Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno // Telefon št. 65 // Račun pri poStnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 51. Celje, petek 17. decembra XQ37 Leto XIX. Položaj trgovine (Iz celjskih trgovskih krogov) Celjc, 17. decembra. Trgovina je steber države, to se lahko z vso upravičenostjo trdi, kajti trgovi- na res daje državi vse, kar si ta želi in od nje zahteva. Pa ne samo država, tu- di vsa samoupravna telesa, razna druš- tva in drugi sloji se v sili zatekajo k trgovini za pomoč. Društva in posebno ubožni sloji dobro vedo, da so jim vrata v trgovino vedno na stežaj odprta, če potrebujejo kako podporo. Država pa niti ne vpraša, ali je trgovec voljan pri- spevati k vedno novim bremenom in višjim dajatvam; isto je s samoupra- vami. Lahko rečemo, da je trgovina ena sa- ma dolga veriga večne borbe za obsta- nek. Trgovina živi svoje posebno življe- nje, preživlja hude case, in če ji je ven- dar enkrat dano, da posije solnce v nje- ne lokale, se pa pokaže vsa zavist in škodoželjnost drugih stanov, ki kažejo s prstom na njo, češ da se vsestran- sko bogati in si kopiči denar. To je ne- kaka slovenska specialiteta ali, kakor se imenuje, »kranjska fovšija«, da se Slovencu-domačinu nikdar ne privošči, da bi se povzpel malo višje, pri Nem- cu - tujerodcu je pa vse dobro in se mu vse privošči. Trgovina gre svojo pot, četudi je često trnjeva, računati mora z velikanskimi težkočami, s padcem va- lut in cen, z vedno težjimi deviznimi in drugimi predpisi, tako da v sedanjih razmerah ni mogoče pričakovati velike- ga dobička, zadovoljiti se pa mora tudi z najmanjšim -dobičkom, če je ta sploh dosegljiv. Velika režija in vedno večje dajatve jo ubijajo. Dobri konjunkturni časi za trgovino so minili. Sicer se ne more oporekati trenutno zboljšanje gospodarškega sta- nja v naši državi. Ali je to zboljša- nje posledica nove gospodarske politike ali samo enostavna posledica splošne svetovne konjunkture, o tem ne bomo preveč razmišljali, glavno je vendar dejstvo, da se razmere boljšajo. Vzrok, da se trgovina ne more pov- zpeti na višjo stopnjo, je treba iskati v raznih činjenicah, ki bi jib. vlada mo- rala odstraniti, ne pa tolerirati. Kmeč- ka zaščita je bila ena teh velikih povo- dov, ki so razvoju trgovine neizmerno škodovali dalje denarna zapora z vsemi posledicami nastale nelikvidnosti denar- nih zavodov. Na drugi strani so zopet nabavljalne zadruge in konzumi, ki s svojimi velikimi rezervami zaradi privi- legijev, ki jih uživajo od strani države, v veliki meri škodujejo legalni trgovini. Tudi v trgovini se širi šušmarstvo raznih državnih in nedržavnih zavodov, ki bi ga bilo treba preprečiti. Velika ovira trgovcem - davkoplačevalcem jo krošnjarstvo z raznim blagom, poseb- no manufakturnim. Niti krošnjarstva so razprežene že v vseh predelih države. v mestih in posebno še na podeželju. Vsa moledovanja trgovstva, da se ta zalega zatre, ne najdejo na merodajnih mestih potrebne odpomoči. Imamo sicer najstrožje direktive vlade, ki pa se žal ne izvajajo tako, kakor bi bilo želeti. Zelja trgovstva je prej ko slej, da se krošnjarstvo v vsem obsegu v bodoe.e sploh prepove. Kupujoče občinstvo pa naj ne naseda vabljivim besedam kro- šnjarjev, ki vobče prodajajo samo slabo blago in blago neznanega izvora. I Nadaljnja velika ovira čez glavo ob- davčeni trgovini so industrijska podjet- ja, ki že v vseh večjih krajih otvarjajo svoje prodajalne, plačajo pa samo mini- malen davek. Težnja trgovstva je, da se te prodajalne odnosno podružnice ob- davčijo na isti način, kakor ostale tr- govine. Rak - rana so posebno karteli, ki ogrožajo s svojim, po večini tujim ka- pitalom trgovsko obratovanje. V zad- njem času pa povzročajo trgovini velike skrbi tako zvane »veleblagovnice« ä la Ta-Ta, ki se hočejo vgnezditi razen v Beogradu še v drugih mestih ter razpo- lagajo z ogromnim kapitalom, seveda Javna dela in njih pomen za narodno ffosoodarstvo Celje, 17. decembra. Med javna dela, s katerimi se odlaša na škodo našega narodnega gospodar- stva že leta in leta, štejemo v prvi vr- sti gradnjo cest in železnic, regulacijo rek in hudournikov, elektrifikacijo po- krajin, ki doslej še niso postale delež- ne te dobrine civilizacije, razna melio- racijska dela, predvsem osuševanje moc'virnih ozemelj in pogozdovanje go- ličav v drinski, zetski, primorski bano- vini itd. Vsa ta javna dela so produktivne in- vesticije, ki bi donašale državi in naro- du neposredno toliko koristi, da bi se investiran kapital že v kratki dobi iz- plačal. Zlasti važne pa so iz tujskopro- metnih razlogov dobre moderne ceste in železnice. Ker pa daje mednarodna potujoča publika motornemu vozilu kot hitrejšemu in udobnejšemu prometne- mu sredstvu prednost pred železnico, Stopa v novejši dobi vedno bolj in bolj v ospredje avtomobilski promet, vsled čcsar so današnjim modernim državam neobhodno potrebne dobro zgrajene in. tlakovane avtomobilske ceste, brez ka- terih se moderni avtomobilizem in tuj- ski promet ne moreta razvijati. Slabe ceste, kakor so na primer naše, pa so največja ovira za promet z motornimi vozili in za razvoj turizma. Zato je dolžnost države in banovin, da v interesu izboljšanja komunkacij- skih zvez, ki služijo pospeševanju tuj- • skega promcta in narodnega gospodar- \ stva, najdejo sredstva in vire za te ne- odložljive investicije predvsem s pri- mernim obdavčenjem inozemskega ka- pitala, ki danes skoraj neobdavčen eks- ploatira našc prirodnc zaklade (n. pr. Bor, Trepče itd.) in nas s tem predstav- lja kulturnemu svetu kot kolonijo zad- njega reda! Izgovor, da ni denarja za javna dela, ne drži in je naravnost sme- šen! Sredstva se morajo najti, ker za- htevajo naši narodno gospodarski inte- resi nujno izvršitev teh produktivnih investicij, ki botlo postale nov vir na- rodnih in državnih dohodkov. Med cestnimi deli je najpotrebnejša gradnja in tlakovanje ceste Dunaj — Trst, po kateri se steka skoraj ves pro- met iz srednjeevropskih držav ter Nem- čije in Italije in ki teče skozi Maribor, Celje in Ljubljano. Ne bomo pretira- vali, ako trdimo, da je ravno ta cesta ena najprometnejših v naši državi. Meci neštetimi motornimi vozili, ki dree dnev- no po tej cesti v obeh smereh, pa jc velik odstotek inozemskih vozil. Toda vsi vozači brez razlike narodnosti — to- rej naši prijatelji in neprijatelji — so si edini v tem, da je ta naša cesta, ki »luži v poletnem času v znatni meri prevažanju inozemskih obiskovalcev na- šega Jadrana, ena najslabših državnih cest v Evropi. Zaradi tega se obiskoval- ci Jadrana čim dalje bolj ogibajo te slabe prometne zveze in skušajo doseči svoj cilj preko Italije, ki nudi inozem- skim turistom vse mogoče ugodnosti — predvsem pa krasne avtomobilske ce- ste. Tako gredo leto za letom težki mili- joni, ki bi jih radi prinašali tujci v našo državo, v izgubo, škodo pri tem pa trpi celotno narodno gospodarstvo, ki je vedno bolj navezano na dohodke turizma. Z izboljšanjem cestnega in železniš- kega omrežja bi se povečal pritok tuj- cev v našo državo, v prvi vrsti na Ja- dran in v Slovenijo, ki jo zaradi njenih naravnih krasot vedno bolj spoznava svet kot drugo Svico. Da so naše državne ceste v tako obupnem stanju, ni krivo samo njih slabo vzdrževanje. Vse leto se razvaž^ in razgrinja po cestah gramoz, ki pa prav nič ne zaleže. Pri današnjem ži- vahnem prometu s težkimi tovornimi avtomobili in avtobusi — da lahkih mo- tornih vozil niti no štejemo — je vsako posipanje z gramozom naravnost proč vrzen denar, ker težka motorna vozila gramozni posip sproti razmečejo na vse strani in dolbejo v cesto kotanje, ki delajo vožnjo neprijetno in nevarno tako za potnike kakor tudi za motor- na vozila, ki so zgrajena večinoma za gladke asfaltirane ceste, kakršne imajo v drugih državah. Glavni vzrok, ki od- vrača inozemske turiste od naših slabih, netlakovanih cest tiči torej v tem, da m^llrtivTtem lahka motorna vozila, s katerimi pri- hajajo tujci k nam, ne vzdrže tako sla- bih cest kakor so naše, ker niso za to dovolj močno grajena. Zato je že skrajni čas, da v interesu štednje in pospeševanja tujskega pro- meta nehamo posipati ceste z dragoce- nim gramozom, ki ne vzdrži vedno več- jega avtomobilskega prometa, in si zgradimo moderne tlakovane ceste, ki bodo odgovarjale sodobnim zahtevam avtomobilizma. Razen tega povzročajo motorna vo- zila — zlasti težki tovorni avtomobili in avtobusi — na današnjih netlakova- nih cestah toliko prahu, da postaja sta- novalcem ob cestah življenje iz zdrav- stvenih razlogov prava muka. Stano- vanja ob cesti se ne dado več zračiti ob suhem vremenu zaradi večnega pra- hu, ki se dviga v gostih oblakih za motornimi vozili in sili v stanovanja, kjer razjeda obleko, perilo in ves in- ventar, predvsem pa škoduje ljudske- mu zdravju. Samo ob deževnem vreme- nu se še smejo odpirati okna, drugače pa morajo biti po cele tedne dan in noe skrbno zaprta. Vsled tega postaja tla- kovanje cest pereč problem, ki ga je treba tudi v interesu narodnega zdrav- ja nemudoraa rešiti. Enako važen problem je regulacija rek in hudournikov zaradi velikanskih škod, ki jih povzročajo nereguliranc vode z neprestanim izpodjedanjem obre- žij, s katerih trgajo leto za letom plod- no zemljo in jo odnašajo proti morju. Neregulirane vode so nevarnost večnih poplav, ki uničujejo spomladi žitne po- se vke, jeseni pa poljske pridelke ubo- gemu kmetu, ki je bil v zadnjih letih itak že dovolj prizadet vsled nerentabil- I nih cen agrarnih produktov. Z izvedbo melioracijskih del bi prido- bili v naši državi na sto in stotisoče hektarjev plodne zemlje, ki bi lahko da- jala dovolj kruha prebivalcem danes pasivnih krajev. Samo z osušitvijo Po- povega polja v Hercegovini bi bilo v glavnem rešeno vprašanje prehrane hercegovskega prebivalstva, ki vsako leto pozimi, ko vsahnejo vsi viri in za- loge živil, strada in čaka državne po- moči. S pogozdovanjem goličav v Crni gori, Hercegovini in Dalmaciji, ki so tipične pasivnc pokrajine in danes niso v stanu, da bi preživljale svoje prebi- valstvo, bi se pridobilo v tem siromaš- nem svetu mnogo plodne zemlje, pred- vsem pa bi se lahko razvilo tu v teku let lepo gozdno gospodarstva. Kolikega pomena za naše narodno gospodarstvo bi bila končno položitev kablov in elektrifikacija vseh pokrajin, ki bi dvignila našo državo na stopnjo moderne evropske države, se ne da niti oceniti. Za izvedbo zgoraj imenovanih jav- nih del bi bilo potrebno seveda mnogo denar ja, toda ta kapital se mora najti iz državnih in banovinskih virov. Ker pa so javna dela namenjena v isti meri na- šim zanamcem kakor nam, naj bi se tudi bremena zanje razdelila tako, da bi jih nosila tudi bodoča generacija, ki bo uživala sadove teh javnih del. Kapital, s katerim bi se finansirala javna dela, naj bi se najel kot dolgoročno notra- nje ali zunanje posojilo, cigar amorti- zacija naj bi se raztegnila na dolgo do- bo, n. pr. 50 let. Naravno je, da bi . stroškov za te velike investicije ne zmogla takoj današnja generacija, ki je bila itak hudo prizadeta po posledicah svetovne vojne in je morala nositi ob- inozemskega izvora. Vsa borba proti tej vrsti trgovine je ostala žal brezuspešna. Kako pa naj še trgovina nadaljfe ob- stoji, če se ji od vseh strani dela jo za- preke? Socialne dajatve nameščencev postajajo vedno višje, davčni predpisi vedno strožji in natančnejši, samo da se ne izvajajo povsod enakomerno. V drugih državah je zelo razvit tuj- ski promet, kar tudi zelo ugodno vpliva na razvoj trgovine. V tem oziru bi bilo želeti, da bi se tudi pri nas vse storilo za pospeševanje tujskega prometa. Gra- diti bi se morale ceste, da bi privabljale čimveč tujcev v našo državo. Krožili so že razni načrti o ustanovitvi nekega cestnega fonda, ki bi pa bil centralizi- ran in v katerega bi se stekale ogromne dajatve, ki bi jih morala v glavnem prenašati zopet trgovina. Proti ustano- vitvi takega cestnega fonda s sedežem v Beogradu se je po večini izreklo vse trgovstvo, ker bi bilo ravno najbolj pri- zadeto. Ce se pa že ustanovijo cestni sondi, naj bodo razdeljeni med banovi- ne, tako da se bo denar tudi porabil doma, ne pa da bi se stekal v centralni cestni odbor. Trgovec naj postane samo tisti, ki se je trgovine tudi izučil. Zelja trgovcev je, da se točka 4. § 19. zakona o obrtih črta. Ta paragraf namreč dovoljuje imetniku rokodelskega obrta izvrševa- nje vsake trgovine, za katero se sicer zahteva izobrazba, če dokaže, da je de- lal v svoji stroki samostojno najmanj 3 leta. Tako lahko n. pr. čevljar po treh letih odpre trgovino s špecerijo, manu- fakturo itd. Tudi določilo istega para- graf a, da dovršeni 4 razredi meščanske ali kake druge srednje sole nadomešča- jo učni rok in eno leto zaposlitve, bi moralo izginiti. Sploh je obrtni zakon še v marsičem pomanjkljiv in bi bila novelizacija' skrajno potrebna. Glede zavarovanja trgovcev (§ 384. o. z.) bi že morala iziti uredba o orga- nizaciji, načinu in pogojih zavarovanja zoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode. Cirkulirali so že razni načrti, ki pa so bili po večini nesprejemljivi. Upajmo, da se bo tudi v tem oziru našla pot, ki bo ustrezala vsem potrebam in zahtevam trgovstva. Tudi to zavarovanje naj bi se uredilo po banovinah. Uvedle so se skupne banovinske tro- šarine in razne takse, ki bi se vse ste- kale zopet v neki centralni fond. Zahte- va trgovstva je, da se te trošarine in takse zopet vrnejo tja, kjer so bile plačane. Trgovina je v večji meri odvisna od kmečkega prebivalstva. Tu se je poseb- no v zadnjem času dosegel mal porast kupne moči s tem, da so se dvignile ce- ne naših kmečkih pridelkov; samo skr- beti se mora, da se tudi pridobijo do- bri trgi za te pridelke in proizvode. Po- trebno bi bilo zvišanje plač državnim nameščencem in upokojencem, seveda tudi samoupravnim, da bi tudi pri teh porastla kupna moč. Trgovina v celjski kotlini in celjskem okrožju se navzlic gori navedenim tež- kočam razvija še precej normalno, to pa v prvi vrsti že zaradi tega, ker so celjski trgovci zaradi svoje priznane so- Hdnosti in poštenosti ter reelnosti vedno uživali najboljši glas. —on. Stran 2._________________________________________________»NOVA DOB A« Stev. 51. novitvena dela v onih delih države, kjer je divjala in pustošila vojna. Sicer pa, če so zmogle mnogo večja javna dela male in zadolžene države n. pr. Avstri- ja, če jih je izvršila premagana Nemči- ja, ki se mora boriti z večjimi gospo- darskimi težavami nego mi, jih bomo zmogli z malo dobre volje tudi mi, ki še nismo tako na kraju. Vsekakor bodo zahtevala javna dela od nas manjše žrtve nego v drugih dr- žavah, ker imamo potreben gradbeni material: kamen, les, cement in železo v takšnih množinah in tako poceni na razpolago, da ga izvažamo na debelo in pomagamo s tern drugim narodom gra- diti prvovrstne ceste in železnice. Tudi glede delovnih sil ali človeškega materiala ne bomo prišli zlepa v zadre- go, saj je znano, da ima naša država v vsej Evropi najcenejše delavce, ki se trgajo za najbornejši zaslužek. Končno je treba upoštevati še gospo- darski in socialni pomen javnih del, ki bi dala stotisočem brezposelnih ali sa- mo delno zaposlenih mladih ljudi, ki da- nes pohajkujejo, dela in kruha ter spra- vila investiran kapital v obtok med na- rod, s tern pa pomagala tudi drugim slojem, zlasti trgovini in obrti, do za- služka. Ce pogledamo stvari do dna, vidimo, da ni nobenega tehtnega zadržka, da ne bi mogli pričeti takoj z izvajanjem jav- nih del, ki zahtevajo kot neodložljiv na- rodno gospodarski problem hitro izvršitev. Politični pregled X Francoski zunanji minister Yvon Delbos je po svojem obisku na Polj- skem in v Rumuniji prispel v nedeljo v Beograd in imel s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojadino- vičem več sestankov. Delbos in Stoja- dinovič sta proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzajemne francoske in jugoslovenske interese ter na splošni politični položaj. Oba ministra sta spo- razumno ugotovila, da je koristno In potrebno tako za interese obeh držav kakor tudi za stvar občega miru v Ev- ropi, da se nadaljuje njuno sodelova- nje v dosedanjem duhu prijateljstva In zaupanja. Obenem sta ugotovila z za- dovoljstvom, da so s trgovinskim spo- razumum, ki je bil v torek podpisan v Beogradu, podani boljši pogoji za raz- voj trgovinskega prometa med Fran- cijo in Jugoslavijo. V torek zvečer se je francoski zunanji minister Delbos po prisrčnem slovesu odpeljal čez Madžar- sko v Prago. X V finančnem odboru Narodne skupščine, ki razpravlja že nekaj dni o novem državnem proračunu, je govo- ril v četrtek pri obravnavanju prora- čuna pravosodnega ministrstva narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Opozoril je na nujno potrebo zakona o sodnikih, ki je sicer izdelan že do podrobnosti, a še vedno ni bil predložen narodnemu predstavništvu. Sele ta zakon bo stvar- no zajamčil pravno varnost v državi ter stalnost in neodvisnost sodnikov. Za gradnjo novih sodnih palač po nekate- rih naših mestih je bilo imenovanih že nebroj komisij, poslopja pa se ne pric- no in ne prično graditi. Zlasti neznosne so razmere na okrožnem sodišču v Ce- Iju v poslopju Grofije. Sodno poslopje je podobno že kar podrtiji. Strope so morali podpreti s hlodi, da se ne bi stavba zrušila na sodnike in stranke. V Beogradu je bilo zaradi tega že mno- go deputacij, dosegle pa so samo lepe obljube. Zgradba celjskega sodišča je v sramoto državi in narodu. Posl. Pre- koršek je dalje govoril o delovanju mariborske kaznilnice, ki je postala že cela tovarna in prizadejala našemu obrt- ništvu že ogromno škodo. Vsi protesti obrtnih organizacij so ostali brez uspe- ha. Zato ponovno apelira na pravosod- nega ministra, naj napravi konec temu nevzdržnemu stanju. Stevilo sodnikov na naših sodiščih je nezadostno, prav tako tudi število pisarniških moči, ki prejemajo poleg tega še nezadostne place in so po večini še nerazvrščeni dnevničarji. Velika službena odgovor- nost, preobremenitev z delom in še raz- ne druge okolščine zahtevajo povečanja števila sodnikov in ureditev njihovega položaja, Treba pa je urediti tudi polo- žaj sodnih izvršiteljev v skladu z nji- hovo odgovorno in težko službo. Krediti za pisarniške potrebščine so nezadostni. Pri tem je govornik opozoril na neki primer, ko je sarajevsko sodišče posla- lo neki stranki pozivnico, natipkano na drugi strani lista papirja, na katerega prvi strani je bil natiskan del nekega romana še iz avstrijskih časov. Končno je poslanec Prekoršek razpravljal o razmerah pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. X Japonske čete so zavzele Nanking, Japonski ekspedicijski zobr je na poti s Formoze in ima nalogo, da zasede Kanton, ki služi Kitajcem kot glavna zveza za prevoz orožja in streliva iz tu- jine na obe kitajski fronti. Domače vesti — Akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena 11. t. m. v Ljub- ljani. Na čelu te izredno pomembne kulturne institucije je začasno starost- ni predsednik univ. prof. dr. Aleš Ušeč- nik. Pravi člani so poleg njega še univ. profesorji dr. Rajko Nachtigal, dr. Fran Kidrič, dr. Milko Kos, dr. Gregor Krek in dr. Rihard Zupančič ter pesnik Oton Zupančič. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima štiri razre- de. Prvi razred obsega filozofijo, filo- logijo in zgodovino, drugi razred prav- ne, sociološke in gospodarske vede, tret- ji razred matematične, tehnične, priro- doslovne in medicinske znanosti, četrti razred pa leposlovje, glasbo, slikarstvo, likovno umetnost in arhitekturo. Clani akademije so redni (največ 30), dopisni (največ 60) in častni. — Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljublja- na, Breg št. 10—12. Dobi se tudi v tr- govinah. To je najbolj priljubljen in najbolj razširjen slovenski ljudski ko- ledar že od nekdaj. Celje in okolica c Ljudsko vse^TilSisre. V ponedeljek 20. t. m. ob 20. to predava! zncni skla- oatelj g. Lucijü.i Marija Skerjane, pro- icsor drž. konjjcvatorija v Ljubijani, o temi: »Uvod v razumex^anje glasfoe«. Rakor vsaka uaucaost, Iuko nam nudi tudi glasba teiii veeji uzitek, cim bolj jo razumemo «n sa vanjo vživimo. Tme g. predavatelja nam je porok, da bo njegovo predavaaje. za vsakogar, ki se zanima za lepo pctje in za glaübo vobče, zelo zanunivo in pcuriio. Vabi- mo občinstvo, da v čim vcčjem Stcvilu poseti to preda'w.i te. c Iz prosvetne službe. Napredovali so: v 4. položajno skupino 1. stopnje Janko Orožen in dr. Karel Zelenik, pro- fesorja na realni gimnaziji v Celju; v 5. položajno skupino dr. Marija Per- parjeva, Fran Cetina in Janko Presker, profesorji na realni gimnaziji v Celju, ter Neža Zadnikova, strokovna učite- ljica na dekliški meščanski šoli v Ce- lju, in Mirko Kovač, strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Celju. c Služba božja v pravoslavni cerkvi. V soboto 18. t. m. bo »večernje« ob 16., v nedeljo 19. t. m., na praznik sv. Ni- kole, pa bo liturgija ob 9.30. c V nedeljo dopoldne bodo trgovine odprte. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine v ob- močju celjske mestne občine na »zlato nedeljo« 19. t. m. od 7.30 do 12.30 od- prte. c Mesnice in stojnice ter pekovske prodajalne v Celju bodo v nedeljo 19. Božična številka »N?OVE DOBE<^ bo fzžla že v četrtek 23. t. m, popoldne Cenj. inserente obveSčamo, da sprejemamo voščila in oglase za božično Številko samo do srede 22. t. m. popoldne Oenj. dopisnike prosimo,da nam pošljejo dopiseza to številko do srede22, t. m dop Kino METROPOL Celje „,,„:;, 17., 18. 19. in 20. decembra: Izgubljena žena (Die verschwundene Frau) Sijajna komedija, v kateri nastopajo Paul Kemp, Theo JLingen in Hans Moser. 21., 22. in 23. decembra : POSLEDNJI MOHIKANEC Ljubezen poslednjega Mohikanca do bele žene. Velike borbe med Indijanci in belokožci Henry Wilcoxon Randolph Scott in 26. t. m. ter v nedeljo 2. januarja dopoldne odprte. c Medaljo dobrega strelca so prejeli od celjskega strelskega okrožja sledeči člani strelskih družin: Fric Blumer, Oton Josek, Josip Aman, Avgust Keb- lic, Avgust Lakner, Otmar Ravtar, Jo- sip Hernaus in Herbert Dečman v Ce- lju, Karel Kompolšek, Ignac Gorjup, Ferdinand Kunej, Vinko Verovnik in. Ivan Kompolšek v Stör ah, Ivan Globe v- nik, Blaž Zutar in Alojz Hočevar v Škocijanu, Ljudevit Jesenik in Ignac Zorko na Vranskem, Viktor Suša, Her- man Požun, Franc Renoov in Anton Leskošek v Zagorju ob Savi, Janko Tro- ha, Jože Kotar in Ivan Kotar v Kosta- njevici ter Hubert Povh, Rudolf Plajner, Karel Mastek in Franjo Modrej v Crni pri Prevaljah. Cestitamo! c Brezposelnost narašča. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 415 brezposelnih (349 moških in 6tf žensk) nasproti 275 (226 moškim in 49 ženskam) dne 30. novembra. Majmodernejše dnevne in vecerne frizure kakor tudi barvanje las in negovanje lepote >uni, DAMSKI SALON F.FRflJLE, Celje c Sahovski klub Gaberje je priredil pred dnevi brzi turnir za prvenstvo v decembru. Prvak je postal Csörgö ml. s 5 točkami izmed 6 dosegljivih, drugo in tretje mesto si delita Golja in Slim- šek, vsak s 4 in pol točke, na četrtem mestu je Csörgö st. s 3, peto in šesto mesto pa si delita Mirnik in Domanjko, vsak z 2 točkama. Sedaj se igrajo izlo- čilne tekme za klubsko prvenstvo za 1. 1938. c Predstava v NarojSnem domu. De- lavsko kulturno in prosvetno društvo »Vzajemnost« v Celju bo vprizorilo na Stefanovo, v nedeljo 26. t. m. ob 16. v Narodnem domu v Celiu dramo iz sve- tovne vojne »Njoga ni«, ki jo je po povesti Fr. Koler.ca priredil R. Sa'fliar. c Zglasitev mlailenicov, rojonih I. 1918., 1919. in 1920. Mes+nc popjavar- stvo v Celju poziva vse v celjski občini bivajoče mladenice, rojene v letih 1918., 1919. in 19120., tie glede na pri.sčoj- II. natakarski ples 1. januarja 1938 v vseh prostorih Narodnega doma v Celju pod pokroviteljstvom kavarnarja g. Ignaca Lebiča Skice iz zadnjega tedna Celje, sredi decembra. V župni cerkvi. Bilo je na praznik Brezmadcžnega spočetja. Gospod kaplan je z njemu lastno rezko govorico opisoval Marijino varstvo med katoliško cerkvijo in nje- nimi verniki ter prerokoval zbližanje z Vzhodom ravno v znamenju Marije. Rez- ko je izgovoril svoj Amen in odhajal s prižnice, da pristopi k oltarju Go- spodovem. Takrat pa prišumi v cerkev gospoda. Medtem ko so bili prej na ženski strani robci v veliki večini, so se sedaj vrinili med klopi moderni klobučki na glavah okrznjenih dam... Pokimale so si, si želele menda dobro jutro in si povedale še kajkaj... Pobožnosti ni bilo med njimi, saj so se neprestano sklanjale druga k drugi in klepetale ¦ ¦. Med vr- stami pa se naenkrat prerine visoka, znano lepa gospa v bogatem plašču in hiti kar naravnost h klopi gori pred oltarjem. Kaj za to, da se ji je moral izogibati narod skoraj skozi vso cerkev, da bi ji pač sleherni rad pove- dal, naj pride pred pridigo, če že želi pred oltar. Kaj zato, saj je njena klop tarn pred oltarjem, nad tistimi stopni- cami, da jo vsi vidijo, ko pride opravit svojo pobožnost... Pa glej, v klopi se že tlačijo otroci. tudi na njenem mestu so že. Vse polno jih je. Kaj zato. Nažene jih in morali so iz klopi kar štirje ... Tudi tem se je zdelo, da bi morala gospa prej priti, če bi hotela v klop. Prijeli so se za roke in peljali drug drugega pri stran- skih vratih iz cerkve. Bogata gospa pa je lahko nemoteno molila tudi zanjc, ki so tako ostali na praznik pravzaprav brez maše. V kavarni. Dež je zunaj, včasih poskuša snežiti, da je brozga večja in se ti ne ljubi ho- diti po ulicah. Nekam pa moraš ... Zato greš v kavarno. V »Evropi« pa je že vsaka miza zasedena, da si vesel, da dobiš vsaj še stol. Za časnike že nisi več tako izbirčen, tudi na kavo voljno počakaš. Stiska nastaja vedno večja in ne moreš za to, če slišiš tudi pogovor od sosedne mize ... Kar naenkrat se začuje povzdignjeni glas od stranskega vhoda: »Gospodje, vsaj kronico prosim. Imam suho roko, otroke in ženo... Gospodje, vsaj kro- nico prosim ...« Ze prihiti glavni, pla- čilni v črni obleki, mu pripoveduje ne- kaj o prepovedi, o policiji celo in mu ponuja dinar ... Publika je prisluhnila, nemirno pre- sedala na svojih stolicah, bližnji so prosilcu dajali krone ... Ko ga plačilni le tišči k vratom, po- vzdigne še vise svoj glas: »Naj vzame policija moje otroke, potem bo že le- po... Saj bi ne prosil, če bi mi ne bila sila ... Gospodje, vsaj kronico pro- sim ...« Ljudje so se zopet pomirili, bo že plačilni opravil s prosilcem tarn pri stranskih vratih. Kaj zato, da je zunaj brozga in mraz za uboge ljudi. Lepi dami ob sosedni mizi se pogovarjata o pudru, ki stane 120 din, in o plesni toaleti, ki jo mora ta dobiti za pred- pust. V kavarni so prižgali še več luči, zagrnili okna, da se ne vidi gospode od zunaj, ter pozabili na prosilca s suho roko in na otroke in ženo... Le po- zneje, ko so odhajali k večerji, so se jezili na brozgo, ki škropi na fine la- kaste čeveljčke in na svilene nogavlce. Na mostu. Ze dolgo ni bilo vedro. Komaj pa je nehalo deževati, že so se napotile ma- mice z vozički po cestnih obrobnikih, očetje pa so popeljali otroke nekoliko po bctonirani cesti po Bregu in se že kmalu spet vračali, kajti pot je bila še obupna. Ob mostu pa je slonel revež brez nog in prosil. Ljudje so bili že nanj navaje- ni, pogledali so v stran in mu niso na njegove prošnje niti pokimali. Preko mosta pa je šel mlad družin- ski oče, s seboj je imel otročičkov več kakor pa rok. Kar pomiloval sem ga, ker vem, kako mizerna je njegova pla- ča in kako skromno mora živeti, da preživi sebe in družinico. V mislih sem se primerjal z njim, saj imam vecjo plačo in manjšo družino. Pospešil sem korak, da ga pozdravim in ogovorim. Pa kaj, on se je ustavil, išče po žepih in da svojim otrokom vsakemu kronico, da jo izroči siromaku ob mostu. —- Tik za njim sem že bil in — ga nisem ogovoril. Niti pozdravila se nisva. Gle- dal sem v stran, da nisem videl ne njega, ne siromaka ob mostu. Srarn me je bilo ... Pa res, kaj bi siromak podpiral siromaka. Saj je opravil za vse že sveti Jurij. Pst. Oglas red. S. br. 3236 dne 19. II. 1936 Stev. 51.___________________________ »NOVAHOBA« Stran I. nost, da se zaratii r. pisa v vojaško evi- denco takoj, najpozueje pa do 15. t. m. zglase ob uradnih urah od 9. do 12. do- poldne pri vojaskem referentu mestne- ga poglavarstva v sv>bi stev. 6 Opozar- jamo na zadevni razg!a3, ki je nabit na občinski uradni deski in po mes'oi. KINO DOM Od 17. do 19. t. m.: »Car Boheme«. — Od 20. do 23. t. m.: »Dobra zemlja«. c Požar v jetnišnici. V noči od sobote na nedeljo so se vnele saje v dimniku v jetnišnici okrožnega sodišča Za kre- sijo. Kmalu se je vnel pod v pritlicju pri vhodu v jetnisnico in strop, ki je pregorel, nakar so se vžgala cepljena drva, ki so bila naložena v kolieini treh kubičnih metrov v prvem nadstropju. Nekaj gorečih drv je padlo skozi odpr- tino v stropu v pritličje. Požar je k sreči opazil ob 4.45 stražnik g. Glušič, ki je takoj poklical paznike in celjske gasilce. Gasilcem se je v pol ure posre- čilo pogasiti ogenj in preprečiti kata- strofo, kajti če bi ne bili ognja hitro opazili, bi se bil požar tako naglo raz- širil, da bi bil skoraj gotovo uničil poleg poslopja jetnišnice tudi Marijino cerkev in ataro okrožno sodišče, v plamenih pa bi bilo našlo strašno smrt tudi več jet- nikov, ki bi se ne mogli rešiti iz celic in zamreženega poslopja. Požar je po- vzročil v jetnišnici okrog 2500 din škode c Utopljenko so našli v soboto zju- traj v narasli Savinji. Utopljenka je 54-letna delavka Ivana Travnova iz Li- boj, ki je bila do 3. t. m. v službi pri veleposestnici gdč. Jeschounigovi v Ve- liki Pirešici. Travnova je očividno iz- vršila samomor. Pokopali so jo na bol- niškem pokopališču. c Sokolsko društvo Celje I se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pri- pomogli, da je Miklavževanje društve- ne ritmiene plesne šole 5. t. m. v Sokol- skem domu v Gaberju tako lepo uspelo c /a letošnjo Miklavževo obdaritov dece so se tako radodarno odzvali naši proänji naši industrijci, trgovci in po- samniki, da čutimo dolžnost, da se jiin javno zahvalimo. Posebej se še zahva- ljujemo pravičnemu in dobrcmu Miklav- žu ter njegovemu spremstvu, kakor turii Drarnatičnemu društvu, ter vscm malim igralkarn in igralceni za ljubko sodelo- vanje. Velika dvorana Narodnega do- ma je bila vsa tako polna mlade sreče, da imajo lahko vsi, ki so k temu kakor- koli pripomogli, zavest, da so storili le- po in dobro delo. — Odbora podružnie CMD v Celju. c Miklavževa obdaritev revnih šolar- jev. Drž. krajevna zaščita dece in mla- dinp v Celju je tudi letos naklonlla vsern štirim celjskim narodnim šolam 12.000 din podpore, da je mogel Miklavž obiakati revne šolarje ter jih obdariti z najpotrebnejšo obleko in obutvijo. Za prejeto denarno podporo kakor tudi za prispevke v blagu se upraviteljstva teh šol prisrčno zahvaljujejo krajevni zaščiti in vsem požrtvovalnim nabiral- kam in darovalcem blaga. c Prodajalce božičnih drevesc opozar- ja mestno poglavarstvo v Celju na na- redbo bana dravske banovine glede se- kanja in prodajanja božičnih drevesc z dne 14. XI. 1932. Razen na prepoved, ki ae tiče sekanja mladih iglastih dre- ves za božična drevesa, prav posebno opozarja na predpise, po katerih se mo- ra vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca, izkazati zanje s pred- pisanim izvornim potrdilom. Tržni orga- ni bodo prevažanje božičnih drevesc nadzirali ter brez izjeme zaplenili bo- žična drevesca, ki se bodo prevažala ali prodajala brez predpisanih potrdil ter bo obstojal o njih upravičen sum, da so sumljivega izvora. Proti kršilcem te naredbe bo mestno poglavarstvo posto- palo z vso strogostjo po predpisih § 166 zakona o gozdovih odnosno bo prestopke, za katere veljajo predpisi kazenskega zakona, ovadilo državnemu tožilstvu. c Ljubljanwka drama je vprizorila v torek v celjskem gledališču Hemarje- vo učinkovito komedijo »Firma« v iz- vrstni režiji g. c. Debevca. Gosp. De- bevec je tudi igral vlogo knjigovodje Chyliczka ter s svojstveno karakteri- zacijo, dikcijo in masko ustvaril vprav mojstrski lik. Dovršene so bile tudi kreacije ge. Mire Danilove in Nablocke ter g. Kralja. V manjših vlogah so 90 lepo uveljavili gg. Pianecki, Sancin, Se- ver, Plut in Presetnik. Igralci so bili j delenži prisrčnih aplavzov. Gledališče je bilo slabo kurjeno, na hodnikih pa je bil občuten mraz. Ce je lahko Sokolsko društvo Celje-matica dne 30. novembra za svojo akademijo doseglo, da je bilo v gledališču zelo toplo, bi lahko to sto- rila tudi gledališka uprava, ki pretira- no štedi s kurivom. c Diplomiran je bil na pravni fakul- teti ljubljanske univerze g. Marjan Fink, sin g. prof. Konrada Finka. Ce- stitamo! c Na Sokolovem Silvestrovem večeru bo nastopil tudi znan celjski čarodejec s celo vrsto presenetljivih čarovnij in drugih zanimivih eksperimentov. Svojo spretnost in umetnost je doslej kazal le v krogu prijateljev, Sokolu na ljubo pa se je odloeil, da enkrat — prvič -- nastopi javno. c Savinjska podružnica TK Skale v Celju bo imela svoj občni zbor dne I. januarja na Smrekovcu nad Soštanjent. jgSfSJIM^^ Dnevni red obieajen. Obenem bo tudi smučarski izlet vseh članov. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Kl»jiga je brez dvoma najbolj pri- merno božično darilo odraslim in tudi otrokom. Praktieno in sodobno darilo je tudi vsaki pisavi in roki primerno n a 1 i v n o p e r o. Božiček si bo ogle- dal tudi pisemski papir v krasnih msi- pah, albume in drugo, nabavil pa bo tudi okraske za božično drevo in svečke v veliki izbiri pri tvrdki Karl Gori' car vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. c Nočno lokarniško službo ima od IS. do 24. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 19. do 25. t. m. ima službo III. vod, inspekcijo namestnik poveljnika g. Berna. Sport :: Smušlri klubski dan v Celju. V skupni izvedbi vseh cel.jski.h klubov, ki se bavijo s smuškitn ssportom, bo v nedeljo 9. januarja klubnki dan za pr- venstvo Celja in posameznih irlubov. Tekma bo v kombinaciji. Start za snius- ki tek na približno 12 km bo ob 9. rio- poldne pri prejšnji smodr.išnici na ' Spodnji Hudinji. Skoki bodo ob 1.4. na j novi skakalnici v Zagradu. Ako bi bile j ta dan v dolini snežne razmere neu- godne, bo tekma pri Celjski koči, In sicer samo v smuškem teku na 18 km. Točen razpis in druge podatke objavimo v prihodnji izdaji našega list a, i t Vremensko poročilo. Mozirska koča, \ 17. decembra: — 2, deloma jasno, 70 cm snega, srež, smuka prav dobra. Celjska koča, 17. decembra : — 1, 35 cm snega. Smuka srednje dobra. i MF* OglasuJte! -^H : Iz naših kraiev St. Jurij ob j. ž. j Rifnik je znan hrib tik St. Jurija. Posebno v poletnih mesecih radi pohi- tijo mladi in stari ljubitelji narave, ki zaradi pomanjkanja časa ne zmorejo daljših tur, na Rifnik. Pod vrhom je romantična razvalina istega imena. Tu so svoj čas gospodarili tudi celjski grofje. Danes pa je razvalina samo še zatočišče sov, netopirjev in drugih ptic. V St. Juriju se snuje društvo, ki bo imelo namen izboljšati poti na Rif- nik, na vrhu pa postaviti razgledni stolp. Ta je res potreben, ker visoko drevje ovira razgled proti jugu in vzhodu, dočim ima obiskovalec proti severu in zahodu krasen pogled na vso pokrajino do Savinjskih planin in Po- horja z vsemi neštetimi vasmi in cer- kvami po gričih in v ravnini. Prepričani smo, da bodo našli tvorci te zamisli vsestransko polno razumevanje. j O slabih pešpotih v St. Juriju smo že večkrat poročali. Na žalost se še do- sedaj ni nie izpremenilo. Pri sedanjem deževnem vremenu ne moreš hoditi po pešpotih, marveč se jih je treba izogi- bati. Res čudno je, da jih občina ne da posipati; izdatki bi bili malenkostni. Najnujnejše je posipanje pešpoti, ki vodi proti postaji. Tu so stalne luže. Izogniti pa se ne da. Upajmo, da se bo kaj storilo za izboljšanje poti vsaj še v tekočem letu. ,j Cestne električne luči, ki nam zve- čer po trgu svetijo, bi lahko tudi zju- traj zagorele vsaj za pol ure pred od- hodom vlaka proti Celju. S tem vlakom se dnevno odpelje okrog 150 ljudi, ki bi bili prav hvaležni, če bi jim ne bilo treba po temi tavati. j Zadnji sejem 10. t. m. je bil zelo slabo obiskan. Vsled slabega vremena so kmetje prignali le malo živine, pa tudi kupcev je bilo zelo malo. Dramlje d Lctošnji Miklavžev dan je tukaj po- tekel lepo in dostojno. Prav živo pa smo se spominjali volilne borbe, ki smo jo na ta dan bojevali lani in jo tudi, razmeram primerno, častno izvojevali. Tudi letos so nekateri nestrpneži, ki jim lanski poraz ne gre in ne gre iz spomina, šušljali in obetali zopet ob- činske volitve. To je dalo »parkelji.'om« pa tudi Miklavžem povod, da so zopet začeli vleči na dan tisto svojo ropotijo, prvi verige, vile in burklje, s katerimi bi tirali »otroke« v pekel, Miklavž pa je tudi pripravljal Drameljčanom pri- merna darila. No, vsa ta stvar se je to pot zakasnila; prezrli nas najbrž ne bo- do, sicer pa nam je vseeno: mi smo pripravljeni! — Dne 28. novembra so tukajšnji »slovenski fantje« — cerkveni pevci — s pevskim koncertom otvorili in nekako izročili prometu letos zgra- jeni »Slomškov župnijski dom«. Očivid- ci pravijo, da so ob tej priliki, čeprav je bila prva adventna nedelja, baje do polnoči rajali in plesali in še marsikaj. Verne stare ženice sedaj skimujejo z glavami, češ: »Kaj za te pa to ni greh?« Sicer pa je res, da je bila krst- na prireditev v tem domu politična ali je vsaj imela tako ozadje, ker je imeia nedeljo ali dve pred tem tukajšnja kra- jevna Kmetska zveza v njem svoj shod, ki pa je bil zelo klavern. Store š Občni zbor Sokolskega druätva Štore-Teharje bo v nedeljo 19. t. m. Dnevni red in začetek je razviden z lepakov. Udeležba vsega članstva ob- vezna! — Odbor. š Predavanje. V soboto 11. t. m. je predaval v Sokolskcm domu v Storah br. France Kojnik o temi »Obisk v teöiji turških dervišev«. Obisk je bil slab, ker jih mnogo za to predavanje ni vedelo. s Seja odbora OJNS za Store-Teharje je bila v torek 14. t. m. Razpravljalo se je o obenem zboru, ki bo v dogled- nem easu. Pristopilo je tudi nekaj novih članov. Nova cerkev n Regulacija Hudinje. Lokalno vod- stvo regulacije Hudinje pri Novi cerkvi je do izboljšanja vremena ustavilo vsa dela. Delavstvo, ki je bilo zaposleno pri regulaciji, še ni prejelo izplačila in težko čaka na svoj zasluženi denar. n Božičnica. »Solski oder« bo prire- dil v nedeljo 19. t. m. božičnico, katere čisti dobiček je namenjen najbednej- šim šolarjem. Na sporedu je obdarova- nje otrok, nastop mladinskega pevskega zbora in spevoigra »Tri želje«. Nastopil bo tudi moški kvartet pod vodstvon^ g. Lojzeta Habra, ki marljivo in požrt- vovaiijo ve-iba vwie pcvee n goji našo !ej»o narodno peüom. Ki *. •¦".krat i>o ve- čerih zadoni po n.isi prijazni vasi t radost vseh vaščanov. n Brez godo¦). Novopcrkovbki gostil- nicarji so dali pvoj» harmoniko v pen- zijo. Tudi na {jr.iüvCfoiu: je priüa r.i-ka epidemija. Kaj ji vzrok tomu? Osao- ^ala se je neKik'u.i podruzüica avtor- ske centrale, «i zahteva pl-üciio takae za godbo v javail* lokalhi... Konjice „Zadoščenje slovenskemu županu" Konjice, 17. decembra »Slovenec« je poročal pred kakimi 14 dnevi, da so v občinskem odboru trga Konjice člani JNS in Nemci sklenili, da se ne udeležijo občinskih volitev. V po- ročilu v >Slovencu« z due 11. t. m. pod naslovom »Zadoščenje slovenskemu žu- panu« glede spora tvrdke Zottel s čla- nom banskega sveta in sedaj županom nove obeine Konjice glede odvračanja kupcev zaradi prestopa Hansa Zottla v protestantovsko vero pa smo brali, da je ta oprostilna sodba okrožnega sodi- šča v Celju Selihu v častno zadoäcenje in da so Konjice narodno ogrožen kraj. Da so Konjice narodno ogrožene, so klerikalci äele sedaj dognali. Pred vojno je bil eden najjačjih ste- brov slovenstva v Konjieah takratni trgovec Martin Ogorevc. Naenkrat pa so začeli nekateri stalni odjemalci kmetje hoditi v Ogorevčevo trgovino pri vrtnih vratih, češ da si pri sprednjih vratih ne upajo, ker bi jih lahko »go- spod« videli. Ta gospod, ki danes živijo mirno življenje upokojenca v Konjieah, so jim baje rekli: »Bolje je da kupu- jete pri nemčurju kakor pa pri libe- ralcu!« Po vojni so klerikalci večkrat skupno z Nemci sedeli v obeinski upravi in drug drugega podpirali. Tudi pri obein- skih volitvah leta 1933. so klerikalci skupaj z Nemci sestavili listo, za katero so nekateri Nemci precej intenzivno de- lali in jo podpirali. Cementar Mihelagg je bil zelo agilen in je potem sam pra- SU aa 4. ___________ »NOVA D O B A« _______ Stov. St: vil v pisarni odvetnika dr. Sbrizaja, kaj so delali. Pri sestavi te liste so sode- lovali vsi vplivni Nemci v Konjieah. Sresko načelstvo jih je tudi kaznovalo zaradi ncprijavljenih sestankov, ki so jih baje imeli skupno z g. Tovoi nikom in sedanjim podžupanom Summerjem. »Slovenec« je takrat poročal, da so kaznovani na 100.000 din. Seveda te vsote niso plačali, kcr jim je banska uprava kazen črtala. Konjiški klerikalci so vedno rajši , podpuali Nemce nego Slovence. Po voj- ni so bili v Konjieah trije odvetniki.: naprednjaka dr. Rudolf in dr. Prus ter Nemec dr. Lederer. Slednji je izročil 1. 1927. svojo pisarno sedanjemu pred- sedniku sreske organizacije JRZ dr. Macarolu, hišo pa prodal klorikalni hranilnici. Do te izrocitve pisarne pa ni imela klerikalna hranilnica nikdar za zastopnika enega izmed obeh sloven- skih odvetnikov, ampak le kakšnega odvetnika iz Celja ali dr. Ledererja, ki je bil trden Nemec. Pokojni dr. Lederer je bil sicer zelo fin in pošten ter spo- atovan mož, bil je pa trden nernški na- cionalist. Tedaj Konjice niso bile ogro- ?ene, sedaj pa nacnkrat so. Dokler so tukajšnji Nemci slepo sledili klerikal - cem, je bilo dobro. Sedaj ko so Nem- ci sprcgledali in obrnili klerikal cem hrbet, so jim pa postali 3trašno nevarni. Renegati, ki so ostali med klerikalci, pa niso nič nevarni. Pripomnimo samo to, da v v nedeljo izvoljenem občinskern odboru sedi kot podžupan mož, ki je bil član nemškcga Turnvereina ter obstoji še avtentična fotografija, ko sedi takratni Summer na telovadnem orodju v telovadni oblo- ki ter drži v rokah tablo v nemških bar- vah z napisom: »Deutseher Turnverein Gonobitz, Gut Heil!«.Bil je »jungšic«, poznejc clan Kult.urbunda in nemškega J pevskega zbora. Njegova sinova sta vzgojena v nemškem duhu. Starejšega ' sina je celo poslal pred leti v Nemčijo itd. Ta Sumer (Summer) ni nevaren, Summer je med vojno kot » jungšic < zmerjal naše nacionalne fante s psov- ko »Windischer Hund«, doeim ie bil Hans Zottel kot sin nemških staršev najboljši prijatolj nacionalnih sloven- skih mladeničev ter jih kot. vojp.kc vee- krat obdaroval in podpiral. Narod naj torej sodi, ali je clan bari- skega sveta prav storil, če je ljudi od- vajal, da naj ne kupujejo pri Nemcu, ki svoje davke poštono in redno plačnje (ne tako kakor g. Selih), ali pa da ima na svoji listi oziroma v občinskem od- boru kot podžupana bivšega renegata Martina Sumra, ki je sin 3lovenskc raa- tere in rojen v Grižah. V občinskem odboru g. Seliha, ki je j po milosti in volji konjižkega gospoda tudi clan banskega sveta (a ne, kakor { se Selih sam titulira, banski svetnik), sedi še eden gospod, ki je po vojni, to- rej že v Jugoslaviji, v uniformi kot nad- poročnik z avstrijsko rozeto »herštelal« poročnika z narodno kokardo, da ga mora pozdraviti. Ta naš poročnik ga je nato pozdravil s tern, da mu je dal po dveh podeastnikih odrezati vse znake avstrijske vojske in ga degradiral. To se je zgodilo na Pragerskem. Gospod nadporočnik takrat ni govoril slovensko. Tudi sedaj je v njegovl hiši še vse nem- ško, čeprav je njegova gospa Konjiean- ka in je njena mati vse zaslužila od slovenskega življa. Ta gospa še danes ne zna slovensko in zahteva na sodniji tolmača. To naj bo zaenkrat zadoščenje slo- venskemu županu z naše strani. Ce pa hoče še, pa mu lahko še postrežemo. k Outlno, ampak rcsnično! Bivši ko- njiaki župan g. Križnič je na zadnji ob- činski seji pokazal spomenko proti združitvi trake občine z okoliškimi, ki jo je podpisala ogromna večina tržanov. Vsi ti razen šestih so bili proti združii- vi. Za združitev so glasovali po večini uradniki, ki so šele kratek čas pri nas. Proti združitvi so pa glasovali med pr- vimi novoizvoljeni podžupan Sumer, odbornika Hrastnik in Založnik itd. Proti so glasovali tudi vsi davkoplačo- valci. Kaj se je pa sedaj zgodilo? Tisti, ki so glasovali proti, so v nedeljo pri volitvah oddali svoj gias za občinski od- bor združene občine ... Res čudno je moralo biti tern volilcem pri sreu! k Neki višji funkcionar v Konjieah je izjavil na obeini, da ne bodo silili niko- gar, da naj voli. Volitve bodo svobodne. Pred volitvami so pa bili klicani šefi uradov na sresko načelstvo in so so lam pogovorili o volitvah. Slišali so celo, da je neki uradnik v Logarci pri zadnjih občinskih volitvah glasoval pro- ti listi JRZ in je bil po volitvah pre- meščen. k Izpreobrnjcnje ... Pred meseci so casopisi JRZ pisali o lukajšnjem tovar- narju Laurichu in njegovih ljudeh. Nič dobrega se ni slišalo v teh listih o tern tovarnarju. V zadnjih časih je pa imel Launch precej obiskov od gospodov, ki grmijo in oblačijo v Konjieah. V soboto pred volitvami je bil več ur na sreskeni načelatvu. Ko se je vrnil v tovarno, je naročil delavcem, da morajo v nedeljo na volišče. Koliko je delavcev, nam ni znano, vemo pa, da sta se obe delavski organizaciji hvalili, da ima vsaka nad 100 članov. Torej je v tovarni nad dve- sto volilcev. V nedeljo smo že zjutraj opazili na volišču samega g. tovarnarja in niegove nečake. Žalec ž Srebrna poroka. Danes praznuje g. Ivan Fischer, obče priljubljeni ter zelo sposobni in spretni okrajni živinozdrav- nik v p. v Zalcu s svojo soprogo gospo Rozi, roj. Hifler — nečakinjo nepozab- nega g. Janeza Hausenbichlerja — v ožjem rodbinskem krogu srebrno poro- ko, h kateri mu hvaležni živinorejci, v Savinjski dolini ter številni prijatelji in znanei iskreno čestitajo. — Eden v ime- nu vseh. ž Sokolsko društvo v Žaleu bo prire- dilo tudi letos običajno Silvestrovanje v Roblekovi dvorani v Zalcu. Na cpo- redu so: veseloigra, pies, šaljivi nasto- pi in godba žalskega jazza. Začetek ob 21. Brat je in sestre, prijatclji žalskega Sokola, ne zamudite tega lepega večera! St. Peter w S. d. št Sokolski oder je dokončan. Oprem- ljen z zavesami in moderno električno napeljavo vzbuja splošno občudovanje. Pod odrom so igralceni na razpolago vse potrebne pritikline in prostorna fioba, ki bo služila za garderobo. št »Voscla božja pot« bo otvoritvenn predstava na sokolskcm odru dne G. januarja, na praznik Treh kraljev po- poldne. Javnost nestrpno pričakuje . vprizoritev te Hamikove revijalne ve- seloigre z godbo, petjem in plesorn 13 slikah. Nastopilo bo nad 50 oseb. št Silvestrov večer bo priredilo So- kolsko društvo v svojem domu. Poleg ostalih dobrot, ki so jih vedno deležni obiskovalci sličnih prireditev v Sokol- skem domu, jih bo tokrat prijetno pre- senetil dramski krožek z novim in zelo zabavnim programom. Soštanj šo Strahovita nesreča na železniški progi. V ponedeljek popoldne se je na Koroski cesti v Soštanju pripetila tra- gična prometna nesreča, ki zavzema ne- dvomno edinstveno mesto v kroniki prometnih nesreč Saleške doline v zad- njih desetletjih. Ga. Rojčeva, trgovčeva soproga in lastnica pražarne iz Ljublja- ne, je med prevozom v slovenjegraško bolnico podlegla težkim poškodbam, druga žrtev nesreče, ga. Kozlevčarjeva, soproga mesarja in posestnika v Sošta- nju, pa jc dobila občutne poškodbe in r>e zdravi v slovenjegraški bolnici. Nesreča se je zgodila okrog pol enajstih dopold- ne. Malo prej je stal prcd železniškern prelazom pri kolodvoru dvosedežni avto, v katerem je bil poleg že omenjehih dveh gospe tudi trgovec in družabnik gc. Rojnikove Anton Kranjc iz Ljublja- na, ki je tudi šofiral avto. Namenjeni so bili proti Celju. Spuščene zapornice na prelazu so opozarjale šoferja, da je proga zasedena. Potnikom pa se je naj- brž mudilo, zato je šofer obrnil avto, krenil proti mostu in zavil pri Berloč- niku na Koroško cesto, kjer je spet pre- laz. Mislil se je tako ogniti zapornicam in po po majhnom ovinku spet priti pri Strojnikovcin križu na glavno cesto. To pa je bilo usodno. V hipu, ko je vozil čez progo, je privozila s hitrostjo 45 km lokomotiva, zadela v avto in ga viekla okrog 100 metrov daleč. Učinek karambola je bil strašen, Ko se je lo- kornotiva ustavila, je avto sicer stal v pivoincm položaju, predstavljal pa je klopoič zvitcga železja. Sofer, ki je se- del na skrajni levici, ki je bila najmanj VeseLI PRfiZNIK! piizadeta, je strl vrata in skočil ven, ostali dve gospe pa je železje stiskalo v volanu. Zato je bilo hitro reševanje tudi zelo otežkočeno, ker so morali re- ševalci razkleniti stisnjene dele avta, da so mogli priti do ponesrečenk. Obe so prenesli v bližnjo hišo, kjer sta jima domača zdravnika dr. Medic in dr. Ko- run nudila prvo pomoč. Ga. Rojčeva, ki je sedela na desni strani avta, v ka- tero je vlak zadel, je dobila tako hude poškodbe, da je že blizu Slovenjgradca umrla. Na kraj nesrece je takoj pri- spela tudi uradna komisija, ki je ugo- tovila dejanski stan in zaslišala očivid- ce. Na tukajšnje prebivalstvo je tragic- na nesreča napravila globok utis. šo Društvo »Sola in dom« je imelo pred dnevi v risalnici meščanske sole svoj redni občni zbor. Iz poročil funk<:i- onarjev posnemamo, da je društvo tudi v preteklem letu služilo svojemu name- nu. Tudi je s članarinskimi prispevki podpiralo s knjigami revnejše učence. Poročilom sta sledili dve predavanji. Ravnatelj g. Hi'ibernik je govoz'il o »Roditeljskem listu«, tern prepotrebnem glasilu teženj in zahtev moderne sole in njenega odnosa do doma. Ga. Skor- becka pa je predavala o pripornociuii domače vzgoje. Zgoščeno in z izsledki pedagoske znanosti podprto predavanje je našlo pri zborovalcih mnogo odobra- vanja. Izvoljen je bil tale odbor: pred- sednik g. Kosi, podpredsednik g, Kom- pan, tajnica ga. Skorbecka, blagajnici gdč. Strausova, odbornika ga. Smigov- čeva in g. Hribernik. šo Osebne vesti. Dosedanji učitelj na tukajšnji meščanski šoli g. Jože LekSe je premeščen v Vojnik v svojstvu vr- šilca dolžnosti ravnatelja. V Soštanj pride železniški prometnik g. Janez Sušteršič iz Slovenske Bistrice. Slovenjgradec Cudno obcinsko gospodarstvo Slovenjgradec, 17. decembra. Pred nedavnim je razpisala slove- njegraška občinska uprava oddajo mi- zarskih del za opremo nove občinskc sejne dvorane. Dela so bila odana za vsoto 19.400 din najnižjemu ponudni- ku, Ta vsota predstavlja brez dvoma ogromno breme za že itak ne baš rož- nat položaj mestne občine. Načrte za sejno dvorano je dala občina izgoto- viti nekemu ljubljanskemu arhitektu, četudi imamo v Slovenjgradcu dovolj ljudi, ki bi pač bili zmožni napraviti načrt za majhno podeželsko obcinsko sejno dvorano, če je v današnjih tež- kih časih takšna dvorana res oportuna. Najbolj pa iznenadi dejstvo, da občin- ska uprava ni smatrala za potrebno, da predloži točne proračune za to sejno dvorano občinskemu odboru v vednost in odobritev, marveč so kar na lastno pest odobrili načrte in oddali vsa dela. Mislimo, da je ves občinski odbor so- odgovoren «a celotno delovanje občine in da ni izvoljen samo za repreaenta- cijo. Vsled tega je tudi dolžnost žup».- na, da pri tako važnih vprašanjih, ko gre za s krvavimi žulji plačane tiso- čake davkcplačevalcev, predloži svoje visoko lcteč« načrte v odobritev ob- činskemu odboru. Ali mora biti morda v čast bodo-čim kmetskim odbornikom sejna dvora»aa tako razkošno oprem- ljena in ali nima obeina res nobenih drugih važnejših potreb, da tako raz- polaga z obeinskim denarjem? Na drugi strani pa nimajo gospodje, ki tako radi na velik boben oznänjajo svoj krščanski socialni čut, ntti naj- manjšega socialn^ga čuta za svoje1 u- službence. Tako je nastavila^ občinska uprava nočnega čuvaja; ki mora oprav- Ijati svoje težko in odgovorno službo vsak dan in vse nedelje in praznike od 10. zvec-er do 10. dopoldne in sičer za reci in piši 600 din. In za to borno plačo mora revež vse dneve in praznike v največjem dežju in snegu vsö no.:- .::¦¦¦• \ ill iiiiiiiiiiiiiiii \ iiiiuiiiii .'¦;,;• zapranjeperildll g Požigi v raznih krajih našega sreza so bili v prejšnjem mesecu zelo pogosti. Sedaj je gorelo v tej vasi, nato v oni in to v raznih predelih našega sreza. Sedaj je zopet mir. Požigalcev niso iz- sledili. Brez dvoma je, da so bili storilci sistematično na delu, sedaj pa so se po- skrili. Prebivalstvo samo bi moralo oblastvom pomagati pri iskanju storil- cev in ne sme morda nuditi takim zlo- čincem še skrivališče. g Božičnico bo priredilo naše šolsko vodstvo revnim šolarjem prihodnji te- den. Ne pozabite na naše revne šolarje in pomagajte s prispevki! g Ceste v našem srezu so postale že skoraj neuporabne. Izredno trpi promet posebno z motornimi vozili. Zlasti je v skrajno desolatnem stanju del ceste med Bočno in Smartnim ob Dreti. Nuj- no je potrebno, da cestni odbor temelji- to popravi ta del ceste. Naš srez spada med sreze, ki ima jo velike dohodke od tujskega prometa in bodočnost našega sreza je v uspešnem razvoju tujskega prometa. Zato je nujno potrebno, da naš cestni odbor izdela točen in pregle- den delovni načrt za rekonstrukcijo in izgradbo novih cest v našem srezu, nad- rejena oblastva pa naj poskrbijo, da se Specijalne likerje, brandy medicinal čajni rum, razna domača žganja in priznano najbolj Si malinov sok nudi F. S. LUKAS - CELJE Za Božič in Novo leto dopisnice božične in novoletne, krep papir, barvan in svilen papir, jaslice, sveče, nadalje okraske za božično drevo, reklamne koledarje v veliki izbiri po izredno nizkih cenah priporoča knjigarna in trgovina s papirjem Franc Leskovšek-Celje —m^^^^m^^^—m^mammmd lavni trg 16 ZVEZNA TIŠKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča obČinam, uradom, pri- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah Novo opremljena z modernlm žrkovnim materlalom --- Modernlzlran strojnl obrat RAFAEL SALMIČIZ^J Urc - zlatnina - srebrnina - očali - optika Ustanovijeno I. 1899 Vsa popravila z garancijo — Kupujem zlato in srebro Franjo Dolžan-Celje ?!.fc.r.v."M klepantuo, uodoyodne instalatije Pnmm m, Igora) mnitm !troke ipada]oi> dels ln StrelOVOslne napraVB popravila — Cene zmeme - Poitrežba tofoa In solidu Stran 6.___________________________________________ »NOVA D O B A« ' stev 51 Lepe ==1:^==: božične karte prave fotografije po ^ din FOTO PELIKAN, CELJE bo dobil potreben kredit in da bomo spravili naše ceste v prihodnjem letu v dobro stanje. Odpravljanje raznih ovinkov in klancev, ki se je izvajalo v zadnjem času, ni tako zelo nujno, kakor pa ureditev cestišča samega in razširitev ceste, ki vodi v Logarsko do- lino. Po svetu -j-Podzemeljski hodnik iz jekla gradi- jo v sredisču Londona. Namenjen je kot zaklon za primer sovražnih zračnih na- padov. Razna velika industrijska in tr- govska podjetja bodo zgradila za svoje nameščence slične naprave. Vse to se godi v znamenju prijateljskih sporazu- mov, ki se sklepajo v mednarodnem svetu. + 7,568.139 kolcs je registriranih v Franciji. Vsak šesti prebivalec na Fran- coskem ima torej svoj bicikel. Tako Slovenci še nekoliko zaostajamo. Najlepše božično darilo je pravi harški kanarček Dobi se na Glavnem trgu 15 v Celju Žive postrvi in žive, dobro iimočene karpe priporoča za praznike kolonijalna trgovina FR. ZANGGERJ Celje Sodarske pomocnike sprejme ob prosti hrani, stanovanjn jin pe~ \ rilu Repič Fran, sodar, Ljubljana, Trnovo. j Prazna soba na ulico ! velika, parket in poseben vhod, se takoj odda, najrajsi solidnemu gospodu. Celje, Qosposka ul. 25, I. nadstr., desno. Gospodinjo nujno išče trgovec brez otrok. V prvi vrsti vdovo, staro 25 do 30 let, inteligentno, simpatiCno. Šamo skromna in zanesljiva oseba, ki ljubi gospodinjstvo, naj se javi upravi lista pod >Zagotovljena bodočnost«. Dobro ohranjeno damsko kolo kupim Naslov v upravi. Imam več q sladke krme na prodaj. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjena posteljica z mrežo s e k u p i. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. pajte se svojih gostilniSarskih orga- Cenj. obCinstvu se priporocq tvrdka Anton Lecnik zaloga up, zlata, si»ebrnine, nntilca itd. Celje, Glavni trg lzkušen optik na razpolago! Aim f8r Tiinue toua tra.jiie no- gavicc Iz sukanca ka- tcre ue kvarlju oblike nojje. Na prstih In pc- tl specijalno pojačane. 39r - Ncnadomcstljlve copaie %a gospodlnje izflH.'tne iz lincga toplega sukna z us- njeniin podplatom In medpodplatom iz polsti. Nopavlcc iz čiste volne so C/&lZf7Lsv&f?. tople in mofine. upl]afo - ¦-— \m izadovoljni. Lepl nlzki 6evljl lzdelanl las fl- n«S;i telcčjejjst boksa z močnlm usnfcniin podplatom na rom 61- vani. Prlmcrnl za ysako pxlliko. Bin4.-5.- 6.-Z- \ Otro.ške nogavice W izdclane iz ame- riškega bomba- ža, izdrže vsakl napor nemirnejja otro- ka. Iste Izdclane Iz flora z dvojno pcto in prsti stanejo Din 7.—, §.—. 10.—, 12.—. 59- Topli otroSkl čevcljčkl izdelanl iz fi- nega usnja, toplo podloženl in obšlti s lino ko-žuhovlno. Fine svllene noga- vice v vseh modnih barvah. Peta In pr- sti specijalno poja- ceni. V teli cevljih Vain bodo noge tople kot na peči. Izdelane so Iz toplega sukna in obšitl z usnjem. 7Vsaka clcgantna in prakticna go- spodinja po/.na / viline na.šlli nn- 'M gavic »Princcza«, W katerc so tanke, '/ trpežne pa po- I cenl. I i I i i iSQ^jfL Novost 1938 ieta so ti topli dain- ^^^A^BJl ^ ski suknjeni čevlji z modcrnim j^B^jB^V ^^^^^^ Jb^K ^^^^. okrasom na ristu. So prav pri- ^BMtfl|^n ^^B^^^W B^B^^^V^^H meml za zimo in mraz. WwMMBmm___________ oTesIa žarnica" prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Lolbner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - prl .Zvoncu« Papige se prodajo. Celje, JurCičeva 1. SAVINJSKA POSOJILNICA V ZALCU REG1STROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 188 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem raöunu ter jih obrestuj^ najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodu Račun PoŠtne hranilnice St. 10-994 Brzojavi: „Posojilnloa" Telefon St. ! BLAG AJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11 Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI I NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,500 oooa— Rupuje In pro- daja devize In j volute Izdaja uverenje za izvoz blaga "I Sprejema hranilae vloge na knjlžice in tekoči račun ter nudj za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje I Podružnici: * Maribor, Šoštani Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Peinik — Za Zvezno tiskamo v Celju Milan četina — Oba v Celju