Ste v. 169.
V Trstu. ¥ pon#qH#Kt i«nm
LetfllKBKlI.
Izhaja vsak dan, fnd! ob nedelja* In praznikih,
ob 5 zjutraj.
I redntftvo: L lk» Sv Frančiška Asiikega It 20 L nad*r. - V* c-rpipi naj te pottljajo credniltvu lista. Nelrankirana pisma m h«
sprejemajo In rokop^i t ne vračajo, frd« jateli bi odgovorni čredni* Steton Oodtaa. Lwtolk koatao** liiU .Eclrosti*. — Tlak tiskarne .f^^ .JT*^« »druge« tetami poroštvom v Trstu, uHca Sv. Frančiika AUflMfi Cl
Telefon tuednUhra In »prav« k«v. 1147.
f^arefrina male: Za cdo ........K
ta cd leta............. • • • • "J—
te tri mesec«,...... • • •
va redeljeke !«<«!• ■ »■•• • ••••••
u rol leta.............t • • • 1«
Presied nojnovelilfa dosodKou.
Ruska bojišča. — Rusi zavzeli Crno-
vice. V vzhodni Galiciji položaj neizpre-menjen. V Voliniji uspeh naših in nemških čet. Okoli 4500 Rusov ujetih. Med Soku-lom in Kolki Rusi odbiti.
Italijanska boječa — Ponesre&eaii laski napadni poizkusi na Vrh sv. M. ela n severno tolminskega predmostja. \ Dolomitih sovražnikovo delovanje popustilo. Lahi pri Primolanu in jugozapadno Asiaga odbiti.
Zapadna bojišča. — Med belgijsko-tran-cosko	in Sommo živahno artiljerij-
sko in patruljsko delovanje. Ob »-Mrtvem možu« pehotni boji. Pri thiaumontskem gozdu Francozi odbiti.
Halkanska bojišča. — Artiljerijsko in patruljsko delovanje na bolgarski fronti.
Turška bojišča. — Angleška konjica ob Ti^risu odbita. Rusi pregnani preko La-kiza in Zerdešta.
Razno. — L*ška kabinetna kriza rešena.	___
liaše uradno poročilo.
DUNAJ. 18. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. junija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Včeraj seje zardi koncentričnega topovskega ognja velike sovražne premoči umeknila popadka ćrnoviškega predmostja. V noči si ie sovražnik na več mestih lzsud prehod čez Prut in je vdrl v Crnovice. Nase čete so se umeknHe iz mesta. V vzhodni Galiciji je položaj neizpremenjen. Zapadno Vlšiiiovčika ob Stripi smo z artiljeniskim ognjem obrezuspešili ruske napade. V Vo-ffaiiii so naše čete severno Lipe, severno Gorohovega in pri Lokačih pridobile tal in zavrnile ruske protinapade. Predvčerajšnjim in včeraj smo zajeli 905 moz in tri strojne puške. Severno turijskega odreka so nemške bojne sile v uspešnih bojih zajele 11 ruskih častnikov, 3446 mož, en top in deset strojnih pušek. Med Sukulo" In Kolki so bili zopet odbiti močni ruski naskoki.
Italijansko bojišče. — Na soški tromi so Lahi zopet na več mestih hoteli nabadati, tako proti južnemu delu Vrha sv. Mihela in proti našim postojankam na vrhovih severno tolminskega predmostja. Vsled našega topovskega ognja pa se ni razvil noben napad. V Dolomitih je sovražno delovanje v splošnem popustilo. Samo vrh Monte Cadini je sovražnik od časa do časa zeio močno obstreljeval z artiljerijo, nakar je sledilo več slabotnih, kmalu zavrnjenih napadov. Iz prhnolan-skega okoliša in proti naši fronti jugozapadno Asiaga so Italijani obnovili svoje sunke. Odbili smo tih povsod.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpreinenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
italijansko uradno pcreJii?.
1/l'NAJ, 18. (.Kor.) Iz vojnega tiskovnega >taua poročajo: Poročilo italijanskega generalnega štaba 16. junija: Med Adižo in Brento je sovražnik včeraj še enkrat zaman podvzemal krvave napore, da bi zlomil naš sedaj ua vsej fronti popolnoma utrjeni odpor. V iagarinski dolini so v noči na 15. t. in. ogromne sovražne sile nenadno napadle naše postojanke pri Sera-valli in na Coni Zugna, toda bile so po triurnem boja moža proti možu pognane v beg ter zasledovane po našem preciznem ognju. Na posinsko-astiški fronti se je sovražnik po nočnem napadnem poizkusu v odseku Campiglie omejeval na intenzivno artiljerijsko obstreljevanje, ki so mu odgovarjali naši topovi. Na asiaški visoki planoti so po silni artiljerijski pripravi sovražne mase, močne d« 18 bataljonov, večkrat napadle našo fronto od Monte Pau do Monte Lemerla, in sicer na krilih demonstrativno, v središču pa odločno,
toda močni petu>tni napadi, ki jih le v podporo uvajal val topovskega ognja, so vsakokrat razpadli ob naših črtah, pred katerimi je pustil sovražnik kupe mrtvecev. Neki posrečen napad z naše strani z Monte Lemerla nam je prinesel ujetnike in eno strojno puško; Tekom te bojne akcije smo odvzeli sovražniku 254 ujetnikov. Na ostali fronti do morja nobenih pomembnih dogodkov.
' Potopljene laške ladje.
MILAN, 17. (Kor.) V statistiki meseca inajnika potopljenih laških trgovinskih ladij našteva »Corriere della Sera«: 10 trgovinskih pamikov s skupaj 37.000 tonami in 11 jadrnic z 8500 tonami. List ugotavlja, da je posebno bridko, da med več parniki, ki so znali uiti podvodnikom ali jih napasti, ni bilo nobene italijanske ladje.
Laška kabinetna kriza reiena.
LUG ANO, 18. (Kor.) Po Bosellijevi želji je kralj pozval zakladnega ministra Carcana, da ostane v kabinetu. Carcano je privolil. Tako je Boselli mogel skoraj dokončati svojo nalogo. V kabinetu bodo 3 do 6 ministrov brez listnice, med njimi Boselli kot predsednik. Bissolati kot vojni nadzornik, republikanec Candini in drugi. Novo ustanovljeni ministrstvi za železnice, trgovinsko plovbo, industrijo in trgovinsko delo dobita Arlotta in Denava. Sonnino, Carcano, Morone in Corsi ob-drže svoje listnice. Notranje ministrstvo bo imel Orlando, naučno Rufiini, justico Sacci, finance Meda, stavbe Bonomi, kolonije Colosimi, poljedelstvo Raineri, pošto Fera. Kabinet bo mogel računati na enako večino kot Salandrov kabinet pri glasovanju 10. junija. Novi kabinet priseže najbrž jutri in se 27. t. m. predstavi zbornici.
Hud potres v Italiji.
LUG AN O, 17. (Koi.) Včeraj ob 3'28 zjutraj ie bil hud potres v Raveni, Rimini, Sanmarinu, Cattoliki in drugih sosednjih krajih in je povzročil paniko. Hiše so bile težko r>oškodovane.
ifemšlio uradno poročno.
BERO LIN, 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 18. junija 1916.
Zapadno bojišče. — Na raznih mestih fronte med belgijsko-francosko mejo in Sommo je bilo živahno artiljerijsko in patruljsko delovanje. Na levi strani Moze so bili ponoči pehotni boji za namaknjone kose jarkov na južnem po-bočiu »Mrtvega moža«. Na desni strani reke se je izjalovil po večurnem pripravljalnem cgnju uveden močan francoski napad pred nemškimi postojankami v thiaumontskem gozdu. Jarek, ki ga je vzel sovražnik, smo ponoči zopet očistili. Letalski napadi na militarične naprave v Bar le Ducu so se ponovili. V ognju naših obrambnih topov je zapadno Lasslgnyja padel francoski dvokrovnik na tla in se razbil. V okolici Bezange la Grande, južno Chateau Salins, je poročnik Wintgens sestrelil svoje šesto, poročnik Holindorf svoje peto sovražno letalo. Letalca enega letala smo dobili mrtva. 16. junija ob 6 zvečer smo opazovali, kako so gorele ruševine v zračnem boju premaganega francoskega dvokrovnik a severovzhodno liessenskega gozda.
Vzhodno bojišče. — Pri armad-ni skunini generala pt Linsingena so bili ob Stiru na obeh straneh Kolkov zavrnjeni ruski napadi. Med cesto Kovel—Luck in turtfskim odsekom so naše čete po usnešnem boju zciole U ruskih častnikov, 3446 mož, en top in deset strojnih pušek. Na fronti armade generala grofa Both-merja so sovražni napadi severno Prze-vloke krvavo razpadli že v zapornem
Oi?"»U.	-
Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
POPLf«TEK
Trikrat pomaga Bog.
Spisal Avgust Šenoa.
Tina in Mina ste gledali, kako ga je oče prijel, in ste poslušali, kako se je poslednji zahvalil gospodu Sperperju za čast
tasta.
S početka ste porednici dušili in davili \voj smeh. ali ko niste mogli več, ste poleteli j?o stopiicah na ledino in ste se spustili v ha ha! in hi hi!, kolikor jima je le srce dalo.
»Na zdravje Tinčica! Tirolski svat je prišel po tebe! Ha. ha, ha!«
»Mar bi tebe hotela ugrizniti ta rdečkasta stenica? hi, hi, hi!«
»Bi vsaj imela strašilo, da je postavim v vinograd! Tinčica!«
»Jaz bi mu vsak dan vrabca pekla za pečenko.«
»Jaz pa vsak dan žgance.«
»Klanjam se milostljiva Sperberjeva!«
»Klanjam se plemenita Fenigova!«
Ha, ha, ha!
> Hi! Hi! Hi!«
Tako sta se deklici porogljivo klanjali med seboj — in v tem hipu se je Sperber odpeljal na vozu iz dvorca.
Sedaj pa ste se mali, držeč se z ročicami za srce, zvijali od smehu.
Sperber ni niti trenil z očesom, ampak hitel dalje, toda dobro je čul, kako ie Tina zaklicala za grmom:
»Z Bogom, srce iz krompirja« Mina pa je zapela, da je odmevalo po vsej šumici:
»Oženi se vrabec podonavec!«
Kmalo na to je v Brezovcu glasno odmevalo od prazničnih gostov. Tina in Mina ste se poročili v isti dan.
Jurič je grmel iz topičev ves dan, da se je čulo celo v vas in do davčnega urada.
>Naj čuje gospod tirolski »stajmerant« (Steueramt), kako v Brezovcu svati žvižgajo!« je pripomnil, ko je počilo iz topi-
če v.
~ Sperberju pa so se rdeči lasje tresli od
jeze.
Žalostna ti majka, tirolski svat!
Generalni polkovnik pl. Moftke umrl. f
BEROLIN, 18. (Kor.) Generalni pol-! kovnik pl. Moltke, načelnik uadomestujo-čega generalnega Štaba armade, je danes ob 1 in pol popoldne povodom neke v poslopju državnega zbora se vršeče žal-nice za vojnim maršalom pl. Goltz paše umrl na srčni kapi.
BEROLIN, 18. (Kor.) Smrt generalnega polkovnika pl. Moltkeja ]e nastopila vsled srčne kapi neposredno po njegovem govoru o vojnem maršalu baronu Goltz paši. Žalnica. ki se je bližala že svojemu koncu, je bila takoj prekinjena. Truplo so prenesli v poslopje generalnega štaba, kjer je polože na mrtvaški oder.	_____
Bolgarsko uradno porotno,
SOFIJA, 18. (Kot.) Generalni štab poroča: V vardarski dolini vsak dan artiljerijski dvoboj in patruljski boji. Drugače mir na južni fronti Sovražna letala so v okolici nekaterih krajev ob ustju Meste metala bombe, da bi zažgala polja. Nastali požarji so se pogasili takoj. Sovražno letalo je vrglo S bomb na BItolj. Dve civilni osebi ste* ranjeni, škoda majhna. Druga letala so brez učinka metala bombe na Valandovo, Gjevgjelijo m Dojran. Naša letala so metala bombe na sovražne tabore pri Karasinancih, Smolkaiinovcu, Mihajlo vem in Kukusu. Vrnila so se nepoškodovana. __
Ententni pritisk na Grško.
MILAN, 18. (Kor.) Iz Aten poroča »Corriere«, da iz Pireja ne odhaja noben grški parnik. Grška parobrodna društva so od francoskega in angleškega poslaništva dobila na svojo pritožbo odgovor, da je zaplemba parnikov odvisna od poveljnika ententnega brodovja.
BERN, 17. (Kor.) »Matin« poroča iz Aten, da je mednarodna finančna kontrola odbila izdajo novega grškega papirnatega denarja v znesku 30 milijonov frankov. Angleška in francoska vlada ste sklenili, da se obligacije novega grškega posojila izključijo s pariške in londonske borze.
Odpor proti ententi v Atenah.
BERN, 17. (Kor.) Kakor se polagoma more razvidevati iz francoskih listov, je pri manipulacijah za kralja Konstantina v Atenah prišlo do grozilnih zbiranj pred francoskim in angleškim poslaništvom. Množica Je psovala in pretila. Listi poročajo tudi o gledaliških predstavah, kjer je prišlo do žaljivih nastopov proti ententi. Nekega uradnika angleškega poslaništva so napadli na ulici. S člani angleškega poslaništva, med njimi z vojaškim atašejem in novim načelnikom mornariške misije, admiralom Palmerjem, so v Stadionu ravnali kot s sumljivimi osebami in jih je potem, ko je dospela kraljeva rodbina, nadzorovala grška tajna policiia. Francoski listi se z ozirom na te, za en-tento mučne izraze grškega ljudskega razpoloženja čutijo prisiljeni, da poudarjajo, da se to ne sine smatrati za pravo ljudsko razpoloženje, ki je popolnoma lojalno napram Angležem in Francozom.
S turam bojIH.
CARIGRAD, 17. (Agence Tel. Milit) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — V felahijskem odseku smo sovražni konjiški polk, ki je izkušal prodreti na desni breg Tigrisa, prisilili, da se je umeknil pred napadom naših oddelkov, pri čemer je izgubil nekoliko vojakov in konj. Naši oddelki so pregnali konjico, ki se je nahajala v krajih Serpul in Zaheb, 15 km vzhodno Kasr i Širina. Ko so se umikali Rusi iz tega okoliša, so razdejali in požgali kupolo in druge dele mavzoleja imama Huselna. ki se nahaja kake tri ure jugovzhodno Kasr i Širina, ter so raztrgali koran in druge svete knjige, ki so se nahajale v mavzoleju. Pri Bane premagane in hudo zasledo-
III.
Bližal se je god sv. Mihaela. Čas veselja zemlji, ki jo je Bog okrasil z vinsko trto. Po vinogradih se gibljejo ljudje, spravljajoč bujno grozdje v brente in prepevajo zvonke pesmi: topiči pokajo, da se zemlja trese. Prašiček se vrti na ražnju, kostanj poka pod žrjavico; pod brajdo trkajo srebrno glasne čašice. Tu se vesele stari gospodje, mladi ljudje pa stoje še plaho med seboj, a deklice so se zbrale v kolo, da z ostrim očesom opazujejo mlado gospodo; otroci igrajo slepo miš, a med njimi skače kodrast kožuhar. Gospodar nataka v pivnici celo vojsko poličnih steklenic, dočim gospodinja leta po stopnji-cah gor in dol: sedaj razvrščujoč srebr-nino, sedaj pazeč, da se jej kolači ne zaž-go, sedaj pozdravljajoč tega, ali zbadajoč drugega, ali vsakemu je mila in draga.
Veselo, ljudje, veselo! Trgatev je!
Dve leti po poroki svojih hčeri je zora! gospod Breberič zbrano družbo v svojem vinogradu. Tu je bilo starih in mladih gospodov in ženskih glav vsake starosti. — Stari župnik Piljarič z obilnim nosom, stara gospa Nedičeva z rdečo brdavico
vane ruske čete smo pregnali proti severu preko vasi Lakiz in Zerdešt. V teh bojih je izgubil sovražnik 500 mrtvih in je pustil v naših rokah tri strojne puške.
Kavkaška fronta. — V nekaterih odsekih pehotno obojestransko streljanje. Na levem krilu boji med prednjimi stražami.
Naša artiljerija je pregnala dve sovražni letali in nekoliko torpedovk, ki so se poizkušale približati Seddil Bahru. Dve iz smeri od Mitilene došli letali ste brez uspeha vrgli nekoliko bomb na otok Kesten in na obrežni okoliš vzhodno tega otoka. Drugače nič pomembnega.
Turčija ima dovolj živil.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Neka merodaj-na inozemska vojaška oseba, ki se je udeležila zadnjega potovanja vojnega ministra Enver paše, ki se je raztezalo do Kutelamare in do perzijske meje, poroča, da je dovolj žita in drugih živil za voisko in za prebivalstvo. Nikjer ni niti najmanjšega pomanjkanja živil. Vojska se more obskrbljevati, ne da bi bilo treba pošiljati živila od drugod. Cene niso višje nego v mirnem času. Položaj v Mezopotamiji je še boljši. Tu je zlasti v bagdadski okolici veliko skritih zalog žita, ki so se nakopičile iz zadnjih neprodanih 5 do 10 letin. Ogledovanje je pripomoglo k temu, da se je okrepilo prepričanje o sili in o pomožnih virih Turčije ter se je ovrgla trditev sovražnikov, ki računaio na njeno izčrpanje.	____
Gospodarska konferenca v Parizu.
PARIZ, 17. (Kor.) Gospodarska konferenca zaveznikov je končala včeraj svoja dela. Sprejetih je bilo soglasno cela vrsta sklepov, ki se dne 21. junija v polnem ^obsegu objavijo v deželaii zaveznikov. Člane konference je po zvršetku njihovih de! sprejel predsednik Poincare.
Nemiri na Holandskem.
AMSTERDAM, 18. (Kor.) Včeraj je prišlo tu radi pomanjkanja živil in velike draginje do nemirov v raznih mestnih delih in do spopadov s policijo, ki je morala
rabiti orožje. _
Ameriško-amerikanski spor.
WASHlNGTON, 17. (Kor.) General Funston, poveljnik amerikanskih čet Mehiki, javlja: General Trevinon, jx>veij-nik v Čhichuahui, je sporočil, da na vsako kretnjo amerikanskih čet proti jugozapadu ali vzhodu napadejo Mehikanci.
Pouneine itevllke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinatjar. cestare!e številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sfrokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . - . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, oosJanice, oglasi detfarnlh zavodov ....... T '......mm po 20 vlnt
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta . ...»...:.... . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beieda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejem« inseratni oddelek .Edinosti«. Naročnini Id reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno !• upravi .Edinosti*. — PlaCa In toži se v Trstu.
In tasvmtal oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran«Iki * m — Peft—frinltnlCd račun it 841.651
187, 345, 513; nasprotno ustavljen pa na vojnopoštne urade št. 13, 15, 22, 22/11, 22/111, 24, 36, 50, 54, 56, 62, 74, 80, 86, 89, 100, 101, 102, 111, 118, 141, 144, 145, 156, 163, 172, 174, 202, 204, 225, 227. 231, 253, 355, 503, 505.
Ustavljen pa na vojnopoštne urade št. 17, 23, 29, 94, 105, 116, 116/11, 116/111, 164, 166, 171, 179, 182, 208, 209, 213, 214, 350.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 20. t. m. od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 37.200 do štev. 38.600.
Tedensko zdravstveio poročilo. V času
od 10. do 17. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 2 slučaja škrlatice, 5 sluča-iev davice in 3 slučaje legarja. Umrla je 1 oseba na legarju.
Doniate m\l
Umrla ie v Idriji na Kranjskem gospa Mirni Horvat, rojena Grom, iz znane rodbine Gromove. Za njo žalujejo soprog in pet otrok, katerih dva sinova se nahajata v vojnem vrtincu, posebno pa nje 82 let stara mati in trije bratje.
Včerajšnja ponovitev Ribičičeve »V kraljestvu palčkov« je uspela kar najbolje in to tembolj, ker se je i v stvari sami i v sceničnem oziru popravilo marsikaj, kar je bilo treba popraviti. Priznati moramo, da delo ugaja vedno bolj, in prepričani smo, da ostane trajno ne samo na programih šolskih prireditev, temveč po primerni izpopolnitvi tudi na vseh slovenskih gledaliških odrih. O priliki se poba-vimo s »Kraljestvom palčkov« podrobneje, danes pa naj ponovno izrečemo odkrito priznanje vsem malim predstavljalcem, prav posebej pa še »norčku«, in »kralju«, s čimer pa seveda nikakor nočemo pri-krajševati vseh drugih. Ribičič in Gerbec smeta biti zadovoljna z uspehom svojega
dela.	,
Promet s zasebnimi zavitki je pod sedanjimi pogoji odprt tudi za vojnopoštne urade št. 166, 267, 300, 338, 344, 349; nasprotno pa zaprt za vojnopoštne urade št. 12, 19, 19/U, 25, 30, 31, 52, 57. 128, 130, 137, 142, 160, 251, 254, 313, 501, 506.
Dalje je poštni promet s zasebnimi zavitki pod dosedanjimi pogoji dovoljen na sledeče vojnopoštne urade: št. 140, 168,
in črno veliko kapo, tu mladi grajscak Pr-pošič z angleškim spleenom, pak je bilo sorodnikov, zetov, kumov, otrok — pa
kaj vem jaz!
Trebuh gospoda Breberiča je bil danes v veliki zadregi, kajti: klanjaj se na desno, klanjaj se na levo — to je velika muka za trebuh, ako ga je več nego *vadno.
»Ha, sluga, gospod župnik! Prav drago mi je. Dajte klobuk! Mina, nesi gor! Lep dan! A vi. gospod Prpošič, drago mi je, zelo drago! Kako vaš lov, koliko rac ste potolkli? Nu — kaj sem rekel, gospa Nedičeva, komu so letos breskve lepše obrodile? A? S pota otroci! S pota! Ulej, brat podžupan, ti se nisi posebno pozuril! Ne vem, ali se najde kak prostor za te! Ponižno se obrnite do Jele! Ali bo letošnje vino, gospoda! Bo samo tekoče zlato! --
Tako nekako je govoril gospod Breberič, a ob enem gibal z rokami, nogami in glavo.
Ni trajalo dolgo in že je izginilo iz družbe tisto vzdržavanje, ki se opaža na začetku vsakega sestanka. Živahna govorica m veselo ščebetanje deklic sta sf
AproulzacilsKe sfuarl.
Razdeljevanje izkaznic za Kruh In moKo in izkaznic za sladkor.
Danes, dne 19. t. m. se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko, veljavnih za tedne 38.—39. in 40.—41.; istočasno pa se bodo izdajale tudi izkaznice za sladkor (št. 4.), veljavne od 26. junija do vštetega 23. julija t. 1. Izkaznice je dvigniti tekom uradnih ur v prostorih krušnih komisij najkasneje do sobote, 24. t. m., in sicer proti izkazu z novo živilsko izkaznico.
Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne odlaša do zadnjih dni, da pride temveč vsakdo čim prej po svoje izkaznice, da ne bo zadnje dni prevelikega navala. Vsaka sranka naj se pri prejemu izkaznic tudi prepriča, če je dobila zadostno število in če so izkaznice opremljene z uradnim pečatom. Izkaznice brez uradnega
pečata so neveljavne ter se zaplenijo. * * ♦
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so se do nove odredbe dojočile sledeče cene za prodajo na drobno: Zeleni češenj K 2 kg, napol posušeni češenj K 2'40 kg, šparglii K 1'44 do 1'48 kg, črešnje 40 do 56 vin. kg, čebula K 1'32 kg, mešano fižolovo stročjo 68 vin. kg, stročje belega fižola 72 vin. kg, fige 8 do 10 vin. kos, jagode 92 vin. do K 1'28 kg, krompir 40 vin. kg, hruške 48 do 60 vin. kg, breskve K T44 do 2'20 kg, grah 48 do 52 vin. kg, paradajz 96 vin. do K 1T24 kg, istrski ribez 52 do 65 vin. kg, kraški ribez 76 vin. kg, salata 56 do 60 vin. kg, glavnata salata 8 do 10 vin. posamezna glava, špinača 68 vin. kg, buče 8 do 12 vin. kos, zelje 68 vin. kg, peteršilj 60 vin. kg, malancane 8 do 12 vin. kos.
Razoren pouk o Infcrnacljonalizmu.
Pod tem naslovom je priobčila »Arbei-ter Zeitung« zanimiva razmotrivanja, iz katerih posnemljerno:
2al, da ie tako: narodi so v sreči nespametni in izmodruje jih le škoda. Ne učijo se iz naukov, ampak le iz izkustev.
Kako krive domneve so imeli navadni ljudje o internacijonalizinu. Vsak je bil u-verjen, da j'e okoli njegovega zvonika najlepši svet, s katerimi se ne more primerjati noben drugi prostorček na zemlji. Ni mogel razumeti, da je človek odvisen cd človeka. Zdelo se mu je predrzno, ako se je govorilo o enakosti vseh, ki nosijo človeški obraz.
Indijci utegnejo imeti lastnosti, ki se nam zde nezmotljive. Ali imajo eno prednost: sadijo riž! In riž je dobra stvar, samo da jo — imaš. Indijci pa potrebujejo nas kot kupovalce njihovega riža. Mi Evropejci pa jih ne potrebujemo kot sužnje in njihove dežele kot domene! Kaj bi rekli mi, ako bi nam Indijci svetovali: Vi severnjaki, ste po vetru, mrazu, snegu in dolgih nočeh potisnjeni v svoje hiše in prisiljeni v delo po delavnicah. Mi pa smo svobodni otroci narave in nismo za tako delo, ki nas spominja na kaznilnice. Potrebujemo pa orodja, ki ga izdelujete
razlegala kmalu po vinogradu in pol ure potem je bilo, kakor da so si vsi gostje ze
davni znanci.
Gospod Prpošič se je trudil, da zbere vso svojo pamet v glavi, da bo duhovit in zabaven, pak je iskre svoje bistroumnosti neprestano sipal na ženski svet, pak je po vsakem pretveznem dovtipu zavihal brke in se sam smejal svoji dovtipnosti. In vesela dekletca so se smejala, namigo-vaje si na tajnem in drezajoč se pod rebra. Ne mislim, da jih je pripravila k teinu dovtipnost gospoda Prpošiča, ampak njegovo cifranje in previjanje. Slednjič ste si mladi gospe Tina in Mina vzeli našega Prpošiča za cilj, da ga je skoro minula vsa dovtipna volja, da je, zapustivši mladi svet, dvoril gospej Nedičevi z veliko bradavico na nosu. Taka je pogostema usoda mladih nerodnežev!	-
Nu, stari gosoodje pod gosto brajdo so seveda ob čašici krojili in kovali usodo sveta.
Gospod župnik Piljarič je jel z nepobitnim silogizmom (izvajanjem) dokazovati, kaj Napoleon misli; da, tako se je bil zaletel, da je začel sam, .kakor Nanolcon,
R/ran FI.
»EDINOST« Ste v. 169.
V Trstu, dne 19. j'uniia 1916.
vi- In ker vas potrebujemo, vas hočemo podjarmiti in gospodovati nad vami. Mi bi vzkipeli. Trezneje glave bi pa govorile: Puščajmo drug drugega na miru. ker potrebujemo drug drugega za izmenjavo svo lih pridelkov in izdelkov. Uredimo svet tako. da bo nemotjena izmenjava spajala njega člene, da bo ta izmenjava skupno organizirana in da bo ohranitev te mirovne organizacije zajamčena po skupnih napravah!
Ali vroče glave Evrope so te nauke treznih glav sedaj dovedle ad absurdum. Angleži nam dokazujejo, da ni ravno tako, da bi mi morali imeti riža. Saj imamo koruze in krompirja!
Indijci, črnci Amerike in felahi Egipta sade bombaž. Sedaj pa nas uče Angleži, da imamo mi — koprive!
Kitajci in Malajci sade čaj in dišave, ki nam vsem kaj dobro diše. Počutili smo se prav dobro ob čaju. Sedaj je to drugače. Danes primanjkuje čaja celo tudi v Angleški, ki je s svojimi ladjami največ tega pridelka dovažala v Evropo. Zadovoljujemo se s prevretki želoda in cikorije. Sedaj je v Evropi bolje in dokazano je, da so nauki o internacionalizmu krivi.
Tudi črnci na Kongu imajo neko prednost; imajo kavčuka in probkovine. — Ljudje v tropičnih deželah, ki Evropejcem
ko je nadaljna zmaga v avgustu leta 479 pri Mykale v juniju povrnila Grški svobodo. Tedaj ni bila vojna mornarica nič drugega, nego na ladje vkrcana kopnena vojska, da-si je že stari vek poznal uredbo stalnih vojnih mornaric, posebno pa v zaščito pomorske trgovine. Ko je Portugalska poskušala najti pot v Kathey, obljubljeno deželo daljnega Vzhoda, je bila brezdvomno ena prvih pomorskih sil in šele odkritje Amerike je preneslo težišče kolonijalne politike na zapad in povzdignilo Špansko v prvo evropsko pomorsko silo. Pod Filipom II., ki si je hotel osvojiti Anglijo, je razpad španske armade prov-zročil tudi razsulo španske svetovne moči. Ta mornarica je sestajala iz 130 velikih vojnih in 30 prevoznih ladij in je imela odpluti proti holandski obali, kjer je Farnesc pri SIuysu zbral vojsko 30.000 ljudij, ki se je imela pod zaščito mornarice vreči na Anglijo. Mornarico je burja vrgla proti Coruni, tako, da je šele 21. junija 1588 mogla odjadrati proti flandrij-ski obali. Zapovedniku angleške mornarice, lordu Ho\vardu, pa se je posrečilo, da je s svojimi malimi ali hitrimi ladjami na višini PIymontha, zadal težkim španskim ladjam znatno Škodo. Nedolgo potem je'mornarica pretrpela mnogo škode po burji. Načrt španskega admirala, da bi
slabo diše, da ne bi hoteli spati žnjimi J se sedaj proti severu, okolo Velike Brita-
v istem prostoru, imajo datelje in banane, ki jih naši otroci radi jedo in ki dajejo tudi snovi za izdelovanje zdravil. Sedaj pa čujemo, da nam zadošča naše domače sadje.	t
Sedaj naj se odrečemo vsemu temu in naj se zadovoljujemo s tem, kar imamo, ker je dokazano, da je nauk o internacionalizmu kriv nauk. Tako nam govori edino pravi, visokooficijelni in velepatrijo-tični nauk!
S tako fino ironijo žigosa »Arbeiter Zeitungf sedanje medsebojno sovraštvo med narodi in tiste razgrete glave, ki bi hotele izkopati med deli sveta nepremostiv prepad. In zaključuje z istim ironiziranjem:
bkoda nas je izpametovala. Sedaj vemo vsi, kolika škoda je bila v tem, da nam je bilo — dobro, da smo se medsebojno sitili.oblačili, zdravili. Sreča nas je zavedla v zmoto, da smo mislili, da je urejeno in
nije, povrnil na Špansko, je bil tudi preprečen. Del španske mornarice se je razbil na norveški obali, drugi na škotski, do-čim se je en nadaljni del potopil na odprtem morju.
S tem je bila pomorska sila Španske uničena, ali Anglija je imela na morju še enega nevarnega nasprotnika. Bila je to Holandska, ki se ie dolgo vpirala poizkusom Anglije, da bi z gospodstvom na morju zadobila hoiandske kolonije. Leta 1666 ie glasoviti holandski admiral de Ruyter premagal Angleže v štiridnevni pomorski bitki od 11. do 14. junija pri Fo-relandu, a leto dnij kasneje se je odločno zaletel s svojo mornarico v reko Themso ter došel do Chathama. Tudi v tretji vojni z Anglijo je Ruyter v 1. 1673 premagal zavezno angleško-francosko mornarico. V 18. stoletju so izbruhnili na morju hu-
di boji s Špansko za posest Gibraltarja. Ali tudi pomorska sila Hoiandske je upad-
organ.zirano svetovno gospodarstvo, mir- s ja in angleška mornarica je imela prema-no sodelovanje vseh narodov v velik bia- gati |e še enega nevarnega protivnika: gor. a odločevanje v škodo. \ resnici Francjj0. V pomorskih bitkah pri Abukiru
1. 1798. in Trafalgarju 1. 1805 je Nelson končno izvojeval svoji domovini Angliji
modri ljudje pa se niso dali preslepiti po
tem krivem nauku, in so vedeli, da je bo-	____ _____
lje, da se narodi zapirajo drug pred dru- ^omejeno gospodstvo namorju, gim. Tistim v resnici modrim ljudem so najvišji idejah državni separatizem, sveti narodni egoizem in splendidna izolacija. Posrečilo se jim je: mi Evropejci občutimo sedaj to v vseh udih in organih. Sloga med vsemi narodi na svetu je sanjarija!
Kdo ne bi pritrjal socijalno demokratičnemu glasilu, ko s svojo ironijo predo-ča, kolika škoda je za vse narode, če se koljejo med seboj?! A kolika korist, ako vsi medsebojno prispevajo s svojim delom in svojimi izdelki za skupno blaginjo! Toda nekaj moramo pripomniti. Internacijo-nalizem. ki ga j Arbeiter Zeitung« v teh izvajanjih s toliko vnemo brani, je — gospodarski. V tem pa še ni dana vsa vsebina tistega internacionalizma, ki ga je doslej propagirala socijalna demokracija. Tistega internacijonalizma, ki ni hotel poznati nacijonalne ideje: čuta ljubezni do naroda in do domovine. V tem pogledu so prinesla izkustva te vojne nepobitne dokaze, da je bila ta vera naše socijalne demokracije kriva vera. Ne ironično, ampak povsem resno pravimo tu: ako je res, da še le izkustva spametujejo ljudi, potem bo morala socijalna demokracija po izkustvih te vojne temeljito revidirati svoj program, Če hoče biti glasnica internacijonalizma, ki mu bomo mogli brezpogojno pritrjevati vsi!
flaiuečje pomorske bitke svetovne . zgodovine.
Bitka pred Skagerakom, ki je bila največja pomorska bitka svetovne zgodovine, se ne more primerjati z nobeno prejšnjo, kar se tiče moči ali različnih upo-trebljenih bojnih sredstev, tehnične dovršenosti ladij, topov itd., in to tem manje, ker so v bitki pred Skagerakom prvikrat igrali veliko vlogo zeppelini in druga letala.
Vendar je danes zanimiv pogled na druge velike pomorske bitke. Največja taka bitka starega veka je bila ona pri Salam isu v sept. 1. 480. pr. Krist, ko je Tcmi-stokiej zlomil pomorsko silo Perzijcev in
Kmetijstvo in nje§n razvoj no Grškem.
Grška je v balkanski vojni igrala važno, ulogo. Toda tudi tekom sedanje svetovne vojne je ime te države vedno na dnevnem redu; njena vlada in njen kralj se kljub vsemu pritisku naših sovražnikov ne dado premakniti s stališča nevtralnosti. Zato gotovo ne bo brez zanimivosti, ako vsaj nekoliko spoznamo gospodarske razmere na Grškem, osobito, kar se tiče kmetijstva.
Grška je, kolikor ni gorata, jako rodovitna dežela. Podnebje je ugodno, zima traja kvečemu dva do tri mesece. Značilno je na Grškem skoro vedno jasno, vedro nebo, kar je za rastlinstvo ogromnega pomena
Statistika iz lz I. 1913 (morda vsled sprememb po balkanski vojni ni popolna 1) nam kaže, da od 64.688 km3 grške države odpade na njive in polja 1,430.000 ha (22'107o>, na travnike in pašnike 2,020.000 ha (31-22%), na gozdove 820.000 ha (12-67%), in ostale rodovitne zemlje je 2,198.000 ha (34*01% vse zemlje). 2/3 države ste gorati, torej za kmetijstvo le v mali meri sposobni. Prideluje se na Grškem v prvi vrsti tobak, slive, sočivje in vino, žita razmeroma malo. Prevladuje malo posestvo, vsled tega je moderno kmetovanje le še malo razvito. Le v takozvani žitni zakladnici" Grške, v Tesaliji je bolje, vendar je celo tam kmetjsko gospodarstvo nepopolno, in se n. pr. velikanske množine gnoja, namesto, da bi se porabile za gnojenje, porabljajo kot kurivo. Umetno gnojenje je le malo znano.
Da preživi svoja 2 6 miijona prebivalstva (kakor rečeno, datira ta statižtika iz 1. 1913), potrebuje Grška 7 milijonov stotov pšenice. Pridela se komaj dve tretjini te množine, ostalo je treba uvažati. Ječmena se pridela na leto do 8 milijonov stotov ter zadostuje ta množina za pokritje potrebe. Najboljši ječmen se pridela v južnem delu otoka Ev-boje. Turščica nadomešča v kruhu žito. Pridela se 130 milj. kg na leto. Ovsa in žita se pridela le malo. V izsušenih delih jezera Kopais sadijo 25 let sem tudi riž. Pridelana
prek rojevati karto Evrope. Gospod podžupan je rad prigovarjal ter se je zato silno upiral kombinacijam župnikovim, in to tako živo, da je človek skoraj mogel misliti: tu sedi dvojica, ki skrojita sveto kapo, kajti jezik jima je hitel in jima je svobodna beseda šla od srca, ker se je srce v tistem žalostnem času hotelo nav-žiti politike kakor suho grlo, ki je došlo do rumenega vinca.
Veselo zabavo mladine in gromovito politiziranje ste pretrgala dva nova ženska gosta, pojavivša se iznenada v hrupni družbi.
Bila je to po priliki tridesetletna gospa s svojo hčerko. Mati je bila visoko vzra-stla, tanke postave, bledega lica, plavili las in modrih oči, odeta v obleko iz črne svile. Obraz jej je bil fin, vedenje plemenito; gospa je bila mirna, ali iz motnih oči. iz črt obraza si videl, da jej neka tajna žalost tišči dušo. Hčerka pa ni bila ni najmanje podobna materi. Bilo je dekletce komaj dvanajstih let, vesela, vedra, gibka, živahna, kakor da jej živo srebro teče po žilah. Crni lasje so se jej vili po ramenih kaknr črne kače, a tem-
ne, modre cci so blestele s čudnim ža- skega junaka.
rom, kot ognjen meteor, ki v poletni noči razsvetljuje temno modro nebo.
Domačica je gosta predstavila družbi: »Gospa Angelina Belićeva, žena pokojnega mi bratranca, kapitana Beliča, in hčerka jej Zlatka.«
Gospa Beličeva se je mirno poklonila družbi, maja Zlatica pa koketno. Družba pa, poprej živahna in vesela, je odvrnila pozdrav gospe s posebnim spoštovanjem in obzirom, kakor da Je tajna tuga gospe Beličeve poznana vsem.
Bila pa je poznana vsej okolici kot žena, vredna spoštovanja v vsakem smislu: kot vrla mati in kot dobra gospodinja. Nje mož je bil kapitan pri nekem grani-čarskem polku, a nadaleč, med sorodniki in nesorodniki so ga spoštovali kot Človeka junaka, modre glave — a pred vsem kot ljubeznjivega soproga. Ali sreča te dvojice ni, žalibog, dolgo trajala.
Prišlo je leto 1848. Naši graničarji so s svojo krvjo zalivali italijanske ravnice, a kapitan Belic je, srečno prebivši vse hude spopade, našel junaško smrt pri naskoku na železniški most v Benetkah Beneške lagune so postale grob hrvat-
množina zadostuje za domačo potrebo. Krompir so upeljali na Grškem pred 20 leti in dobro uspeva. Pridela se ga toliko, da se ga celo nekoliko izvaža. Mnogo se pridela tobaka, katerega kakovost ne zaostaja za ono egiptovskega. Pridelek znaSa 90000 kg □a leto. Največ se ga sadi v Tesaliji. Izvaža se ga v Egipet, v Nemčijo in Ameriko. Svoj čas do I. 1910, se je pridelovala tudi sladkorna pesa. Ko je pa v navedenem letu prenehala delati edina sladkorna tovarna, je tudi pridelovanje pese ponehalo. Bombaža še ža domačo industrijo že od nekdaj dovolj pridela. Njegova kakovost je izborna.
Trta je bila na Grškem vpeljana najbrže že v predzgodovinski dobi iz Azije. Vinogradništvo se vrši umno. Trtne uši še doslej niso imeli, nastopata pa peronospora in plesnoba (oidij). Trgatev se vrši v avgustu ali septembru. Na 1 ha se pridela po 60-72 hI, v celi državi v slučaju dobre letine 7 milijonov hI na leto. Mnogo vina se porabi doma (povprečno 122 1 na osebo v letu), ostalo se izvaža. Izvoz imajo v rokah večinoma inozemske tvrdke. Posebna vrsta grozdja je takozvana korinta. Prideluje se veči-uoma v jako prisojnih krajih na morskih bregovih. Izvaža se tega grozdja toliko, da dobiček doseže svoto, katera se izda za uvoz žita. Mnogo se pridela oliv, iz katerih se izdeluje olivno olje. Tudi pridelek oranž, citron in fig je velik.
Živinoreja na Grškem je še razmeroma slabo razvita in tvori nekako postransko panogo kmetijstva. Ker je zemljiška posest cbdačena ne po ploščini, ampak po številu vprežne živine (zemljiške knjige ni!), redijo samo ob sebi Ie najpotrebnejšo število živine. Vsled tega mnogokrat primanjkuje živine za delo. V zvezi s tem je tudi malenkostna uporaba kmetijskih strojev. Vsled pomanjkanja kapitale in dobrih pašnikov je seveda tudi konjereja slabo razvita. Pač pa se uvaža mnogo konj iz Rusije, Ogrske in Turčije, [ako razvita pa je na drugi strani reja mul, kar je tudi razumljivo, saj je večji del države goiat in se torej mule bolj potrebujejo nego konji. Vendar pa je potreba te vrste živine tolika, da se jih mora vkijub odlično razviti reji še uvažati od drugod. Povprečna cena za mule je 300-400 K. Zelo razvita je reja oslov.
Govedoreja je, kakor že omejeno, v prvi vrsti namejena vzreji vprežne živine, šele v drugi vrsti dobivanju mesa in mleka. Grk ne je govejtga m§sa, v prazni veri, da ne sme jesti mesa od živali, s katero treba delati. Samo v bližini velikih mest se bavijo tudi z mlekarstvom; mleko se prodaja silno drago (n. pr. v Atenah 1 1 po 62 v). Domače krave dajejo sicer malo mleka, a zelo mastno (5°/0). Tri pasme goveje živine najdemo na Grškem: takozvano grško, ki se v glavnem rabi za pitanje, ker je meso jako okusno; ta pasma se najde čistokrvna ie še na egejskih otokih. Druga pasma je makedonska; meso je manj vredno, žival sama je pa veliko večja in odpornejša nego prvo omenjene pasme. Tretja pasma je takozvana sirska, brez rogov, ki je jako porabna kot vprežna živina. Za pridobivanje mesa in ml ka redijo Grki koze in ovce v obilni množini. Posebno kozjereja je na Grškem razvita kakor menda v nobeni drugi državi. Ce/. 3 milijone koz je na Grškem, t. j. 32 kosov na km*. Tudi čebeloreja je že iz starih Časov razvita in se pridela na leto prilično 1 milijon kg medu in 90.000 ktr voska.
Izdelovanje sira in surovega masla je vsled slabo razvite živinoreje seveda tudi malenkostno, in kar se pridela, je večinoma iz ovčjega mleka.
Mnogokrat se čuje mnenje, da je grško ljudstvo delamržno; to ni res, nasprotno je Grk jako zmeren, odločen in razumen. Mnogokrat dela mož kot dninar, dočfm mu žena in otroci oskrbujejo domače posestvo. Najbolši delavci so prebivalci na jonskih o-tokih, posebno skromni pa so Peloponezi. Turščni in ječmenov kruh, olive, nekaj soči-vja, Čebula in sir ter v vodo mešano vino: to je hrana teh ljudi. V Tesaliji so kmetje bolj počasni. Dasi je polovica prebivalstva kmetijskega stanu, vendar mnogokrat n. pr. ob trgatvi primanjkuje delavskih sil. Kmetje se mnogokrat zadovoljujejo z majhnim koščkom zemlje in ne gredo na delo.
V zadnjih letih se povsod v kmetijstvu opazuje napredek. Glavna naloga poklicanih činiteljev pa je: povzdigniti izobrazbo in strokovno znanje prebivalstva, preskrbeti kmetom cen kapital ter zboljšati prometne razmere.	„Zadruga"
ke, zastavice v podobah, rebusi, geometrične naloge; vse to je koristno za bolj odrastle otroke, ker jim bistri um, jih navaja k razmišljanju in obenem tudi zabava, V kotiček g. Doropoljskega pa se zatekajo še tako majhni, komaj za šolo godni otroci, kjer opisujejo svoje križe in težave v šoli, ali zunaj nje. Ta piše pismo in pripoveduje, da je izgubil dobro mamico, drugi zopet toži kaj slične ga, tretji se veseli kake dobrote itd. Ta kotiček je pravo veselje otroku. Zato tudi čitamo v pismih, da jim je »Zvonček« v pravo veselje in da komaj pričakujejo novega zvezka. Ali, koliko je otrok, ki še nimajo tega lista! Zato opozarjamo starše, da po možnosti store otrokom to veselje in Jim naročijo »Zvonček«. Videli bodo, kako' ga bodo otroci radi čitali in se veselili slik in drugih zanimivosti. Res, da so časi preresni in skrbipolnL a vendar je še mnogo družin, ki bi lahko utrpele naročnino 5 K na leto. Saj bo ta denar jako dobro naložen v naši bodoči generaciji.
A. G.
Prejemki proflojnlišč aprovizacUsKc komisije.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajallšča od 5. junija do inkluzivno 11. junija 1916 naslednje prejemke: t 1 v ul. Madonna del mare K 13.842 02 , 2 v šoli na trgu Rosario K 12.791-01 . 3 v ul. delle Poste št. 14 „ 4 v šoli v ul. Rossini „ 5 v ul. Bachi 8 „ 6 v ul. Acquedotto Št. 38 m 7 v šoli v ul. Parini 8 m 8 v šoli v ul. Donadoni „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 19.176 51 , 10 v ul. Giulia 35	K 10.758 92
, 11 v zabavišču v Skednju K 6.877*22 „ 12 pri ,Tirolcu4 Sv. M. M. Zg. K „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K „ 14 pri Sv. Ivanu	K
„ 15 v Rojanu	K
„ 16 v Barkovljah	K
Gumi
za cepljenje trt proda mirocfllnica Cillia. Ulica delle Poste št. 6.	36G
CnPOfflff iivilja' J" ZDa Sijati, vezati in krojiti ijffiblllll obleke za gospe in otroke, ee priporoča za delo na domu. Ulica PicarcM 2, I nad-vr. št 5.	321
Hlinilfnm žaklie vsako vrste. Jakob Margon, ltUJlUjcIII ul. Solitario 6t. 21 (pri mestni bolnišnici) Prva slovenska trgovina.	250
Mnriktfnffl izvri5ui0 vsako delo tofrno in ele-
llUUlalillJU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 3, Pendice Scorcola.	518
HlCinff Z dobrimi spričevali, zdrava, lepega ve- . lllJiIlU denja se sprejme takoj. Dobra plača in' brana. Pendice Scorcola 3G3. Villa Emilia. 517
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nog ayice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpofc-nikt», razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir ko-
Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežica za brke, pletenine, srajce, spodile hlače, ogledal*, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB t£VI. ulica S. ilicolo Štev. 19.	62
EfitftAMffC Anton Jerkič posluje zopet v svojem rUlUlSlUI ateljeju v Trstu. Via delle Po-ite
fttev. 10.
246 <»
K 13.300-46 K 8.530-96 K 11.502-45 K 7-797-05 K 19-335*03 K 16-776-37
5.290-58 4.685*48 6.444-46 8-944*89 5.827*75
Skupaj K 174.881*16
(Jesti fz Mšlrc.
Podružnica Rdečega križa v Sežani je prejela v dobi od 25. III. do 15. VI. 1916., zraven že objavljenih zneskov, sledeče darove: Dr. Šč. Dolenc 5 K; Gospa Mirtho pl. Scaramanga: 12 zavojev prepečenca, 40 s sladčicami napolnjenih piruhov, 30 litrov terana v steklenicah in čaja. O. Vinko Slapšar v Kočah 10 K; g. dr. Ru-mer v izvensodni poravnavi Škabar 10 K: g. dr. Verčon od strani g. Pavle Rešaver 2 K, Berte Žagar 1 K in Leopolde Seražin
1	K. Gospa Mirtho Scaramanga 800 sval-čic in 200 smotk. Gospa baronica Argentina Ralli 25 K; C. k. okrajna sodni ja v Sežani iz sodne poravnave U 141/16 K 15; g. Fr. Bekar: nabrano o priliki poroke g. Jakoba Bekar, K 21; č. sestre M. B. Ter-šavec in N. N. Kruleč K 2; g. Fr. Bekar kot skupilo telegr. voj. uradu prodanega sena K 6; Gospa Mirtho pl. Scaramanga
2	škatlji biškotov Cabos; Zadruga gostilničarjev itd. v Sežani 100 K.
Slovenec da Slovencu roKo.
Svojo ZALOSO OGLJA
priporoča
MARTINČIČ ANTOM
Trs« - u II:a Forni itev. 12, - Trst.
r
\
ZOBOZDRAVNIK
v
Dr.J.Cermak
se le preselil In ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdu£Dje zafiov&rez NtflM. Ploiiiraije
UMETNI ZOBJE.

Zaloga dalmatinskega uina
astnega pridelka iz Jesenic pri OiniŠu
Filip Ivaniševič
ulica Carintia št. 18. Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
Književnost li umetnost
Pred mano leži zadnja Št. »Zvončka«
—	lista s podobami za slovensko mladino, last »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva«
—	v katerem nahajamo lepo skupino naše tržaške nadebudne mladine, za katero moramo skrbeti sami in edino mi sami, kljub vsem človekoljubnim in mladino-ljubnim napravam! Kajti za te malčke, katerih očetje so skoro vsi na bofntem polju, se nihče ne misli resno zanimati. O, to je samo malenkosten del našega bodočega roda! —
Kam sem vendar zašla! A ta pestra slika, ki jo zrem pred seboj v »Zvončku«, mi je narekovala t© trpke, a žal, preres-nične besede! Namenila sem se opozoriti svoje tovarišice-matere na ta res pre-izvrsten list. V njem dobi naša Ijudsko-šolska in tudi večja mladina zdrave, tečne duševne hrane na izobilje.
List izhaja že 17. leto in si je, kot list te stroke, pridobil vso simpatijo občinstva. Z naslado ga čitajo tudi odrastli, otroci ga pa sprejemajo kot vsakome-sečen daf. V nJem najdemo odlične pesnike: Davorina, Rapeta, Zr-rja, Gangla, J. Lebana, Vandota in druje. V pripovednih spisih pa: Cvetomirskega, Borisova, Trošta itd. Nadalje Lmafžio poučne spise, za temi »pouk in zabavo«, kjer je tudi kotiček g. Doropoljskega. Kratke in zanimive črtice in dogodki, besedne ugan-
DcrovL
V počeščenje smrti in ker se ne more udeležiti pogreba svoje ljubljene sestre Mirni, daruje g. Rihard Grom 10 kron za žensko podružnico CMD. — Denar hrani uprava.
Na svetoivanski šolski prireditvi prošlo nedeljo so preplačali vstopnino sledeči p. n. ggr.: Fran MateiČić, c. k. deželni šolski nadzornik, 10 K, Matko GradiŠar in N. N. po 5 K, Ivan Nekerman, c. k. okrajni šolski nadzornik, 4 K, N. N. K 3'60, Spiller K 3'20, N. N. 2'60, Kobal K 2'40, Miroslav Pretner, Eugenio Garzolini, Ciril Valentič, Irma Cok, Zadnik, Danica Najdič, G. Bartol, Alojzij Pahor in Fran Mihel po 2 K, Pahor K 1'80, Josip Pertot, N. N. Ivan Kraševic, dr. Vadnal in Anton Prelc po K 1'60, Angela Setničar, K. Delkot po K 1'40, dr. Delak K 1'20, N. N., Pipan, Se-devčič, Kovač, Ante Aljinovič po 1 K. Hribernik, Miljavec, Kvartaški nedeljski klub in Sček po K 0*80, N. N. K 0'60, A. P., N. N., Bukovnik, N. N., po K 0'40, N. N. in Flego po K 0'20.
Za hrabre branitelje našega Primorja so darovali: g.a Laura Zwitter: 14 knjig in 1 let. »Plan. vestnika«; ga. Marija Str-žinar 9 knjig; gdčna. Marija Fabčič: 24 knjig. »Srpska Škola« veliko množino krp za blazine. Iskrena hvala!
Mesto cvetic na grob pok. sorodnice Bernarde Čok daruje družina Cok 15 K lonjerski podružnici CMD. — Denar hrani blagajničarka.
Za vdove in sirote padlih vojakov III. armadnega zbora je darovala c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta znesek K 2000.
ii
Trst ulica delle Becciierie 31
Prodaja in popravlja sesalke za trte.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker* lev In razprodala na drobno in debelo
Trst« Via delle	št- 6
(Nasproti kavarne Edison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Runi, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovtc in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz različnih-krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. HazpošiJja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko.
--Razprodala odt po! litra naprej.---
Va
©
ĆESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka "gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
HALI OGLASI.
Sode
Settefontane 1.
prazne petroleiere, oljnate kupujem v vsaki množini, rlačara visoke cene. Kuret
375
Čevlje no debelo K^rr!;:
loga Čevljar. Ulica Acquedotto 12. Pošiljatve na dežel«.	337
Ropojem
tekije vsake vrste J. Stebel Trst, vi Torrente 36.	175
ISAfltflflfpVtff zmoSna slovenskega, nemškega UuSPuUlUllI in italijanskega jezika išče slu* t o kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišna delo, šivanje in krpanje. Prijazno ponudbe na In3 odd. Edinosti pod „L 1916".
Dnevnik „Edinost" v Trstu
ie izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo-venil Josip Knallič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno.pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena «0 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
S. »JUF^KICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver bandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prekop Chocholoušek. Posloveni! H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de MaiV m rougc.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.