev bo potekala v septembru 2015 Kandidati bodo o tem pra- vočasno obveščeni. Prijavne obrazce s pogoji na- gradnega natečaja je mogoče prevzeti na sedežu Slovenske- ga raziskovalnega inštituta - SLORI, Trst, ul. Beccaria 6. Te- lefonska številka za dodatne informacije je 040 636 663, e- pošta pa info@slori. org. Bese- dilo natečaja je objavljeno tudi na spletni strani www. slori. org. Rok za oddajo prijavne doku- mentacije je ponedeljek, 15. 6. 2015, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pi- smom, oddanim do vključno 15. 6. 2015). stanova za zdravstveno oskrbo številka 3 (Azien- da per l’assistenza sanita- ria Alto Friuli-Collinare-Medio Friuli), pod katero spadata Kanal- ska dolina in Rezija, je pred krat- kim objavila nov razdelek splet- ne strani v nemškem jeziku. Ta dopolnjuje spletno stran v itali- janščini, ki so jo na spletu uspešno objavili že junija 2014 in ki jo sedaj, po nedavni zdravstve- ni reformi, ki je k prejšnji Zdrav- stveni ustanovi številka 3 (Azien- da per i servizi sanitari Alto Friu- U li) priključila druge predeledežele Furlanije Julijske krajine,vsebinsko dopolnjujejo. Razdelek v nemščini je pravza- prav po svoji strukturi zelo podo- ben tistemu v slovenskem jeziku, ki pa zdaj ni več dostopen. Sedaj je poleg spletne strani v itali- janščini in spletne strani v nemščini dostopna samo še spletna stran v furlanščini. Verjetno je to odvisno od tega, da zdaj pri zdravstveni ustanovi de- lujeta le furlansko in nemško je- zikovno okence. Ustanova za zdravstveno oskrbo številka tri (ASS 3) se je že pred reformo po Uradu za socialni marketing pozanimala za pro- mocijo svojih uslug v vseh manjšinskih jezikih, ki jih upo- rabniki govorijo na območju, za katerega je sama pristojna, in si- cer v furlanščini, slovenščini in nemščini. V tej ustanovi so se namreč že zdavnaj zavedeli, da se z manjšinskimi jeziki lažje pri- bližajo uporabnikom za uspešnejše komunikaciranje na zdravstvenem področju. MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (94) Mariza Perat Cerkev Marije Vnebovzete na Repentabru Pa vrnimo se spet na Repentabor! Gospod Sila je bil vzoren duhovnik, po značaju ljubezniv in prijazen. Bil je vnet zbiratelj do- mačega zgodovinskega gradiva. O Repentabru je napisal pomembno kroniko, ki nudi mnogo dragocenih podatkov o zgodovini tega kraja in tudi svetišča samega. Zelo znano je njegovo delo Trst in okolica iz leta 1883. Gospod Matija je slovel kot izvrsten pridigar. Govoril je živahno in preprosto, da so ga ljudje nadvse radi po- slušali. Leta 1893 so ga kot govornika povabili v Ljubljano na Kato- liški shod. Govoril je o slabem tisku. V svetišče na Repenta- bor so romarji vedno zelo radi prihajali. Naj- več jih je bilo v drugi polovici 19. stol. Tako je 7. junija 1891 peš pri- romalo iz Trsta kakih 10.000 vernikov, in to kljub potresu, ki so ga zaznali ponoči. V tem času so romarji z Repentabra obiskali Sve- to Goro. Nazaj grede so se ustavili v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Tu je namreč maševal njihov rojak Luka, verjetno Ravbar po priimku, rojen leta 1788, doma iz Vogelj. V Go- rici je gospod Luka bil profesor modroslovja in stolni kanonik. Pokopan je na Sveti Gori. Velike slovesnosti so v repentabrskem svetišču potekale leta 1894, ko so obhajali stoletnico nje- gove ponovne posvetitve. V Marijino svetišče na Repentabru so zelo rade romale tudi članice Marijine družbe iz Trsta, pa tudi iz okolice. Na Repentabru je bila namreč Marijina družba ustanovljena leta 1908, ob 50- letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Bogoljub iz leta 1909 o tem takole poroča: “Hvala Bogu! Spet je zrastla cvetka Marijine družbe na kraških tleh tržaške škofije. 8. decem- bra 1907. leta je bila v Sežani ustanovljena Ma- rijina dekliška družba, lani isti dan pa na Repen- tabru. Prihitela je družba iz Sežane s svojo za- stavo in z voditeljem g. Zlobcem. Pod Repenta- brom, “na Poklonu”, pa je pričakoval č. g. žup- nik Repentaborski z novimi članicami in križem ter z obilno množico ljudi sežansko družbo. Ko je ista dospela, jo je prisrčno pozdravil č. g. žup- nik; odgovoril mu je č. g. Zlobec; nato se je uvrstila velikanska procesija na hrib k cerkvi, med petjem in molitvijo. Cerkev je bila na- tlačeno polna. Najprej je bil govor, nato sprejem, litanije Matere božje in sv. blagoslov. Govoril in sprejemal je g. Križman, ustanovnik sežanske družbe, ki je obenem isti dan obhajala obletnico svojega obstanka. Po končanem opravilu niso ne ene ne druge dekleta se mogle ločiti iz cer- kve, od Matere božje. Sprejetih je bilo 28 deklet iz Repentabra ter 3 iz Sežane. Pod Marijino za- stavo pred cerkvijo sta se obe družbi “posestrili”, to je, obljubili skupno veselje in skupno trpljenje. Slovesnost je vplivala jako na ljudi, tako da je zdaj oglašenih 26 novih deklet. Leta 1913 je bil ob 1600-letnici Konstantinovega odloka o svobod- nem izpovedo- vanju krščanske vere 15. junija na Repentabru velik shod Mari- jinih družb s Tržaškega, Krasa in iz slovenske Istre. Slovesno mašo je ob tisti priložnosti vodil g. Matija Sila, govornik pa je bil g. Ivan Slavec. Oba sta poprej bila župnika na Repentabru. Go- vornik pri popoldanski pobožnosti je bil g. Ja- kob Ukmar. Navzoče je nagovoril tudi povablje- ni urednik revije Bogoljub, g. Janez Kalan. Pri- sotnih je bilo preko 3000 družbenic. Prišla pa je prva svetovna vojna in prekinjeno je bilo vsako versko in kulturno delovanje. Ljudje so morali zapustiti svoje domove in oditi v be- gunstvo. Po vojni so vsepovsod skušali obnoviti kulturno, gospodarsko in versko življenje. Tudi družbenice iz Trsta so leta 1918 spet poromale na Repenta- bor. Kmalu pa je nastopil fašizem in takrat je bilo tu- di delovanje slovenskih Marijinih družb zelo oteženo. Kljub temu so se tržaške družbenice le- ta 1922 spet zbrale na Repentabru in nato znova leta 1926. Bilo jih je 165, govoril jim je dr. Mirko Brumat iz Gorice. K popoldanski pobožnosti je prišel tudi škof Alojzij Fogar. Tudi pozneje so tržaške družbenice še večkrat poromale na Re- pentabor. Sploh so sem zelo rade prihajale, kajti “ta kraj vedno prinaša otroško veselost v srca udeleženk”, kot piše v tržaški družbini kroniki, o kateri poroča dr. Jože Prešeren. / dalje Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica …“ta svet je lep, če nekoga rad imaš” ako zvonko in svetlo, kot je bil svetel sam, pojejo o lepih čustvih med ljudmi stihi pesnika Toneta Pavčka. Prav o ljubezni, ki jo vsi ljudje potre- bujemo in nenehno hlastamo po njej, kot žejni išče vode, so na svojevrsten, tudi duhovit, z iro- ničnim pridihom začinjen način spregovorili mladi igralci, ki se zbirajo v Amaterskem mladin- skem odru (AMO) pod okril- jem Slovenskega narodnega gleda- lišča Nova Gori- ca. Zadnji dve se- zoni njihove umetniške vzgi- be usmerja men- torica, dramatur- ginja Tereza Gre- gorič. Celih 38 let jih je pred njo neutrudno vodil režiser Emil Aberšek. Vsako pomlad je pod njegovim vod- stvom vzbrstela nova uprizori- tev. To tradicijo mladi ohranjajo tudi danes. Tako so na malem odru v četrtek, 19. marca 2015, in na ponovitvi, v petek, 20. marca, premierno uprizorili predstavo Ljubezen ali pač, ki “ponuja vpogled”, kot so sami napisali, “v ‘old school’ teater”. Pod mentorskim in režijskim vodstvom Tereze Gregorič, asi- stentke Andrijane Boškoske Batić in lektorja Srečka Fišerja so z T mladostno svežino in ener-gičnim odrskim nastopom, kipri nekaterih razkriva prave odrske talente, prikazali, kako so se ljubezenske vezi spletale v “starih časih” in kakšna so bila razmerja med moškim in žensko nekdaj, kakšna pa so v da- našnjem kaotičnem času, kjer hiter ritem življenja ne dopušča kakih “romantičnih” zmenkov, kot so jih bili navajeni nekdanji mladi zaljubljenci. Ljubezen je pri teh vzklila ali se skalila tudi zaradi skomin po “širjenju” družinskega premoženja. Mladi igralci Anuša Kodelja, Jani Kodre, Keti Skok in Teodora Komlenić so v stilnih kostumih Iris Kovačič in na scenskem prizorišču, ki je prikazovalo nekdanji urad, kot si ga je zamislil scenograf Aleksan- der Blažica, odigrali enodejanko velikega A. P. Čehova Jubilej. Pri tem se je v vlogi “zelo zaposle- nega” visokega uradnika-politi- ka, ki nima preveč časa za svojo klepetavo ženo, ki se rada ukvar- ja z malimi vsakdanjimi stvarmi in ga z njimi moti pri delu, ime- nitno znašla Anuša Kodelja. Že večkrat je, tudi v predstavah med poklicnimi igralci, izkazala veli- ko zavzetost za gledališko umet- nost in talent za igro. V ravno takšnem ozračju iz nekdanjih dni se je dogajala enodejanka istega avtorja, Snubač. Pri njej so sodelovali Mateja Nikolič, Anuša Kodelja in Sebastijan Furlani, ki je bil prvo zadržan snubec v pre- cejšnji zadregi, potem pa zagri- zen zagovornik svoje lastnine na meji s sosedi, pri katerih se je oglasil, da bi zasnubil do- mačo hčer. Sočno in ener- gično je prizor zaljubljeno pričkajočega se para ustva- ril s soigralko Matejo. Na- stopajoča sta navdušila mlado in odraslo publiko, ki se je prijetno zabavala tu- di ob “vmesnih” skečih. Ti so barvito in zgovorno od- slikavali, kako se v da- našnjem času srečujejo oz. ne srečujejo mladi in si svo- je misli sporočajo kar s te- legrafskimi sporočilci po “pametnih telefonih”. Te šaljive, a “kruto” resnične medigre so igrali in besedila za - nje prispevali Lora Stefanova, Eva Mavrič, Ana Marija Belingar, Katarina Černe, Ana Kolenc, Ha- na Markočič, Ana Školaris, Bar- bara Skočaj in Jani Kodre. Pohvalne in spodbudne besede za nadaljnje delo na odrskih de- skah naj gredo vsem nastopa- jočim, tudi za vedrino in nav- dušenje, ki so ju znali posredo- vati zbranemu občinstvu. IK Poklon pod Tabrom STOPNJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VIŠINA NAGRADE ŠTEVILO NAGRAD SKUPNI ZNESEK univerzitetna diploma II. stopnje ali diploma štiriletnega študijskega ali magistrska naloga 400 evrov do 2 800 evrov univerzitetna diploma II. stopnje oziroma doktorska naloga 800 evrov do 2 1600 evrov Naloge (diplomske, magistrske, doktorske) bo SLORI nagradil s spodaj navedenimi denarnimi zneski Kanalska dolina AAS 3, izginila je spletna stran v slovenščini Prizor iz enodejanke Jubilej Čehova Slovenija 30. aprila 2015 13 adeva Patria, ki že enajst let s krajšimi presledki vzburja sloven- sko politiko in javnost, sicer obre- menjeno tudi z drugimi skrbmi, najbolj s tistimi za preživetje in med mladimi za zaposlitev, je ponovno postala osred- nji dogodek v državi. Javna občila so ji namenila posebne oddaje, o zadevi ob- javila pogovore in komentarje in na dru- ge načine zaznamovala odločitev ustav- nega sodišča, ki je obsodbe v zadevi Pa- tria razveljavilo ter jih vrnilo v ponovno sojenje na Okrajno sodišče. Zelo pomembno je, da je vse odločitve vseh osmih ustavnih sodnikov sprejelo soglasno, medtem ko se je en sodnik te- ga sodišča v celotni zadevi že prej izločil. Zaradi tega vsi priznavajo, da so ustavni sodniki ta občutljivi in zahtevni posel opravili pravično, korektno in skladno z ustavo. Ugotovili so, da so sodniki okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča obsodili, kljub temu da jim sprejem oziroma dajanje obljube o na- gradi ni bilo dokazano. Okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je Janšo, Črnkoviča in Krkoviča obsodila na zaporne kazni, je to takole obrazložila: “Korupcija po- teka pod površjem in na skrivaj, ude- leženci pa se zaradi obojestranskih ugodnosti večinoma zavezujejo k molčečnosti. Natančen kraj ni naveden, vendar to ne vpliva na končno ugotovi- tev in ni odločilen element za obstoj obravnavanih kaznivih dejanj. Glede načina pa iz opisa dejanj izhaja, da gre za enega izmed načinov komunikacije, bodisi na sestankih oziroma srečanjih, bodisi preko elektronskih in SMS spo- ročil oziroma telefonskih pogovorov”. Ustavno sodišče je okrajni sodnici Bar- bari Klajnšek, ki je z navedeno obra- zložitvijo utemeljila sodbo in izrečeno zaporno kazen trem obtožencem, pre- povedalo sodelovanje v obnovljenem sojenju. Njeno sodbo sta, kako pomen- ljivo, brez pridržkov potrdila senata višjega in vrhovnega sodišča. Javna občila so bila polna pohval o pogumu in pravnem znanju sodnice, ki da si je “upala” obsoditi Janeza Janšo, neka sod- nica, sicer žena znanega voditelja nacio- nalne TV, ji je za ta “pogum” javno česti- tala, predpostavljeni pa so sodnico Bar- baro Klajnšek morda kot nagrado za nje- no vlogo poslali na strokovno izpopol- njevanje v tujino. Ustavni sodniki so tudi odločili, da pred- sednik vrhovnega sodišča Branko Ma- sleša ne bi smel sodelovati v senatu, ki je odločal v zadevi Patria. S tem so pri- trdili očitkom Janeza Janše, kot sporen pa so navedli Maslešev govor na dnevih slovenskega sodstva, ko je kritično obravnaval Janeza Janšo. Ta govor so ocenili “kot okoliščino, ki lahko vzbuja dvom o videzu nepristranskega odločanja. Zato bi morali vrhovni sod- niki na občni seji glasovati drugače in predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo izločiti iz odločanja o Janezu Janši”. Mnenja o nadaljnjem postopku do kon- ca sage, zadeve, afere ali političnega pro- cesa, prvega v zgodovini slovenske države, so različna in najbolj odvisna od ideoloških in političnih opredelitev ter mnenj sodelujočih posameznikov. Janez Janša, Ivan Črnkovič, Tone Krkovič, nji- hovi odvetniki, SDS, Nova Slovenija, krščanski demokrati in deli druge poli- tike, pa dobršen del splošne javnosti me- nijo, da bi morale biti v ponovljenem postopku obtožbe zavržene, ker gre v za- devi Patria za politični proces. Na drugi strani pa so tisti, vključno s predsedni- kom vlade Mirom Cerarjem, ki so pre- pričani, da mo- ra zadeva ven- darle dobiti vse- binski konec, torej v obliki oprostilne ali obsodilne sod- be. Komisija Pra- vičnost in mir pri Slovenski škofovski kon- ferenci je zapi- sala, da razvelja- vitev sodbe po- meni veliko po- trditev za tiste, ki so ves čas trdili, da so sod- ni postopki, ki niso utemeljeni na kon- kretnih materialnih dokazih, sporni, ta- ko z vidika prava kot tudi s stališča spoštovanja temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kljub temu da večina sodnikov in tožilcev ustrezno opravlja delo, v postopku Patrie ni mo- goče spregledati politične zlorabe prava in pravosodja. Razveljavitev sodbe na- dalje vzbuja dvom o legitimnosti zad- njih treh državnozborskih volitev, ki so minile ob vplivnem zavajanju javnega mnenja in ob Janezu Janši v zaporu. Ko- misija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci še opozarja, da za negativni vpliv primera Patria na stanje demokracije v Sloveniji nosi odgovor- nost tudi del slovenskih medijev. Izjeme so bile zelo redke. Vendar nastaja bojazen, da bo sodstvo v sedanji sestavi zadevo Patria razpletlo in rešilo skladno z napotki, pravzaprav odločitvami in sklepi ustavnega sodišča. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in predsednica okrajnega so- dišča Vesna Pavlič-Pivk sta namreč v ze- lo gledani oddaji z naslovom Odmevi na nacionalni TV Slovenija zavrnila vse ugotovitve in napotke ustavnega so- dišča. Po njunem zatrjevanju ustavno sodišče pri dokazovanju korupcije po novem zahteva uveljavitev tako visokih zahtev / standardov /, ki jih sodišča ne bodo mogla izvajati. Razumeti ju je torej bilo, da bo najbolje ohraniti prakso, da sodišča lahko sodijo na podlagi dom- nev, nekakšnih indicev, kar pa je Ustav- no sodišče v primeru Patrie prepoveda- lo. Tudi pri dokazovanju korupcije, za kar gre v primeru Janeza Janše in obeh soobtoženih, je namreč sodbo v zadevi Patria tudi razveljavilo in jo vrnilo v po- novno obravnavo na prvi stopnji, ven- dar pa z novim sodnikom. Masleša je posredovanje ustavnega sodišča v celot- ni zadevi poskušal zmanjšati tudi s trdit- vijo, da njegovi sklepi ne vsebujejo ne- kih razveljavitev in prepovedi, temveč predstavljajo zgolj različen strokovni po- gled na zadevo Patria. Predsednica okraj- nega sodišča Vesna Pavlič-Pivk pa je gle- dalcem slovenske televizije povedala, “da razveljavitev sodbe v zadevi Patria ni noben poraz za sodstvo in da javnost napačno bere odločbo ustavnega so- dišča”. Vse polemike naj bi bile sicer del rušilnega blatenja, ki da poteka zoper sodstvo, je dodal Branko Masleša. Ne- kajkrat je povedal, da zaradi odločbe ustavnega sodišča on, kot tudi noben drug sodnik ali tožilec, ne bo odstopil. Po njegovem bi z odstopi “sodstvo klo- nilo”. Branko Masleša je posebno ogorčen na nekdanjega ustavnega sod- nika Matevža Krivica, ki vztraj- no zahteva njegov odstop. Sodni proces Patria je doslej državo stal okoli 26 milijonov evrov, brez stroškov, odvetnikov in drugih strank. Na obravna- vah je sodelovalo 17 sodnikov, trije tožilci in pet odvetnikov. Po razveljavitveni sodbi so Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič upravičeni do odškod- nine za čas, ki so ga neupra- vičeno, torej po krivici, preživeli v zaporu. V Sloveniji pa poteka nekakšen čas počitka in najrazličnejših praznovanj. V ospredju so zaz- namovanja 70. obletnice konca druge svetovne vojne oziroma, kot v Sloveniji uradno navajajo, tudi osvoboditve. Pri tem vsaj v začetku go- vorci na raznih zborovanjih ne navajajo, da so se sočasno s koncem vojne oziro- ma z osvoboditvijo začeli tudi pokoli mnogih tisočev Slovencev in drugih lju- di, ki so se v tistih dneh nahajali na naših tleh. Glede sedanjosti pa je vsaj neprimerna, za 300.000 revnih državlja- nov tudi žaljiva, izjava finančnega mi- nistra Dušana Mramorja, da je Slovenija ponovno začela doživljati gospodarski vzpon, nov čudež, podoben tistemu, znanemu iz obdobja predsednika Slove- nije dr. Janeza Drnovška. Marijan Drobež Z Politika novih obrazov Ugotovitve Ustavnega sodišča so tudi politično relevantne, ker je proces Patria pogojeval zadnjih sedem let slovenske strankarske politike, tako kot ga je poročilo KPK (začetek 2013), ki je bilo prav tako pred kratkim razveljavljeno: v tem obdobju so slovenski volivci odšli na volišča trikrat, vsakič so bile Janševe težave na so- diščih ena od pomembnejših predvolilnih tem. Na to temo so bili decembra 2012 in v začetku 2013 tudi množični protesti, ki so bili deklarativno naperjeni proti korupciji v po- litiki. Višek so dosegli 8. fe- bruarja 2013, na dan sloven- ske kulture, in odločilno pri- pomogli k padcu takratne Janševe vlade. Mimogrede, po padcu Janševe vlade pa se pro- testi niso nadaljevali z odločno zahtevo za odstop župana Zorana Jankovića, ki ga je poročilo KPK o pre- moženjskem stanju bremenilo še bolj kot vodjo slovenske de- snice. Če so Janši takrat očitali za 200 tisoč evrov nepojasnje- nih sredstev, se je pri Janko- viću ta številka podeseterila (približno 2,5 milijona evrov). Afera Patria pa je bila (skupaj s poročilom KPK) pomembna še zato, ker je začrtala na poli- tičnem parketu nove standarde, ki pa so se iz volitev v volitve izkazovali za lažne. Po aferi Patria in poročilu KPK se je v slovenski javnosti začela pojavljati zahteva po prečiščenju politike in po “novih obrazih”, ki naj bi bili neomadeževani. Medtem ko je desni pol slovenske politike imel v Janši še vedno edinega vodjo, se je vakuum, ki ga je na levici ustvaril propad nekdanje močne LDS, vsakič polnil z novimi stran- kami: najprej je bil to Golobičev Zares, nato Jankovićeva Po- zitivna Slovenija, nazadnje še Cerarjev SMC. Vse omenjene stranke so se predstavljale kot nosilke nove in visoko mo- ralne politike, a nobena doslej ni preživela “prvega manda- ta” svojega obstoja: Zares in PS sta samo še del zgodovine, tam pa sta pristali prav zaradi škandalov in afer, ki so bili v nasprotju z njuno “novo moralno politiko”. SMC se po manj kot letu od prevzema oblasti ukvarja z zelo hudimi notran- jimi trenji, ki so prav tako posledica izjemno močnih nedo- slednosti na polju etike in morale. In še zadnja ugotovitev: v vseh treh primerih je šlo za “instant” stranke, ki so nastale tik pred volitvami in so v le nekaj tednih po nastanku po- stale močne (stranka Zares) ali celo prevladujoče kompo- nente slovenske politike (stranki PS in SMC). Za tak kako- vosten preskok je potrebno imeti dobro tlakovano pot na terenu: težko si je predstavljati, da bi novoustanovljenim strankam to uspelo brez zunanje pomoči in podpore sub- jektov, ki imajo na terenu strukturirano organiziranost. Pa naj bodo to nekateri gospodarski krogi, upokojenska združenja, zveze borcev ali druge podobne organizacije (po- membnejši ljudje teh interesnih združenj so bili na primer med tistimi, ki so v mestni hiši leta 2011 “prosili” Jankovića, naj sprejme premiersko kandidaturo). Nosilci take struktu- riranosti na terenu, ki se po potrebi mobilizira, so bili s pu- blicističnim imenom predstavljeni kot zloglasni “strici iz ozadja”. Spomnimo pa naj, da tega imena ni skoval Janez Janša ali slovenska desnica, populariziral ga je zdajšnji pred- sednik Borut Pahor v času politične levitve iz strankarskega človeka v predsednika republike, avtorske pravice zanj pa je pripisal Dejanu Židanu, zdajšnjemu predsedniku SD in za- govorniku tiste gospodarske politike “nacionalnega intere- sa”, ki jo zagovarjajo prav t. i. strici iz ozadja. Tudi to je po- membna podrobnost. Spominjanje na 70-letnico konca druge svetovne vojne Na vrhovnem sodišču ugovarjajo odločitvam o zadevi Patria Ivan Črnkovič, Tone Krkovič in Janez Janša rugi dejavnik je “geografska na- rava” Mattarellovega obiska. Italijanski predsednik je takoj po Ljubljani obiskal še Zagreb ter tako zaokrožil obisk tistih dveh držav, članic EU na vzhodni meji, s katerimi je Italija začela izvajati geostrateške povezave, začenši z jadransko-jonsko pobudo: o tej temi na srečanju sicer ni tekla bese- da, je pa bila ena od primarnih v števil- nih bilateralnih srečanjih na državni ravni v zadnjih letih. Srečanje je bilo bolj vljudnostnega značaja, nekaj konkretnih pobud (koli- kor si konkretnega lahko privoščita in- stitucionalna predsednika republike) pa je bilo izrečenih na temo, ki nas naj- bolj zanima, na temo manjšin. Pobude je, tako se je vsaj zdelo na tiskovni kon- ferenci, dajal slovenski predsednik Bo- rut Pahor. Na to temo je Pahor izpostavil ne- kaj vprašanj. Najprej je predsedniku Mattarelli predlagal, da bi sama neposredno “bdela” nad nekaterimi kri- tičnimi točkami izva- janja zaščite manjšin. Sam se je obvezal, da bo to storil v nekaj konkretnih primerih na območju občin Ko- per, Izola in Piran. Gle- de slovenske narodne skupnosti v Italiji pa je predsednika Mattarel- lo prosil, naj v kratkem osebno sprejme dele- gacijo njenih zastopni- kov. Italijanski pred- sednik je Pahorjevo po- budo osvojil, tako da bo v naslednjih tednih o slovenski manjšini z manjšinskimi predstavniki tekla beseda tudi na Kvirinalu. Druga pomembna zadeva je dejstvo, da je Pa- hor sam omenil dve žgoči temi, s kate- rimi je soočena slovenska narodna skupnost in ki sta predmet ostre debate tudi znotraj lastnih vrst: govorimo o določilih za slovensko manjšino znotraj novega volilnega zakona Italicum in o reformi krajevnih uprav v FJK. Udejan- janje zakonov tako, da se ne zmanjša ra- ven zaščite slovenske manjšine, kot jo predvidevajo zaščitne norme, odločbe in mednarodni predpisi, naj bi bilo vo- dilo pri nadaljnjih korakih sprejemanja teh dveh zakonov. Samo dejstvo, da je predsednik Pahor o teh temah sprego- voril uradno in v pogovorih z italijan- skim predsednikom, jima daje dru- gačno specifično težo. O morebitnih učinkih pa bomo lahko presojali v pri- hodnjih tednih in mesecih. V ta sklop bi lahko dali še Pahorjevo pobudo, naj se tudi v Italiji objavi in razširi (predv- sem med mladimi) poročilo mešane zgodovinske komisije o slovensko-itali- janskih odnosih med l. 1880 in 1954. D S 1. strani Neskončna zgodba S 1. strani Slovenska manjšina ... Italijanski predsednik Mattarella se je v sklopu svojega obiska v Ljubljani srečal tudi s slovenskim premierom Mirom Cerarjem. Posebej se je v rezidenci italijanske ambasadorke v Ljubljani sešel s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji: srečanju je prisostvovala tudi predsednica FJK Debora Serracchiani. Ob temah, ki se tikajo manjšine, je predsednik Mattarella na svojem obisku v Ljubljani spregovoril še o naslednjih temah: prebežniki v Sredozemskem morju – Mattarella se je zavzel za porazdelitev bremen pri problematiki reševanja prebežnikov. Pahor in Cerar sta se s tem strinjala. Cerar je (dan kasneje) izrazi pripravljenost sprejeti največ 20 prebežnikov in Italiji poslati v pomoč vojaško ladjo Triglav. zahodni Balkan – skupni interes Slovenije in Italije je vključitev tega območja v evropske integracijske procese gospodarsko sodelovanje – ob blagovni menjavi v višini 6,5 milijard evrov je Italija za Slovenijo drugi trgovski par tner. Interes obeh držav je še bolj okrepiti gospodarske stike. Ob srečanju dveh predsednikov Janez Janša Aktualno30. aprila 201514 NATUROPATSKI NASVETI (64)Erika Brajnik PET ČUTIL – VONJ Vsak človek ima svoj vonj, eni imajo bolj izrazitega, drugi malo manj močnega, ven- dar vsak ima svojega. Vonj človeka nam ve- liko pove, priča pa predvsem o zakisanosti telesa. Bolj kot je vonj močan, bolj je telo osebe, ki je ob nas, zakisano. Enim smrdijo noge, drugim znoj smrdi predvsem izpod pazduhe, z lasišča, v med- nožju, iz popka... Vse te poti predstavljajo filtre, skozi katere telo izpušča toksine iz telesa. Eni ljudje ima- jo tako močan vonj, da zasmradijo celo so- bo, kar je zelo neprijetno. Le-to nakazuje na globoko prepojenost vseh telesnih tkiv s toksini, te pa je zelo težko odpraviti iz tele- sa, vendar je to vsekakor mogoče. Taka globoka prepojenost s toksini po nava- di nakazuje na hudo degenerativno obolen- je. Kako se lahko znebimo neprijetnega vonja in kako telo nadzorovati, da ne bo smrdelo, da se ne bo potilo, ko nam socialno okolje tega ne dopušča? Telo moramo prisiliti v potenje s kopeljo iz njivske preslice. Njivska preslica je zdravilna prarastlina, ki pomaga telesu, da iz telesa izloči kar čim večje število toksinov, saj to- nificira ledvice, ki so primaren filter v našem telesu, saj skoznje telo odvaja toksi- ne. S preslično kopeljo bomo naredili dvoje: omehčali bomo tkiva s toplo vodo in tako premaknili toksine iz tkiv proti organu, ki je filter (ledvice), tonificirane ledvice jih bodo namreč z lahkoto predelale in spravile iz te- lesa. Če je telo čisto, nima vonjav oziroma, če je telesni pH pravilen, urin, blato in ostale te- lesne tekočine nimajo vonjav. Bolj kot so vonjave izrazite, bolj moramo bi- ti pozorni, saj nam naše telo sporoča, da se v njem nekaj dogaja, kar se ne bi smelo, da toksini ostajajo v telesu in ne morejo ven. Nekatere ženske to lahko občutijo pri uporabi par- fuma; vonj določenega parfuma je namreč na vsa- ki ženski drugačen, saj je odvisen od pH posamezne ženske. Bolj sveže se bodo vsi parfumi vonjali na ba- zični ženski, bolj odrezavo in aromatično pa na zaki- sanem telesu. Lahko se vam je tudi že zgodilo, da ste določeno število let uporabljali isti parfum, vendar se vam zdi, da v določenem trenutku diši po- polnoma drugače. Seveda je to popolnoma mogoče, saj se pH telesa nenehno spremin- ja, nujno potrebno pa je, da ga vzdržujemo na bazični polovici. pH telesa lahko nadzorujemo tako, da meri- mo pH urina z lističi za merjenje urinskega pH, najbolje popoldan čim več časa po obroku. Če telo ni zakisano, je pH 7 ali več. Recept, kako se znebiti neprijetnega in ne- kontroliranega potenja, sedaj poznate: kopel iz njivske preslice! Iščimo zdravje! www.saeka.si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 28. aprila, ob 14. uri. Humans of New York Kaj pa vrednote? y family doese- n't like my appe- reance. They ask me why I can't look normal. ” “What do you wish they would say? ” “You can dress however you want, because of the person you are” “I think people perceive me as being much bolder than I ac- tually am. I have a lot of trouble with confidence. I've dyed my hair since kindergarten. My mo- ther colored my hair as an ex- periment before trying it on herself, and I liked it so much that I kept doing it, even though she told me not to. Eventually the colors grew wackier and wackier. Then I started wearing off -the-shoulder shirts, and mi- niskirts, and lots of prints. I was always the different kid. In mid- dle school I had so much trou- ble making friends that I tried to dress normally for a while. But that didn't work either. ” Humans of New York je spletna stran, ki se vedno bolj uveljavlja in je dokaj zanimiva, ker nam ne ponuja člankov, vezanih na aktualnost, kulturo, politiko in podobno, ampak prave zgodbe prebivalcev New Yorka, ki nas v svoji preprostosti in komplicira- nosti globoko ganejo. Najdemo lahko zgodbe, ki zadevajo kate- rokoli tematiko: od nesrečne lju- bezni do težav na delovnem mestu. V zadnjih letih se je na- bralo na tisoče privlačnih “M zgodb.Med brskanjem semnaletela na izredno zanimivo zgodbo nekega dekleta, ki opisuje svojo situaci- jo: pove, kako jo družba in celo starši zavračajo zaradi zu- nanjega videza. Ra- zloži nam, da ji je vedno ugajalo bar- vanje las in je to počela že, ko je bila otrok. Kasneje se je odločila tudi za po- sebna oblačila, ki ni- so v sozvočju s težnjo v družbi. Zaradi vseh predsodkov, ki jih imajo ljudje do nje, ima dekle veliko težav pri vzpostavljanju odnosov z drugimi posamezni- ki. Skušala je celo spremeniti svoj stil in potrudila se je “biti normalna”, a ji to ni veliko po- magalo. Menim, da današnja družba preveč upošteva zunanji videz in zanemarja posamezni- kovo notrajnost ter čustva. Ved- no bolj smo vsi odvisni od tega, kar je v modi in je razširjeno po vsem svetu, ter s težavo spreje- mamo nekaj alternativnega. Lahko mirno trdimo, da se je le- stvica vrednot v zadnjih letih bi- stveno spremenila. V preteklosti so bile najpomembnejše vred- note družina, ljubezen, spošto- vanje do bližnjega, vera ipd. Da- nes pa vedno več posameznikov raje usmerja pozornost le na zu- nanjo podobo neke osebe in na materialne dobrine. To sem doživela na lastni koži, ko sem bila še otrok. Imela sem vedno kratko postrižene lase in najraje sem nosila kavbojke: druge deklice se niso hotele igrati z menoj, češ da sem fan- tek, norčevale so se, da nisem ženskega spola. Zaradi tega - kot dekle, ki pripoveduje zgoraj omenjeno zgodbo - sem tudi jaz imela nekaj težav pri vzposta- vljanju odnosov z vrstniki. Lah- ko pa tudi povem, da taka doživljanja pomagajo pri osebni rasti, pri krepitvi samozavesti, seveda le, če ti kdo pri tem po- maga, na primer starši, vzgoji- telji ali prijatelji. Mislim, da bi morali vsako osebo sprejemati celostno, na primer upoštevati olikanost, spoštljivost, stopnjo izobraženosti, prijaznost, od- prtost; zunanji videz pa bi moral malenkostno vplivati na ustvar- janje mnenja o določeni osebi, nikoli ne bi smel biti glavni ra- zlog za zavrnitev ali obratno. Svetlana Della Vedova Razmišljanje o odraščanju Jutrišnji odrasli es prejšnji teden je bila pri nas v uredništvu na praksi mlada študentka četrtega letnika humanističnega liceja Si- mon Gregorčič iz Gorice, prijazna plavolaska, prodornih modrih oči, Svetlana Della Vedova. Pri nas je odkrivala lepe in senčne strani časnikarskega poklica in nastajanje našega tednika ter torkov vrvež, ko hitimo s pisanjem in popravljanjem še zadnjih članov, da bi časnik poslali pravočasno v tisk. Tudi sama se je uspešno preizkusila v pisanju, kot bo- ste lahko sami preverili z branjem teh dveh člankov. Ime mi je Svetlana Della Ve- dova, za prijatelje in sorod- nike pa sem le Sve. Rodila sem se v Rusiji, v Sankt Pe- terburgu, tam sem živela v zavodu štiri leta, nato sem se preselila v Italijo in tu sem že dobrih dvanajst let. Lah- ko rečem, da sem prva leta kot otrok tu v Italiji veliko uživala. Nisem imela posebnih skrbi, za karkoli so skrbeli starši, nisem vedela ničesar o tem, kaj se dogaja po svetu. Ne da bi se zavedala, pa sem rasla, se razvijala in spreminjala. Vsak dan, teden, mesec in vsako leto sem morala sprejemati več odgo- vornosti. Spominjam se še dobro tistega dne, ko sem začela obisko- vati osnovno šolo, torej prva večja odgovornost in začetek dolge poti. Ko sem bila otrok, sem večkrat raz- mišljala o tem, kako bo potekalo življenje, ko bom postala odrasla oseba. Včasih pa sem se spraševala in se še sprašujem, kaj sploh pomeni bi- V ti odrasla oseba in kdaj se zavemo,da smo to postali. Danes mladi ni-majo veliko odgovornosti, razliku- jejo se od nekdanje doraščajoče mladine. Nekoč so se že pri pet- najstih oziroma šestnajstih letih morali ukvarjati z delom, raz- mišljati o prihodnosti, jemali so si prave odgovornosti, da bi lahko pomagali bližnjemu in družini. Danes se je mišljenje mladih “ra- hlo” spremenilo. Najraje skrbijo le zase in še tega ne počenjajo dobro. Celo preprostega obroka hrane si ne znajo pripraviti. Glavna skrb adolescentov je le vse- splošno uživanje. Ne razmišljajo o prihodnosti, ker si predstavljajo, da bodo starši neskončno skrbeli zanje. V Nemčiji na primer, ko mladi do- polnijo osemnajsto leto, morajo oditi z doma in sami poskrbeti za streho, denar in hrano. V Italiji pa si tega niti ne sanjajo. Ogromno je fantov in deklet, ki živijo s starši celo do tridesetega oziroma štiri- desetega leta. Pomembno je tudi izpostaviti, da taki posamezniki se ne potrudijo, da bi ta položaj spre- menili. Raje živijo s starši in so od njih popolnoma odvisni. Po mo- jem mnenju je to prav osupljivo. Za to so seveda krivi mladi sami, a predvsem starši in druge bližnje osebe, ki jih ne podpirajo na težki poti do samostojnosti. Seveda pri tem ne smemo zanemarjati vloge šole in drugih ustanov oziroma družbe same. Poleg matematike, literature, zgodovine ipd. bi se mo- rali v šolah naučiti kaj praktične- ga, kar bi nam lahko pomagalo in služilo v življenju. Če vprašamo kakega sedemnaj- stletnika, kako se plačujejo davki, po kaj gremo v občinski urad, ka- ko se sploh išče in najde zaposli- tev, nas bo ta pogledal, kot da pri- hajamo s kakega drugega planeta. Redki se zanimajo za svet, ki jih obdaja. Problem je tudi v tem, da mlado- letniki nimajo dovolj motivacije. Dogaja se, da jih starši, šola, okolje ne spodbujajo k razvijanju talen- tov, želja, sanj; v glavnem zahteva- jo le dobre ocene, primerno ob- našanje, konformizem. Mladi so prepričani, da se bo z leti vse ure- dilo: se bodo zaposlili ali vpisali na kako fakulteto. Težave pa najdejo tudi v tem, in sicer kakšno delo ali univerzo izbrati. Brezbrižni so do prihodnosti, ne razmišljajo o tem, kaj jim sploh ugaja. To pa ima lah- ko uničujoče posledice na oseb- nost posameznika, na prihodnje- ga odraslega. Mislim, da je bilo nekoč veliko lažje za mlade, imeli so jasnejše cil- je glede izbire šole, fakultete ali po- klica in zaposlitve. Danes ni več tako. Le redki so tisti, ki jasno ve- do, s čim bi se radi v življenju uk- varjali, kaj bi radi postali, in pre- magajo katerokoli oviro, da bi za- stavljeni cilj dosegli. Svetlana Della Vedova Abonmajska sezona v Gorici: Hlapci “Bodimo skupaj!” SSG vojevrstna postavitev Cankarjeve drame Hlapci v nenavadni dramaturški priredbi Milana Markovića Matisa in samosvoji režijski in- terpretaciji Sebastijana Horva- ta je bila v ponedeljek, 20. aprila 2015, na ogled tudi go- riškim abonentom Slovenske- ga stalnega gledališča. Nasled- nji dan pa so si jo v jutranjih urah ogledali tudi goriški višješolci, in sicer z mešanimi občutki: bolj razumljivi so jim bili prizori, v katerih drama- turška priredba ni toliko pose- gla v Cankarjev tekst, manj so jim bili jasni tisti, ki jih je po S svoje raztolmačil dramaturgMarković. Verjetno so imeliiste občutke tudi gledalci na večerni predstavi. Tako da je še kako umestno vprašanje, zakaj je treba prirejati s tako ostro sporočilnostjo nabito Cankar- jevo besedilo, ki ostaja bridko aktualno še danes, čeprav ga je kritično pero našega velikega literata z Vrhnike napisalo že l. 1910. Ker je oder KCLB manjši in nižji kot tisti v tržaškem Kul- turnem domu, ni prišla tu v poštev režiserjeva zamisel, da bi gledalci spremljali dogajan- je na odru, zato jim ni bilo tre- ba romati nanj in se vzpenjati na tribune ter se pri tem tudi “raztresti”. Zaradi tega niso bi- li prav nič manj vpleteni v do- gajanje, ampak jim vsaj ni ušla nobena replika in je bil “z vseh zornih kotov” vsem do- bro viden potek uprizoritve, ki kljub nekaterim nujnim scen- skim različicam ni izgubila svojskega videza in izraza. Nedvomno so v manj obsežni dvorani KCLB ob koncu tudi vzkliki Jermana – Radka Poliča Raca, da nismo hlapci in da moramo biti skupaj, zazveneli še bolj učinkovito in silno. Iz predstave pa v gledalčevi zave- sti trdo odmeva tudi misel, da si bo “narod pisal sodbo sam”; žal je tudi ta trditev zelo trpka in izredno resnična. IK Aktualno 30. aprila 2015 15 a začetku lanskega polet- ja, pred kresno nočjo se je zgodilo, sva se z možem preselila v deželo vina. Med griče, porasle s trtami in nežnimi obrisi neba in travni- kov. In medtem ko sva spozna- vala kraje, ki so nama postali dom, sva počasi okušala rdečo pijačo, ki izvira iz avtohtone trte in je sedaj med najbolj cenjenimi italijanskimi vini. Schiopettino. Ta je seveda očaral tudi vse tiste, ki so k nam prihajali zaradi grad- benih del. Avstrijski podjetnik, ki nam je postavil lončeno peč, se ni upiral, ko sva ga povabila v prijazno gostilno pri Mariotu, v Praprotnem, Prepotto, kot mu pravijo Italijani, ali Prepot, kot se glasi ime v furlanščini. Bil je tako navdušen, da je v prtljažnik svo- jega enoprostorca naložil celo “kišto” steklenic in jih odpeljal tja na svoje koroško jezero, da bo gostil prijatelje. Po naravi sem človek, ki nima miru, in tudi v novem domu ga seveda nimam. Tako sva z možem prebredla kar lep del Ne- diških dolin in Tersko dolino, prepešačila sva okolico Ahtena, Nem in Fojde ter se tam, v kraju, kjer je še čutiti slovensko prete- klost in ki se baha z enim na- jlepšim razgledom na Furlansko nižino, spoznala tudi sladki ra- mandolo. Po nekaj mesecih, kar sva spoz- navala darove te lepe, radodarne zemlje, naju je prijatelj povabil, naj pristopiva k obdelovanju za- puščenega vinograda v Tjejah, San Pietro di Chiazzacco, v vasi- ci, ki je peš le pet minut oddalje- N na od našega doma. Na začetkusva oklevala z odgovorom, da za-radi mame živiva namreč razd- vojena med Trstom in Benečijo, na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo. In časa imava malo tako kot vsi dandanes. Potem se je pač zgodilo samo od sebe in nekega poznega zimskega jutra, ko je bila v zraku že slutnja pom- ladi, sva se znašla z delovnimi ro- kavicami in s škarjami na poti proti vinogradu. Gor sva prišla, ko ni bilo še nikogar, in sva zato občutila tisto, kar verjetno občuti kmet, ko stopa v svoj vi- nograd, da bi na novo začel delo, in je vse naokoli razgled, ki ga še zastirajo meglice, v gorah pa sneg, ki se ni niti še začel topiti. Mir v srcu in mir v naravi. Opoj- nost tišine, opojnost začetka, opojnost večnosti. Večnosti roje- vanja, prebujanja... in lepote. Sicer je, po vsej verjetnosti, kme- tov, ki bi tako na začetku pomla- di stopali v svoj vinograd, da bi pričeli delo, vsako leto manj. Pri- povedujejo nam, da je vse več bogatih lastnikov, ki najemajo sezonske delavce in gredo morda samo še na trgatev ali niti to. In delo v vinogradu ni nikomur več užitek, zato so košnjo nadome- stili s strupi za zatiranje trav. In namesto tistega bohotnega zele- nega brstenja, nekateri vinograd- niki celo trdijo, da to zeleno brstenje daje vinu polno aromo, no, namesto tega življenja in te- ga rastja se med trtami rišejo ru- mene črte pesticidov, ki pu- stošijo pokrajino in dajejo vinu tisto dolgočasno aromo brez cve- tice in brez preteklosti. Nas, ki tam živimo, pa zastrupljajo. Toda kaj, delati je treba čim manj in zaslužiti čim več. Z možem pomisliva, da se dela v vinogradu morda veselijo samo tisti, ki kot midva vino- grada v resnici nimajo. In butiljk nikoli ne bodo prodajali za dvaj- set evrov ali več. Tistega jutra sva dolgo zrla v gore in Furlanijo pod nami, dokler ni prišel prijatelj in naju naučil, ka- ko naj obrezujeva. Trto za trto v dolgi vrsti, ki ji je bilo videti ko- nec šele med snegom in obzor- jem. Dela sva se lotila s spošto- vanjem, kot bi bilo nekaj svetega. Ti mladi poganjki bodo obrodili in potem, pozno v jesen, skoraj ko bo že zima, bomo imeli vino. Morda ga bova dobila nekaj ste- klenic. In se bova ob čaši spo- minjala snega, obzorja, mraza v rokah, vonjav in ptic, ki se sedaj oglašajo, ter sonca, ki vzhaja na obzorju. Delala sva z nežnostjo in vdanostjo, kot bi se bala, da bi ranila trto, ki se še ni prebudila v pomlad. Šele ko sva prišla do po- lovice vrste, so nam povedali, da je tokaj, pravzaprav ne več tokaj, sedaj mu pravijo friulano. Prav zaradi tega vinograda, kjer sva nekako zaznala, kaj občutiš, ko se vino rojeva izpod tvojih rok, sva nekoliko pozneje rada sprejela predlog prijatelja, ki naju je povabil na gledališko predsta- vo, posvečeno vinu, pravzaprav ravno tistemu vinu, ki sva ga midva obrezovala. Tokaju oziro- ma, kot mu sedaj pravijo, “friu- lano”. Sicer pa moram priznati, da nama je bilo na gradu For- mentini v Brdih, kjer naj bi se predstava odigrala, veliko manj domače kot v vinogradu z blat- nimi gojzarji na nogah in prem- rzlimi rokami v žepih. Na predstavo je namreč čakalo kar nekaj resnih obrazov, ko nik- jer ne vidim nasmeha, je meni že težko, poleg tega sva bila z možem dokaj kmečko–pohod- niško oblečena, če sem naju pri- merjala z večerno opravo ostalih. A jaz vam rada priznam, da razen telovadnih copat, že desetletje ali več, ne kupujeva čevljev, ker sva vedno ali na vrtu ali v gorah, pa tudi večernih oblek nimava. Naj ostane med nami, jaz jih nikoli nisem imela. A v Brdih je vino predvsem to... razkošje, boga- stvo, denar. Predstava, ki jo je odigral facebookovski prijatelj Federico Orso skupaj s svojim zvestim madžarskim sopotni- kom Janosom Hasurjem in nje- govo neločljivo violino, je bila le- pa. Zelo lepa. Pesmi in recitacije o vinu, od ljudskih viž do Ho- merja in Nerude, od Baudelaira do današnjih dni, zato da sta se nazadnje ustavila pri tokaju, ki se v furlanščini in italijanščini piše Tocai, v madžarščini pa To- kaji. Vino, ki je bilo vzrok dolge- ga spora med dvema deželama, spora, ki so ga v resnici nareko- vali birokrati in multinacional- ke. Ljudje so namreč dolga sto- letja v miru pridelovali vino, ki je bilo v daljni preteklosti pred- met izmenjav, bogatih dot in medsebojnega političnega sode- lovanja dveh tako podobnih dežel. V dobah, ko ni bilo tako močnih denarnih interesov, kot jih imamo danes, in je, kot je go- voril madžarski kralj Štefan I., pomenilo sožitje narodov na istem ozemlju veliko bogastvo. Sedaj žal ni več tako, denar, ki vlada svetu, je hotel, da v Furla- niji vino dobi novo ime, ljudje, preprosti ljudje, pa še vedno pi- jejo tokaj, v Italiji, Sloveniji, od koder kaže, izvira ime, in na Madžarskem. Tudi midva z možem seveda, ki multinacio- nalk ne marava, obdelujeva vi- nograd... tokaja. Po prijetni predstavi in divjih zvokih violine smo sedli za mi- zo, da so nam lastniki gradu in restavracije postregli. Žal je tu idealizem iz predstave že splah- nel v pozabo. Nič domačega, ma- lo vina in veliko vode ter hrana, ki jo pač poznajo danes tiste go- stilne, ki jim ni za pristnost, am- pak samo za zaslužek. Z možem sva se molče poslovila. Ah, ta sladka rumena čaša in ta svet, ki je vse bolj grenak, in ne vemo, kam nas vse skupaj pelje. Samo strah nas je, predvsem ti- stih, tistih redkih, ki imajo v ro- kah denar... in z njim vse, tudi naše čaše in življenje. In vse manj je tistih svetlih trenutkov, ko lahko brezskrbno dvigneš čašo in si sam med nebom in tra- vami, sredi murnov in zvezd. / konec Suzi Pertot rejšnji petek je bil v dvo- rani društva Kremenjak v Jamljah 44. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, na ka- terem je bil za predsednika še za dve leti potrjen Ivan Peter- lin. Letne skupščine športne krovne organizacije se je ude- ležilo lepo število gostov, od 57 včlanjenih društev pa je nov odbor volilo kar 47 delegatov, kar kaže na globoko naveza- nost članic na Združenje. Ob tej priložnosti je bil prvič na obisku v našem zamejstvu novi predsednik Olimpijskega ko- miteja Slovenije Bogdan Ga- brovec, ki si je pred občnim zborom ogledal slovenske špor- tne objekte na Goriškem in Tržaškem, v izjavah za medije pa se je zavzel predvsem za traj- no rešitev problematike dotra- janega Stadiona 1. maja. V svo- jem posegu v Jamljah je pou- P daril pomen slovenskega špor-tnega gibanja v Italiji predvsemz vidika krepitve narodne zave- sti in angažiranja mladih. Občni zbor so tudi tokrat po- vezali s pomembno izo- braževalno vsebino, in sicer prvič so predstavili javnosti iz- sledke najnovejše raziskave o našem športu, ki so jo izvedli v sodelovanju s Slovenskim razi- skovalnim inštitutom. O do- gnanjih, ki izhajajo iz publika- cije, bomo preko teh stolpcev podrobneje pisali kdaj drugič. Rezultati tega temeljitega razi- skovalnega dela, ki so ga opra- vili Vera Balzano, Martin Ma- ver in Igor Tomasetig, kažejo na današnje stanje glede na- rodnostne sestave slovenskih športnih društev v Italiji, števi- la moških in žensk, ki so dejav- ni v njih, in njihove starosti. Drugi del raziskave, ki se tiče širše naše skupnosti in zaobje- ma odgovore sko- raj 2000 učencev, učenk, dijakinj in dijakov sloven- skih šol od Milj do Benečije, pa bo predvidoma izšel poleti. Poln vsebinskih poudarkov je bil tudi poseg predsednika Pe- terlina, ki je ob pregledu v prvih dveh letih mandata opravljenega dela (ZSŠDI kot manjšinski subjekt, izo- braževanje mladih kadrov, stiki z institucijami, avdicija v po- slanski zbornici, športni avto- bus, Prešernova proslava in še bi lahko naštevali) izrazil na- mero, da bi ZSŠDI zapo- slilo še kakega strokov- no usposobljenega uslužbenca, da bi lahko članicam v prihodnje nudilo še popolnejši servis. Vezna nit večera je bila že ponarodela himna Skupaj zmoremo, ki so jo tudi predvajali v dvo- rani. Slovesen trenutek občnega zbora je kot po navadi predstavljala po- delitev priznanj za življenjsko zvestobo našemu športu: za življenjsko delo sta plaketo do- bila Vlado Klemše in Marino Kokorovec, ob koncu bogate igralske kariere pa odbojkarica Staška Cvelbar in košarkar Christian Slavec. V novem glavnem odboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji sedijo poleg predsednika še Loredana Prinčič, Paola Uršič, Jan Grego- ri, Igor Kocijančič, Petra Križmančič, Sonja Sirk, Edvin Carli in Denis Doljak. HC TAKO PAČ JE! Vest o srhljivem potresu v Nepalu me je našla ne- pripravljenega, kot nas navadne ljudi najdejo vse naravne katastrofe nepripravljene. Vesti iz te kra- sne dežele na vrhu sveta, v kateri nisem nikdar bil, a imam dosti prijateljev, ki so tam osvajali osemtisočake, bili na gorniških pohodih ali pa samo na izletu, so kapljale počasi, najprej se je govorilo o nekaj sto mrtvih ljudeh, kasneje o ti- sočih, dejansko še sedaj nihče ne ve, koliko žrtev je bilo. Vseprisotne fotografske kamere so posnele sam potresni sunek, alpinisti so skoraj neposred- no objavili srhljive kratke posnetke plazov, ki so se usuli z vrha Everesta in pod seboj pokopali ve- liko gornikov, domačinov in turistov, potres je vdrl tudi v naše domove preko računalnikov in televizijskih zaslonov. Ob grozovitih naravnih nesrečah, trpljenju, lako- ti, pobojih, vojnah se sam vedno počutim ne- močnega, tako blizu so in obenem tako daleč. Sam ne prenašam tistega brezbrižnega “Tako pač je”!, ki je postal prava lajna in ne samo rdeča nit naše samozadostne družbe, v kateri ni več trdnih sidrišč in ne varnih pristanov, ampak zares samo še neopredeljeni, neotipljivi, hladni in ohlapni odnosi “daj-dam” družbe, ki je na poti v blago- stanje izgubila človeško toplino, bližino, solidar- nost. Tudi naš odnos do trpljenja se je spremenil, saj so nam prav vseprisotni mediji, predvsem elek- tronski, pa naj gre za televizijo ali internet, dobe- sedno omrtvili človeški čut, ki je vsakomur od nas še do pred kratkim veleval vsaj tiho zbranost in molčeče razumevanje trpljenja sočloveka, tišino, da, tudi nemočno, brezupno tišino, a tišino, ki je v sebi nosila klic po razmisleku sebe in družbe okrog nas. Bojim se, da delujejo danes hitri elektronski me- diji, med temi tudi in predvsem družbena om- režja na svetovnem spletu, bolj kot anestetik kot pa sredstva obveščanja, kar vodi k brezbrižnemu “Tako pač je”!, ki v sebi nosi porazno vdanost v stanje, kakršno pač je, pa čeprav smo rojeni za to, da živimo za drugega, da iz svojega življenja nekaj naredimo in si prizadevamo za boljšo družbo, za lepše odnose. Dovolj sem že star, da sem nekatere sanje že izgu- bil, da tudi vem, da na dolga potovanja ne bom nikdar več šel, a tega ne pišem z razočaranjem, ampak zato, ker sem pač zrasel v časih, ko je Clint Eastwood posnel svoje prve uspešne filme s svo- jim mestoma precej nasilnim, a vedno pravičnim detektivom, ki smo ga klicali na Slovenskem Umazani Harry, Američani so mu rekli Dirty Har- ry, medtem ko so ga italijanski ljubitelji filma kli- cali Ispettore Callaghan. In Umazani Harry se je vedno držal načela, ki ga pove na koncu enega svojih mitskih filmov, ko s svojim revolverjem Magnum 44 ubije zlikovca, a mu pri tem tudi po- ve: “Vsak človek mora poznati svoje meje”! In za- to, ker te meje poznam, vem, da v Nepal najbrž nikdar več ne bom šel, pa čeprav sem si bolj kot v Nepal želel oditi v Ladakh, ki je tudi v osrčju Himalaje in Karakoruma in je po pripovedovanju svetovne popotnice Ksenije, kateri verjamem, ker pozna to deželo kot svoj žep, nekaj let je namreč ta moja sestrična živela v tistih krajih, še edini kraj na svetu, kjer lahko še doživiš resnični Tibet. Nekje na tihem sem si želel tja, pa tudi do Nepala, tudi zato, da bi od blizu videl, zakaj je nekatere moje prijatelje Himalaja tako začarala, da so se ji za vedno zapisali. In danes vem, da ne bom šel najbrž nikdar tja, tudi zaradi tega, ker bom moral delati skoraj do 70. leta, predvsem pa zato, ker poznam svoje meje. In je zato čisto stvar moje intime, da mi je bilo iz- jemno žal za potres v Nepalu, da se mi smilijo ubogi ljudje, kot se mi smilijo tudi alpinisti, ti “osvajalci nekoristnega sveta”, kot jih je slikovito poimenoval pred desetletji eden izmed njih. Ko- liko knjig sem prebral o Himalaji, kako veliko pre- davanj sem poslušal o himalajskih podvigih gor- nikov, ki se odpravijo na vrh sveta! Pred leti sva z našim kolegom, pisateljem in “himalajcem” v Kulturnem domu v Gorici, z Duškom Jelinčičem, s katerim prijateljujem iz študentskih let, priredila večer, ki je trajal več kot tri ure; Duška sem spraševal in spraševal, a ljudje so ostali do konca, tako lep večer je bil ob njegovih diapozitivih, predvsem pa ob njegovem iskrenem pripovedo- vanju, kako je osvojil svoja osemtisočaka, kot je tudi govoril o mejnih stanjih, ki jih je doživel na višini. Navezan sem na Nepal, čeprav tam nikdar nisem bil. Pravzaprav sem bil, s knjigami sem bil, doživljal prve uspehe naših vrhunskih alpinistov na Manasluju, kasneje na vseh osemtisočakih, bil vedno tih in nem ob smrti ljudi, ki sem jih poznal iz pripovedovanj, knjig, predavanj, jim včasih sti- snil roko. Ko je umrl Nejc Zaplotnik, še se živo spominjam, je prišel prijatelj Ivan Sirk k meni, da sva malo moško molčala skupaj, samo to. Nejca Zaplotnika in njegovo Pot smo brali kot za stavo. Tudi Ivana ni več, a moja nevezanost na ta “ne- koristni svet” je ostala, Nepal nosim v sebi na po- sebnem mestu. Hvala knjigam, slovenskim alpi- nistom, njihovim pričevanjem in seveda neizre- kljivi lepoti podob teh gora in tega daljnega sve- ta! Potres me je zato prizadel, ker vem, da v vsakem potresu najbolj nastradajo najbolj ubogi, najbolj na rob potisnjeni ljudje, tisti, ki že itak nimajo. Ta potres me je dobesedno porinil v tišino, v tisti molk, ki je daleč od današnjega sveta medijev in socialnih omrežij, kjer vse kriči in vse nori, kot da ni več prostora za razmislek. Ta potres me je zadel tako, kot me je zadel nedavni obisk mesta L'Aquila v srednji Italiji, kjer je bil pred šestimi letih potres, ki je porušil staro me- stno jedro. Molče sem hodil po mestu duhov in še danes čutim v sebi neko čustvo, ki je vmes med besom nad šakali, ki so porabili denar, namenjen za obnovo mesta, a niso naredili ničesar, med sočutjem do revežev, ki so izgubili vse, in skriv- nostjo trpljenja. Trpljenje je namreč skrivnost, ob katerem ne mo- reš in ne smeš reči: “Tako pač je”! JURIJ PALJK 6 Žlahtna briška kapljica (3) Ah, ta sladka čaša Igor Kocijančič, Ivan Peterlin in Loredana Prinčič Jamlje - 44. občni zbor ZSŠDI Raziskava, smernice, ugledni gostje in nov odbor Aktualno30. aprila 201516 Spominska slovesnost v Buchenwaldu in Dori Sedemdeset let potem … etos mineva 70 let od kon- ca največje novodobne evropske tragedije, druge svetovne vojne. Slovenci smo za nacionalno samobitnost plačali še posebno visok krvni davek in med največjimi, prav desettisoči, ki so trpeli in umirali v naci- fašističnih taboriščih. ZN so raz- glasili 27. januar za spominski dan na mučenje in smrt milijo- nov v uničevalnih taboriščih, saj je bil na ta dan leta 1945 osvobo- jen Auschwitz. Primorski Sloven- ci pa so bili odpeljani tudi v šte- vilna druga taborišča, med njimi je tudi Buchenwald-Dora, kamor so bili namenjeni številni želez- niški transporti, ki so leta 1944 začenjali svojo pot v Trstu z za- porniki iz Coronea. Skupina Go- ričanov vsako leto odhaja na spo- minsko slovesnost ob obletnici osvoboditve KZ Buchenwalda in KZ Mittelbau Dora, ki sta bila osvobojena 11. aprila 1945. Bu- chenwald, ki je le streljaj oddal- jen od najbolj znanega nemške- ga kulturnozgodovinskega me- steca Weimar, sodi med tiste, ki jim je namenjena še posebna po- zornost povojne nemške politi- L ke. Buchenwald slovi kot edinotaborišče, kjer je mednarodni ko-mite zapornikov sam osvobodil taborišče in prevzel oblast v njem, potem ko so nacistični stražarji začeli bežati pred priha- jajočimi ameriškimi tanki. Preživeli taboriščnik Tomaž Vuk iz Mirna, ki je sodeloval v prev- zemu oblasti v taborišču, pravi, da so šele po dveh dnevih morali predati orožje Američanom. Vuk, pa tudi njegove hčerke, zeti in vnuki so vsako leto člani naše go- riško slovenske delegacije, ki po- loži vence v spominskem parku Buchenwald ter Dora in Boelke Kaserne v Nordhausnu. Spomin- sko slovesnost v Buchenwaldu in Dori organizira Mednarodni ko- mite Buchenwald-Dora (IKBD), slovenski predstavnik v njem je Boris Nemec, sin Franca Nemca iz Šempetra pri Gorici, ki je umrl zaradi fizične izčrpanosti le te- den dni pred osvoboditvijo tabo- rišča. Vsako leto so se spominu umrlih v taborišču Buchenwald-Dora in številnih podružnicah poklonili najvišji predstavniki države Tu- ringije, kamor sodita mesteci Weimar in Nordhausen. Letos pa je bil tam tudi predsednik Evrop- skega parlamenta Martin Schulz. Govorili so preživeli zaporniki, zadonela je himna O Buchen- wald … in v petih jezikih so bili prebrani posamezni odlomki za- prisege, ki so jo preživeli tabo- riščniki sprejeli 19. aprila 1945. V njej so se zaobljubili, da se bo- do do konca dni borili za svobo- do vseh narodov in manjšin, demokraci- jo, pravičnost ter iz- koreninjenje naciz- ma. Ko sem državni se- kretarki za kulturo države Turingije dr. Barbette Winter omenil, da se nemški kolegi v IKBD včasih po- tožijo, da so tudi oni otroci številnih nemških anti- fašistov, ki so umrli v nacističnih tabo- riščih in se njihove žrtve ne omenjajo v številnih na- govorih, mi je odgovorila: “Žal, a bilo bi neprimerno omenjati naše žrtve nacizma, četudi gredo v stotisoče in medvojni izgnanci v milijone ob primerjavi z mili- joni žrtev drugih narodov Evro- pe, za kar smo mi Nemci krivi”. Nemci svoje grehe priznavajo in se trudijo biti spoštljivi do žrtev drugih, za razliko od Italijanov, ki nespodobno pozabljajo na žrtve lastnega fašizma in izposta- vljajo s prazniki predvsem svoje žrtve in pregnance iz Dalmacije in Istre. Spominskega polaganja vencev se redno udeležuje tudi velepo- slanik Slovenije v Berlinu, letos in lani je bila z nami veleposla- nica Marta Kos. o dveh predstavah v slo- venščini, ki sta bili na sporedu 18. marca, Sto svečk za Ježka, v poklon legen- darnemu igralcu, pisatelju in režiserju Franetu Milčinskemu Ježku (1914-1988), in 1. aprila, ko je Andrej Rozman Roza prikazal svojo predstavo- kviz Jezik ne jezi se, o slo- venščini od Brižinskih spomenikov do današnjih dni, je v četrtek, 9. aprila 2015, trijezični festi- val komične- ga gledališča Komigo, ki ga pripravljata Goriški Kul- turni dom in kulturna zadruga Maja iz Gorice v sodelovanju drugih slovenskih in italijan- skih ustanov, ponudil v pogled predstavo v italijanskem jeziku. Bila je sicer kar primerna za na- rodno mešano občinstvo, saj je bila vsa osredotočena na iluzio- nistične in druge rokohitrske trike, ki jim seveda gledalci težko pridejo do dna. V goste je P prišel mednarodno priznaniDuo Luis, trikratni zmagovalecna mednarodnem festivalu ilu- zionizma, s sodelavci, ki jih je kar številna skupina. Med njimi so tudi mladi “Assi magici” in deček Philip, ki se kljub svojim rosnim letom že uveljavlja v tej posebni “umetniški” zvrsti. V goriškem Kulturnem domu so nastopili že četrtič in spet po- polnoma osvojili občinstvo s svojimi rokohitrskimi spretno- stmi in iluzionističnimi veščinami, ki so za v teh stvareh nepoučenega gledalca nerazvo- zljivi. Spet so se ob scenografiji, ki je spominjala na gusarsko ladjo, preobrazili v pirate s pi- sanimi kostumi, v katerih so prevladovale črna, rdeča in bela barva. Očarljivo odrsko podobo so ob koncu te nena- vadne “predstave” ustvarile modre lučke, v katere se je kot ob dotiku čarobne paličice odela črna obleka privlačne na- stopajoče plavolaske. Med triki s kartami in drugimi čarovnija- mi in kar nekaj iluzionističnimi točkami na visoki ravni (tudi lebdeči mizica in omenjena plavolaska) ni manjkala niti čudovita, veli- ka živa papi- ga, ki se je pri- kazala kar iz škatle, ko se je ta razprla v ničkoliko cve- tov. Med “ča - rovniškimi” točkami so gibčne plesal- ke izoblikova- le plesne in- termezze, vmes pa je svoj solo na kitaro imel tudi “dvoj- nik” slovitega Jacka Sparrowa, ki je rad po grlu zlival velike količine ruma. Posebno dogodivščino je med gledalci doživel gospod Bojan Makuc, ki so ga nastopajoči po- vabili na oder: mirno si je pustil glavo ujeti v pretečo odprtino giljotine. Ko je padlo ostro rezi- lo, je, k sreči, odrezalo le ko- renček, postavljen pod njegovo glavo. Kako je to uspelo, ostaja pač skrivnost. Ob koncu je top, ki je stal na odru, izstrelil pisa- ne trakove ob burnem ploskan- ju občinstva, med katerim je bi- lo veliko italijansko govorečih ljudi. Prav ti so lahko vpisali mi- ni abonma (30 evrov) za štiri predstave Komigo, tri v itali- janščini in eno v furlanščini, druga izmed teh je bila že na sporedu 22. aprila, Tele scus- sons, zabaven televizijski dnev- nik, 8. maja pa bo Rigoletto, operni večer z učenci Medna- rodne operne akademije iz Križa, in 19. maja, Te lo do io l’ebreo, pri kateri bosta v glav- nih vlogah nastopila Davide Casali in slovenski igralec Fran- ko Korošec. Na prvem večeru edinega to- vrstnega trijezičnega festivala (18. marca) je pred predstavo predsednik Kulturnega doma Igor Komel izročil priznanje Komigo (umetniško delo v raku tehniki slovenskega likovnika Ivana Skubina iz Golega Brda) gledališkemu igralcu in prilju- bljenemu kantavtorju ter piscu komedijskih del v narečju, Izto- ku Mlakarju, članu SNG Nova Gorica, ker se je v lanski sezoni z velikim uspehom udeležil Ko- migo s svojo avtorsko predstavo Sljehrnik, ki je pod režijsko ro- ko Vita Tauferja nastala kot ko- produkcija SNG Nova Gorica in Gledališča Koper. V njej je kot vselej blesteče in zelo duhovito odigral protagonista. To je bila gotovo najboljša predstava v lanskoletnem programu Komi- go. IK Komigo “Čarovniške” spretnosti ob glasbi in plesu KULTURNI DOM GORICA V zadnji desetih letih je bil Boris Pahor kar dvakrat osrednji govor- nik na spominski slovesnosti v KZ Mittelbau Dora. Tudi letos je bil taboriščnik iz Dore, naš evropski kulturno buditeljski ambasador Slovencev, deležen posebne pozornosti. KZ Mittelbau Dora je veljala med zaporniki kot taborišče brez vrnitve, ker so nacisti tam v tu- nelih pogorja Harz v bližini Nor- dhausna proizvajali rakete V-2 pod vodstvom majorja SS Wer- nerja von Brauna. Američani so mu osebno kartoteko prečistili, saj nacisti po zakonu niso imeli pravice naselitve v ZDA, Ame- ričani pa so si še kako želeli znan- ja von Brauna in njegovih inženirjev. Američani so maja in junija 1945 v številnih želez- niških transportih odpeljali vse rakete in njene dele iz Dore v ZDA. Julija 1945 pa so morali pre- pustili to območje Nordhausna Rusom, ker so se v Jalti dogovo- rili za okupacijske meje, še pre- den so vedeli, kje se v resnici proizvajajo rakete. Prav apokaliptično je, da je prav v Turingiji, v neposredni bližini Nordhausna, tudi Bad Franken- husen. Tu je bilo leta 1989 za 40- letnico DDR odprtje monumen- talnega mavzoleja, ki ga Nemci označujejo tudi za Die Sixtina des Nordens. Panoramska slika dolžine 123 m po obodu kroga in v višino 14 m prikazuje nemški kmečki upor leta 1525, kjer je 6000 kmetov pod vodstvom radikalnega pridi- garja Thomasa Müntznerja umrlo v borbi za Pravico in Svobodo. Slikar Werner Tübke s sodelavci je 10 let ustvarjal to monumentalno poslikavo nemške zgodovine s 3000 ose- bami. V krogu, ki nima konca, so prikazana štiri zgodovinska sporočila kot štirje letni časi; sporočilo, da se človeštvo ničesar ne nauči iz preteklosti ter da se tako strahote zime kot upanje pomladi venomer po- navljajo brez konca. Boris Nemec KZ Buchenwald, Tomaž Vuk s hčerkama in vnukom V KZ Mittelbau Dora pred spomenikom zřtvam, krematorij v ozadju Sikstinska kapela Severa Goriška pokrajina prireja zanimive izlete Po sledovih prve svetovne vojne oriška pokrajinska upra- va je v sodelovanju s po- krajinskim prevoznim podjetjem APT in krajevnim društvom v Foljanu-Redipulji uvedla prejšnjo nedeljo, 26. apri- la, niz vodenih ekskurzij po sle- dovih prve svetovne vojne. Krajši izleti z avtobusom bodo potekali med 9. in 12.30, cena vsakega pa znaša pet evrov. Udeleženci naj se zberejo nasproti železniške po- staje v Foljanu, tja se bodo tudi vrnili. Srečanja bodo vodili stro- kovnjaki oz. zgodovinarji. Prejšnjo nedeljo so obiskali za- sebni muzej v Martinščini, muzej na odprtem na Vrhu Sv. Mihaela in topniške kaverne. V nedeljo, 10. maja, bo srečanje nekoliko drugačno: začelo se bo z uvod- G nim predavanjem v dvorani APT, odhod bo torej iz Gorice. Ekskuzija Mostovi vojne bo popeljala ude- ležence v Pieris, Zagraj, Gorico in Solkan. V nedeljo, 31. maja, bo na vrsti obisk spome- nika v Redipulji z okolico, v torek, 9. junija, pa tematski park prve svetov- ne vojne v Tržiču. Izleti po Martinščini in Debeli griži so na programu 28. junija, 12. julija, 9. avgusta, 27. septem- bra, 29. novembra in 13. decem- bra. V nedeljo, 20. septembra, je na sporedu obisk zanimivih in malo poznanih kavern na hribu Fortin blizu vasi Villanova di Far- ra, nato obisk Vileša, Verse, Čer- vinjana in pokopališča junakov v Ogleju. Dne 24. oktobra bo izlet v Kobarid, 1. novembra obisk av- stroogrskega pokopališča v Redi- pulji, Bračana, Oslavja. Več informacij: Infopoint Carso 2014+ v nakupovalnem središču Tiare v Vilešu, tel. 0481.91697, carso2014@provincia. gorizia. it; info@prolocofoglianoredipuglia. it; www. carso2014. it; www. pro- locofoglianoredipuglia. it